Leto XVIII — številka 33 Ustanovilcljl: občinskl odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ln Trilč. Izdaja ČP »Gorenjskl tisk«. Ure ju Je urednlškl odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC ■ ^Jm ML^ JntL '^m^0 KRANJ, DNE 1. MAJA 1965 CENA 30 DIN I.lst Izhaja od oktobra 1947 kot tednlk. OJ 1. januarja 1953 kot pol tednlk. Ud 1. januar ja 1960 trlkrat Icdensko. Od 1. januarja 1964 kot polieclnuc, ln sicer ob sredah In sobotab GLASILO SOCIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Spet »reorganizacija« Dragi bralci! »Glas« priha-, ja k vam nekoliko drugaoen, kot je bil zadnjih pet let. Za-gotavljamo vam, da to ni modna muha, nili reorganizacija zaradi reorganizacije, če-prav, verjamemo, ste tuđi tch navajeni. K spremembi formata so nas spodbudili tile bolj ali manj tehtni razlogi: Najprej smo hoteli poenoti-ti format lista in njegovih prilog: Panorame in Uradne-ga vestnika. Pri tem, seveda, ni bilo mogoče prilog spraviti ,na večji format, ukiniti pa jih tuđi ni kazalo, kajti Urad-ni vcstnik je za goienjskc vo-livce zelo korjstno. Panorama pa zelo priljubljeno branje. Ražen tega smo upoštevali, da se manjši formati vedno bolj uveljavljiijo — pri nas in v svetu. O spremembi smo povprasall širok krog bral-cev, ki so se strinjali z nami. Dolno so na spremembo formata vplivalc tuđi druge okoliščinc, predvsem tchnič-ne. Naša tiskarna tiska več-časopisov. Vsi šo manjšega formata, zato je ugodneje, čc se jim priključi še »Glas«. »Glas« v novem formatu, končno, lahko tiskamo na oz-kem ali širokem papirju, medtem ko smo doslej po-trebovali predvsem širok papir ali pa bi bil vsak list v Glasu zase. Upamo, da boste upoštevali razloge, ki smo jih navedli in nam šc naprej /vesto stali ob strani. Uredništvo Čestitke vsem, \ ] ki gradijo j boljše dni! ■ ---.. Kot v pozdrav maha rdeča zastava na tovarniškem dimniku, pot izpred hišnih vrat je posuta z belim peskom in nekje v prsih ćutimo tiho radost, sproščenost. Da! To je upravičeno in utemeljeno. Pred nami je prvi maj, delavski praznik, se pravi naš skupni praznik. Morda borno šli na Kofce, na Poljane, na Kamnithik, na Dobravo, na Šmarjetno. Morda. Toda ne več s skritimi rdečimi ru-tami v žepih, ne več pod zaščito delavskih straž pred žandarskimi kapami. Devetin-sedemdeset let po zgodovinskih chicaških žrtvah, ki so postale simbol proletarske enotnosti in uveljavile naš delavski — skupni praznik, je daleč za nami. Malone za rod — dve desetletji — je za nami tuđi zadnji oboroženi boj za svobodo človeka v naši deželi. Izbojevali in uveljavili smo stoletna gesla delavstva. Prvi maj je še toliko svetlejši, pomembnejši in nas nav-daja z samozavestjo, ponosom in optimizmom vse lepše prihodnosti. ^___________________________________ Naš praznik In vendar? Smo mar res že dosegli vse? Ne! Na to nas opozarjajo zaključki zadnjih kongresov ZK pa vse do sej delavskih svetov v naših kolektivih in razgovori z dobro mislečimi občani. Razvoj nam prinaša nove in nove težave. Boj se nadaljuje. Toda ne več z rdečimi nageljni v gumbnicah in ilegalnimi trosilnimi akci-jami. Vrtinec boja nas postavlja v ospred-je odkritih spopadov proti zaostalosti in neznanju, proti ostankom zastarele ozko-sti, proti sovražnikom svobode in napred-ka, proti zaviralcem zahtev poštenih ljudi in narodov. Tuđi mi kot 1 judje, kot člani v celotni verigi naše samouprave, v delitvi dobrin za vloženo de4o, nismo še dosegli tište cilje, ki so jih včasih izražali na delavskih zborih ob prvomajskih praznikih. Nekda-nji sistem, težave, ki nas vedno spremi ja-jo, zlasti pa podedovana zadržanost, mar- sikdaj ovira večjo sproščenost našega človeka v poštenem boju proti vsemu, kar nas ovira na poti k postavljenem cilju — napredku. Naš glavni cilj je bil in ostaja človek, njegove težnje in potrebe — njegovo življenje. Prav zato smo tuđi v današnjem boju enotni. V tej enotnosti pa je naša moč, moč, ki nas združuje z milijoni ljud-stev afriških, azijskih in drugih narodov v enotni težnji prijateljstva in napredka na poti k vse lepšim, mirnim in srećnej-šim časom. S temi mislimi praznujmo! Otresimo se predsodkov in mlačnosti zaradi more-bitnih trenutnih težav v službi, v družini in življenju! Sprostimo se v zavesti, da smo veliko, veliko uspeli, da smo na poti k lepšemu in srečnejšemu življenju. To je uspeh našega boja in dela. In s temi uspehi je naš praznik še svetlejši, lepši in slovesnejši. Zate; natrgajmo si rožic, nalijmo čaše, odprinao okna novi pomladi človeštva! 2. MI IN SVET l.MAJ 1965 * GLAS Tv fini pfftsvptu PREDSKDN1K TITO V ZAR KAIRO — V ponedeljek je na povratku iz Alžirije do-poloval na prijateljski obisk v Kairo predsednik Tito s spremstvom. Predsedniku Titu so priredili prisrčen spre-jem. Sedanje srečanje med predsednikom Titom in Na-gerjem je že štirinajsto po vrsti. Drugi dan bivanja v Kairu - bo se začeli tuđi žc uradni razgovori, ki so bili v palači Kubi, kjcr je rezidenta pred-sednika Tita v času njegove-ga obiska v ZAR. Raspravljali so predvscm o medna-rednem položaju. DRŽAVNI UDAR V DOMINIKANSKI REPUBLIKI SAN DOMINGO — Skupina častnikov dominikanske vojske je pred ftnevi izvršila državni udar, s katerim je vrgla vojaško hunto s pre-mierom Čtopaldom Heido Ca-bralom na čelu. Udar so iz-vedli pristaši bivšega domini-kanskega predsednika .Tuana Boscha, ki mu nameravajo zdaj izročiti oblast. Pozvali so ga že, da se vrne iz izgnanstva v Portoriku nazaj v deželo«, OBTOZENI OFICIRJI NA ZATOZNI KLOPI SAIGON — V torek se je začela pred posebnim voja-škim sodiščem v Saigonu so-dna obravnava prati 26 oficir-jem, ki so obtoženi, da so.so-delovali v neuspelem držav-nem udaru v februar ju letos. Sodno palačo straži kakih 100 dobro oboroženih vojakov. Pričakujejo, da bodo obtože-ne obsodili na smrtno kazen. Skupini 15 oficirjev in" šti-rih voj.ikov pa bo so'disče iz-reklo sodbo v ođsotnosti. Med njlmi je tuđi bivši minister notranjih zadev general Lam Van Fat. Preteklo je skoraj pol-nih pet let, odkar je sovjetski zunanji minister Anclrej Gromiko zadnjič presiopil prag Quai d' Or-saya, sedež franeoskega zunanjega ministra. Ta-krat je bil v spremstvu Hi-uščeva, ki je prišel na sestanek »velike četveri-ce«, ki se je tako jalovo in nerodno končal. Seda-njega obiska sovjetskega zunanjega ministra v Parizu po nobeni strani ne moremo primerjati s prejšnjim, zakaj odnosi med Francijo in Sovjetsko zvezo so se v petih Ie-tih precej izboljšali. Izku-šeni de Gaulle s svojimi političnimi tezami nudi tuđi vzhodnoevropskim dr-žavam orehe, ki jih lahko skupaj tarejo. V franco-" ski politiki postaja nam-reč vedno bolj prepričlji-vo tisto znučilno dejstvo, da se general dc Gaulle atlantskoga vpliva v evropskih zadevah otepa. Ce na drugi strani vidimo seda-njo ureditev Evrope z vsemi skrilimi in neskri-timi protislovjl od začet-kov Dullasove hladne vojne do zgraditve Ulbrichto- Pariški orehi vega berlinskega zidu, pri-demo do zaključka, da je đvogovor dveh največjih evropskih držav lahko ze-lo korišten za ureditev spornih zadev in za od-pravo nekoristne napetosti. Ni potreba posebej na-števati vseh dcjstev, ki so ^olajšali Gromikov prihod v Pariz. Lani jeseni so sklcnili nov franeosko-so-vjetski sporazum o razši-ritvi trgovinske izmenjave in sporazum o tehničnem sodclovanju. Blagovno iz-menjavo so povećali kar za 50 %. Ražen tega zapa-žamo v zadnjih letih skoraj v vseh važnejših med-narodnih vprašanjih sa-mostojno franeosko pre-sojo, ki ni več vezana z močnimi verigami na njene zaveznice. Franeosko zavezništvo v atlantski družini postaja vedno bolj formalno in navidezno. Ko se je pred kratkim vrnil franeoski ministrski predsednik Pompidou v Pariz s svojega obiska v Indiji in v Pakistanu, je vzbudi-Ia največ presenečenja njegova izjava, da Fran-cija več ne vidi nobenih možnosti v okviru ustanovljenih vojaških in blokovskih zvez, ampak v po-polnoma samostojni in neodvisni nacionalni politiki. Njena pripadnost različnim zvezam ji samo škoduje. Novo smer fran-coska vlada, že uresničuje. Odpoved njene udeležbe na londonskom zasedanju SEATO pakta je potrditev tega »novega vala-«. Ncvarni zaplet dogođ-kov v Vietnamu prav tako zbližuje Francijo in Sovjetsko zvezo. Na dlani je, da /elita obe državi preprečiti razvoj, ki bi pripcljal do katastrofalnih posledic. Francozi tuđi dobro vedo, da je ameri-ško zastraševanje z letal-skimi napadi neučinkovito. Francoska politika se želi takšnim ncsmiselnim po-tezam odtujiti, ker se boji ANDREJ GROM livu očitka, da je ves zahod po svojem bistvu napada-len, ki ga vedno bolj po-gosto sličimo v Aziji in Airiki. Skupen nastop obeb držav in pritisk, da so sedanje sovražnosti končajo s nogajanji, za katera se ob« tuđi oprede-Ijujcta, je lahko zelo korišten. SODEIOVA\JE S TUJIMI MESTI BREZ MEJA Vedno bolj i/feinjajo meje med našimi mesti in mesti v inozemstvu. Gorcnjska se vedno bolj vključuje v veliko skupnost mednarodnega sodolovanja. Vrstijo se obiski političnih organizacij, pev-skih zborov, športnih ektp, kulturnih delegacij, najraz-ličnejših strokovnih delegacij itd. V pestri aktivnosti Go-renjske ni več mogoče slediti natančno vsem dogaja-njem. Sledimo lahko le šc nekaterim. % SKOPJA LOKA ima svoje pobrateno mesto v Italiji in sicer Medicino pri Bologni. V avgustu je bila na cfoisku v Skofji Loki skupina otrok iz Medicine. Domači otroci so jim vrnili obisk v mesecu septembru. % Jesenice imajh kar dve pobrateni mesti: Trbiž in Be-ljak. Med drugim je bil na Jesenicah komorni orkester kulturnega krožka iz Plom-bina, ki je vrnil obisk ansamblu narodnih plesov je-seniške Svobode. V turistič-nem centru v Zakopanih "na Poljskem je bila skupina mladlncev iz Zeltzarne. • RADOVI JICA nima dolo-čenih tesnejiih stikov s po-sameznimi mesti. V bogat em sodelovanju z zamejstvom pa izstopa obisk italijanske so-cialističnc stranke pri predsedniku Občinskcga odbora SZDL. 9 TRZIČ ima tesne prijateljske stikc z Borovljami. V Tržiču je bil na obisku pred enim letom borovcljski podžupan Ilans Richter-Matko. Pomenili so se o še tesnejsem sodelovanju. ® KRANJ je pobraten s i'rancoskim mestom La Cio-tat, a poleg tega ima prijateljske stike z Oldhamom, Beljakom in Zelezno Kaplo. Pred kratkim je bil na obisku v Kranju župan angleškega mesta Oldham, Kenncy. — Kranj jo obiskalo še več de-legloij. Sovjetski mladinoi so se v ISKRI zanimali za so-delovanjc mladih v samoupravljanju, o komunalnom sistemu pa se je zanimala delegacija češkoslovaške socia-listične republike. NA GORENJSKEM je bilo še veliko najrazličnejših oblik sodelovanja. Tako je skupina Irancoskih skavtov v Mla-čicah nad Mojstrano zgradila most preko Bistrice. Gorenj-sko je obiskala skupina ita-lijanskih partizanov, ki so se med vojno v sklopu IX. korpusa borili v naših krajih. Predstavnik! Gorcnjske so obiskali taborišče v Buchen-waldu ob 20-obletnici osvo-boditve tabori sčavšo in še bi se dalo naštevati. V enem stavku pa se da vse bogato sodelovanjc povedati z bese-dami: Gorenjska je bila brez mejat P. G. Iz slovenskih zamejskih fasopisov SLOVENSKI VESTNIK V okviru kulturnega sodelovanja na meji je SPD »Edi-nosit« iz škofič v soboto, 10 aprtla, priredila koncert na Jesen icah. * V nedeljo, 25. aprila, ob 15, uri je bil pevski koncert v Hodlfinh, gostilna »pri Rav-šu ob jezeru«. Priretrll ga je pevski zbor iz Dupelj. * Avstrijski sindikati so imeli 31. 12. 1964 skupno 1.539.586 članov in se je števiio članov v primerjavi z letom 1963 po-večalo za 7.891. Po članstvu je najmočnej&i sindikat kovinskih delavcev in nidarjev. * MATAJUR Pred kratkim sta bila na obisku v Furlanijl tov. Viktor Kotnik in član Izvršnega sveta Kadunec. Obisk je tra* Jal dva dni. Med razgovori so primerjjrfi gospodarsko politiko in načrtovanje v obeh deželah ter proučili nacrte avtoceste Palmanova — Gorica — Ljubljana. V Vidmu so bile osrednje proslave 20-letirice osvobo-ditve v nadoLjo 25. aprila. Na predvečer, 24, aprila, so od-prld razstavo o deportiramcih in razstajvo »knjig o odponnd-ikejn gibanju. * V čedadu bodo praznovall 20-letnieo osvoboditve dne 2. maja. Predsednik odbora za proslavo je čedadski župan senator Guglielmo FeiizKO. I zatimjoga obiska aklhainske delegacije v Kraaju l.MAJ 1965 * GLAS ________________GOSPODARSTVO________________________________________________3 Zaključni računi za teto 1964 v radovljiški občini Splošna ocena: ZELO UGODNO Zaključni računi gospodarskih organizacij radovljiške komune so na vseh področjih gospodarstva pokazali, da so bili ustvar-jeni dokaj ugodni gospodarski uspehl. Kljub poslovnim priza-devanjem pa nekatera podjetja vendarle nišo uspela povsem uresničiti svojih proizvodnih nalog. ' V celoti se je povećala stop-nja gospodarske rasti. To je 'še posebej značilno za industrijo. Očiten je bil tuđi na-predek v gozdarstvu, gradbe-ništvu, v blagovnem prometu, deloma pa tuđi v gostinstvu, obrti, pri komunalnih uslu-gah ter v zdravstvu. Pri ve-čini industrijskih podjetij je proizvodnja v fizičnem obsegu ćelo hitreje porasla kot je to bilo predviđeno. Ne oziraje se na povećanje zaposlenih, je marsikje uspelo delovnim kolektivom, da so bolje izkori-stili tuđi svoje notranje rezerve kat projšnja leta. Skupni dohodek se je po za-zaključnih računih povečal lani v primerjavi s prejšnjim letom za 38 odstotkov in je v radovi j'iški občini prvikrat dosegel visino 33 milijard788 milijonov dinarjev. K temu je največ pripomogla industrija, ki je us t varila 56 od-stotkov celokupnega dohodka. Stopnja ekonomičnosti v poslovanju se je prav tako povećala. Zvišala se je tuđi produktivnost dela, in sicer za 40 odstotkov, upoštevaje pri tem tuđi 5.9 odstotkov povećanja zaposlenih. Na enega zaposlenega je bilo lani ustvarjenega 1.933.000 dinarjev, leto pre.je pa le 1.383.000. Uspešnost vložonih sredstev je lani porasla 'v vseh dejav-nostih, največ v industriji in v gradbeništvu, najslabše pa v kmetijstvu. Mcdtem ko je odpadlo predlanskim na 100 din vloženih sredstev 65 neto produkta, se je stopnja lani povećala na 87 dinarjev. Del neto produkta, ki pripada gospodarskim organiza-cijam se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 76 odstotkov. To je omogo-čilo zboljšati osebne dohod-ke, precej več pa so gospodarske organizacije namenile tuđi za izobraževanje kadrov. V strukturi celotnega dohodka dosega čisli dohodek 27.8 odstotkov in je dosegel nekaj manj kot 9 milijard in pol. Pri tem so se sredstva za osebne dohodke povećala za 54 odstotkov, ali skoraj za 2 milijardi in pol, sredstva za sklade, kot vir za razširje-no reprodukcijo in za zviša-nje standarda delovmega člo-veka, pa za 116 odstotkov. T T» Skladnost s produktivnost^ Občinski sindikalni svet v Tržiču je izvedel v industrijskih delovnih organlzacijah tržiške občine anketo o štirih najbolj perečih problemih, s katerim se ukvarjajo trenutno in jim v kolektivih posvečajo največ pozornosti. To so: skraj-ševanje delovnega časa, nagrajevanje strokovnih služb, izko-riščanje kapacitet in oskrba z reprodukcijskim materialom. Trenutno so sikrajšale de-lovni čas v trži^ki občini štiri delovne organizacije, in to Tovarna obutve Peko, To-vama usnj'a Ruino, Tovarna P'il Triglav in Bombažna predilndca in tkalmiica. Prve tri ionajo sodaj 45-urni de-lovni teden, dočim je BPT uvedi a 46-urnega. V prvih treh prim.erih ugotaivhjajo, da jim kJ'juib skirajšainju deliov-mega časa produktivnost ni pad'la, aimpak se je ćelo zvišala. Tomu pa mi tako v BPT. V tem podjetju je proizvodnost narasla v 1.1962 za 7,5 o/o, v letu 1963 za 6,5 %, v letu 1964 pa le za 2,3 %. Zato trenutno še ne razmišljajo o 42-urnem tedniku, amipak se ■borijo, da bi vsaj abdržali 46-uirnega. Od ostalih podije-tij predvidevajio, da bodo dielovni čas skirajšaLi že v maju v ZLIT, s pripravami pa so dailcč tudii že v To-varnii kos in srpov, dočim se v Tovarni lopenke trenutno najiboflij borii'jo, da končajo * rekonstrukcijo. Nagrajevanje stroikovinih služb je problem, s katerim se že daillj časa utkvarjajo v oboiini, vendar se zadeva zelo počasi promika z mrtve točke. Pri vseh podjetjih se uigotavlja, da z uikinitvijo prem.iijiskih pravilnikov de-jariisko mi nobene prave oblike za stimuilativno nagraije-vaimje sitrokovnih siliužb. Uki-nitev pramijsikiih praviIinikov rui bila pravilna. Morali ■ bi jiih izpopolnjeivatii, ne pa zaradi delnih poman j klij ivosti ulkjinitji, im to ikljub temiu, da so v većini primerov pozitivno deilovali ma prizade-vainje posameznikov. — S. B. Kranj, ponedcljek, 26. aprila. 2e leden dni se mudi v Jugoslaviji delegacija ameriškega vojnega Collega. V ponedeljek so si v Kranju ogledali obrat II tovarne »Sava«. Po ogledu obrata so imeli razgovor s predstavnik! podjetja. Madžarska parlamentarna delegacija v »Iskri« Za tesnejše sodelovanje V soboto, 24. aprila, je obiskala tovarno ISKRA v Kranjri madžarska parlamentarna delegacija. V tovarni se je zadr<4 žala več kot eno uro. Po obisku v ISKRI, pa so madžarski parlamentarci odpotovali v Ljubljano, kjer jim je predsed« nik Skupščine SRS Matija Maček priredil svečano kosilo. Madžarski parlamonitaroi so prisjpeli v Kranj v soboto ob 11. uri. SpreraJjala sita jiih podpredsednik Skuipšaiino SRS dr. Mariijain Breceiljj ter sekretar OKZKS AJbert Ja-kopič. Pred tovarno je častne goste pričakal generalni direktor DUŠAN HORJAK. Pri spreijemu je biil navzoć tuđi predsedmiik občimske skupščine Kranij Martin Kosir. Gost-je so si ogledali prodlukoijo tovarne, montažo telefonskih central, montažo števcev ter telefanov. Izredmo zanimanje so pokazali prodvsom za telefonske centrale in števce. Po ogledu tovarne je generalni direktor DUŠAN HORJAK priiredid gositoni zakusko. Ob tej prilložnios'i sta v krajisnh nagovorih vodja madžarsike deJogacije, član politbiroja macll/.airs,ke đeiliav. partije ter pod(predsediniik niSnistrskega sveta Gyula Kallad in direkto«1 Dušan Horjak izrazila žeLjo, da bi se sodelovanje med ma« džarsikimi delovnimi kolektiv vi ter jugo&liovanisikLmii tovar-i naini še bolj okrepiilio. Vodjai madžarske delegacije je med drugim dejal: »UspeSno za-< stavljena industrijska koope-1 racija, ki je interesantna za obe strani, odpira nove mož-i nosti in potrebe. Precej je ža bilo storjenega za raizrv-oj soh delovanja na področju kulture, turizma, prometa in prav tako na drugih področjih. Naikazujeijo pa se nam nova možnosti za razširitev odno^ sov tuđi na todustrijska podr ročja.« Tovariš Horjaik se mm je za ni|eigmre tople besede prisrč-f no zahivađiil in povedial, da bon do sitoriili vse, da bi se sode*' lovanje oikrepilo. l SAMOUPRAVLJANJE * ..MAJ 1965 -X GLAS Prijateljski pomenek proizva-JaJcev iz LIP »Jelovica« med odmorom pred obratom društvene prehrane Okroglo Spominska svečanost V nedeljo popoldne je bila na Okroglem pri Naklem velika tradicionalna proslava •b 23. letnjci boja skupine parti/anov, med katerimi je bil tuđi Stane Žagar mlajši, sekretar SKOJ za Gorenjsko, % okupatorjem. Po govoru predsednika občinskega odbora ZB NOV Kranj Vinka Kepica je sledilo polaganje vencev, nato pa bogat kulturni program. Pogled na veliko množico in prireditveni pro-Btor pri spomeniku je bil ve-ličaslen. K še lepšemu videzu pa so pripomogli prapori 21 •rganizacij ZB. Padlim mladincem, članom SKOJ so med prvimi položili cvetje nakeljski pionirji, ki »kušalo slediti tradicijam revolucije Škofja Loka 0 ZASERNEM KMETIJSTVU Prcdlog za ukinitev carine za manjše kmetijske stroje . » V aprilu se je občinska skupščina škofja Loka sestala kar dvakrat. živahno dejavnost gre predvsem pripisati vse večji odgovornosti in pristojnosti občinskih skupščin po ukinitvi okrajev. Ni slučaj, da je občinska skupščina na zadnji seji raz-pravljala tuđi o zasebnem kmetijslvu v občini, saj je od 46.756 hektarov vseh zemljišč, v zfsebni lasti kar 39.832 hektarov. Ražen tega je krnetij-slvo v občini še dokaj po-membna gospodarska panoga, čeravno je spričo specifične proizvodnje manj donosna. V kmetijstvo je namreč vklju-čenih 26 odstotkov vseh prebi valcev (6.291 občanov), ki pa ustvarjajo le 12,56 odstotkov narodnega dohodka cclot-nega gospodarstva v občini ali skupaj 1,264.526.000 dinar-jev. Iz podaikov iz leta 1962 je razvidno, da so tržne viške od zasebnih kmetov odkupi-le kmetijske zadruge, in sicer za 471.349.000 dinarjev, od tega je odpadlo na živinorejske proizvode 85 odstotkov, 15 odstotkov pa na poljedelstvo. Polovico poljedelskih tržnih viškov je bilo odkupljenih v ravninskem področju (v Pa-Ijanski dolini 47 odstotkov, v Selski pa le 3 odstotke.) Razlike med proizvodnjo v ravninskem in hribovitem področju so torej precejšnje. D.K. Tržič | Novi sveli Na zadnji seja obeh zborov skupščine občine Tržič so med drugim, izvoli li tuđi 29 svetov iu komisij, v katerih deJa skupno preko 209 obČa-nov. Poleg vseh odbomikov, ki delajo vsaj v eiiera svetu ali komisiji, so pri kadrova-nju v te svete upoštevall predvsem tište ljudi, ki so bili evidentirani pred volitva-ml kot možni kandidati za neve odbornike, ter same kandidate, ki sicer nišo bili izvoljeni, občani pa so jim izrekli zaupanje žc s tem, da so jih postavili na kamlidat-no listo. Iz okvlmega programa1 dnevn'h redov za bodove seje skupščine je razvidno, da bodo na eni naslednjih sej pctverKli pozoanost razvoj« kmetijstva v občini. Gradivo pripravljala svet za kmetij-stvo in gozdartsvo in svet za drt'žbenl plan in finance, V njem pa predvidevajo nekaj konkretnih ukrepov, kako bi tuđi to panogo gospodarstva postaviU na kar najbolj trd-« ne noge. š. B. Z druge seje občinske skupščine v Radovljici BODOČA USMERITEV V Radovljici je bila minuli petek druga redna seja nove občinske skupščine ali pravzaprav prva delovna seja po Izvolitvi polovice odbornikov. ćeraimo je bilo na dnevnem redu največ vprašanj organizacijsko upravnega značaja, je bila odhorniška razprava zelo zanimiva in je ziasti pri ob-ravnavi nalog in pristojnosti svetov zajela načelna in te* meljna vprasanja. V drugem delu pa je večinoma ođločala • predloženih odlokih in skiepih. Novi podpredsednik ofočtos dr. Borut RUS je zelo pre-pricjljivo in nedvoumno nakaza] oriontacijo skup-šč.'aiske diejavnosti v prihodmje in pri tem poudarLl potrebo, da •kupščina odlločno preu.smcri •voje delo predvsem v reše-vanje problematike družbemih »Jutićb, to je šoćstva, presvete in kulture, hkrati pa naj pri-pomore h krepitvi sitmo-upravijanija. Njena prizade-vaoja bodo usraoi-jema v bo- doče v to, da omogoči spro-stilev krajcvne samouprave pri neposrodnem odliočainj'U občanov in proizvajalcev. Le na tej osnovi bi doseg-Ji kva--litotino boijše ter uSnkovilej-še vođenje gospodarstva hi dniž'ben'h slu/h. V šol-stvu ča-kajo skupšči-no že v bjižiiji panihodnosti odgovorne saailiage. Začeti bo treba z gradnjo no^ih šol v Rad©v,lj>;ci jn na Blodu, hkrati pa z'boilj'iaLi dclovuie puigo- je v sedanjih šo! !o- rih. Podobne so ;„■.,.; i^oge v kulturi m prosv^ti in v zdravstvu. V pr.etekli man-daitni dobi je im-a:a sku.pšči-na občine 12 s\etoa', na zadnji seji pa je predsedslvo predlagalo združilev nekate-rih svetov, tako da so konč-ro izglasovali predio-g, da b') slospščina imela v bod:>čc le osem svelov. Djsedanji sveti za blagovrri promet in turi-zem, za go«daa".stao in ]es,no industrijo, za kmetijstvo in indaislrijo so se namreč zdru-žiilii v skupan svet za gospodarstvo. Samostojein pa je ostaJ svet za So!stvoa dalje za zdravstvo, za soaaJno var-stvo itd. Dosedanja praksa je namreč pokazala, d& so bi'le te spre-mcim.be potrebne za nada.ljinje uspesno delo. J. B. Kdo jih no pozna? Neka-teri so v Kranj u zc leto in pol. Vsak dan jih lahko src-čarao v mestu na ulici, v kinu, re.slavruciji ali v Dija-fkirn domu na Zlatcm polju. Mladi so. Včasih se nam na vidcz zazdi, da so prcveč res-ni. Vendnr v razgovoru z njimi hitro opazimo mladost-ni polet in voljo, ki izžareva iz vseh mladih. To so štu-dentje iz a/ri.skih in azijskih držav. V Kranj so prišli kot stipendisti Zavoda za med-narodno tehnično pomoč. Naučili so se slovenskoga jezika, sednj pa študirajo v Tchnični soli v Iskri. Obiskali smo jih. S Franci jem sva pri.°!a v Dijaški dom, da vidiva kaj delajo in kaj čutijo ob bližajočem se. prazniku — Prvem maju. Z veseljem so prisedli k razgovoru. Ko sva se predstavila in jim povedala na-men najinofja oV^iska, sr?m dobil občutek, d.i ko jim obrazi vesolo zcžai'li. Poča-si, kakor da ravnokar priha-jajo iz Alžira, Kenije, Jcme- Povsod na, Angole, Pakistana in druJ god, so začeJi pr^povedovati. Včasih se je kdo zazrl skozi okno in mi pripovedoval tako živo, kakor da l)i b:] tišti trenutek tisoć k:;oniotro.v od mene, kakor da je doma. Abdul Ha-iim iz Jemena mi je s ponosom v očeh povedal, da bodo pri njih Icios tretje leto, odkar je njihova država republika, praznovali 1. maj kot državni praznik. Barkit Ali iz Tunisa pravi, da pri njih za 1. m;\i praznu-jejo tuđi Dan dreve--:. Ta dan vsi državljani po^ozdujcjo, posebno mladina. I'o konča-nem dolu pa imajo veliko slavje, ki ga pripi-nvi sindikat. In potem B^ndiab Boualem iz Alžira, Coulibalv Ferdinand iz Malija, Andrej Dia-fu iz Antf{o!e in drugi, vsi z isto mislijo. Pri vsc^h je Prvi maj praznik dela, Povsod kakor pri nas. Povsod sluvnost- l.MAJ 1965 * GLAS_______________SAMOUPRAVLJANJE__________________________________________________________ 5 Mnenja in stališča predsednikov DS Praznik delovnih ljudi, 1. maj, je hkrati praznik naših delovnih zmag, hotenj in načrtov. Ob takih priložnostih se radi pogovorimo o tem in onem. Te s di smo obiskali nekatere predsednike delav-skih svetov z Gorenjske, ki so nam na različna vprašanja marsikaj zanimivega povedali. Nagrajevanje in proizvodila Predsedniku delavskega sveta jeseniške železarne ANTONU GROŠLJU smo postavili vprašanje, ali se pri njih do-sledno izvaja delitev dohodka po delu. Talcole nam je odgo-voril: »Zelezarna zajema ražen osnovnih metalurških proizvodnih enot še močno skupi- no drugih bistveno različnih dejavnosti. Raznolik pa je tuđi naš sistem nagrajevanja, ki je večkrait predmet dopol-nitev jn kritičnih obravnav na centralnom delavskem svetu ter med kolektivom. Vse-kakor pa se prizadevamo čim pravičneje nagraditi tako fi-zičnega ka kor umskega de-lavca. Celotni osebni dohodek ekonomske enote se ugotavlja z uporabo cenikov po enoti proizvodnje. Tu je upoštevana tuđi kvaliteta in izbira blaga, ne le količina. Posebno nagrajevanje imamo za izpol-njevanje planskih obveznosti. S temi sredstvi kihko upravni odbor ekonomske enote pose-bej nagra juje posameznika ali skupine, Še posebno pa na-grajujemo delo v nedeljah in praznikih. Ražen tega imamo pravilnik o dopolnilnem na-grajevanju za znižanje stro-škov proizvodnje. Pri obstoječem sistemu nagrajevanja ugotavljamo, da so razlike v osobnih dohod-kih med skupinami prevelike. Zato si prizadevamo uvesti tak sistem nagrajevanja, ki bo vzpodbujal proizvajalce k povećanju proizvodnje.« Pomanjkanje reprodukcijskoga materiala »Ali je vaša gospodarska organizacija, ki se je zadnja leta močno razšlrila, naletela na kakšne posebne težave?« smo vprašali predsednika DS tovarne »Veriga« iz Lesc, to-variša JANEZA KOZOMER-NIKA. »že več let nismo povećali cene našim proizvodom, reprodukcijski in pomožni ma-terial pa se je medtem že večkrat podražil. To nam po-vzroča določene težave in smo KAKO UPRAVLJAMO IN GOSPODARIMO se zaradi tega znašli v obdob-ju zamrzovanja cen v dokaj neugodnem finančnem položaju. Zmanjsanje kreditov za redna obratna sredstva in za pripravo izvoza, nas je pri-peljalo do tega, da ne mo-rerao sproti plačevati obvez do dobaviteljev. Vsi novi gospodarski ukre-pi pa nam ne rešujejo problema pomanjkanja repro-dukcijskega materiala. Me-nim, da so naše železarne prešle na izdelavo kvalitet-nejših materialov, kl imajo sicer na trgu boljšo prodajno ceno, nišo pa zaradi previsokih cen dostopni naši industriji.« Več zatipanja ženam in mladini V razgovoru s predsedni-kom delavskega sveta pod-jetja Bombažne predilnice in tkalnice Tržič MARJANOM DOLINARJEM smo kmalu ugotovili, da je od skupno 1508 zaposlenih kar 976 žensk. Tuđi mladincev je 235, kar seveda ni malo. V delavskem svetu je od 34 članov samo 16 žensk m 3 mladinci. Vzrok za tako stanje je po mnenju predsednika delavskega sveta v tem, ker so žene zaposlene v treh izmenah, doma pa imajo kup obveznosti in ker v Trži-ču ni dobro razvila servisna dejavnost in olroško va.rstvo. Opaziti pa je ludi premajno zainteresiranost mladih za delo v Oi"gan;li samoupravlja- nja " m doicceiu) nczairnin'rJ do ženskih proizvajalk in mladincev.« Pređvsem-kolektivna z est »V našem .kolektivu so dolž-nosti samoupravnih organov pri uresnieitvi in uveljavlja-nju notranjih odnosov, pre-cej težavne. Združujemo nam-reč različne oblike dejavnosti (proizvodnja in trgovina »a drobno), razdrobljenost proizvodnih obratov (Kranj, Breznica, Turnižče) pa je tu- đi občutna. Prav zaradi tega uveljavljanje in nadaljnje razvijanje notranjih odnosov v naši delovni organizaciji slo-ni na oblikovanju kolektivne zavesti in kolektivnega interesa, na katerem končno gradimo naš socialistični sistem. Zato težimo, da s čim bolj natančnim določanjem pra-vic in dolžnosti vežemo ekonomski interes posameznih EE v integrirano celoto.« To je ln'l odgovor na vprašanje o notranjih odnosili v tovar-ni »Planika« iz Kranja, kl nam ga je posredoval .TOžE ZDEŠAR, predsednik delavskega sveta. I Odločanje samou ravnih organov Tov VLADO VENDRAMIN, predsednik delavskega sveta lesne industrije »Jelovica« iz Školje Loke je povedal, da ja odločanje o sredstvih v njiho vem podjetju prepuščeno samoupravnim organom. Le-ti samooiojuo ra/;n .. ... . pretežno većino ustvarjenega net« to produkta. V podjetju pa želijo, da bi zvezni organi prepustili vsaj majhen del deviz. nih sredstev v prosto razpo laganje organom družbenega samoupravljanja. Organi samoupravljanja razpravljajo na svojih sejah o celotnem gospodarjenju v podjetju. Njihova prizadeva-nja, da se sproti seznanjajo z vso problematiko v kolektivu, omogočajo in dajejo pose-ben poudarek delavskem u samoupravljanju. Zlasti so bili samoupravni organi aktivni pri sprejemanju plana za leto 1965. Prej pa so o predlogu spregovorili sveti poslovnih enot. Hkrati dosledno sprem-ljamo realizacijo mesečnega plana, ki ga delavski svet obravnava tromesečno, upravni odbor pa mesečno. Kolektiv se pri vsem tem spopri-jomlje s težavami pri oskrbi s surovinami, ki jih primanj-kuje. To pa je njihov osnovni problem. Tu so organi samo upravljanja več ali manj bre* moči. D. KASTELIC kot pri nas ne parade, okrašena mosta, kulturne, športne, zabavne in druge prireditve. Stari in mladi, v mestih in na deže-li, ob morju in hribovitih predelih, v Jugoslaviji ali v Keniji, povsođ praznujejo delovni Ijuđje svoj praznik. Prisrčen in prijateljski je bil najin razgovor z njimi. Pravijo, da se prijetno poču-tijo in radi študirajo v Kra-nju. Imajo prijatelje in znance kakor mi, imajo svoj za- Med odmorom na balkonu Dijaškega doma časni drugi dom v Dijaškem domu v Kranju, imajo spo-mine, ki jih od časa do časa ponesejo tisoče kilometrov daječ preko vseh meja v njihov rojstni kraj. Želijo si čimvcč srečanj z mladinci iz Kranja. Razumljivo, saj so mladi. Z nestrpnostjo in veseljem pričakujejo otvoritev mednarodnega kluba prijateljstva na Zlatem polju. Ni daleč do otvoritve. Že v maju se bodo naši mladinci- lah-ko srečali z njimi v novo-opremljenem klubu. In po-tem bo njihovo bivainje v Kranju še* prijetnejše, nave-zala se bodo nova prijateljstva. In kam boste šli za prvomajske praznike, sva jih vprašala ob koncu? Večina bo ostala v Kranju. Nekateri se bodo učili, drugi odšli na izlete in morebitne prireditve. Vsi skupa j pa borno z veseljem v srcu praznovali' Prvi mnj — praznik delovnih ljudi. Nekateri izmed njih prvi-krat v Jugoslaviji, prvikrat $ Kranju. — A. Z^i^r 6 REPORTAŽA IMAJ 1965 * GLAS ---------------------------------------------------:---------------------L_--------- - -------:------------------------------------------------------------------------------------------ Razmišljanja ob kroparskem jubileju Revolucija v Ticah Pekel, nebesa... Ničesar več ni od tega ostalo. Cas je vse pustil v ozadju. Niti ljtidje ne govorijo več o tem. Edino viče so še. Odmaknfl sem težka osivela vrata in v tečajih je turobno zaškripalo. Ozek pramen svetlobe skozi rumeno zakajeno okno pa je še stopnjeval globok vtis ob vslopu v ta prostor. Pač viče! Vendar, počasi prosim, da ' ne bo nesporazuma! Beseda je o opuščenih kovačijah kro-parskih žebljarjev — o vi-, genjcih. Toda kovači rudi v nekdanjem trpljenju v teh za-tohlih in temačnih kovačijah nišo opustili humorja. S še-gavostjo so razganjali malo-dušje in vsaka izmcd 18 kovači) (toliko se jih spominja stari kovač Danjel Solar) je tako dobila svoje ime. Seveda so imena imela tuđi svoj po-men. Tako je bil tam »peke!«r »nebesa«, »viče« in podobno. Vsaka kovačija svoje. Danes je ohranjena samo še kovačija oziroma vigeaijc pod imenom »viče«. Tu si šolski kolektivi in turisti offledujejo nekdanjo zgodovino krcupar-•kih žebl jarjev. Danijel in Davori n Bratuž sta kazala ognji-Iča. štiri so tam. In ot> vsa-kem pet, šest nakoval za toliko parov zgaranih in crnih rok. Na enem pa tuđi dva velika železna lonca. V njih «o si kovači kuhali in kar tam jedli, kaj ti delo je trajalo navadno po 16 ur — do- kler kovači nišo omahnUi od utrujenosti. A to ni bilo malo-krat. Zlasti pri ženah in otrocih, ki so že z desetimi leti morali v vigenjce. ŽLICA ZASEKE »Dvainštirideset let sem kovada.« Tako je deja^la osem-insedemdesetletna Jožefa Dobre, ki sem jo obiskal na domu tik onstran potoka. Zjutraj so začeli že ob treh, štirih in navadno do šestih, sedmih zvečer. »In zaslužek?« Nasmehnila se je ob tem vprašanju. Potem je začela pripovedovati. Toda smeh na ustm je iz.ginil in v resnobi je bilo slutiti njene neprijetne spomine. Vodo od žgance v nikdar nišo odvrgli, kajti to jim je bila okusna omaka ob jedi. Z zabelo so morali naj-bolj varčevati. Žlico zaseke so vsako jutro ra/delili na tri majhne kupčke; za tri obroke na dan. Zelo so se veselili, ko so kmetje po okolici začeli klati prašiče. Tak rat so od njih lahko "dobili juho, ki Pogled na nove obratne prostore tovarne »Plamen« so se v njej kuhale krvavice. Kako je bila dobra! Tako vodo danes mečejo stran. »Danes smo pač vsi baroni,« je rekla, se zamislila in spet pripovedov^ila. Toda prav tB težko življenje v »wicah« in po vseh vi-genjcih je kovače počasi pre-kalMo s trdno vero v lastne roke, v zahtevo, da se oire-sejo gospodov trgovcev in mesetarjev. Revolucija je začela sprva bolj tiho z ustaao-viivijo svoje zadruge, je na-daljevala skozi tisočere teža-ve, se izobiikovala ob raznih sestankih na Dobravi in po Jelovici ter koaćno izbru'ini'a enaJnžtiridesetega. * OD TAKRAT ... A od takrat, po revoluciji žebljarjev, je vsa Kropa dru-gače zadihala. Šola koraške umetnosti je dala nove mlade vešče roke, ob vodi na-vzdol je »zra-sla« nova tovar-na, kier nasmejani delavci ob avtomatih izdelujejo vi jake, jih zatem zlagaio v zaboje in nanje pišejo »USA«, itd. "Tik nad cesto pa je doibil svoje mesto nov sindikalni đom. Tam je danes središče vsega kulturne'ga, zabavnega in družbenega življenja po-tomcev nekd-amjih kovačev iz »vic«. Prav pred dnevi pa so se med prvimi ozelendimi bukvami vrh hriba pokazale nove antene televizijskega pretvornilca. Tuđi pri tem, kot pri vseh drugih delih, so Kroparji pokazali svojo enot-nost. Kadar je bilo na oglasnih deskah napisano »delovna akcija«, so prišli s krampi in lopatam i ne glede na to, kdo ima in kdo nima televizorja. Tuđi to je kulturna dobrina, ki bo zdaj prodrla v to dolino in bo vsem na razpolago. LJUDJE SO OSTALI Toda nekaj pa le nišo uspeli. Dolino imajo še vedno tako ozko kot nekoč in hiše, ceste in poti, tovarniSki prostori, vse, vse se stiska eno ob drugem. Samo navzdol ob potoku je še nekaj praznine, ki so jo izkoristili stanovalci novih, udobnejših hišic. Se-deminštirideset dru/.in je našlo tam svoj topli dom v zadnjih letih. Prav v teh dneh, ko otroci pod vrbo mi delajo piščalke, je tam zaživelo še šestnajst novih gradbižč. Tako se nova Kropa mladih delavcev samoupravljalcev žiri navzdol. Stare hiše pa ostajajo kot spomenik nek-danje arhitekture s svojimi značilnimi oboki in kovanimi mrežami v oknih, skozi ka-tera poleti visijo dišeči go renjski nageljni. Zgodovinsk* slovenska peČ vi5e pod Jam-nikom je važna le še za šok ske ekskurzije. Košati grmi bezga in vrbja so že prerastli in zakrili padajoče slapove bistre vode, kjer so se nekoč vrtela kolesa v službi vigenj-cev. Toda ostali so ljudje. Ljud- ' je s samozavestnim nasrne-hom, ki smo jih videli v svetlih prostorih PLAMENA, ob delovnih mi/ah UKO (Umetna kovaška obrt) in prav taki, razpoloženi in vedri, so bili otroci, ki so skakali pred novimi, čistimi trgovi-nami blizu sindikalnega doma. Spomini kovačice Jožefe m drugih se danes zdijo le kot pravljica iz nedavnih, toda resničnih žalostnih časov. — K. MAKUC Všeč so mi kraj in ljudje Pred 27 leti je JOŽE JANE2IC (55) prišed iz Ljublrjame na Jesen i ce. Niikold mu tega ni bilo žal. cisti gorski zrak in planinč, kraj in ljudje so mu všeč. Znan je kot goreč pristaš jeseni šk ih hokejis tov, ražen tega pa že vrsto let op-ravlja službo ko>t vodja strojnice za zamrzavanje umetnega dr-sališča. Kaj pogrešate aa Jese-ntcah, se je glasilo naše prvo vpražanje. »Kaj naj bi pogrešal? Zadovoilijeai sero s službo to prijetno se počutim med dobrim i Ijudmđ, to pa je vse.« V sklopu zavoda za vzdricv arije športath ob-jektov deluje strojnica, kjer proizrajate ttiA led. Zanttna nas dnevna proizvodnja ledu. »Vse od maja do oktobra proizvajamo Jod. Dnevna proizvodnja do- sega 24 tofl, prodaj amo pa ga po šest dsinarjev za kiJograjn.« Kaj prieakujete od sve-tovnega prvenstva v uo-kejti? »VeHk obistk tuđi na je-seniiškem drsališču iin do- bro uvrstitev naših hoke-jistov.« Va§a napoved o uvr-ptitvi? »Cetrto ali peto mesto v B skupini. Prepričan sem, da bodo na«i fantje pokazaili pred domačini občuinstvotm vse kar znajo. Mi jiih borno pa bodri hi.« Ali bo po va&em mne-nju HK Ljubljana postal kmalu enakovreden tek-mec Jeseniicam? »Poznati je treba tradicijo jeseniškega hokeja i.n zaininifanje mladiih za ta šport, pa vidimo pred se-boj ?e dolgo pot. ki jo bo »Ljubljana« morala pre-hodili.« Vaša žeJJa in sporoSlo? »Da bi do svetovaega prvenstva dogradili novo av.toma.tsko strojmico. Našim hoikejistom pa veliko poguma pri tTenia?^i in vso srečo na svetovnem prvenstvu v hoikeju.« D.K. JOŽE JANEŽIć čestita ob svoji 70-letnici vsem delovnim ljudem širom domovine za l.maj ' 1. MAJ 1965 * GLAS V ODGOVORI BRALCEM V J 5 vprašanj - 5 odgovorov Z današnjo številko uvajamo novo rubriko. Postala naj bi tribuna bralcev GLASA. V tej rubriki bo vsak dobil odgovore na vprašanja iz najrazličnejših področij, ki zanimajo širši krog proizvajalcev in volivcev. Uredništvo se bo potrudilo, da bodo na vprašanja odgovarjali najpristojnejši družbeni delavci in strokovnjaki. Kcr je rubrika omejena na eno stran novega formata, je seveda tuđi število odgovorov v posamezni številki omejeno. Zato je naslov rubrike: 5 vprašanj — 5 odgovorov. To pa naj bralce ne moti. Lahko nam pošljejo tuđi več vpraŠanj ali manj. V tem primeru borno pač odgovorili v več številkah lista ali pa vprašanja združili. Za začetek se bodo sicer novinarji obrnili do posameznjkov s prošnjo, da jim povedo, kaj jih zanima. Upatno pa, da bodo začeli prav kmalu bralci vpraševati — in da jim bo ta rubrika všeč. Samo še to: rubrika je namenjena za pojasnjevanje širših družbenih pro-blemov, ne osebnih. Zato je ne bi kazalo zamenjavati s pravno posvetovalnico. Cesta skozi Kranj VPRAŠANJE: Ali je že do-ločeno, kje bo speljana nova gorenjska magistrala. Če bo speiljama milimo Kranjla, bo mesto na prilivu tujcev izgubilo. Ali ni mogoče zagovar-jati cesto skozi Kranj, ker je mesto naravno srediSče pokrajine in stičišče več važ-nejših čest. Imamo pa tuđi lepo betonsko cesto proti Ljubljami in Naklem. ODGOVOR: Povprašali smo inž. arhitekta DANILA OBLAKA iz Projektivnega podjotja v Krampu, ki nam je povedal, da O'bsitojata v nacrtu dve možnosti potoka n avtomobil-sike ceste preko me st naga pod-ročja Kranj a, in sicer pod šmarjetno goro ter severna variainta. Prva možnost predvideva i^peljavo ceste na mestnem. področju Labore — Stražišče, podnožje šmarjetne gore — Struževo — Polica — Naklo. Druga mo/jno'St pa smer Voiklo — Voglje, piriklij uičelc na šenčurski cesti, Primsko-vo preko reke Kokre pri iz-livu Rupovšoice, ob sevemn,i strani centralnega stadiona, južno od vrtnarije na Zla tem polju, pri Polici pa priklju-čitev na cesto prvega reda Naklo — Ljubelj. To sta dve možnosti potoka ceste preko mestoega pod-ročja Kranja. Ni še znano, katera bo osvojena. Na odlo-čAtev bo vpfavaLo ..več činite-ty'ev. Prcdvscim se bo po-trobino najpirimemeje prilagoditi cdotni trasi od Ljublya- Kot gostinski delavec se JOŽE DVORŠAK, upravnik kranjskega hotela Evrope zlasti ogreva za razvoj turizma v občiimi. Zanlmajo ga tuđi turistične in zgodovinske znamon.it os ti kraja ter problemi ureditve čest. Povsem razumljivo, saj je vse to povezano z nadaljmjim razvojem gostinstva. Go-stinstvo pa mu daje kruh. Tovariš Dvou"-šak pa je tuđi prvi sodelavec naše nove rubrike. Pismeno nam je dostavil pet vprašaaij, ki nanje odgovarjamo: ne do Ljubelj a. Vmes bo tuđi vprašanje donarja. Obe možnost i s svoj i mi prikijučki mestniiih čest na avtomobilsko cesto omogoča-ta hiter in lahek dostop v mesto. Vsaka bojazan, da bi zaradi novozgrajene ceste tr-pel turizem, je povsem od-več. Za sedaj ne moremo mič določenega povedati, kdaj se bo pričelo z gradnjo ceste. Potrebe se močno nagibajo k či.miprejšnji rešitvi prometne-ga problema, ki je iz dmeva v dian bolj perec. Spcljava ceste skozi mesto, kot jo bralec nakazuije, v no-benem primeru ne priđe v poštev. V saraera mestu bo namreč tako narastel promet že v nekaj letih, da cesta skozi mesto ne bi odigrala vlo-ge, kot jo morajo dolžins'ke im hitrejše ceste. Zgraditi pa moramo glavne mestne vpad-nice na mestnem področju v širini štirih pasov. 0 Storžifcvi skupini VPRAŠANJE: Med gosti, ki zahajajo v bife hotela Evropa teče ež dalj časa razparva o tem, ali spada Storžič h Karavankam ali Kamniškim Alpam. Prosim, da strokov-njak razsodi, kdo ima prav. ODGOVOR: Stor/ičeva skupima stpada k Savin;jsjki'm ali KamniiSkim planinam. Od.go-vor nam je posredorvai prof. TONE OPEKA, te Kranja. Še vedno neznanka VPRAŠANJE: V vzhodni veži stare mestne hiše, sedaj Go-renjskega muzeja, je velik kamnit sarkofag. Zanima me od kod izvira, kje je Ml najden im kaj piše na njem? ODGOVOR: Arheolog pri Goronjskem muzeju v Kranj u tovariš ANDREJ VALIC, je takole pojasni!: »Sarkofag, težak okoli tri tisoč kiliOgramov, iz peščemca z napisom, je aprila lanf pri gradnji hiše našel Vid Re-bermlk iz šončurja. Ukopan je bil v zemlji približno 30 centiimetrov pod površino in usmerjem Pfoti vzhodu. Na vzhodni, krajši straimi ka;m-n,ite škrinje, je bila izklesa-na odprtina s pokrovom. Na dnu škrinje sta bila položana dva pokojnika. Pod dlanjo iztegnjone roke bolje oh ranjen ega moške-ga skeleta (pod 40 let) je biil bakren novec Con-stantinus I. (306 — 337 n. štetja) z letnioo kovanja 334 — 335 n. štetja. Drugi skelet je bil zaradi slabe ohranje-nosti koimaj zaanavetn. Napis na novcu: Constanti Nosraa- xavg, na drugi strani pa: Glor Iaexers Itvs. Na letnico kovanja se najd-ba časovno opredelijuje. Okvir jen štirivrsitan napis preko podolžne stene kamind- fe škrinje, je slabo ohranjetn. Prvi dve vrsticj sta izlizani in jih zato mi mogoče pr^ brati. Moramo narediti od-litek za stalno predočenje. Proučuje pa ga znan epigra-fik Jaroslav sa^elj, asistent pri slovenski akademiji znanosti. Vidol ga je tmdi epi-grafi.k jiz Budimpešte Geza Aifokli, ki pa mi m-ogel podati nikakršnega strokovnega m.nonja. O napisu so razne domino-ve, vendar je še danes ostal nepoj-asnjen.« Preh odi preko meje VPRAŠANJE: Koliko avto* mobilov in oseb je lani pre-stopilo gorenjske obmejne cestne prehode Jezersko, Ljubelj, Podkoren in Rateče. Kj« bi dobil o tem podatke? ODGOVOR: Obmejno po-verjeništvo na Jesonicah ni-ma zbranih podatkov. Pač pa se obrniite na obrnejmo povat> jemištvo v Mariboru in v Kopru. Zavarovanje obrežja Kokre VPRAŠANJE: Kanjon reke Kokre je turistlčno neizkori-ščen. Kakšna je zasnova njegove ureditve in koliko bo letos od tega nacrta uresni-čeneg^? ODGOVOR: Direktor vodne skupnosti Goretnjiske inž. JANKO KNIFIC je povedal, da prađvideva Vodna skup-nost za nadaljevanje nujno potrebnih zavarovalnih del za leto&nje loto 110 midijonov dtiinarjev. Dolo se lx> moralo nacrtno nadaljevati v naslod-njdh latih zaradi nevarnosti, ki groizi obrežju. Letožnji plan zavarovalinih dol obso-ga zavarovanje desnega obrežja od visećega mostu do jezu pri tovarrm Standard. Način zavaravanja borno ia-vedLi tako, da bo to področjo dostopno občinstvu. Uredili borno steže in zeleniće. Na tem oibmočj'u je tuđi še ohra-njen obramtoi stolp, ki bi ga bilo možno vklj učiti v za* varovanje staroga dala Kranja. In še marsikaj bi lahiko opraviti, ki bi bilo za turizean zanimivo, če bi imeli denar. Priredil: DRAGO KASTEUC (D. K.) — Kamnit sarkofag, shranjen v Gorenjskem muzeju v Kranju, vzbuja pozornost domaćih in tujih turistov. Epjgrafl pa si belijo glave, ker ne uspejo razvozlati napisa na sarkofagu O KULTURA l.MAJ 1965 * GLAS Jesenice Čufarjeve nagrade V nedeljo, 25. aprila, je bila na Jesenicah skupščlna Sveta Svobod in prosvetnih dru-štev občine. Pregled dela od zadnje skupščine je pokaza!, da je bilo v prinuerjavi s prejšnjimi leti marsikaj nare-Jenega. Kulturno-prosvetna dejavnost je del standarda delovnega človeka, in sicer tišti del, ki vzsaja njegovo mišljenje, njegov odnos do sočloveka, do družbe, zato moramo skrbeti, da se raven kulturnih dejavnosti dvigne. Skupščina je sklenila, da se Svet Svobod in prosvetnih društev preimenuje v Zvezo kulturno-prosvetnih organiza-cij. To naj ne bo samo spre-memba naslova, tcmveč bo zveza skupni organ, v kate-rem bodo združene res vse kulturno-prosvetne dejavno- sti. Kot cclota bo enotno raspolagala s sredstvi in nudila pomoć, kjer bo potrebna. Po precej živahni razpravi o pre-teklem delu, so podelili Ie-tošnje čufarjeve nagrade. Prejeli so jih: Tov. Bojan Cebulj, dolgo-letni delavec na odru Čufar-jevega glcdaližča, ki je veliko prispeval k razvoju amater-skega gledališča kot režiser in igralec. Drugo nagrado je prejel pevovodja zbora na Hrušici tov. Leopold Mejač. Tretjo nagrado za dolgoletno vođenje godbe DPĐ Javornik-Koroška Bela je dobil tov. Ju-i:j Sorgo. Kolektivno nagrado pa je prejelo DPD Svobo-da »Tone ćufar« za 45-letno uspešno delovanje in godba na pihala F. Mencingerja Ja-vornik — Koroška Bela. Nilo Negri: MARINA IV. premiera v Prešernovem gledališča Morda bi to pot, ob pre-mderi Marine, iahko še veliko bolj utemeljeno kot pred tem, postavil vprašanje vodstvu »Prešemovega gledali-šca«, kakšne so njihove smer-nice pri izbiranju del? Lahko bi razpravljali o tem, kakšem naj bi bil repertoar takega gledališča kot je Prešernovo? Vendar to ne bi imelo smisla, kaj ti le v gledališču samera lahko vplivajo na izbiro del in prepričan, sem, da bi bila kakršnakoli sugestija odveć. Koliikor vem, je režiser La-ci Cigoj »Marino« prevedel iz neke ita'ijanske literarne revije. Izredno sentimentalna zgodba in obravnavanje zna-ne^a problema: Ijubezenski trikotnik, ki je bil že veliko bolje obdelan, sta dve osnovni karakteristiki tega dela. Ne vem ali je to prvo srečanje prevajalca s prevodom, tada na vsak način tuđi zaradi pre-voda predstava ni bila na ni-voju, kakršnega lahko priča-kujemo od takega gledališča. Drama, ki nima velikih vrednostn, tuđi režiserju ne more nad i ti kdo vc kakšnih možnosti izražanja. Nasprot-no. Lahko se ćelo zgodi, da je izvedba slabša, kot bi lahko bila. In za režijo Lacija Cigoja bi to lahko rekli. Bila bi lahko čisto preprasta režija, brez simbol i slike, brez zvočnih efektov, ki so upo-rabljeni nefunkcionalno. Dvo-mim, da bi drama sama kaj izgubila, če bi prevajalec (in režiser) črtal sliko, ko bereta oba protagonista pisma. Sašo Kamp, scenagraf, je to pot znova dokazal, da je scenografija pravzaprav posebna veja likovne umetnosti. Funkcionalnost scene ter utemeljena simbolistika to ne-dvomno polrjujeta. Za igralce v tej igri vloge nišo kdo ve kako hvaležne. Občutno razliko med MartP nam (Jože Kovačič) ter Marino (Tilka Portuna), je bilo zlahka opaziti. MarLino, čio-* vek, ki ob tem, ko se bori za poLrditev svoje osebnosti,' išče tisto, kar je izgubil, je nudil Kovač ič u možnost iz-« povedovanja ter določeme igralske nadgradnje. In to je igralec tuđi dosege!. j Leomardo (Lađo Uršič) je tip človeka, ki je razsoden V vseh položaj ih. Tuđi v najkl-i timnejših stvareh. Uršič ga je vsaj deloma uspcl prikazati takega. | Ta običajni Ijubczcnski trikotnik je torej temelj vse igre. Vse ostale vloge so bile bolj ali manj obrobne. Daaii-ja je Marja,n Lombar podal dovoilj jasno, tako da smo V njem našli tistega človeka, ki ga ne mučijo tako vsak danje stvari, kot je Ijubezenv ki išče v življenju tuđi nefe! drug smisel, neko drueo bi-^ stvo. In Evelina (Tonja Ro-' hane) je bila podana dovolj barvifo. -\ Igrali so še: dekle (Vera Kasftelic), ženska (Vera Ro^ bida), po'liciijski agent (Via-' do Guna). — BOZO SPRAJC Letošnji Cufarjevi nagrajenci Sto in eno Ieto kranjskih gledališč ZAPISKI Z OBISKOV V prejšnjeir nadaljevanju smo pričeli % obfavljanjem raz-govorov s kranjskimi gledališkimi Ijudmi. Ker pa nam je zmanjkalo prostora, da bi napisali vse, kar nam je pove-dala tovarišica Bidovec, borno v tej številki nadaljevali z razgovorom. Med prvo sveto\Tio vojno delovanje Ljud&kega odra ni zamrlo. K'jub težavam, ki so v tem času obstajale in ki so zavirale delovaaje naar-s katere kulturne skupine, so vneti kranjski gleclališčniki kiralu po pričetku vojne na-štud.'ra:i igro Antona Medve-da »Za pravdo in srce«. Se dobro se spominjani te igre. V.scb na je segala prav na Gcrenjsko. ObravnaN'aJa je dc^adke izpred stoletja, na ro\em gradu na Gorenjskem. »S cer pa«, pravi, »je bila to m-'H-na drama, pravzaprav, če lahl-'-o tako rečem, trage-d'ijn.« Z;!petalko kot pa danes. Zgodilo se je ćelo, da igraloi sploh nišo znali besedila, pa je predstava vseeno stekla. Manjši sr>odrsljaji. pa nišo veliko rnotili ljudi. Žanje je' bilo važno, da so razumeli vsebi-no, pa četudi se je sem pa I ja jgrakem kaj zatakniiilo, kot temu rečemo.« BOžO ŠPRAJC (nadaljevanje prihodnjič) Pevska revija v Dupljah 24. aprila je bila v DupIJah v počastitev praznovanja dne-va mladosti in 20-obletnid osvoboditve revija otroških in moških pevskih zborov. Na reviji je iz -kranjske in trži-S!ce občine nas topilo skupaj 11 zborov. Organizacija prireditve le bila zares odlična. Ob koncu revije, so V9i moški pevski zbori zapeli pe-sem o Tit«. Revija je vzbadila pri gle-dalcih veliko zanimanje. Zla-sti otrožki pevski zbori so želi priznanja občuistva. D. K. UPZ »Stane Žagar« v Krškem Učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« je 24. in 25. aprila obiskal kraje v krški ob-čini. Z njim so bili tuđi sim-foniki kranjske glasbene sole. Oba ansambla, ki ju vodi direktor Glasbene sole Petcr Lipar, sta bila gosta občin-skega odbora za proslavo 20-letnice osvoboditve in vrnit-ve tamkajšnjih prebivalcev v domovino. Zbor je imel 3 zelo uspele koncerte: v soboto v Krškem, v nedeljo pa v Podbočju in Leskovcu. Tu je bilo prvo učiteljsko mesto partizanske-ga heroja Staneta Žagarja. Za svoje nas tope je zbor dol-žan veliko zahvalo odličnim organizatorjem SZDL v Krškem, zlasti tamkajšnjemu di-rektorju Dravske univerze in poslancu Slavku Smerdelju. Povsod so nastopajoče pevce in mlade muzikante pozdravili in nagradili kulturni de-lavci, zlasti učitelji in pionir-ji. Tuđi zbor je podaril društvom knjige mesta Kranja s posvetilom občinske skupščine in simbolične gorenjske spominke. Organizatorji v Krškem so pripravili zboru dve zelo za-nimivi »rečanji: ob'sk pri znamenitem psihologu dr. Mi-' hajlu Rostoharju in kipar ju evropsko znanem medaljerju Stovičku. Oba sta že sivolasa starčka in sta kljub 8 križem še čvrsta in neutrudna delav-ca. Profesor Rostohar zaključuje sve je življcnjsko delo — mladinsko psihologijo, v ka-teri bo poudaril zlasti meje otrokove zmogljivosli, v'ate-ljeju medaljerja Stovička pa smo se prepričali o umetni-ški dokumentaciji o naših in tujih kulturnih velikanih. Gostovanje v Avstriji i V nedeljo, 25. aprila, je dramska skupina z Jezerskoga gostovala v Železni Kapli v Avstriji z dramo »Sveti plamen«. Gostovanje je bilo v okviru medobčinskega kulturnega so-delovanja med kranjsko ob-čino in Železno Kaplo. Na sprejemu, kl ga je pri« redil župan Železne Kaple g. Josef Lubas, sta s podpred-sednikom občinske skupščine Kranj Edgardom Vončino iz menjala zdravicL Poudarila sta pomembnost takšnega so-delovanja in izrazila željo po nadaljnjem medsebojnem so* delovanju. Sprejemu so priso-stvovali vsl člani dramske družine in še nekateri gostje iz Kranja. — K. 1. MAJ 1965 * GLAS ZA 1. MAJ Q ODLOČITEV SREDI NOČI Javorniški in jeseniškl dimnikl so bili brez življenja — že teden tlni. Železarji pa so bili dan in noč v pripravljcnosti. Ćelo spali so ob martinovkah. In tisto noč, 18. julija, ob dveh ponoći so jih klicali. Tik pred tem je bil v Kazini pod pisan sporazum med lastnikgjn tovarne in stavkujočimi. šest dnevna stavka je bila končana. Orožniki so se vrnili v Ljubljano, delavci so dokazali svojo moč in dosegli cilj. To je bilo julija 1935. V spomin na ta dogodek, ob njegovi tridesetletnici, pripravljajo letos jeseniški železarji veliko prireditev. Hkrati ob tem zbirajo zgo-dovinsko gradivo o nastanku in razvoju železarstva, o de-lavskem gibanju in o sploš-nem razvoju kraja iz nekda-njih fužim v današnje industrijsko središče. To dobiva še posebno obeležje letos, ko bo na Balškem poljai pri Ja-vorniku začel obratovati naj-večji objekt na Goreaiijiskem. Ta pomeni začet ck novega obdobja v zgodovind jeseni-žkega železarstva. Prve naprave bodo začale obratovati že v maju mesecu. \ DPOR NA JAVORNIKU ' »Spet so jo! Tuđi mi borno na vrsti!« Tako in podobno so se me-*fih tište julTske dni žeJezar-Ji med seboj. Strah n-red cesto in bre7.poselinos.tjo se je stopnieval. še huje pa se je stopnjevala mržnja do brez-Čutnih. gospodov, lastnikov tovarne. ZmeniLi so se. Tisto jutro, v petek, 12. j'Ul'ija, nihče ni odšel iz javoiniškega obrata. Upor se je začcl. Najprej so se pogovori! i. Osemnajst zahtovkov so napisa-i in jih i/.ročili zaupni-kom za pogajanije. Toda We-sten, delničar Kranjsike im-dustri.jske družbe je bil tr-dovraten. Sole ko je spoznal, da niti novi »izvežbani« oroi-nriki nišo mogli »pogasi.ti požara« je postal mehkejši. Zla-|t; še, kor se je stavka raz-sirila še v jeseniške obrate ^ od tu preko trgovin, briv- FRANCKA STRA2ISAR niic im krojaiSkiiih delavmic po vseh Jeseracah. Tako so tisto poletno noč, 18. julija, ne-kaj pred drugo uro ponoći pod pisali sporazum. To je bil velik doigodeik. Krnalu zatom so v poletno dišečo noč za-škripala kolosa železnišfcih voz pod težo rude in pre-moga, v pečeh je zagordo, po enem tednu je življonje znova utripalo. DELEGACIJA S CEBULO Sponi ini na tuste dogodke so še danes živi. V Domu upokojencev na Javorniku smo se o tem pogovarjali z organizatori i in udele/cnci stavke: Ančko KavčLč, Fraoi-cem Rozmanoim, Fra neko Malenšak, Francko Stražisar in Jakobom Rajnerjcm. ANCKA KAVCIC »Že leto prč] smo se ur>i-rali«, je povedala tovarišica Malonškova. Neki mže.nir, zvesti zagovornik gospodarjev, je ob razgovoru o dalavskili zahtevah in polrebah dejal, da je za delavce dober kruh in čebuila. Mod dolavci je biilo splošno zgražanje. Tuđi žene, zaposlene ali ne, so sođclova-le. V znak protesta proti te-rriu človoku se je zbrala skupina žena in so mu na dom odjnesle kruh im čebulo. Kot organizator med žejia-mi, je bila Malenikova tuidi zaprta ob stavki. Dvanaijst žena so odpeljali v Radovljico. ODEJE NAZAJ Francka Straiišar je bila prav tako med žemami, ki se nišo dade ugnati. Tako kot se sporni nj a, so ob stavki pri-lja!ii s k:4 med orgamizatorjii. Ves tedon, kot pravi, so bili stavkujoči raz-položeni, pri-pravljeni na vse. Vsak večer so pred tovarno prihajali pevci — Koren, k» je diines na radiu din ves zbor. Pela so narodne in de-iavske pesmi. To je billo zla-sti v veJonvh urah silno gan- JAKOB RAJNER Ijiivo. V dneh stavke so imeli tuđi pogreb panesrečenega Tomaži,na. Sprevod so ustavili ob ograji, zapeli so in sa tako poslovili od njega na Jesenicah in na Javorniku. NIHCE NI SILIL VEN Tuđi takratni vratar Jaka Rajner se spominja mn^Lh, stvari. Na vratarnici je vide! kako so žandarji suvali ia zmerjali žene, ko so prinaša-le hrano ipd. Toda eno, kar sa najbolj spominja je. da mhča ni silil iz tovarne. Proj so si organizatorji predstavljali, da bo preče j tak ih, ki ne bodo za stavko. Zlasti, ker so bila nekatere sindikalne organizam čije proti. Toda delavci so bili enotni. Ta.ko in podobno so po* vedaLi ondan udeleženci. X takih in morda še lenš>ih spomiinov imajo mnogi udeleženci tega odkritega delav« skega boja in ti stih dogod-kov, ki so za tem razmili stavko na Kranj in v druga dehivska središča. K. MAKUC AMD KRANJ čestita vsem članom in vozu i kom motornih vozil za delavski praznik 1. maj in jim želi srečnovožnjo Poslužujte se uslug v naši mehanični delav-nici, kjer boste hitro in solidno postreženi Solski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v škofji Lokl organizira za odrasle SOLO ZA DOSEGO POKLICEV v kovinski stroki vključno za poklič avtomchanlk in za dosego obrt. pokHccv v lesni stroki (pohlštvenl In stavbnl mizar) Pouk se bo pričel 14. maja 1.1. ob 16. uri in bo trikrat tedensko od 16. do 19. ure. Prijave za vpis v solo pošljite gornjemu naslovu do 10. maja 1965. A f\_________________________ . _ ________ ________IZ NAŠIH KOMUN__________________________________________ l.MAJ 1965 * GLAS Letna sknpščina LT Kranj Brez primernih prostorov V soboto đopolđan je bila v Dclavskem domu v Kranju redna letna skupščina občinskega odbora Ljudske tehnike Kranj, ki je dobro uspela. Prvi del skupščine ni bil tako živahen, v drugem delu pa so v razpravo posegli predseđnik sveta Ljudske tehnike Slovenije Milko Gor-šič in sekretar Alojz Pcrvin-šek, predseđnik Občinskega komiteja ZMS Franc Thaler, zastopniki LT z Jesenic, Tr-žiča in drugi. Iz razprave je bilo razvidno, da je delo ljudske tehnike, ki zajema vse sloje prebivalstva in vse panoge dejavnosti, premalo upošte-vano. Njena dejavnost zajema najbolj privlačne panoge kot so brodarstvo, modelarstvo, padalstvo, radio ama-terstvo, novatorstvo itd., vendar je okrnjena, ker delu-je v izredno težkih pogojih, saj nima na razpolago pri-mernega prostora. Precej govora je bilo tuđi o tem, da je treba LT razširi-ti na podeželje, v industrijo, na sole, stanovanjske skup-nosti itd. Podani so bili tuđi številni predlogi za medob-činsko sodelovanje na Go-renjskem, vključno z občina-mi Kamnik in Domžale. Skupščina je sprejela tuđi več pomembnih sklepov, med drugim, da bo v počastitev 20-letnice dela LT v Kranju in 20-letnice osvoboditve izvedeno enoletno tekmovanje, ki se bo pričelo 1. maja letos in bo zajclo širok krog ljudi v kranjski občini. Sprejet je bil tuđi nov statut in prcdlog, da se dosedanji odbor LT preimenuje v Svet LT občine Kranj. Dosedanje-ga dolgoletnega predsednika Ludvika Rančigaja, ro izvoli-li za častnega predsednika. AMD v Žirovnici delavno AMD Zirovnica še ni zaključilo prvega šoferskega tečaja, ko je minuli petek pričelo že z drugim. Prvi tečaj, ki je s teoretičnim de-lom zaključen in bodo izpiti predvidoma 10. maja je obi-skovalo 20 udeležencev, dru-gega pa obiskuje 24 tečajni-kov. Zanimivo je, da obiskuje šoferske tečaje v Zirovni-ci tuđi Jeseničani, posebno pa še Javorčani, ker v jese-niški avto moto soli zaradi prevelikega navala ne pridejo na vrsto. Jesenke: Novi prostori krajevne skupnosti Krajevna skupnost Podme-žaklja je zgradila nove prostore. Se dan j i prostor pri Trevnu ni već ustrezal, saj je bil premajhen in tud; nepri-jazen. Nove prostore so pridobili tako, da so slavbo se-da njega vrtca podailjšali in za eno nastropje dvignili. V pritličju bo otroško-varstve-na ustanova ki pisama kra-jevnega odboira SZDL, med-tesm ko bodo /gornji prostori »lužlli za potrebe krajevne dttii>nosti. Dela so v groben končana, zidove morajo le še očistiti šn prel>eliti. Prizadev-ni Pod-me-žakl jani so z vztraj-nost.jo, kljub majhnim razpo-ložliivim srcMvom, usipeli narediti rvrs ja/em družbem Txrostor Dosedanji predseđnik Ludvik Kančigaj med tazpravo Za stabilizacijo gospodarstva V četrtek, 22. aprila, so na prvi seji občinskega zbora skupščine občine Jesen ice razpravljaU o najnovejših gospodarskih ukrepih. Glede na ugotovitve, da se je zadnji čas trošilo po željah im ne po možnostih, so se strinjali z ukrepom o zamrzovanju cen, zmanjsanju investicij in prizadevamju za čimvečji izvoz. Ugotovili so, da bo proizvodne stroške treba zmanj -sati to prenehati z investiranjem za vsako ceno. Glede na to, da se * bo ob dokončanju rekonstrukcije v železami zmamjša-lo število delovnih mest, bo treba omejitl priliv delov-ne sile od drugod. Odnos kvalificiranih in nekvalificiranih, bo treba v bodoče z vzgojo spremeniti v korist prvih. Od- Kranj: Združitev? Pristojni organi in svet za šolstvo skupščine občine Kranj razpravljajo o združit-vi Vajenskega doma v Kranju v skupen zavod z enot-no upravo. Tako bi se zmanj-šali režijski stroški in izbolj-šali pogoji bivanja dijakov v zavodu. praviti težko delo in opravljanje tega čim bolj mehanizirati. To bi bila predvsem naloga gradbenih podjetij. Za turizem naj bi obveljalo pravilo, da skromna, a pravilna vlaganja zelo hitro vračajo. Po obravnavi omenjenih zadev so navzoči sklenili, da gradivo posredujejo samoupravnim organom zavodov in gospodarskih organizacij, da ga proučijo hi sprejme-jo temu primerne ukrepe. Kđaj bodo lokomotive nehale puhati? Stainovalci v bližiiri žclez.ni-ške postaje na Jesenicah so pričaikovali, da bodo po elektrifikaciji rešeni nepresta,ne-ga ropota i.n puhanja parnega stroja, ki premlka na južni strani po postajnem izvleč-inam tiru. Nokatori so ćelo prepiiičani, da je žeileznica urodiiJa svoje in da tovarni-ška ltokomotiva na rudnem dvoru dela talk kraval. Kljub eleflctrifiikaciji pa se tu ni nič spremeniilo. Vendair vedno ne bo tako! Predviđena je nam-reč prodelava jesenisike želez-miške postaje, in siceo: tako, da bo premiik le na emi s.traini m še tega pravijo, da bodo opravljali z diesel lokomotivo. Tuđi na rudnem dvoru Želczarne se bo premikaLno delo zmainijšalo. Predvidoma v dveh letih, bo na iizdela.no kiip-napravo, vlačiila vagone žična vrv na vreteno. Lokomotiva bo vagone le še sortirala po kvaliteti rude im jih ločevaJa od koksa, pozimi pa jiih bo dovažaila oz. odivažala od oditajevalnice. Iz zgornjesavske doline Pospešujmo turizem Pod geslom »Rospešujmo turizem« sta bila v nedeljo popoldne v Zgornjesavski dolini dva zbora turističnih društev. V Mojstrani, kot v Ratečah, so tokrat o turizmu zelo resno razpravljali. TD Mojstrana, ki je pred leti životarilo, lepo skrbi za uredi-tev kraja in za bivanje go-stov v tem kraju. Vcdno važ-nejšo vlogo odigrava tuđi tu-ristično društvo v obmejnih Ratečah. Tu sicer nimajo toliko stalnih gostov kot so jih imeli pred leti, vendar žanje lepo^ekrbijo, tako da dobi tu-jec ob vstopu v našo državo čimlepši vtis. Na obeh občnih zborih so govorili o nujnosti turistične prevzgoje prebi-valcev, o važnosti kulturne-ga odnosa do tujccv in možnostih za pridobitev še več tujskih in zasebnih sob tei o urejanju krajev. Razpravljali so tuđi o nujnosti sode-lovanja med turističnimi dru-štvi jeseniške občine in o potrebi formiranja občinske tu-ristične zveze. Sprejeti programi dela za tekoče leto in novo izvoljena oziroma do-polnjena odbora turističnib društev v Mojstrani in Ratečah, so zagotovilo za uspešen nadaljnji razvoj turizma v omenjenih krajih. \ Zastave na Primskovem Glavne slovesnosti Kranja \ čast 20-letnice osvoboditve bodo na Primskovem. Že na večer pred 1. majem bodo za-goreli kresovi, zatem pa bo skupna slavnostna seja odbo-rov vseh krajevnih političnih, družbenih in drugih organizacij. Na dan 1. maja navsezgo daj bo budnica. Ob pol dveh popoldne pa bo krenila povorka od Kokrškega mostu po Cesti Staneta Žagarja in Jezerski cesti do novega Parka borcev. Tu bodo ob 14. uri odkrili spominsko obeležje padlim domaćinom v narod-noosvobodilpi vojni. Zatem bo krajevna organizacija Zveze borcev priredila v Zadruž« nem domu tovariško popol* dne. Organizatorji pričakujejoi da bodo- ob tej priložnostl izobesili zastave in okrasilj okna vsi stanovale! oziroma lastniki hiš in hišni sveti Naj bo to resnični praznik vseh prebivalcev Primskov& ga, Klanca in Gorenj. Zasta ve, cvetje in zelen je naj bn.ca leta bo zaključena IV. faza gradnje, tako da bodo stanovanja ,vse-1 j iva predvidoma konce pri-hodinjega leta. Stolpnica bo imela 10 Radslropij, v njej pa bo 56 stanovanj. Predra-čuoska vrednost je nekaj nad 300 milijonov dinarjev. V okviru te gradnje je predtvi-den tiidi trgovsko-gostinski center, vendar realizacija tega nacrta, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, za soda j ni mogoča. Večji odkiip tupfti valni Po podatkih Službe đruž-benega knjigovodstva — po-družaice Ti-žič, je bilo lani v tej občini odkupljeisih za 484,283.000 din raznih luiih .valut. Med temi prednjačijo neunš'ce marke, ki so jih od-kupili v vrednosti 259,153.028 đm, sledi jo avstrijski žilingi, boiatnđski fl«wmti in soj*eriški dolarji. Tako je bilo lani v primerjavi z letom 1963 od-kn|>ljeri)ih za 28 odat. več tu-|th valtit, čeprav je bala nova JTOt'ai>3)in,ica ob avfidcesii odprta sele v drugi polovici leta. Radovljica Premije za mleko V radovljižki komuni pro-izva'^a drnžbeni sektor M&2 tismč Klrnv mleka letno, privatni pa 335 tlsoC iitpov. Santo kmnetijska zadruga Srednja vas v Bohmju pa porabi za preddavo letno 955 fmo€ litrov mldca, EHi rri omogoči-li lwvlpo proizro-dnjo mleka, se je sfcnpščina v Ra*kwTfiel ođ*oei!a, da regresira pol«g drnžbene tndi privatno prote-voshtjo mJeka, m sicer za II-ter 12,5 dtn v druž1w!nlh ec-Kanizacijah. 5 din pa zaseb- nikom, ki imajo sklonjene po-godhe o sodclovanju z zadru-go. Ma zadnji seji so v Ra-tkwrlj|ci že »prejeli ustrezea odWk, po katerem bodo iz občinski« .sredstev regreslrall okreg 479.000 litrov mleka, M se i>©-trošl na območju ko»-imtne. Odlak so odborniM sprejeJl z zadovoljtsvom. Izrazili 9o matenje, da bo ta ukrep nedvomne prlpoimogel, ~ Ko pra/nuio k,>d\.tiVT dru_'(i cb'i^'T o, ma /i» \t> Mo ' -»ih u-^p "h')\ R-Jno od-* c! i,^ - >i ' r v hvljn>kvj ifK so < ' ' , ! sknp.no 416 ni, i i f >a ''""' u- f;o\( me- ra piog'-amT Sun pio»rirrt io d»K..i| pest»<- si] so i-><>log ik'f "■' lo-pn,! i u- li n c--'>o>- (i i- ' ■- n >, , n |S\» ^ Miem m ' ' ) Midi ^,v>t"1> c, n'l ijiuski LflJ 1» : i >\ i I sr />bn"i nibri^ Kt vmes m so b ^ •" •- i ) /1 i ud! / in \or/o, \ k itori bi" i k tal relotn \cwvof Tr/ ci i Pogled v notraajost tržiškega studia 20 eiiljonov za nacrte Za različite urbanislične za-zklalne in Aru#e nacrte v ra-dovljiški občiai so lani iz-plačali nad 29 miiiiftnov dinarjev. S tem denarjera je urbanističnt zavod Bl<*đ iasdfe-lal efabtrrate o vpFhnih ob-nittčjih občine Radovljica in urbsuaisiični program Bohi-nja io Eadovljicc. Izđclane sa bile tuđi tdejac rešitve za oblJKrle-rjo turisiično območje Ribči'v laz. Institut za, geo-gralij« je po naročilu skup-sčitte občine Radovljica izde-lal {£rvi del ekonomsko so-ci34n«-ge»grafj;ke studije, Zavod za iu*b»nixcm pa je pri-pravil zazidala« nacrt za Ukanc in za Predlrg Radov-lj*ca> DokorM uo so piipravili tudU nacrte za območja po- čLLniških hišic na Košarci, v Dindolu, Pod Kukovnico in na Šobcu. V celotnem izdatku so všieta tuđi sredstva za izdelavo elaboralov zđrav- stvettt'ga doma Bled, idejni nacrti za panoramsko cesta okoli jezera in vrsto drugili situacijskfh načrtov in idejr nih rešitev. — J. B. Turisliene informacj|e V Bohhiju bodo za prvo-majs'ke praznike zasedeni Dom na Komni in obe bru-narici na Voglu. V ostalih ho-telih je še dovolj prostora. Ribolov je odprt. Dovolj prostora je na Bte-du in Pokljuki. V Kranjski gori je prostor v Razorju in motelu, Erika in Prisanft sta zaprta. I>ovo4j prostora je pri zasebnikih. Prostor je v Planici, Podko-renu in Gozdu Martuljku. Na Vršiču je prostor v Erjavčei'i koči, a koča -na Gozdu in Mi-hov dom sta odprta samo ob sobotah in nedeljah. Tičarjev dom in koča v Krnicl bodo odprti 1. maja. Snežne razine re so povsod ugodne. Dom pod Golico je zaseđeti, a v domu na črnem vrhu nad Jesenicami je prostor. Dovolj prostora je še v Pod-ljiibelju, pri zasebnikih in v planinskih domovih pod Stoiv žičem in na Kofeah. F» . olj prostora je šc v I ran ju, na Joštu, Krvavcu, Jezerskem in pri zasebnikih v Naklem. Bom na Komrd — Zasede-no. Cena prenoćišča 370 din, pensiona 2700 din. Na 270 cal snega je padel nov sneg. Dom pod Golico — Zas« derro. Certa prenočišea 650^, pertzioTia 2100 din. V pra7rni6» nth dnevih bo ples. Na 10 ari snega je padel nov sneg. Đxwn na ItoStu — Prošla ša skupna leSišča. Ccna prenočin šča 400 din, pensiona l<>00 dio; Bfins »a stareni gvmdm V Kanoniku — Zasedeno. Cena prenočišea 800 din, pension* 2200 dira. V prazničnih đneviht bo ples. Dom Janeza Porente ij: Kranjski gori — Prosta skupna ležišča. Cena pre.nočišČar 800 din, pensiona 2000 din* Padel je nov sneg. Bar« v Plamci — Pros-tdu Ceaa prenočišča 1900 din. C&i ma pensiona 1900 din. Na 20 cejxtij3aetrov snega je pade! novi sneg. Planinski dom na Lubniktt — Prosto. Cena prenoći?"^ 690 din. Cena pensiona 1/^-din. Dom na Goropekah — Prdi sto. Cena prenočišea 700 din. Cena pensiona 1600din, p.a AC\ GLAS PIONIRJEV l.MAJ 1965 * GLAS B « B ČEBELICA PRIPOVEDUJE Ko ljudje še nišo gojili če-bel, smo prebivale v votlinah m siarih drevesih. Nekoć pa je neka sladkosnedna punčka poizkusila naš med in takrat so nwiogi očki morali doma oskrbeti naša stanovanja, da bi se njihovi otroci lahko še večkrat pogostili. To je naša zgc-dovina. Res ne venu veliko več. Bolj me zanima moje vsakdanje življenje. Rodila sem se v panju, ki stoji v velikem vrtu. Moje delo je zanimivo in vam bom povedala kako je potekalo od mojega rojstva. V začetku je bila moja naloga, da čistim satje ter ga tako pripravim za nove zi-belke. Ko sem že nekoliko odrasla, stara sem bila nekaj daf, sem hranila starejše ličinke z medom in cvetnim prahom. Tuđi sama sem si v tem času marsikaj privošči-la. Kmalu so se mi razvile na glavi žleze, ki so izlftčale mleku podobno mezgo. Takrat sem lahko prevzela oskr-bo najmilajših čebelic — do-jenčkov. Nekatere prijateljice pa so z mlekom hranile tuđi naso matico. Ljudje so matico preimenovali v našo kraljico. Poveda- ti vam moram, da to ni ni-kaksna kraljica. Ona ne daje zapovedi in mi nismo njeni podložnJki. Opravija svoje delo ta-co kot ga mora vsa-ka od nas delavk. Matica je več jajčec in tako skrbi za obnovo naše družine. Ko se je končala v mojem življenju dobanegovanja, sem najprej odletela v okolico našega doma. Za nekaj dni naša mamica, venđar je pri nas drugače, kot si predstavljate. Vaše mamice skrbe za vas, a mi moramo same skr-beti za matico, ker je njena edina naloga, da izleže čim sem prevzela službo stražar-ja domaćega panja. S tovari-šicami smo preiskale vsako delavko, ki se je vračala do-mov. Gorje tistemu, ki bi se nepovabljen pojavil v našem domu! Pomagala sem pri razsto-varjanju delavkam, a poleg tega sem gradila satje. Sedaj sem tuđi jaz že odrasla delavka. V začetku sern dela-la krajše polete, sedaj pa se oddaljim od panja že tuđi po 4 km. Dalje se čebele ne od-daljujemo. čebele imamo organizirano pravo delavsko državo. Zave-damo se, da ena sama čebe-lica ne pomeni veliko v naši družbi. Vse rade delamo, saj vemo, da je delo nekaj naj-lepšega na svetu. Tuđi me praznujemo 1. maj in zato vam vsem čestitam k 1. maju — prazniku dela. Učenci tekmujejo Na seji pionirskega stare-sinskega sveta osemletke »Tone Čufar« so ugotovili, da se je doslej delovni nacrt pionirske organizacije in šolske skupnosti uresnlćeval. Iz-bolj.-iala se je disciplina, čistača, tekmovanje pa so učenci vzeli za zelo resno na-logo. Nihče od ra^redov noče biti zadnji. Očistili so prostor okoli sole in poslikali zadnje stene v razredih. Na soli imajo tuđi proizvodno zadrugo. 23. aprila so na seji pionirskega starešin-skega sveta in na zboru zari ružni kov sprejeli statut o organizaciji, delovanju, nalo-gah im poslovanju zadruge. Za predsednika zbora so iz-voliii Nastjo Prešeren. \)iak Že ves dan sopiha potepač, leno tolčejo mu kolesa ob železni trak; v zrelo vsipa premoga mu kurjač, zdaj pa zda] se na postaji ustavi vlak. Mimo hiŠ, bregov sopiha mogočni korenjak, drevesa klanjajo se mu v slovo in za njim ostaja dolgi, crni trak, nad njim pa vleče se modrikasto nebo. Tine Zrim, Kranj, osn. šola Primskovo Izlet v Bohinj Na ta izlet smo šli očka, mamica- in jaz. Zgodaj zju-traj smo se že odipel.jali. Obe-tal se nam je lep, sončen dam. Ko smo se vozLli proti Le-scarn in Bledu, smo lahko vi-deli naše gorske velikane s Triglavom. Kmalu smo zavili Pesem in humor iz Žeteznikov Učenci osmovme sole iz Že-leanikov so naštudirali dve-urni zabavni program z /gornjim naslovom. S pesimijo im vedrim hu-morjem iz šolskega življenja so razvedrili občinstvo v Preddvoru in v Cerklijah v ne-doljo, 24. aprila. Dvorana je bila v O'beh krajih popolno-ma nabita in občinstvo je piomirjem iz Železinikov res iz srca ploskalo. Prireditev je bila v počastitev 1. maja, praznika dela. Program pa so izpolniile družabne igre z ba-lončki. V njoj so sode!ovali vsi prisotni i,n z velikim nav-dušenjem pokali po dvorani balončke. Res, pionirjd iz Že-leznikov so nas razvedrili in pokazali s lem svojo pridnost in prizadevnost! J. K. v ozko dolino Save Bohinj-ke ter se približali Bohinj a Ustavili smo se pred hotelom Zlatorog. Takoj smo se napotili proti slapu Savici Pot je bila strma, po^krita z oštrim kamenjem. Po četrtur-ni hoji smo dospeli .pred hotel Savica. Povsod ob po>ti so stale laible z nap'isi: »Triglav-ski nacionalni park.« Tu se zaščitene vse rasti i ne in ži-vaJi. Vse mora ostati tako. kot je ostvarila narava. Odipravilii smo se naprej proti slapu Savice. Pot je bila sedaj še bolj strma. Povsod v gozdu so bile ogromne skale. Povedali so mi, da so to o&lamiki p\azu, ki se je usul p;red minogiimi tisočletji. Kmalu se je začulo močno šumonje. Na koncu staze je slala hišica, podobna vrtni uiti. Ko sem vslopila, sem ostrmela. Iz strme stene je v diveh cuirkih padal mogočen slap. Iz tolimuna pod slapom, je v soteski tekla Savica. Nisam 'i;n nisem se mogla nag'ledati te lepote. Očka in. mamica sta me priganjala, da bi se vrniM. Ko smo prišli k Zlatorogu, nas je tam ž,e ča kal avtobus, ki nas je od-pcljal v Kranj. Barbka Brezar, Kranj Os,n. š. Slame Žagar TOVARNA — Demetr Prislan, star 11 let Tonska lepljenka. Iz časopisov in revij izrežemo primerne tonske (crno bele) ploskve in jih nalepimo na risbo, ki smo jo narisali na risalni list. —• Tehnika je primerna za otroke starejše od 10 let. Center za estetsko vzgojo pri pionirski knjižnici v Kranj u Prometni znaki Zadnja leta se je promet na cestah zelo povečal. Uredili so ceste. Kljub temu pa je še vedno veliko nesreč. Da bi se število nesreč zmanjša-lo, so postavili prometne znake, ki opozarjajo voznike na previdno in pravilno vožnjo. Sla sem skozi mesto. Pot me je vodila mimo različnih znakov, katerih vsak ima svoj pomen. Eden opozarja na ovinek. druei na zmanišanie hitrosti... Sla sem čez pre-hod za pešce, ko se je posvetila pred menoj rdeča lučka. Semafor me je opozorii, da cesta, kljub oznaki prehoda za pešce, ni prosta. Teđaj je nekaj . za mano zaškripalo. Ozrla sem se. Pod kolesi .av-tomobila je ležal šolarček. Ljudje so se preplašeno ozi-rali. Pomilovali so dečka, kot da so prepričani, da je ne-srečo zakrivil voznik. Po no- izvedbah prometnih usluž-bencev, pa je nesrećo zakri-« vil deček, ki ni upošteval svetlobnih znakov. Takih in še večjih nesreč je na stotine. V Ljubljani je ludi šola za prometno vzgojo odraslih. V njej se vsako leto šola mnogo ljudi. Mi pa smo vključe-ni v prometne krožke, kjer spoznavamo prometne znake in predpise, da jih znamo potem upoštevati. Tatjana Vidmar, Kranj Os. šola Simon Jenko 1. MAJ 1965 * GLAS _______________^_________ NAGRADNA KRIŽANKA____________________________________________________J J Nagradna križanka 4 4 * OB 20-LETNICI I. MAJ 1965 # GLAS DVE ZGODBI DVA DOKUMENTA ZA PRVOMAJSKO CTIVO OBJAVLJAMO DVE KRATKI ZGODBI O DIVERZANTSKIH AKCIJAH V KRANJU MED NOB. ZGODBI SMO PONATISNILI IZ ZBORNIKA »KRANJ V BOJU IN SVOBODI«, Kl JE IZŠEL 1954. LETA. OB 20-LETNICI ZMAGE, Kl JO BOMO PRAZMOVALI ČEZ DOBER TEDEN, NAJ OBUDITA SPOMIN NA DOGODKE IZ DNI NAŠE REVOLUCIJE Z avtomobilom v Kranfu Po Jezerski cesti je pripe-Ijal osebni avtomobil. Na kri-žišcu pred Staro pošto je za-vil na levo proti staremu de-lu mesta. Pred Ran lom na Maistrovem tegu je zmanjšal brzino in se v Ioku ustavil pred Kmetičevo gostilno. Nikogar ni posebno zanimalo, kdo je v aviomobilu, nihčc se ni vprašal, zakaj je avto ustavil prav tu. V avtomobilu so bili trije mladi l'antjc, oboroženi z br-zostrelkarai in ročnimi bom-bami. Ce bi kdo natančneje pogledal, bi bil takoj opazil, da so to partizani. Avto je vozil Mar tla štraus. Pred tednom se je pripe-Ijal s svojim avtomobilom v Olševk dr. Skulj. Avto je pu-stil v vaši, sam pa je odsel v partizane. Domaći aktivisti so avlo skrili v najbližjo šupo in takoj obvcsiili o »ple-nu« partizansko enoto. Kcr je imela tamkajšnja enota VOS neke- opravke v Kranju, Jijer bi morala raz-čistili nečiste račune z đnina-čirai belogardističnimi izđa-jaloi, jinr je bil avtomobil vefl kot đobrodošcl. Martin in še trije tovarisi, ki so se prostovoJjpo javili za rJcoljo, so -seđli v avtomo-bi! in odbrzali v Kranj. Pravkar so prl.spcli. Avtomobil je nenadoma ob-stal. OTartin je nemirno po-glcđul tovarile: »Zdaj pa imamo hudića! Namesto, da bi opravili kar sa nam naročili, bomo pa avto popravljali.« je zarobantil. Hitro se je skobaeal iz av-tomnbiJa in začel ogledovaii motor. Sklonjen, da ga ne bi kdo opazil, je nir.iično iskal okvaro. Le od časa do čassu-je pogleda! na ono- stran ceste, će ga marda kdo o pa zuje. Pred Franckovo brivnico se je zavaljen gestapovec pogo-varjal z mlađim dekletom. Krili) je ?. rokarni in sploh je moral bili silno zabaven, kaj-ti dekle se je rrenehno hihi-talo. Intimno razpoloženje je zmotil slrupen nemški pozdrav. »Ze dobro,« je zatnfeval de-belušni Ncmec, kateremu je brupni »heil« pietrgal naj-lcpše misli. Domači izđajalec, gestapovce Kobovs je z dvignjeno roko pozdravljal svojega predstojnika. Da bi skril svojo radovednost, je pogledal na nasprotno stran ceste. Roka je omahnila. Kaj ni tišti človek, ki je pravkar po-kazal svoj obraz izza avtomo-bila ...? Dobro se je spominjat tega obraza. Saj to je Martin 1, To je Stratiš. Partizani! . Hitro je stopil preko ceste. Martin sa je opazi!. Skočil je v a-vtomobil in zasrabil br-zoslrelko. Kobovs je oh.stal, potrem pa je hitro stopil v strasj in zagrabil revolver. Martin je vedel, da so v pasti. Edino z avtomobilom se lahko še rešijo. »Bos peljal. huđič!« in z vso silo je pritisnil na plin. Avto je skoči! z mesla in zdr-vel mimo Sfare pošte. Sele takrat se je presenećeni in prestrašeni Kobovs zavedcl. Imel je občutek, da je ušel veliki nevarnosti. Da prežene ta panični strah je ustrelil. Kmalu i? bil alnrtni-ran ves Kranj. Bilo ,je pre-pozno. Avlo je z vso s3!o drvel proti Spncurju. Akcija sieor ni uspela, a brez učinka ven-darlo ni bila. Partizani sredi belega dne v Kranju! To je nagnalo Nemcem in raztr-gancem, kot so- ljtidje imenovali domače izdajalce, tak-šen strah v kosti, da se še pndnevi nišo upali posamič in brez oružja sprehajati po mestu. Miniranje mostu na Printskovem »Bušite komunikacijske zve-ze in onemogačite sovražni-ku promet,« je dejal vrhovni komandant NOV in POJ maršal Tito. Tlo povalje je bilo v prvi vrsti namenjeno minerskim skupinam partizanske vojske, ki so širom po Jugoslaviji rušila- proge-, časte in mostove. Okupator ni imcl niti cne cesto ali želczniškje proge, kjer ne hi partizani z ekrazitom onemogočili nacistom promet. Pa ne samo specialne mi-nersš;e enote, tuđi redna partizanska vojska in odredi varnostne obveščevalne službe in vojske državne varno-sti so rušili komunikacijske zveze tako, da se je sovraž-nik le z najtežjimi žrtvami lahko premikal iz kraja v kraj. Partizanska obveščevalna skupina, ki je delovala na terenu pod StoržiČem, v Kokri in v soseđnjih krajih, je ob-vestila konce maja 1044. leta svoj štab, da jp žolrzoboton-ski most na Primskovem za okupatorja važna prometna žila. Preko tega mostu je vsak dan vozilo ogromno av-tomobilov, ki so bili name-njeni v boj proti partizanom. V neposredni blizini mosta je bila velika garaža za okupa-torjeve avLomobile, s kate-rimi so se vozili na hajke in na požiganje slovenskih vaši. Po krajšemi razpravljanju je bil sklep kaj hitro sprejet: most je treba razstreliti in na ta način nacistom onemo-gočiti kakršonkoli promet preko njega. Akcija bi imela tuđi velik moralni učinek, saj je mo.st skoraj v mestu in vse naoleoli so bili raztre-seni sovražni bunkerji, kjer so noč in dan čepele sovraž-ne straže in zasede. Pravza-prav je bila svojevrstna umet-nost, neopažen se približati mostu, kor so na mostove Nemci najbolj pazili, kajti tuđi oni so vedeli, da bodo partizani povelje maršala Tita na vsak način izpolnili. Trije /člani VOS: Kvak, Martin in Luka, so se na to akcijo Dtostovoljno prijavili. Teren jim je bil dobro po-znan, saj so ćelo pri Belom dnevu večkrat obi.skali mc-sto; ta akcija pa naj bi bila ponoči. Pot je bila vseeno precej tvegana in precej srč-nosti je bilo treba, zakaj Nemci so ponoči svoje pa-trulje in straže zaradi slabih izkušenj vodno podvojili. Proti vefio.ru so jo mahnili izpođ Storžiča. Eksploziv so nosili lepo zavit kar pod paz-duho, "zažigalno vrvico pa v •žepu. Bližali so se cilju. Bila je že trdna noč, ko so pri-speli v blizino mosta. Kvak je odneael peklcnski stroj na most, Martin in Luka pa sta ob Gabričevi ko-vačnici pri mostu postavila zaeedo, da bi gčitila Kvaka, če bi ga Ncmet opazili. Kvak je na mostu eksploziv pritr-dil, vtaknil međ ekrazit vži-galno vrvico in jo hotel pri-žgati. V ti.'jtem hipu pa je prišel preko mostu znani ge-stapovski** konfident Mauser, ki je o sumljivi osobi takoj poročal na žandarmerijski postaji na Primskovem. Kva- ka njegov prihod ni motil, prižgal je vrvico in se počasi umaknil. Ze med umikanjem pa je opazil, da je vrvica prenehala goreti, kajti bila je preščipnjena. Z nasprotne strani je v tem hipu že prihajala okrepljena sovražna patrulja. Kvak, Martin in Luka so morali poiskati zaklone. Vrvica je bila preščipnjena približno 25 metrov od eksploziva in Kvak se je odločil, da gre še enkrat na mos,t, pa naj bo kar hoče. Providno se je; plazil k pcklcnskemu stroju in kar med tem iskal po žepih vžigalice. Kmalu je bil pri stroju. V tem pa je za-čutil, da se nekdo plazi za njim in na svoje veliko veselje ur;otovil, da sta to Martin in Luka. ki svojega tova-risa ništa hotela pustiti sa-mega pri tak« nevarnem delu. Skupaj so šo onkrat zažgali vrvico in se hitro umaknili, kaj li Nemci so bili že tik ob mostu. Kljub vsej hilrosti pa so bili le malo prepozrri. Strašna eksplozija jih je vrgla ob tla in jih za nokaj časa omamila* Akcija je bila izvedena. Ven* dar se je vseh treh partiza-nov tega večera očitno držala smola. V hitrici in popolni' temi peklenski stroj ni bil najbolje nameščen in zato eksplozija ni imela tistega učinka, kot bi ga morala. Kljub temu pa je bil most tako razrahljan, da je bil zđ težji promet nfesposoben. Kaj pa so med tem počali Nemci? Kot da bi nekaj slutili, so pred mostom počakali in jih zaradi tega eksplozija ni prizadela. Ker so štuli za ograjo, jih tuđi zračni pritisltf ni omamil, vendar nekaj hi-pov po eksploziji le nišo upali na most in so se še bolj skrili. Medtem so se Kvak, Luka in Martin že zavedli irt izginili v noč. Ko je zjutraj sonce pozla* tilo skalnate vrhove Kara-vank, so bili Kvak, Martin in Luka že v partizanskom ta-borisču. Ceprav neprespani, so bili zidane voljo, kajti dobro so vedeli, da bi se tvega-na akcija lahko slabše kon-čala* amm NASEDEL JE Zadnjega aprila 1942. je ves dan IM dež, pomešan s sne-gom. Kljub temu so skojovci izvršili do tedaj največjo aikcijo z letaki in parolami, akcijo v počastitev 1. maja... V Siški pa so ražen tega »vpaljali« še nekaj povsem novega. Na meter dolge vrvi-ce so navezali na en konec kamen,, na drugega pa slovensko zastavico. Nato so metali vse skupaj toliko časa na električne žice, dokier ni vse obviselo. Prvega maja je dez prene-hal. KarabinerjI so imeli ob pogledu na liste in parole kar bolščeče oči. Besneii so. Brisali so parole z zidov. DeJa kar preveč! Nekdo med nji-mi pa se je kazal zlasfci vne-tega (najbrž si je hotel pri-služiti dopust?). Posebno so ga bodle v oči zastavice na žicah. A kako do njih? Nekdo ga je videil, da je pihal va-nje. Norec! Ker s tem ni šio. je stikal po dvoriš&ih, da bi našel primeren kol, s katerim bi jih sklatil. Prišel je tuđi na dvorišče hiše, kjer je stanova! skojevec Milan. Ta je karabinjerja, ki je vprašal za kol, takoj peljal za hišo in mu izroćil enega. Zvita buča, ta skojevec, ki je ponoči sam sodeloval v akciji, pa je izbral za karabinjerja tak kol, ki je bil zaradi več dni trajajočega dežja popolnoma moker. Karabinjer je seveda brž stekel na ulico, da bi se pred svoji-mi nadrejenlmi pobahal s svojo vnemo. Res, nekaj zasta-vic je srečno sklatil. Sele na Aljaževi cesti pa se je temeljito uštel in nasedel skojevcu Milanu. Ko se je namreĆ karabinjer z mokrim kolom spet dotakni-l električne žice, s katere je hotel sklatiti zastavico, ga je tako strcsJo, da se je kar zavalil na cesto in tulili kot vol... Zastavice pa so še visele. doklcr jih nišo Dobrali easilci... IMAJ 1965 * GLAS________________________________________________________A tZ \ove in stare anekdote Oh, te tujke? Skrajni čas je, da očistimo •lovenščino vseh nepotrebnih tujk, ki so se uveljavile v ča-•°» ko smo cenili človeka po tem, kako učeno je govori!, °« pa, koliko je res znal. No *n da ne bj zaostajali, so za-^U tujke uporabljati vsi vprek, pa če so jih razume-li ali ne. Tako se je zgodilo, da je Pred letr na sestanku v neki vasi tovariš iz občinskega »redišča takole odgovoril pri-•otnim volivcem, v večini kmetom: »Res je, tovariši, da "Ismo kdo ve koliko storili *a hribovske kraje, toda upo-•t cvati morate, da smo vas Prav zato tuđi pri davkih drugače MALTRETIRALI!« ♦ Na zboru voliivcev v Hrast-•W )e prosila za besedo starej-•a zona. *Kaj bo, mamica, ji je dal tesedo predsedujoči. »Ko že govorimo o občiin-*^em denar.ju in šitedmji«, je Jk.ja-.la ženica, »me zamiima, ka.i so vendar NUITETE, ki Pofcro toMko denarja.« Pri tem je mislila na anuitete — odplačilo dol ga od na-Jetih po.se>ji 1. Mar se ne bi dalo to povoda ti tuđi takole? Luknjc na obroke Letošnja zima je grdo zde-'*la naše ceste! Se za prvotiske praznike se borno vo-*j'i po luknjah, zlasti na ce-8tah nižjega reda. »Pričo velike škode najbolj °" Blava občinske može, ki |j? vedo, kako vskladiti »sta- Je*< v blagajnah s »stanjem*« čest. Zato so v Kamniku kar hitro našli »rešitcv« za cesto v Tuhinjsko dolino. »-Tako je luknjasta,« pravijo,, »da je najbolje, če je vsaj leto dnl ne popravljamo. Ce se bo namreč prihođnjo zimo naredilo na cesti približno toliko lukenj kot letos — bo spet ravna!« Rog za svečo Sodelovanje med gorenjski-mi in zamejskimi občinami se vedno bolj krepi. Obiski so vse pogostejši. Tako je pred leti obiskala kranjska delegacija angleško mesto Old-ham. Obisk je bil prisrčen in korišten. Med "Grugim je old-hamski župan povabil delegacijo na čaj. Na sprejemu so po stari angleški navadi pili Čaj z mlekom. Te pijace se v Angliji popije res ogromno. Zato so jo gostitclji vneto ponujali tuđi na sprejemu. Toda eden izmod članov delegacije je ponudbo za novo skodelico čaja vljudno odklo-nil. »Sem popil že dve sko-delici kave,« je resno ugoto-vil. Jeza nad vlado šestega maja 1945, dan po zgodovinskem dogodku v Aj-dovščini ob ustanovit vi prve slovenske vlade, smo se vračali peš čez Col proti Idriji. V hiši ob cesti smo se ustavili. Domaćini so spraševali o dogodkih, ki so bili v tistlh dnevih zelo pestri, burni, zgo-dovlnski in radostni. Pravili smo o dogodku v Ajdovšči-ni. Star mozak, ki je ves čas prej samo poslušal, se je ne-nadoma razburil: »Kakšne tra-parije pa delate in govorite! Slovenska vlada v Ajdovščini! Saj Ajdovščina je bila zmeraj slovenska, odkar vem. Tista postojanka prodancev ta leta še ni pomenlla, da ti kraji nišo naši. In zakaj vlada! Ob-čina bi razumel. Ta je potrebna. Ampak vlada! Samo birokracijo bosla razširili. Mi naj jo pa redimo!« Tako in podobno se je hu-doval mozak in komaj smo prišli do besedc, da smo mu povedali, da ni to vlada za Ajdovščino, marveč za vso svobodno Slovenijo, da je že odpotovala proti Ljubljani. Ker se je mozak razvnel v vsej resnobl in smo morali tuđi mi resno tolmačiti stvar, smo se sele kasneje na poti začeli smejati dogodku in obujati vtise na razočaranega možaka. K.M. Zagovor Izreden primer partlzanske-ga »zabušanta« je bil Kori. Ne samo, da je rad lenaril, temveč je za svoje »zabušant-stvo« vselej našel primeren zagovor. Nekoč sta bila on in partizan Srna določena, da no sita v kuhinjo vodo iz bližnjega studenca. No, Srna je hkrati nosil po dve vedri vode, Kori pa samo eno. Pa mu slednjič reče kuhar Luka: »čuj, Kori, zakaj ne nosiš tuđi ti po dve vedri hkrati, kakor to dela Srna?« »Seveda«, je odgovoril Kori, »ko je pa prelen, da bi ho-dil po dvakrat!« Zajec na drevesu Lovcem je menda prirojena šegavost. To velja tuđi za kranjske lovce, kjer so od znanoga »Oca s Krana« vsi raspoloženi za humor, pa tuđi če so premraženi in mokri s praznimi nahrbtniki. Imeli so krst, sprejem novih članov. Polog predpisanih stvari je novinec moral polagati izpit še po tradicionalnih običajih. Da bi ugotovili njegovo hitrost mišljenja, raz-sojanja in lovsko iznajdlji-vost sploh, so mu naročili naj stoji na preži na določenem osamljenem kraju. Z nabito puško je prežal v neznano. Nonadoma je pribežal zajee. Puška je počila, dolgouhec io je preplašen ucvrl na drevo. Stroli so znova frcali med ve-jami. Takrat so skriti lovci zadaj za grmom planili v nezadr-žani smeh. Z drevesa je pad-la zajčja koža, ki so jo bili lovci oblekli staremu crnomu mačku, preplašeni muc je skočil po drugi strani na tla in razočarani »maturant« je povcsil dvocevko, kaj ti v nepisano spričevalo so mu vne-sli veliko crno piko. Slražavrjeva previdnost in krava Konce leta 1944 je prišla na Blegoš italijanska partizanska divizija »Natisone«. Ita-lijanski tovariš i so se naučili nekaj slovenskih besed, da bi se pri srečavanju z nami lahko sponvzumeli, vendar teh besed večirvoma nismo ražu ni oJ i. Ko je prišla ponoći patrola Prešemove brigade iz Dav-če proti Zirovskemu vrhu, jo je nad Hotavljami zaustavi! ilalijainski stra/ar v polomJje-n] slovenščini. »Stoj! Kdo grc?« »Patrola!« »Patrola nan-rej, ostali stoj!« se ie nadaljevalo, na-mesto: »Eden naprej, ostali stoj.« »Nak, to pa že ne!« je za-vnil iiniteindamt, ki je ginal kravo. »Krave pa že ne spustim, da bi mi zbezljaJa!« Mihov« tujke Aktivist Miha se je zelo izogibal tujk. Ce jih je pa le moral uporabljati, je bil vedno v zadregi. V grlu so se mu zatikale ko ribje kosti, včasih pa jih je pogoltnil ko kaca žabo. Na nekem sestanku, kjer so razpravljali o partijskem statutu, se je ču-til dovolj sposobnega za diskusijo, zato se je priglasil k besedi in prisotnim nekako samozavest.no dejal: »Jest se striniam, kar jo oni PISKOTIROV, strinjam se, kar je reku oni ABLAST-NI, inu pred:Iaga.m, da sprej-memo naš komunist ćni STR-BUC!« Svojo diskusijo pa je Miha podkreipil s tem, da je mogočno udaril s pestjo po govornički mizi. PRODAMO: karambolirani osebni av-tomobil ZASTAVA 1300, leto izdelavc 1963, s pre-voženimi 15.000 km, v voz-nem stanju. Izklicna cena 1,700.000 dinarjev. Ogled vozila je možen pred Zavarovalnico Kranj v d-neh 4. in 5. maja 1965 od 8. do 14. ure Pismene ponudbe spre-jema Zavarovalnica Kranj do 6/5-1965 do 12. ure. Zavarovalnica Kranj TVD KRANJ, Kranj, razpisuje mesto HIŠNIKA v svojem domu v Straži-šču. Pismene ponudbe poslati na naslov: TVD KRANJ, Kranj. Pogoj: zamenjava stanovanja. — Informacije dobite v gost Uni Bencdik. telefon 25-18 Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem oddaja sobe za razne se-minarje, konference in driifje aranžmaje. Vas po-Etrcže z domačimi spetia-lilotami. V okolici Doma prijelni izleti. Cena pen-Siona od 1900 do 2200 din. Za informacije se obraćajte ražen Doma tuđi na Tu-ristično društvo Jezcrsko Ceprav marsikaj razumem našem gospodarstvu, ne ra- ' r""e'.'J, kako govorijo o za-™rZ>ijenih cciiali, ko prihaja P°'»!ad in toplota. To so mi P^v/Ze ieue na Jescnicah. Fi-•"' kumarice, rezance, argo j.'7e in drugo so memla ime- (U ^raV na poti ni/' usodni J,ln> ko je vse »zinrznilo«. ^spođinje trcliio, da bi se wnal morala obdrfjtrti, meni lo t1e ;,„, v giavOi • K-ranjskogorski Motel se ure'v° nvcliavI'a s sodobno Mp'dVl'° Prostorov '» okalja ok (!',.u"'nt so Preridrvi kak fičo, vse opere in konec. To je doživela onelan tuđi Mar-jana na primskovskem mostu v Kranju. Hudo se je ježila- Pa sem ji povedal, da je t<> »naoredek« današnjih čusov, v katerem sodelujejo mrtula vsa vaša avtomoio društva. Iz Triiča pa nimam nič in verjetno lep čas tuđi ne bom itnel. Marjana me ne pusti več tja. In vse to zaradi male ncdolzne razglednice, ki sem jo pisal svoji znanki (nič več kot znanki s hribov, prosim!) v BPT. Seveda so bili vsi moji poljubi skupaj z vso pošto na vpćgled vsem v tam-kajšnji poštni izložbi ob vratarnici. Tako je iz tega nastala ćela afera. Nekateri so mi svetovali, naj se pritožim po zakonu o tajnosti pošte, drugi mi svetujejo iti na pre-klic. Ne vem kaj bi počel. Vem le to, da me Marjana hudo zmerja vse te dni, da mi je prepovedala vsak izhod iz hiše, zlasti pa na tržiško stran. In to prav ob teh praz-nikih, pomislile} Pa svobodnejše praznike drugim! Vaš BODICAR 4/L SPORT I. MAJ 1%5 * GLAS Ob zaključku Osemindvajseto svetovno prvenstvo v namiznem tenisu je končano. Deset dni smo občudovali največje mojstre belc žogice, uživali ob ncverjetnih udarcih in mojstrski obrambl. Deset dni smo stiskali pesti za svoje Ijubljence in pozdravljali zmagovalcc. SPENT je odlično uspe!, z vscbinske kakor tuđi z organizacijske plati. V nedeljo so se na zmago-valni oder povzpeli končni zmagovalci — svetovni prva-ki. CHUANG TSE TUNG med moškimi, FUKAZU pri žen-skah, LIN HUI ČING In CENG MIN ČIN pri ženskih dvojicah, ĆUAMG TSE TUNG in HSU JL\ ŠENG pri mo-ških dvojicah in pri mešanih dvojicah Japonca KIMURA in SEKI. Ponovno se je pokazala velika premoč Azijcev (Kitajcev In Japoncev). Edini od izven-azijskih igralcev, ki mu je Uspelo priti v polfinale, je bil Nemec SchSler. V dramatični borbi, ki je trajala 112 minut Je premagal Kitajca čang Sin Llna. SPENT je važen tudl za Jugoslovane.' Dosegli so svoj do sedaj največjl uspeh, mo-ški 4. mesto, ženske pa 8. me-sto ekipno. SPENT je imel velik odmev med mladino. Število igralcev namiznega tenisa se bo zelo povećalo. Mladina po vaseh in po mestih je začela igrati namiznl tenis, čeprav na navadnih mlzi-cah in z leseniml loparčki. SPENT je končan. Na SPENTU se je srečalo okoli 500 igralcev iz 48 dežel. V nedeljo zvečer so si zadnjič seg-li v roke igralcl, trenerji jn funkcionarji in si zaželeli: NAS VIĐEN JE NA 29. SVE-TOVNEM PRVENSTVU V NAMIZNEM TENISU V MEL-BOURNU V AVSTRALIJI! JOŽE KOŠNJEK IVERI s SPENT Nekateri igralci na SPENT nišo hoteli nastopati v urad-irih državnih majicah. Bali so se, da jih bo zapustila sreća, če ne bodo igrali v svojih standardnih, ki jim baje pri-našajo srečo. Med novinarjl Je na nekem treningu prišlo do pravega razburjenja. BH-»kovito se je raznesla vest, da se naš igralec šurbek kar »Igra« z nekim Kitajcem. Ko so novinarji prišli k mizi, da bi videli senzacijo, so ugoto- vili, da je le Vecko v svoji rde-či majici. Rdeča barva Je bila barva kitajske reprezentan-ce! Baje so Irci prinesli s soboj na prvenstvo precejšnje količine viskija. Rekli so, da ga bodo popili, ko bodo izpadli iz tekmovanja. Ker je večina njihovih tekmovalcev izpadla že v prvih kolih, smo prepričani, da so- lepo izkoristili preostali prosti čas v Ljubljani! Na dvoboju Belgija : Bolga-rija, ki se je zavlekel v pozne večerne ure, so roditeljem popustili živci. Ker so bili to v većini športnikl, so se spom-nill kako v podobnih prime-rlh naredijo z njimi hišniki, ki jh zvečer podijo iz telovad-nic. Eden izmed rediteljev je pristopil bliže k mizi in v&klik-nil: »Igrajte hltreje ali pa borno pogasili luči!« Dvoboj ženskih reprezen-tanc Jugoslavije in ZR Nem-čije se je precej zavlekel. Ob 18. uri bi morali novinarji že poslati poroćila svojim listom. Stanje je bilo 2:1 za Ju-goslavijo In Cirila Pire je prav tedaj izgubila srečanje. Ker tako novinarji nišo ve-deli za rezultat dvoboja, nišo mogli zaključiti svojih poro-čil. Neki novinar je razočarano vzkllknil: »Ta mala Ju-goslovanka ne igra samo proti Nemkl, ampak tuđi proti nam!« Najmlajšl tekmovalec v mo-ški konkurenci je bil pet-najstletni Anton Stipančič iz Duge Rese. Ob njegovem sre-čanju s svetovnim prvakom, so ga prišli bodrit sošolci. Mladi igralec je kasnejc izjavi!, da ne računa, da bi ne-koč osvojll naslov svetovnega prvaka, a da ni nemogoče, da bi postal evropski prvak. V razpredelnico za tek motanje parov je bilo vpisanih kar 12 naših dvojic. Na žalost se jih več kot polovica ni pojavila v areni. Ljubljanski novinar Matija Dermastia je pos.topek komcntiral takole: »če so naši reprezentanti samovoljno odstnipili od tekmovanja, zaslužljo kazen, če pa so jih voditelji našega namiz- nega tenisa prijavili zgolj zato, da so si lahko brezplačno ogledali svelovno prvenstvo — bi lahko našli primernejšo re-šitev in je tak postopek, vre-den vse graje.« Avtobus, ki je prevažal kitajske repe/entante, je imel vedno precej zamude pri od-hodu v hotel. Lovci na avto-grame se nišo prej ocimakni-li, dokler nišo dobili željenih avtogramov. Avslral'ke so zelo izstopale v svojih zelenih trenirkah. De-kleta s skrbno urejenimi pri-českami so našle vedno do-volj časa, da so se tuđi po trikot v enem dnevu preob-lek'e. Francoski igralec Amoureltl je imel na tekmovanju naj-večji loparček. Na vprašanje zakaj ima tako velik lopar, je začuđen odgovorit: »Ali ne vidite, da sploh ni preve?ik, saj še tako prevečkrat zgre-šim žogico!« Najdalji priimek na 28. sve-tovnem prvenstvu je imel et-škt tekmovalec Christos Chi-stoulatos, a najkrajšega Ki-tajka Li. Ko je reporter iz Gruie do-bil zvezo z Akro, so bile njegove prve besede: »V Ljubljani je zelo hladno. Pada sneg!« Prihodnje svetovno prvenstvo v namiznem tenisu bo čez dve leti v Avstraliji. Stro-kovnjaki so prepričani, da bodo Severni Korejci edini lahko do tedaj pripravili prese-nečenje Kitajski in Japonski. Najboljši igralki 28. SPENT sta bili Japonka Fukazu in Kitajka Lin Hui čing Sporlne priredi tve V četrtek KRANJ — t>b 1630 kosar karska tekma II. rep. lige TRIGLAV : RADVLJICA l Savskem logu V nedeljo KRANJ — ob 10. uri atletski dvoboj KOROŠKA : KRANJ v Sportnem parku ob 10. uri nogometna tekma GNL — TRIGLAV B : JESE-NICE, ob 9 uri pionirska predtekma TRIGLAV A : JE-SENICE ob 9. uri rakometna tekma GRL — KRANJ B : SELCA v Stražišču ob 10. uri rokometna tekma SRL — KRANJ : BRANIK v Stražišču ob 11. uri rokometna tekma SRL — KRANJ : 2ELEZNI-CAR v Stražišču ob 10.30 košarkarska tekma SKL —TRIGLAV : JEŽIĆA RADOVLJICA — ob 10. uri rokometna tekma GRL — RA-DOVLJICA : ŠKOFJA LOKA GOLNIK — ob 8.30 rokometna tekma GRL — STOR-2IC : SAVICA KRANJSKA GORA — ob 10. uri rokometna tekma GRL — KRANJSKA GORA : ZABNb CA TRŽIČ — ob 10.30 rokometna tekma SRL — TRŽIC : SENTVID DUPLJE — ob 10. uri rokometna tekma LCL — DUPLJE : KRM2LJ ŠENĆUR — ob 10. uri nogometna tekma GNL — SVO-BODA : PREDDVOR, ob 9. uri tekma pionirjev istih dveb klubov NAKLO — ob 10. uri nogometna tekma GNL — NAKLO : ZELEZNIKI, ob 9. uri pionirji NAKLO : TR'ZIČ SKOFJA LOKA — ob 9. uri nogometna tekma GNL (pionir ji) SKOFJA LOKA : 2E-LEZNIKI TRBOJE — ob 10. uri nogometna tekma GNL — TRBOJE : KRANJ, ob 9. uri TRBOJE : PREDOSLJE (pionirji) LESCE — ob 9. uri nogometna tekma GNL — PRE-SEREN : PODBREZJE (pionirji) VISOKO — ob 10. uri nogometna tekma GNL — VISOKO : TRIGLAV B (pionir- MEDJI DOL — ob 9. uH Kurirski smuk. Kranjeanke vodijo V nedoljo se je začelo tek-movanjje v ženski ropubliski kogljaški ligi, v kateri z Go-renj'ske sodusliiije ekipa Triglava, ki je biila lani prva. Po prvih naston-ih so Kram>j-čainke v vodstvu. V Kranj>u so podnle 2367 kogljev, * Ljubljani pa 2403. Na drugom mostu je trenutno ekipa i* Kočevja im na četrtem Gradiš. Tretje in četrto kolo jtf na s,poredu 8. tn 9. maja * MariboiTi iLn Celju. Nladinski plavalni dvoboj Ilirija: Triglav 72:59 V nedeljo so v kranjskem zimskem bazenu mladi pla-vaJci Ilirije premagali doma-čine. Domaća ekipa je naslo-pila precej oslabljena, saj je manjkalo kar šest najboljših mladincev (bili so s prvo ekipo na gostovanju v inozemstvu). Pri moških so zmaga-li domačini s 37:34, a Ljub-Ijanćanke so bile uspešnejše Z 33:22. Rezultati — mladine! — 200 m prosto: 1. šajatovič (T) 2:38.0; 100 m prsno: 1. Deti-ček (I) 1:26.6; 100 m hrbtno: 1. Drnovšek (T) 1:16.0; 100 m metuljcek: 1. Štromajer (T) 1:22.0; 100 m prosto: 1. 2gaj-na/ (I) 1:03.6; 4X50 m me-šano: 1. Triglav 2:22.4. Mladlnke — 100 m prosto: 1. Vcscl (I) 1:18.7; 100 m prsno: 1. Lužnik (I) 1:37.2; 100 m hrbtno: 1. Fišer (I) 1:28.5; 50 m metuljćek: 1. Vesel (I) 45.0 4 X 50 ra mešano: 1. Ilirija 2:52J. PORAZ V WROCLA\VU IN PLZNU V nedeljo so se vrnlli v KranJ plavalcl Triglava. Na-stopili so na Poljskem in na Ceškem. Proti poljskemu dr-žavnemu prvaku šlezi so dvoboj izgubili s 138 : 102 (moški 62 : 69, ženske 76 : 33), a v Plznu so Izgubili proti Slaviji s 112 : 89 (moški 53 : 61,ženske 59:28). Eo!jše rezultate na turneji so dosegli: Levičnik 2. 2:29.2 na 200 m hrbtno, Levičnik B. 1:15.4 na 100 m prsno, Brino-vec V. 1:07.2 na 100 m metulj in 4:48.8 na 400 m prosto, Košnik 2:30.0 na 200 m mešano in Jančarjeva 1:26.4 na 100 m metuljčck. Vaterpolisti so prvo sreča-nje s Poljak! izgubili s 7:2, a drugo dobili s 9:7. Proti Slaviji so izgubili obe sreča-nji in sicer z 8:4 in 5:4. P. Colnar I. MAJ 1965 * GLAS ______________ V^ SPORT ________^____________^J NAGRADA &?" LOKE Wl NAGRADA LOKE, kl jo organizator AMD škofja Loka organizira letos že šestnajstiČ, do v sklopu prireditev za Dasn mladosti, in sicer 23. °*aja na poznani škofjeloški •tezi. Ukrati bo to prva med-aarodna cestno hitrostna prireditev v tekmovalni sezoni letošnjega leta. Lanskoletiu prlreditvi je Prisostvovalo več kot 30.000 gledalcev z nad 4.000 motor-Jtimi vozili iz vseh krajev Jugoslavije in ćelo iz inozemstva. Za letošnjo prireditev organizatorji pričakujejo •f večji obisk domačih in tu-J*h gostov. Lanskoletni absolutni rekord proge je s 133.005 kilo-^tri na uro postavil Novo-Zei-andec Morrie Lovv, ki se Je 9. avgusta lani smrtno po- nesreoil na tekmah v Frei-burgu v ZRN. Zaradi neka-terih novih svetovtno znanih tckraovalcev in nekaj dir-ikalnih strojev, ki se bodo letos prvič pojavili na škofjeloški tekmovaLni stezi, prire-ddtelj računa, da ne bo pre-sežon samo lainLskaletnd rekord proge, ampak dosežem ali ćelo presežen rekord opatijske proge z nekaj več kot 136 km na uro. S tem bi po-znana škofjeloška steza postala najh.it rejša proga v Jugoslaviji. Za nov absolutni rekord je prireditelj razpisal tuđi nagrado 200.000 dinar-jev. V. P. Gorenjska rokometna liga Zmaga Škofje Loke V nedeljskem kolu gorenj-ske rokometne lige so bili do-seženi v većini pričakovani rezultati. Mladi škofjeloški rokomelaši so slavili prvo zmago na domaćem igrišču. Tesno, vendar zasluženo so premagali Savico iz Kranja. Kranjska gora je v Želez-nikih doživela precej hud poraz in je bilo pričakovati glede na slabo pripravljcnost igralcev iz Sele bolj izenačeno igro. Rezultati: RADOVLJICA : KRANJ B 10:12 (3:5) ŠKOFJA LOKA : SAVICA 11:10 (5:7) SELCA : KRANTJSKA GORA 21:14 (13:6) ŽABNICA : STOR2IČ 8:13 (6:16) Lestvica: Kranj B 10 8 0 2 197:111 16 Žabnica 10 7 0 3 127:99 14 Selca 10 7 0 3 143:150 14 Radovi). 10 6 1 4 159:135 13 Storžič 10 5 1 7 180:143 11 Kr. gora 10 2 a 8 141:180 4 Savica 10 2 0 8 79:1 U 4 Sk. Loka 10 2 0 8 83:194 4 J. Javornik V nedeljo na naših igriščih NOGOMET — Nogometaši Triglava so gostovali v Celju "* izgubili prvenstveno sreča-**je SNL z istoimenskim mo-*tvom z 1:5 (0:1). Tržlč pa |e doma igral s savo neodločeno 1:1 (1:0). ROKOMET — V nedeljo so bile najbolij uspešne rokome-tašice Krarnja, ki so zma-g'e v Crnamlju z 8:4 (3:1). iW°ška ekipa Kramja pa je Y Celju z istoimesnškim mo-7°m izgubila 12:18. Tržiča-51 so v Ljubljani izgubili s ^Jovanom s 16:20. ODBOJKA — Odbojkarji '•iglava so v Kranju prema-gli Beiigrad s 3:1. Gorenjski ^rbi v okviru republiške lige ^a se je v Žirovnici končal * zmago Jeseničanov s 3:0. Odbojkarji Svobode iz šen-čurja so v okviru II. republiške lige gostovali v Kočevju in izgubili z 2:3. KOŠARKA — Ekipa Jese-nic je v okviru I. republiške ligo po podalj-šku igre prema-gala Ljubijano s 94:92 v Ljubljani. Skofjeloška Šora pa je v Mariboru izgubila z Branikom 51:63. Košarkarice Triglava so v Ljubljani izgubile z bivšim članom zvezne lige Slovanom 31:43, Jeseničanke pa so na Ježići pomagale domaće moštvo s 55:25. Košarkairji Triglava so doma v okviru II. republiške lige premagali Vrhnako 69:64. Radovi j ica pa je doma izgubila s Sev.ano s 43:80. Gorenjska nogometna liga V derbiju neodločeno Za peto kolo gorenjske nogometne lige je značilna velika borbenost na vseh tekmah. V nedeljo je nastopilo tuđi moštvo Železnikov, ki se je pred dnevi ponovno vklju-čilo v tekmovanje. Derbi kola Jesenice : Kranj se je konca! neodločeno in je tako vprašanje prvaka še nadalje odprto. Tek ma ni bila lepa in je v drugom poleasu postala preostra. Rezultati: JESENICE : KRANJ 0:0 ŽELEZNIKI : PREŠEREN 5:1 (4:0) NAKLO : SVOBODA 0:3 (0:1) TRBOJE : TRIGLAV B 1:5 (0:2) (lani Bratstva Edinstva najboljjši Na letošnjem občinskem ekipnem strelskem tekmova-nju članov so imeli največ uspeha strelci SD Bratstva-Edins'tva iz Kranja. Za zrna-govalno ekipo so nastopili: Naglie, Frelih, Prestor in Bu-kovnik. Vrstni red: Bratstvo-Edin-stvo 1369 krogov, 2. Iskra 1365, 3. »Tone Nadižar« (Čirče) 1299 itd. Med posamezniki je bil najboljši Frelih s 369 kro-gi. B. M. Lestvica: ' Jesenice 11 9 1 1 45:7 19 Kranj 11 8 3 0 27:10 19 Železniki 12 4 3 5 35:35 11 Naklo 11 4 2 5 18:33 10 Svoboda 11 4 1 6 29:21 9 Prešern 11 4 1 6 20:32 9 Preddvor 10 3 0 7 16:24 6 Trboje 11 2 1 8 12:38 5 Izven konkurence Triglav B 12 6 1 5 43:40 13 Tone Kaštivnik Hladinsko prvenstvo SFRJ v Kranju V Kranju bo od 1. do 11. juli ja letos VII. mladinsko državno prvenstvo v nogometu. Ob tej priložnosti si bodo ljubitelji nogometa v Kranju in z vse Gorenjske lahko ogledali srečanja naj-kvalitetnejših mladinskih mo-» štev, in sicer z vsake republike po enega, iz Srbije in Hrvatske pa po dva. V većini bodo tekme v Kranju, predvsem pollinalne in finalne, po ena lekma pa bo tuđi v Tržiču in v Ljubljani. Pripravljalni odbor, ki jđ formiran pri Gorenjski nogometni podzvezi, bo za to pri-* ložnost pripravil in izdal posebno brošuro s sporedom tekmovanj in zgodovino do-sedanjih šestih državnih pr-venstev. Prireditev bo nctlvomno vspodbuda za razvoj te š~ortne panoge na Gorenj-skeni. Vinko Frelih - drugi Na nedeljskem republiškem prvenstvu za zlato puščico v Ljubljani je nastopilo 31 naj-boljših strelcev iz vse Slovenije. Med njimi so bili tuđi tri je gorenjski strelci. Kranj- čan Frelih se je moral tokrat zadovoljiti z drugim mestom. Zmagal je Ljubljančan Stane Vršaj s 539 krogi, Frelih pa je dosegel 536 krogov. Ostala dva zastopnika z Gorenjske pa sta zasedla naslednji mesti: 3. Bozo Malovrh 521, 7. Henrik Petcrncl 514 krogov. B. M. Za slabo §£ezo - dobro Ker sta odpadla atletska mitinga v Mariboru in Ljubljani, je atletski klub Triglav organizirat za svoje č!ane v Sportnem parku interno, tekmovanje, katerega se je ude-ležilo okoli 50 atletov in at!e-tinj. V metu kopja je Matej Fistcr dosegel nov gorenjski rekord za mtaj.še mlad'nce, Dušan Pirjevec je zabeležil na 110 m z ovirami 15,9 sekunde, K !ee in Kaštivnik pa sta pri skoku v daljino preskočila s>«;t metrov. REZULTATI: člani — 119 m ov're: 1. Prrjevc 15.9; 209 m: Galjot 23,9; 800 m: 1. Klcč 2:01,6; daljina: 1. Klcč 620; krostfa: 1. Fone 11,15; kop je (S00 gr): 1. Mežek 53,05; mla-dinci — 119 m ovire: 1. M. Fister 21,0; 200 m: 1. Ferjail 24,5; 800 m: 1. F'orjančivS 2:04.2; ' visina: L Milek 180; dalima: 1. Strojan 56??: krogla (6 kg): 1. Safler 14,73; krogla (5 I«j): I. M. Fistcr 13,44; kop-}c (n za notranje zadeve a^ zdravstveni zavod. Na zabt^ vo voznlka, ki je v prometu* nesreći udeležen, mora vsato ki je nesrećo vLdel, dati to-čen naslov. To zaradi teg* da se kasneje lahko točnoj* Uigotovi pi-avilen potek tfi* sreće. Očividci prometne nesrei* morajo ostati na kraju n^ sreče vse dotlej, da pridej* organi za notranje zadev«» Odstraniti se smejo samo ** toliko časa, da obvestijo P1*1 stojne organe ali pomagat ponesrečencu. _ J. JARC Obvestilo Vse bralce obveščamo, da so borno s I. majem preselili v nove prostore na Cesti Staneta žagarja 27 (bivši prostori Vodne skupnosti za Gorenjsko). Preselila se bo samo redakcija lista, uprava ter oglasna In naročnJška služba bo ostala v sedanjih prostorih. Novi telefoni redakcije: 28-35, 20-52. I^MAJ 1965 * GLAS _________^_________OBJAVE - SPOREDI_______________________________________________f9 OBRATOVALNI CAS TRGOVSKIH IN OSTALIH PODJETIJ ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE V KRANJU Poslovna Dne 30.4! 65 Dne 1.5.65 Dne 2.5.65 Dne 3.5.65 enota ____________— petek________— sobota_______— nedelja______— ponedel jek 1. Pekama normalni del. zaprto zaprto odprte bodo vse čas v vseh proda jalne, prodajalnah ražen kioska na Koroški c. ' samo dopoldan 2. Mlekarne popoldan od zaprto 2. in 3. 5. bodo odprte 14. do 17. ure proda jalne od 6. do 9. ure 3. Delikatesa »Central« vse dni normalni delovni čas i Kranj 4. Živila: . odprto od — samopostr.Teterček zaprto zaprto 7. do 11. ure norm. dtl. čas — trg »Zlato polje«, zaprto zaprto 7. do 11. ure norm. del. čas — prod. »Vodov. stolp«, zaprto zaprto 7. do 11. ure norm. del. čas — prod. »Pri mostu«, zaprto zaprto 7. do 11. ure norm. del. čas — pred. »Kočna«, Ccrklje zaprto zaprto 7. c!o 11. ure norm del. čas — samop. Primskovo, zapi to zaprL; 7. do 11. ure norm. del. čas — samop. Planina, zaprto zaprto 7. dc. 11. ure nerm. del. čas — trg. fi«nčur, zaprto zaprto 7. do 11. ure norm. del. čas . . . norma1™ 5. Agraria delovni čas - prodajalna normalni , . Odprto dne 2. in 3. 5. od st. lm2vP«. delovni čas "pito 7. ure do 12. ure sernovi ulici - prodajalna normalni t odpria od 7. do Zlato polje delovni čas /aprl° - /api<° 12. ure 6. Prehrana Ljubljana -samopostr. normalni' rt t odprti obe Kranj delovni cas oupru ouc samopostrezbi od 7.30 do ~eam22itn normalni zaprto zaprto n u™ Stražtiće delovni cas 7. SAP — avto- serv. del. bo imela stalno dežurno slu/bo Labore 8- Samop. rest. bo imela stalno dežurno službo g. Oddclck za gospodarstvo iCranj »CENTER« .*• maja ital. barv. CS film JORMANI ob 13. uri amer. °arv. CS film SLADKA PTI- ^ Mladosti ob 15. in 19. Uri • K '» prcmiera franc. roni. J.arv. CS filma KODIN ob **. uri J'^aja ital. barv. CS film f'URMANI ob 13 uri, amer. Darv. CS film SLADKA PTICA MLADOSTI ob 15., 17. in 19. uri 3. maja amer. ban-. CS film ZORRO MAŠCEVALEC ob 15., 17. in 19. uri, ital. barv. CS film NORM ANI ob 21. uri 4. maja ital. barv. CS fiim NORMANI ob 16., 1S. in 20. uri 5. maja ital. bnrv. CS film NORMANI ob 16. in 18. uri 6. maja ital. barv. CS film NORMANI ob 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 1. maja amer. film LJUBE- % ZEN Z NEZNANCEM ob 16. in 20. uri, jug. barv film NA POTEH JUGOSLAVIJE ob 18. uri 2. maja iug. barv. film NA POTEH JUGOSLAVIJE ob 10. uri, franc. rom. barv. CS film KODIN ob 14. uri 3. m.ijn franc. ncm. barvni film KODIN ob 14. in 18 uri, češki film LABIRINT SRCA ob 16. in 20. viri 4. maja franc. rom. harv. film KODTN ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film SLADKA PTICA MLADOSTI ob 18. uri 5. maja franc. barv. CS film PREGANJANA LJUBIMCA ob 16., 18. in 20. uri 6 maja špan. barv. CS film PRODAJALKA VIJOLIC ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 3. maja amer. ban'. CS film SLADKA PTICA MLADOSTI ob 16. in 20. uri, češki film LABIRINT SRCA ob 18. uri Cerklje »KRVAVEC« 2. maja ital. barv. CS film KARTAGINA V PLAMENIH ob 16. in 20. uri 3. maja aml-r. barv. film POLET V BODOCNOST ob 18. in 20. uFi Naklo 1. maja nem. barv. film NE POSILJAJ ŽENE V ITALIJO ob 17. in 19.30 uri 3. maja jug. film V SPOPA-DU ob 17. uri Kropa 2. maja ital. barv CS film DAVID IN GOLIJAT ob 16. in 20. uri 3. maja nemški film 1000 Oči DR. MABUSSA ob 16. in 20. uri ' Jesenicc »RADIO« 1. do 2. maja amer. barv. VV film ZAJTRK PRI TIF-FANVJU 3. maja amer. barv. film ZADNJI VLAK IZ GUN HIL-LA 4. do 5. maja amer. film UBITI OPONAšALCA 6. do 7. maja japon. CS film HIROSIMA ŽALOST MOJA Jesenice »PLAVŽ« 1. do 2. maja amer. film UBITI OPONAšALCA 3. do 4. maja amer. barv. VV film ZAJTRK PRI TIF-FANVJU 6. do 7. maja franc. film ZLOČIN V BARCELONI Žlrovnica 1. maja angl. VV film TUĐI TO JE.LJUBEZEN 2. maja ital. film TEŽKO IE 2IVETI 5. maja amer. barv. VV film ZAJTRK PRI TIFFANY-JU Dovje-Mojstrana 1. maja ital. film TEŽKO JE 21VETI 2. maja angl. VV film TUĐI TO JE LJUBEZEN 6. maja amer. barv. W film ZAJTRK PRI TIFFANY. JU Kordgfca Bela 1. maja franeoski film ZLOČIN V BARCELONI 2. maja amer. VV fiim ZLOČIN V BARCELONI 3. maja amer. film UBITI OPONASALCA Kranjska gora 1. maja amer. VV film LJUBITELJ VOJNE 2. maja franeoski film ZLOČIN V BARCELONI 6. maja amer. film UBITI OPONASALCA Podnart 1. maja nem. barv. film PE-SEM O PISANEM BALONU ob 17. in 19. uri 2. maja zarp. nem. film TOL-PA GROZE ob 17. in 19. uri Radovljica 1. maja zap. nem. film TOL-PA GROZE ob 16. in 20. uri 1. maja amer. barv. CS film STRELJANJE POPOLDNE ob 18. uri 2. maja amer. barv. CS film STRELJANJE POPOLDNE ob 18. uri 2. maja zap. nem. barv. film PESEM O PISANEM BALONU ob 18. uri 3. maja amer. barv. CS film STRELJANJE POPOLDNE ob 20. uri 4. maja bolg. film ZLATI ZOB ob 20. uri 5. maja bolg. film ZLATI ZOB ob 18. in 20. uri 6. maja amer. barvni CS film SLADKA PTICA MLADOSTI ob 20. uri 7. maja italij. film PET OSTRIZENIH 2ENA ob 20. uri Postranski zasliižek nudimo upokojencem in upoknjenkam, trgovskim uslužbcneom, trafikantom in drugim po vsej Sloveniji. Priglasite se tuđi vi na naslov »ED - 3«, poštni predal 401, LJUBLJANA Z a h v a 1 a Ob izgubi na$e nepozabne mame, stare mame, tete FRANCIŠKE JERALA Modrijanove mame iz Besnice se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so pomagali, jo spremili na zadnji poti, poklonili vence ter izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bežkii za njegovo prizadevno dolgoletno zdravljenje, č. duhovščini za zadnjo to-la/bo in spremstvo pri pogrebu. Se enkrat iskrena hvala vsem! Bcsnica, dne 22. aprila 1965 Družina JERALA 2Q OGLASI — OBJAVE " IMAJ 1965 * GLAS fci«ki«ki^^^^^^^^^^^ki^^B Pocenl prodam motor NSU 250 ccm, nemški. Kosmač, So III, Su'- Skofja Loka 1825 Prodam plug obračalnLk in navadnega ter kravo, ki bo v nekaj dneh drugić teletila. Zg. Bit nje 23, Zabnica 1833 Prodam popolnoma novo sobno in kuhinjsko opravo. Naslov v ogl. odd. 1865 Prodam crne cevi in pod- Ometne ventile. Nasl. v ogl. odd. 1869 Prodam pohištvo za sam- sko sobo (kavč, omara, psiha In ostalo). Nasl. v ogl. odd. 1957 Filodendrum, 2 m visok prodam. Zoran, Kidričeva 24, Kranj 1958 Prodam bika, starega 16 me-tecev. Lahovče 57, Cerklje 1959 Prodam krmllno peso ali zamenjam za seno. Praprotna polica 8, Cerklje 1960 Prodam 500 kg ovsene slame. Mile 24, Senčur 1961 Prodam kravo, dobro rr.le-karico, ki bo konec meseca tretjič teletlla. Lahovče 49, 'Ccrklje 1962 Prodam kravo, ki bo junija teletila.. Mace 1, Preddvor 1963 Fiat 600 prodam. Lesjak, C. 1. maja 1, Kranj 1964 Prodam plemensko telico 16 mesecev staro. Valburga 15, Smlcdnik 1965 Prodam sprednje in zadnje vzemti (teleskop). Nasl, v ogl. odd. 1966 Prodam primo 150 ccm tudt na ček. Podijubelj 82, Tržić 1967 Prodam motorno žago. Volč- jak Jože, Grenc 24, Sk. Loka 1968 Plelllni stroj št. 8 s 160 lglami- (ideal) ugodno prodam. Teran Ciril, Repnje 5, Krize 1969 Otroškl (talijanski Sportnl voziček ugodno prodam. Župan Pavel, Ravne 1, Tržič 1970 Prodam nov voziček z der-co. Hotemože 44, Preddvor 1971 Prodam 5 prašičkov po 7 tednov starih. Sp. Brnik 3, Cerklje 1972 Prodam motorno slamorez- nico s puhalnikotn in verigo. Naslov v oglasnem oddelku •> 1973 Prodam prašičke, 6 tednov stare. Zg. Brnik 5, Cerklje 1974 50 kom ostenkov po 6 m dolgih, primerno za vvikend, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1975 Prodam gospodarsko po-slopje, primerno za preure-ditev stanovanja. Lokacija odobrena. Zg. Brnik 96, Cerklje 1976 Piodnm leseno drvarnico 7x8 m. Predoslje 58, Kranj 1977 Prodam 6 tednov stare pra-tfćke. Zalog 31. Cerklic 19?3 Prodam smrekove opomike (punte). Prebačevo 47, Kranj 1979 Prodam dobro ohranjeno otroško posteljico. Ogled od 14. do 18. ure popoldan, Kranj Tomšićeva 42 1980 Prodam kravo, ki bo maja četrtlć teletila. Poljšica 6, Podnart 1981 Prodam otroško posteljico. Nasl. v oglasnem oddelku 1982 Ugodno prodam nov namiz-nl vrtalni stroj na 6 brzin 400 — 4200 obratov. Naslov v oglasnem oddelku 1983 Prodam 6 tednnv stare pra-šič.ke. Nomenj 42, Bon. Bistrica 1984 Prodam lepa prašiča po 100 kg težka. Nasl. v ogl. odd. 1971 Prodam primo, 150 ccm, dobro ohranjeno. Ljubno 27, Podnart 1985 Prodam monta opeko. Ul. 31. divizije 36, Kranj 19S6 Prodam prašičke, 6 tednov stare. Poženk 9, Cerklje 1987 Ugodno prodam fiat 600. Pasar Jo/e, Delavska 4, Jese-nice ,1988 Prodam plemenskega vola. Mace 7, Preddvor 1989 Seme čme- detelje prodam. Senk, Hotemože 4, Preddvor 1990 Prodam plug obračalnik. Naslov v oglasnem oddelku. 1991 Klavir znamke »M. Schotl poceni prodam. Ogled popoldan in na praznik ćeli dan. Naslov v oglasnem oddelku 1992 Prodam s-koraj nov šlvalni stroj »Schhepl«, cena 55.000. Naslov v oglasnem oddelku 2008 Prodam odlično obranjen moped nemške znamke »Hein-kel«. Ogled med 15 .in 17. uro. Ing Bernik, Gregorčičeva, novi blok, Bled. 2009 Ugodno prodam dobro ohra-njen kombiniran otvoški voziček. Britof 135, Kranj. 2011 Prodam prašičke stare 6 tednov. Strahinj 60, Naklo. 2012 Pocenl prodam Ievi vzidljiv štedilnik ali zamenjam za stresno cementno opeko. Stra-žišče, Ješetova 1. 2013 Ugodno prodam malo rabljen radioaparat z gramofonom znamke triglav' telemu-nikacija, novo ročno uro dexa, raztegljivo mizo in 6 tapeciranih stolov za jedilnico. Požar, Bled, Gregorčičeva 22. 2014 Poceni prodam kuhinjsko in sobno omaro. Kranj, Zasav-ska 20. 2015 Prodam rabljene lesene stebre za ko/olec in nekaj streine opeke kekinda (folc) C. na Klanec 5, Kranj. 2016 Ugodno prodam pralnl stroj polavtomatic »alba«. Ogled popoldan. Troha Albina, Kranj, Kidričova 11, telefon 29-07. 2017 Prodam večje števllo fižo-lovk. Velesovo 64, Cerklje. 2018 Prodam NSU primo, tuđi na ček in suhe smrekove plohe po zelo ugodni ceni. Sercer- jeva 2 (Predtrg), Radovijica. 2019 Prodam rabljen krojaški šlvalni stroj. Pivka 21, Naklo. 2021 Prodam kravo z teletom. Luže 9, Šenčur. 2021 Prodam krojaški brzo šival-ni stroj z okroglim čolnič-kom in nov ročni voziček z gumi kolesi. Naslov v oglasnem oddelku. 2022 Prodam pralni stroj himo ali zamenjam za protivred-nost. šare. Planina št. 25, Kranj. 2031 Kupim gumi voz, nosilnost do 2 tone. Franc Poljane, Ljubno 9, Podnart 1993 Stroj za izdelavo cementne stresne opeke (folc) kupim. Draksler, Kranj, Zasavska cesta 59 1994 Kupim dva vola 400 — 500 kilogramov težka. Sp. Besni-ca 39 1995 Kupim rabljene deske ali krajnike. Nasl. v oglasnem oddelku 1996 Od Radovljice naprej kupim malo hišlco ali kaj po-, dobnega za wekend. Ponudbe poslati pod »Upokojenka« 1907 Kupim Ievi namlzni štedil- nik na tri plošče v dobrem stanju ali novega (nerjaveč). Naslov v oglasnem oddelku 1849 Kupim motorno slamorezni-co s puhalnikom. Zorman Karei, Utik 17, Vodice. • 2023 . Kupim moped na tri prestave. C. na Klane 49, Kranj. 2024 Našel sem nahrbtnik v Cerkljah. Naslov v oglasnem oddelku. 2025 Zamenjam betonsko železo prof. 6 za cement. Senčur 189 Oddam v najem enosobno stanovanje za dobo 5 let. Naslov v oglasnem odd. 1999 27-letni fant s pokličem želi spoznati pošteno dekie,. staro de 26 let zaradi ženltve. Ponudbe poslati pod »Ustvariti želim I as mi dom« 2000 Našla sem crno žensko kolo. Zupančičeva 2, Kranj. Ogled dopoldan 2001 .Mlad gorenjski fant, star 23 let, več let bivajoč v Kanadi, bi se rad spoznal z go-renjskim dekletom f? starosti od 19 do 25 let. Zaželjena je slika. Dombovič Hank, 198 Avendale Ave, Hamilten, Ont, Kanada 2002 Izgubil sem aktovko od Pre-doselj do Primskovega, v ka-teri je bilo orodje od jobi žage. Prosim, vrnite proti nagradi, šeak Franc, Predoslje 84, Kranj 2003 Dva krojaška pomoćnika ali pomoćnici sprejme takoj modno krojaštvo. Mraz Ru- dolf Ljubljana, SlomŠkova 8 2004 TovarnlŠki delavkl ali upo-kojenki nudim hrano in sta- novanje za pomoć v gospodin] stvu. Tenetiše 6, Golnik 2005 Mlada zakonca iščeta sobo s souporabo kuhinje v Kranj u ali bližnji okolici. Nasl. v oglasnem odelku 2006 Rabim upokojenega dobre-ga zidarja za popravilo hišice. Ponudbe poslati pod »Pri Ble-du« 1767 Vajenca-ko, prešivalko in pomoćnika za torbarsko stro-ko sprejmem takoj. Ivan Ja-kopin, torbar, Kranj, Maj-strov trg 9 1882 »RESTAVRACIJA PARK« išče šiviljo za krpanje perila na ^omu. 1892 Stanovanje z lokalom, pri-mernim za obrt na Jesenicah, naprodaj ali v najem. Ponudbe pod »Vseljivo« 2007 .Hrano in stanovanje dam delavki ali upokojenki za var-stvo dveh otrok dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 2026 Travnik, 1 ha, v blizini Ko-krice oddam v najem. Lepa lega, ugodna cena. Ulica 31. divizije 3, Kranj. 2027 Gospodinjsko pomoćnico ali delavko na dve i/.meni sprejmem. Galjot Hrastje 37, Kranj. 2028 Posojilo 500.000 din potre-, bujem, vračilo po dogovoru. Nudim ugodne obresti. Ponudbe poslati pod Obrt. 2029 AKTIV ZMS Kokrica priredi v nedcljo, 2. V. 1965 ob 16. uri v kulturaem domu na Kokrlci prijetno zabavo. Igra ansambel »Metronom«. Za je-dačo iv. pijaco poskrbljeno. Vabljcni! 2030 Šiviljski in kuharski tečaj i Zopet vpisujemo v začetni-ške in nadaljevalne? šiviljske ter kuharske tečaje. Priglasite se tuđi vi na naslov Delavska univerza Kranj, telefon 21-48 in 22-43 PRODAJA KRUHA za praznike Pekama Kranj obvešća svoje odjemalce, da boda vse prodajalne kruha v soboto in nedeljo, to je 1. im 2. maja, zaprte. Odprte bodo v po-nedeljek, 3. maja od 7. do 12. ure, Ln sicer vse prodajalne ražen kioska na Koroški cesti. Uprava. V Kranju Jabolka 220 do 280 din, so-lata 230 do 300 din, špinaća , 400 din, radič 260 do 300 din, suhe slive 300 do 350 din, med 700 din, surovo maslo 200 do 1300 din, skuta 260 do 300 din, smetana 800 din, krompir 40 do 45 din, koren-ček 80 do 90 din, kislo zelje 100 do 120 din, kisla repa 90 do 100 din, rdeča pesa 70 do 80 din, orehova jedrea 1600 din, ćeli orehi 800 din za kg* jeSprenj 160 do 180 din, kaša 220 do 240 din, pšenica 70 do 75 din, oves 40 do 45 din, proso 80 do 90 din, koruzna moka 120 do 130 din, ajdo-va moka 190 do 220 din, suhe hruške 100 din za liter; žive kokoši 700 din, zaklane kokoši 1800 din za kg; jajca 35 do 38 din za komad; molovilec in regrat 60 do 70 din za me-rico V Kranju Poročili so se: Alojz Deže-lak, strojni ključavničar in Ana Gnlc, uslužbemka; Anzelimi Trobec, orodni kovač in Marija Kokalj, šivilja; Alojz Haf-ner, kmet in Marija Dijak, tkalka; Franc Naglič, orodjar in Jelica Peternel, delavka; Andrej Eržen, elektroinstala-ter in Justina Križnar, delavka; Viktor Gaser, rezač Ln Frančiška Taler, trg. pomoćnica; Peter žura, krojač in Ana Verbič. bolničarka; Andrej Hanžič, uslužbenec kl Antonija Sluga, gospodinja; Jurij Povšr.ar, tk.als.ki pod-mojster in Barbara Ternar, delavka; Jože Li.kozar, kmečki delavec in Frainčiška Vehovec, delavka; Dako Pavič, rezkalec im Mari ja štucim, servirka; Jer-nej Troha, pismonoša in Marija Kopina, delavka; Alek-sander Sirk, elektrotehnik in Silvestra Humar, dijakinja; štefan Oblak, absolvent grad-beni.štva in Marija Avsenik, nameščenka. Umrli so: Marija Bevc, oseb-na upokojenka, stara 72 let; Ivan Ošaben, upokojenec, . star 62 let; Frančiška Jerala, preu/itkairica, stara 85 let; Je-rica Katrašnik, družinska upokojenka, stara 89 let; Jože Kalan, preužitkar, star 80 let. Rodile so: Ana Draksler — dečka, Ana Menckiger — dečka, Marija Ušenićnik — dek-lico, Marija Bogataj — dek-lico, Ivana Žaleznik — dečka, Ljudmila Sifrar "— deklico, Ivana Piree — dečka, Ana Božnar — deklico, Jožefa Seljak — dečka, Marija Poneb-šek — deklico, Ana Govekar — dečka, Marija Pegam — deklico, Olga Uršič — deklico, Marija Brlek — deklico, Marta Frelih — deklico, Jožefa Mrvar — deklico, Angela Ma-ček — dečka, Cecilija Marko — deklico, Marija Ferenčak — dečka, Ana Oblak — deklico, Julijana Prihoda — deČ* ka, Neda Štefančič — dečka, Terezi ja Zdrko — dečka, Ljudmila Kralj — deklico, Ljudmila Pinterič — dečka; Marija Hudobivnik — dećka, FranČi^ka Rant — deklico, Antonija Demšar — deklico, Daniela Gaser — deklico, Ne-ža Jelovčan — dečka, Vesna Radić — deklico, Ana Cim/ar — deklico, Matilda Kuralt — doklico, Bernarda čupan —• dečka, Jožefa Jare — deklico, Ida Gregorc — dečka, Ivana Markun — deklico, Roza Poljanšek — dečka, Ana Stare — deklico. l.MAJ 1965 * GLAS . ZA 1. MAJ O 4 —----_________,_________ I. »—^^■«»»»»«—11^ BM^IMMmB^^Maa^^ Cd JL Peirol Ljuhlfana obvešča vse cenj. potrošnike, da smo odprli nov bencinski servis za oskrbovanje motor, vozil z gorivom in mazivom V TRŽIČU Bencinski servis v Tržiču posluje vsak dam od 6. do 20. ure Za obisk se priporočamo Obenem čestitamo vsem poslovnim prijateljem k prazniku 1. maj čestita vsem ]judem Gorenjske za delavski praznik 1. maj Gradbeno podjetje * Projekt Krao] čestita vsem Ijudem širom Gorenjske za mcdnarodni delavski praznik 1. maj Kemzčna tovaroa Podnart pošilja vsem svojim poslovnim partnerjem in drugim Ijudem pozdrave ob prpomvanjii l.maja' Zavod za izgradnjo Kraaja Želi vsemu delov-nemu ljudstvu Gorenjske kar največ uspehov in jim čestita za praznik l.maj 28. aprila 1965 je bila otvoritev EOMfkl TRGOVSKE HiŠE V LJUBLJANI, Titova cesta Non-stop od ".30 do 20. ure - 6 prođajalnih etaž - 10.000 artiklov 22_____________________________________________________________ZA IMAJ_______________________________________________1. MAJ 1965 * GLAS c/LatćfLićmet Kranj PRIPOROČAMO SE ZA NADALJNJE SODELOVANJE s p o r o č a vsem poslovnim prijateljem in sodelavcem, da od 26. aprila 1965 posluje kot samostojno podjetje hkrati želimo vsem delovnim lju-dem mnogo novih delovnih uspe-hov in jim čestitamo k njihovemu prazniku — 1. MAJU Tovarna specialnih mizarskih izdelkov čestita vsem svojim odjemalcem, dobavite-Ijem in ostalim ljudem za 1. maj in dan zmage 9. maj Medvode Lesnoindustrijski kombinat KRANJ želi ob mednarodnem delavskem prazniku 1. maju vsem ljudem širom Gorenjske kar največ uspehov Ob prazniku dela čestita vsem delovnim ljudem KRANO Priporoča se za obisk v svojih prodaj alnah! ! j;MAJ 1965 * GLAS RADIO — T^ fy *y RADIJSKI SPORED VELJfl OD 24. DO 30. APRILA 1965 i Poročila poslušajte vsak dan ob 5.13, 6., 7., »., 10., 12., 13., i 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radij ski dnevnik ob 19.30. — • Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in *>• uri ter radijski dnevnik ob 19.30. _SOBOTA - 1. maja 8.09 Veseli tobogan — 9.05 Praznik radosti — 10.00 »Bra-*je le k soncu svobodi« ... — 10.30 V pomlad.ncm ritmu — 11.00 Pesmd o soncu in ?emlji — 11.30 Lepe melodije — ]2,05 Prvomajski pozdrav delovnih kolektivov — 13.30 Ob l.maju — 14.00 V svetu opernih melođiij — 15.30 Glasba zdiružuje narode — 16.00 Ob 10-Ietnici ustanovit-*p simfaniičnega orkestra RTV Ljubljana — 17.05 Sportno popoldne — 18.30 Iz narodne. zabavne zakladmice *" 19;05 Glasbene razglednice ~- 20.00 »Ljuidje v belih ro-tovicah« — javna glasbena "ottaja mikčnikov — 21.15 «edri zvoki — 21.30 Na pr-*»»• mestu — 22.10 Oddaja *» naše izseljence — 23.05 V jtotijetrtem razpoloženju — W.Qs Zaplešite z nanui ^EDEUA — 2. maja . 8.00 Mladin'Ska radij ska *8m — 8.40-Iz albuma skladb *a otroke — 9.05 Prvomajski J*>zdravi clelovnih kolektivov **" 10.00 še pomnite, tovariši *"" 10.30 Dobro srečo, domo-v>Qa... _ 10.45 Nakaj parti-Za^sk\h pesmi — 11.00 Serviramo za pronos proslave ^ietnice ustanovitve prve Jovenske vlade — 12.30 Iz siovenske orkestralne glasbe **• 13.30 Tuđi izleti, so dopust 7" 14.15 Odlomiki iz operete Aocka — 15:05 Za Vsakogai1 Jiekaj v pomladanskem raz-{jMožeiniju _- 16.00 Nedeljsko ^ortno popokine — 19.05 jj'asbeme razglednice — 20.00 ?!aŠ nedeJjski sestamek .-— *j00 Pomladim preludij — '•15 Letni čaši — radi iska •ifredba baleta — 22.10 *>sn,i zvoki — 23.05 Nouni ^oircli ^PgNEDEIJEK — 3. maja, 8:00 p^a gimmazija na Slo-*®n»kem _ 8.25 Pozdrav poradi __ SM i narodnimi f^ci in ansambli -*9.05 Mali f^ncert godibe Ljudske mili-j*, — 9.30 V tričetrtinskem ~ , u 7. veli* i mi zabaivrnimi jjjrkestri _ 10.00 Pian.ist ^jain Lipovšek koncertira * orkestrom RTV Ljubljana Urm • Naš podlistak. — s •w Niinaš prednosti — 12.05 1tS?v1 cl&3a — reportaža — 3rh ^na novost* v našem cl lv"ii domačo orkestralne |^sbc -_ 13.30 Popoldanski ncert lahke in zabavne Šal-06."- 14;35 Naši poslu-]•''?' čestitaj«' in, pozdrav-tr^Jo — 15.30 V narodnom V7U — 16.00 Vsak dan za a£ — 17.05 S festivala mla-Ij3[h zborov. v Celju — p^. Spounimi na kurirske *%b. ~~~- ^'^ Slovenski pevoi tivni-jj melodiij in ansambli }Jr*v'ne elasbe — 18.30 V ti-^^ ftiraiku in drusre staireiše in novejše slovenske skladbe — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Skupni program JRT — 22.10 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Molodiije za lahko noč TOREK — 4. maja________ 8.05 Ansambel Rudija Bar-dorferja in amsambel Boru ta Lesja,ka. 8.20 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Renata Tebaldi v operah ita-lijanskih veristov — 9.45 Ce-trt ure s plesnim orkestroni RTV Ljubljana — 10.15 Glas-beai «sejem — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasvefci — 12.15 Pet narodnih za soli in orkester — 12.30 Iz koncertov in, simfonii — 13.30 Priporočajo vam — 14:05 Radijs-ka šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmiico — 15.30 V to-retk na svidenje — 16.00 Vsak dan za. vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualmosti doma in v svetu — 18.15 Po] ure s slovenski mi pevci zabavnih me-lodij — 18.45 Na mednarod-nih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice . — 20.00 Majhen recital sopran istke Šonje Demšar, Trst — 20.20 Ra.diijs.ka igra — 21.20 Sere-nadhi večer — 22.10 Ljubiteljem popevke — 23.05 Nočni koncert z deli jugo&lovanskih skiadaiteljev. SHEDA — 5. maja________ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljiic in "^godb: -r- 9.10 Zborovske skladbe — 9.25 Doma^-e pesmi in napovi — 9.45 S m-fonične koračnice — 10.00 Rezervirano za prenos pra-slave v Ajdovščini — 11.30 Igrata pibalna orkestra JLV in Ljudske milice — 12.05 Kmettjsiki nasveti — 12.15 Cez brib in dol — 12.30 Iz oper mojstrov niske petorke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radiij'ska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj' in kako pojo mladi pevoi pri nas. in po svetu — 15.30 Tak-o poje naša dežetla — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbetna ustvarjalno&t v dvajsetih letih pri Slovencih — 18.00 Aktualnosti doma' in v svetu — 18.15 Iz f ono teke radi a Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mešani zbor KUD Poš-ta 'iz Maribora — 20.20 Glasbena med igra — 20.30 Hlapec Jernej — opoi-a — 22.10 Zvočni moz-aiik — 23.05 Literarni nokturno — 23.15. Jazz s plošč ČETRTEK — 6. maia 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 0 goskici, kl se je učiila peti — 9.41 Slovenske naradine — 10.15 Glas-beoii sejem — 11.00 Nimxiš prednosti — 12^05 Kmetijski na«veti — 12.15 Pi^ed domačo hišo — 12.30 Opoldanskd di-vertimento — 13.30 Priiporo-čajo vam — 14.05 Od!om-ki iz francoskili oper v slovenski izvedl»i — 14.35 Naši poslu-šalci čestitajo in pozdravlja-jo — 15.30 Pihalna godba za-grebške vojne oblasti — 15.40 Literarna sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turist ična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.45 Jezikovni pogovori — 19 05 Glasbene razglednice — 20.00 čelrtkov večer domaćih , pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glas-bani nokturno — 22.10 Popevke se vrstijo — 23.05 No-vejša glasba z domačimi in tujimi izvajalci PETEK — 7. maja________ 8.05 Njegovo ime je legenda — kan tata — 8.40 Melodije za razvedrilo — 8.55 Pionirski tettek — 9.25 Pinaima godba RTV Ljubljana — 9.35 Pet minut za novo pesmieo — 10.15 Novi in stari po-snetki Komornega zbora RTV Ljubljana — 10.35 Novo na knjižni polici — 10.55 Glasbena med igra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Arije iz oper Mozarta — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za ni/.jo stopgjo — 14.35 čajanka ob stari glasbi — 15.25 Napolki za turiste — 15.30 Pet je in jodlanje iz Sviće — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 16.40*Goz-dovi pojo — simfonična pesnitev — 17.00 Prenos svečanosti ob otvoriitvi spomin-skega parka v Ljubljani — 18.00 Aktualnosti doma irr v svetu — 18.15 Simfonična dola .slovenskih sk-ladateljev — 19%05 Glasbene i*azgledniice — 20.00 Zvočni mozaiik — 2C 30 Tedenski zunanianoli-tični pi-egled — 20.40 Sve lovne operne hiže — 21.15 Oddaja o noorju in pomorsča-kih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nok-ttirno — 23.15 Zefcnd se gaj .. Televizija SOBOTA — 1. maja RTV Beograd 9.00 Čestitko in množične pesmi, 9.30 Pozdravi prijateljskih dežel — RTV Ljubljana 10.00 Boj za igrišče — poljski film, 10.30 Na Robleku — spored kvinteta bratov Avsenik, 12.00 Prvomajske čestitke — RTV Beograd. 12.15 Prvomajska parada v Moskvi, 13.30 Glasbena medigra, 14.00 Music-hall, 14.30 Sportna reportaža — Evrovizija 14.55 Nogometni finale za poknl evropskih prvakov — RTV Zagreb 17.15 Mbtorno dirke v Crikvenici — RTV Ljubljana 18.25 Nfr-pnved in TV obzornik, 18.45 '»PikniH« — lutkovna igra — RTV Beograd 19.10 Poje Mi- roslav Cangalović — RTV Ljubljana 19.30 Vsako sobo-to — RTV Beograd 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.45 Glasbena oddaja TV Skopje — RTV Ljubljana 20.55 Sprehod skozi čas — RTV Beograd 21.25 Druga plat medalje — humoristična ođcJeja — RTV Ljubljana 22.25 Prvomajske čestitke, 22.40 Golo mesto — film — RTV Beograd 23.30 Pozdravi prijateljskih dcžel — RTV Ljubljana 24.00 Poročila NEDELJA — 2. maja RTV Beograd 10.00 Kmet i j-ska oddaja — RTV Zagreb 10.45 Merađov spored — RTV Ljubljana 11.30" Gozdni čuvaj i, 15.00 Sportno popoldne — RTV Ljubljana 11.00 M!a-dinski TV klub, 19.00 Dr. Kil-dare — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.45 Satelitski prenos programa raznih dežcl — RTV Beograd 21.45 Da ali ne — quiz oddaja — RTV Zagreb 23.15 Žrcbanje na vabilo za quiz — RTV Ljubljana 23.05 Lisica zvitorepka. — bar lcl — RTV Zagreb 23,40 Motorne dirko v Crikvenici — RTV Ljubljana 00.10 Poročila PONEDELJEK,— 3i maja 1 RTV Ljubljana 10.30 «Son^ ček, sonček zlati« — RTV Beograd 16.30 Trnjulčica — RTV Zagreb 18.10 Zajec Os-wald vam predstavlja — RTV Ljubljana 18.25 Delfini — film, 18.50 Močvirska ptica — RTV Beograd 19.15 Tedenski športni. pregled, 19.45 Glasbena. medigra, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Biseri glasbene literature — RTV Zagreb 21.40 20 lot OKvoboditve Reke — RTV Beograd> 22.20 Poročila TOBEK — 4. maja Ni sporeda! SREDA — 5. maja Evrovizija 14.55 Nogometno srečanje med Anglijo in Madžarsko — RTV Zagreb 16.50 Govorimo rusko, 17.10 Učimo se anglcščine — RTV Ljubljana 17.40 Zgodba o psu in raci, ki sta poribala hišo, 17.55 Pionirski TV studio, 18.25 TV obzornik, lfi.45 Reportaža studia Skopje, 19.00 Kalejdoskop, 19.45 Cik-cak — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 20.30 Lirika Petra Pctro-viča Njcgoša — RTV Zagreb 20.40 Crno na belem — RTV Ljubljana 21.40 Kulturna panorama, 22.20 Proslava ob obletnici prve slovenske vlade, 22.35 TV obzornik CETRTEK — 8. maja HTV Zagreb 10.00 TV v soli — RTV Bieograd 11.00 Tečaj franeoskega' jezika — R-TV Ljubljana 1G.-40 Rušćina na TV, 17.10 Govorimo angleško — RTV Beograd 17M.0 Na čr* ko, na črko — HTV Ljublja- , na 18.25 TV obzornikr — RTV Beograd 18:45 Po Jugoslaviji R-TV Ljubljana 19.15 Glasbena porota, 19;45^V kinu borno videli — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Narodna glasba — RTV Ljubljana 20.45 Balada o ta-ščici — TV igra, 21.30 Kon-cer.t v studiu, 22.(Tb TV obzornik PCTEK — 7. mu,ja RTV Zagreb 16.50 Govorimo rusko, 17.10 Učimo se angleščine, 17.40-TV v soli — RTV Ljubljana 18.10 TV sli-kanica, 18.25 TV obzornik — RTV Beograd. 18.45 Rdcči signal, 19.15 Sami so izbrali — RTV Ljubljana 10.45. TV akcija— RTV Beograd 20.0« TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Družinski dnevnik — film — Evrovizija 22.15 Peti festival »Zlate vrtnice« — RTV Ljubljana 22.45 TV ob.-zornik Če želite prijetnć preživeti prvomajske praznike ne pozafoite na HOTEL GRAD HRIB V PREDDVORU Preurejen hotel s 70 ležišči, prijetnimi prostori za manjse družbe ^ Priznana domaća in mednarodna kuhinja # Zabava s plesom v vsch dneh praznovanja Komisija za kadrovske zadeve pri Zavarovalnici Kranj razpisuje prosto delovno mesto TERENSKE^A INSTRUKTORJA i Pogoji: srednja strokovna izobrazba in najmanj 3 leta ' prakse v zavarovalstvu. I Prejemki so določeni po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja ni na razpolago. Razpis ostane v veljavi do zasedbe delovnega mesta. Goieniska med prazniki Pc vseh krajih Gorenjske borno slovesno proslavili mednarodni delavski praznik, 1. maj. Številne proslave bodo po kolektivih in šolah, nekaj pa jih bo združenih s proslavami ob 20-letnic' osvoboditve. V Kranju bo v soboto, I. maja, "osrednja proslava popoldne na Primskovem.. kjer bodo odkrili spominsko obeležje padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja in odprli park »Padlih borcev NOV«. Dopoldne pa bo na Planici in Lavtarskem vrhu partizanski miting. Na Jesenicah bo proslava 30. aprila ob 19.30 v Tito-vem domu. O pomenu praznika bo govoril tov. Ludvik Kcjžar, kulturni program pa bodo izvedi! člani gimna-zijskega dramskega krožka. škofjeločani in okolićani pa bodo imeli veliko proslavo v Železnikih V petek 30. aprila, ob 19.30 bo na trgu v 2eleznikih veliko zborovanje, na katerem bo govoril zvezni poslanec ing. Tone Tribušon. | Ob veliki akciji na Gorenjskem Stop! Vozi previdno! ' Med vozniki motornih vozil so ludi taki, ki ne vedo * kako se morajo pred križiščem pravilno postaviti. Na 1 naši sliki je treba te voznike izločiti iz prometa! 1. Napišite, katcra označena vozila so nepravilno po-( stavljena pred križiščem: i i i 1. Ko ste izločiii nepravilno postavljena vozila, nam i napišite, katero izmed ostalih vozil vozi drugo skozi i križišče: I 3. Vidljivost v megli je 40 m. Jy kakšno hitrostjo smete ► voziti, da bo varna vožnja? ' a — 30-45 km/h b — 45—55 km/h c - 55—65 km/h > obkrožite pravilen odgovor. i OPOZORILO: 1 Danes objavi jamo zadnjo nagradno uganko. Vseh 1 pet odgovorov s kuponi pošljite na j kasne je do 6. maja 1 na naslov. Komisija za vzgojo In varnost v cestnem 1 prometu pri skupščinl občlne Kranj - nagradni natečaj. i Ime in priimek: i Naslov: KUPON št. 5 Vremenska napoved za danes in prlhodnje dni: Danes bo sprojemljivo oblačno in vmes kratkotrajne padavine. Najnižje nočne temperature od 0 do 5 «topinj, najvišje. dn»vne akoli 10 sto- pinj. V naslcdnjih dneh bo nestalno in hladno vreme ter večkrat padavine zlasti kot plohe in nevihte. Vremenska slika: Područje ni/.kega zračnega pritiska je nad srednjo in južno Evropo in se počasi polni. Ob jugozahodnih vetro-vih doteka nad naše kraje vlažen in hlađen zrak. l.MAJ 1965 * GLAS Vreme včeraj ob 13. uri: Brniki — pretežno oblačno, temperatura 10 stopinj, zračni pritisk 1005 milibarov — počasi raste. Jezersko —» zmerno oblačno, temperatura 6 stopinj. Triglav-Kredarica — pretežno oblačno, temperatura minus 7, piha slab jugo-vzhodni veter. OB 24-LETNICI OF Razširjjem p!enum 00 SZDL v Kranju porashl padle aktiviste Kranj, 27. aprila — Razšir-jeni plenum občinskega odbora SZDL Kranj je danes, " ob 2'1-lclnici ustanovitve Osvobodiine Ironte Slovenije počaslil ta dogodek na posebni seji, ki se je začela z eno-minulnim molkom v spomin padlim aktivistom OF, zapor-nikom, padlim v vojni in umrlim po osvobodilvi zaradi posiodic fašističnega nasilja. O pomenu OF v našem skup-nem boju in v povojnem raz- Proslave ob prazniku dela Prošla vam, ki so bile na je-seniških šolah zadnji dan pouka pred prvomajskimi po-čitnicami so sledile tuđi interne, proslave po ustanovah in pDdjctjih. Tuđi tokrat sla bili najvidnejši v bolnišnici in v domu dr. Franceta Berg-lja. Medtem, ko je v domu dr. Franceta Berglja izvedel program komorni zbor Svo-bode ►►Tone Cufar« Jesenice, so izvedle program v bomiš-nici dijakinje medicinske sole. Osrednja proslava pa bo nocoj v Cufarjevem gledali-šču. Kakor vsa leta so praznik dela tuđi Ietos na Jesenicah primerno počastili. Odhod v Dacha i V petek, 7. maja ob 6. uri zjutraj bo iz avtobusne postaje v Kranju odpotovala v Dachau večja skupina bivših internirancev. Iz kranjske ob-čine se je za ta obisk prijavilo precej kandidatov. Obisk sodi v sklop obširnih prire-ditev 20-letnice osvoboditve. K.M. Največ in največkrat GlodaJišče »Tone čufar« je v lanskem letu imelo 89 prod-stav. Vseh prirediitev se je udeležilo 21.912 obiskovalcev, povprečno na predstavo 247. Najvećkrat, im sdcer kar 23-krat, so uprizorili delo »Dom Bernarde Allbe«, največji pov-prečnii obisk pa je imela mJa-diinska predstava »Princeska Trmoglavka«. voju je govoril član plenuma, predsednik OO ZB Vinko Kepic. Po plenumu so se udeleženci zadržali na tova-riškem sricanju. Polog tega so na današnjem plenumu raspravljali o poteku letošnjih volitev. Sprejeli so prediog, ki ga bodo poslali ustreznim republiškim organom zaradi nekaterih prav-no-ti>hnićnih spromemb, ki naj bi ob prihodnjih volitvah poennstavile ta postopek. Tako naj bi iskali ustreznejšo rešitev za neposredno izbira-n.je kandidatov iz vrst voliv-cev, da bi se ne ponavljale volitve poslancev, najprej v občinskih skupš^inah in šcle nato na neposrednih volitvah, da bi odpravili zahtevo, da morajo predlagati kandidata štirje volivci, ker je z evi- Kurirčkova posta na Gorenjskem V letošnjem letu je stekla Kuriićkova pošta 24. aprila z začetnih postaj. Teče po štirih glavnih ljubljanskih vpacinicah Dolenjski, Štajerski, Primorski in Gorenjski. Pionirji Kranjske gore bodo sprejeli pošto 3. maja, Od jesenišlah pionirjev jo bodo sprejeli Radovljičani 5. maja (šola Čiorje), ki jo bodo predali v Srednji vaši Tržiča-nom/ Pionirji kranjske ob-čine bodo sprejeli pošto v Goričah 8. in jo v Zalogu pri Cerkljah predali kamniškim pionirjem 12. maja. V Kranju bo 11. maja ob 12. uri na Trgu revolucijo svečan sprejem Kurirčkovo pošte. V vseh krajih pa bodo ob prilikah predaj organizirali proslave. P. Colnar V petek, 23. aprila, so se »ostali zastopniki /.druženja borcev in mladinske ter pionirske organizacije. Sporazu-meli so se o novi trasi »Ku-rirčkove pošte«. Zaradi snega namreč ne bo mogla iti preko Vršiča, kot je bilo prvotno predviđeno, pač pa bo od Rateč do Radovijlce speljana priključna Unija. Kurirčkova pošta se bo ustavila po šolah, med postankom pa bodo priredili kulturne nastope. Pred-videvajo, da bo na Jesenicah 6. maja dopoldne. dentiranjem že dosežena de-niokratičncjša oblika in podobno. — K. M. Prvi doktor kmetijjstva na Gorenjskem V Beogradu je 20. aprila doktorirat na področju km&' tijstva dipl. agronom Miloi Kus iz Kranja. Z disertacijo »Problem viroz pri selekciji krompirja v Sloveniji in G°r' skem kotarju«, ki jo je uspc^ no zagovarjal, je postal prvi doktor s področja kmetijstvđ na Gorenjskem. Miloš Kus je zaposlen pri Kmetijsko-živilskem kombinatu v Kranju in odgovarja Z<1 proizvodnjo in selekcijo krompirja. V skopih besedah je opisal svoje delo. V letošnjem letu bodo na K2K posadili 180 ha krompirja, od tega 86 ha semert' skega. Vso to veliko proizvod' njo je potrebno voditi z enegđ mesta ter skrbeti za čim boli-šo obdelavo, gnojenje, pripravo semena, zaščito proti bo- •leznim in škodijivcem ter za skladiščenje. Posebno skrb posveČajo proizvodnji semenskega krotU" pirja in vsem problemom pO" vezanim z njo. Poleg že nfc vedenih agrotehničnih mer 1e tu zlasti valno še siljenje, rani izkop in ruvanje bolnih rastlin. Zelo pomembna /f vzdrievalna selekcija t. j. pri' dobivanje elitnega senienđ krompirja po določeni meto-diki. To seme mora biti n& okuleno z virusi, tipsko iz& načeno in čim boli rodno. P. Colnar GLAS Izdaja ih liska CP »Go- \ renjski tisk« Kranj, Koro- \ ška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Sta-neta Zagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. ! Tekoči račun pri NB V ! Kranju 607-11-1-135. Telefoni: redakcija 28-35,20-52, uprava in tiskarna 21-D0> 21-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 di-narjev. Cena posameznib številk: sreda 20, soboU 30 din. Mali oglasi za na-ročnike 30, za nenaroĆnike 40 din beseda. Neplačanib oglasov ne objavljamo