POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA II »■—m I' Iftti tl VD ¥ ET » A Hn W»lt|tata«rA An ntAflVin _— IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO) OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Nnrečntna v JsgvsiaviH sneta mesočne Din 19.—. v tnozeinstvn mesečno Din IS.—* — Uredništva tn upraven Maribor, Rutka eem » postni predel n, telet** 2526. Čekovni račun tt 14 m. — Podružnice: Ljubljana. Do* tarsko skorniea Celje. Delavsko »bombo — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi »o ne vračajo. — Netranktrene pumo se ne sprejemat* — Mak oglasi trgov, snačaiu vsaka beseda Din l.—, wsaM atlasi, ki sfašUa a saolalaa namene delavstvu In namsiienseos. vsaka eassuka til* slmo Štev. 98 t Maribor, sobota, dne 26. avgusta 1939 • Leto XIV Hrvaški sporazum je sklenjen V razvoju Jugoslavije je podpis hrvaškega sporazuma važen dogodek. Skoraj dvajset let nesoglasja med državljani je dovolj trpka realnost. Zaradi te trpke realnosti je prišel 6. januar 1929., ki je imel morda zaradi napačnih vidikov poznejših politikov posledice, ki so' končno privedle do tega, da so pričeli odgovorni politiki hrvaško vprašanje resno ventilirati. Razpuščene so bile stranke, med njimi tudi socialistična. Delavstvo ni imelo kot »sokrivec« na 6. januarju 1929 prav nobenega deleža. In vendar nosi posledice tudi delavstvo tako z ozirom na svojo politično organizacijo kakor tudi na nepolitične organizacije. Sporazum pomeni spravo režima s Hrvati. Pravi sporazum pa mora iti še dalje. Sporazum mora tvoriti spravo med državliani, to je, da dobe vsi državljani državljanske pravice, ki se naj zrcali v demokraciji in političnih svoboščinah. Enaki med enakimi, vsi z enakimi pravicami. Tak sporazum in tako spravo želimo in zahtevamo mi. Socialisti se bomo za to spravo borili v svojem, glasilu »Delavski Politiki« in vseh drugih svojih publikacijah. Naš list naj postane glasnik naše državljanske svobode in naš glas naj ponese v vse kraje Slovenije, v vsako rodbino. Ta glasnik svobode naj pa nam bo tudi priročnik za naše osebno delo in delovanje. Zmaga naj naš sporazum, naša sprava! Dvajsetletni nesporazum je mnogo škodoval razvoju in napredku. Zato mora biti sporazum tak, da bodo z njim zadovoljni vsi državljani, ki spoštujejo človeka in žele, da zavlada pri nas prava demokracija in svoboda. Zato se tudi mi veselimo sporazuma, ker nam prinese novo dobo razvoja, če bo slonel na lojalnih in realnih temeljih. Nevtralnost In solidarnost Jugoslavije In Bolgarije v luči sofijskega tiska. Bolgarski vladni list »Dnes« je 22. t. m. objavil članek, v katereme pravi, da sta Bolgarija in Jugoslavija odločeni, da bosta izvajali politiko neodvisnosti in nevtralnosti do konca. Tudi bolgarski politiki se izjavljajo v tem smislu. Chamberlain: Anglija in Francija s Poljsko kljub sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo Med tem, ko* so se v Moskvi zaključila pogajanja med Nemčijo in Sovjet-1 sko Rusijo s sklenitvijo nenapadalnega pakta, s katerim se zavezujeta, da se bosta vzdržali vsakega napada druge na i drugo, se je položaj v Evropi še bolj zaostril, in to v zvezi z zahtevami, ki jih stavlja Nemčija glede Gdanska in kori- aorja. Z nemške strani se namreč sedaj po-vdarja, da je prišel čas končnega obračuna S Poljsko in vsemi nemškimi nasprotniki. Zato je svet z napetostjo pričakoval izjave angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina na seji angleškega parlamenta, dne 24. avgusta. Angliia in Francija prideta Poljski na pomot Chamberlain je rekel: »Nastala je neposredna nevarnost vojne. Poljska bi bila tudi sedaj pripravljena razgovarjati z Nemčijo, toda ne pod grožnjo uporabljanja sile. Nemško-ruska pogodba je angleško vlado popolnoma presenetila. Kajti ruska vlada nas o teh svojih pogajanjih ni obvestila. Poročilo o sklenitvi pakta z Rusijo je bilo v Berlinu pozdravljeno kot velika zmaga nemške diplomacije, češ da Aniglija in Francija sedaj ne bosta več izvršili svojih obveznosti napram Poljski. Smatrali smo za svojo dolžnost, da to nevarno domnevo zanikamo. Britanski poslanik je v sredo izročil Hitlerju poslanico angleške vlade, v ka- jteri je angleška vlada Hitlerja opozo-: rila, da bo Anglija v slučaju potrebe uporabila vse svoje razpoložljive sile. Sporazum med Poljsko in Nemčijo je mogoč, toda le v ozračju medsebojnega zaupanja. Hitler je odgovoril Hender-sonu, da je vzhodna Evropa nemška sfera, za katero zahteva proste roke. Ne nasprotujemo nemškim življenjskim interesom, toda ti se ne smejo reševati s prelivanjem krvi. Če pa pride do vojne, se bomo borili, ne za kakšno oddaljeno deželo, temveč za svoje principe, za mir. svobodo in varnost vseh narodov. Vlada je predložila parlamentu pooblastilni zakon za vse ukrepe v zvezi z razvojem dogodkov. Rusko-nemški pakt podpisan Molotov in Ribentrop sta dne 24. avgusta v Moskvi podpisala pakt o medsebojnem nenapadanju. Kot podlaga paktu je služila nevtral-nostna pogodba med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo iz 1. 1926. Vsebina pakta je ta-le: Obe državi se bosta vzdržali vsakega nasilnega dejanja, vsakega napadal- nega postopka in vsakega napada druge na drugo, bodisi posamič ali pa skupaj z drugimi državami. Ako bi bila ena izmed obeh držav napadena, ne bo druga pogodbenica take države podpirala. Nobena izmed obeh pogodbenic ne bo sodelovala s skupinami držav, ki bi nastopale proti drugi pogodbenici. Pogodba velja za 10 let in se lahko podaljša še za 5 let. Zakaj Je moral odstopiti Lltvinov Doba nasprotij med Rusijo in Nemčijo je za vedno končana. Pogajanja za nenapadalni pakt med Nemčijo in Rusijo so se vršila že od aprila meseca. Zato niso mogla biti za mednarodno diplomacijo nobena tajnost. V Rusiji prej niso bili naklonjeni prijateljstvu z Nemčijo. Odločno se je upiral temu Litvinov. Ko so prijatelji pridobili Stalina za Nemčiji prijazno poli- tiko, je Litvinov temu oporekal in moral odstopiti kot komisar za zunanje stvari. Sedanji politiki zunanjega komi-sarijata so ustavili napade na Nemčijo in Nemčija je ustavila napade na Rusijo. V tem ozračju so se vršila pogajanja. Sporazum odobren Ministrski predsednik Cvetkovič in dr. Maček v skupni avdijenci pri knezu namestniku Pavlu na Brdu 24. avgust je prinesel odločitev v Vprašanju sporazuma s Hrvati. Na Bled sta dopotovala dr. Maček in predsednik vlade z velikim spremstvom, odkoder sta se podala na Brdo, v avdi-lenco h knezu-namestniku. O teh dogodkih je bilo izdano to-le Uradno poročilo: Brdo, 24. avgusta. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes, avgusta, v skupno avdienco predhodnika kr. vlade in notranjega ministra kbagišo Cvetkoviča ter dr. Vladka Mačka, predsednika HSS, ki sta mu pri tej Priliki razložila svoje predloge za ureditev hrvaškega vprašanja. Nj. kr, Vis. n®z namestnik je v soglasju s kr, namestnikoma sprejel stavljene predloge za ureditev tega oprašanja. Bled, 24. avg. r. Predsednik vlade g. Cvetkovič je danes izjavil novinarjem: Knez namestnik Pavle Sporazum je dosežen in kakor je bilo že uradno objavljeno, tudi sprejet v celoti od kraljevega namestništva. Moja misija je v celoti uspela in je s tem končana. Prepričan sem, da bo ta sporazum vsa jugoslovenska javnost enoduš-no pozdravila in sprejela in da bodo s tem docela likvidirani dosedanji napeti odnošaji med Zagrebom in Beogradom. HrvaSka seljažka stranka in Samostoinl demokrati i Med Hrvaško seljačko stranko in Samostojnimi demokrati se vrše razgovori glede sodelovanja pri izvedbi sporazuma. Chamberlain Odmev po svetu V Franclji Med Francijo in Sovjetsko Rusijo obstoja takozvani vojaški pakt, ki obvezuje obe državi za medsebojno pomoč v slučaju vojne. Ta pakt je postal sedaj brezpredmeten. v Španiji je vzbudila vest o sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo presenečenje. Španska državljanska vojna se je vršila v znamenju boja proti boljševizmu in Sovjetski Rusiji, kateri so naprtili, da je to vojno sprožila in podpirala. Radi tega je tudi Španija po vojni pristopila k nemškemu protikomunističnemu paktu. V novem položaju se kaže, da je Španija izbrala napačno opredelitev. Na Japonskem si nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo še vedno ne morejo prav raztolmačiti. Japonska se je vezala z Nemčijo v boju proti Rusiji in je od te strani tudi pričakovala podporo za slučaj konflikta z Rusijo. Sedaj na to podporo ne more več računati. Njen pristop k protikomunističnemu paktu je postal takorekoč brezpredmeten. „Hltler in Stalin sta se odložila za prijateljstvo” poroča nemški tiskovni urad in pristavlja, da je to eden najvažnejših dogodkov. 3 Za novega veleposlanika Združenih držav v Moskvi je imenovan Laurcnce Steinhart, ki je svoje službeno mesto že nastopil. Pri tej priliki je bila rusko-ameriška trgovinska pogodba podaljšana za eno leto. Molotov "SovraStva med Nemčijo In Sovjetsko Rusijo je konec11 piše moskovska »Pravda«. Ideološka nesoglasja med vladavinama obeh držav ne smejo biti zapreka za zboljšanje razmerja v korist svetovnega miru.« StailSie socialistov Socialistov dogodki niso presenetili, ker imajo bogate skušnje. Delavski razred mora varovati svojo samostojnost v boju za socializem in ne sme svoje politike podrejati politiki velesil, ki je danes taka, jutri pa lahko zopet drugačna, da ne bo razočaran. Konec vojaSklh pogajanj v Moskvi Vojaški delegati Francije in Anglije so zapustili Mjoskvo, ker so nadaljnja pogajanja brez smisla. Vojaški ukrepi v vseh državah Vpoklici 'milijonov ljudi pod orožje Iz vseh držav prihajajo vesti o vedno novih vpoklicih pod orožje. Listi računajo kakšne sile bi si v slučaju spopada lahko stale nasproti. — Fronta miru bi lahko postavila na bojna polja 16.830.000 mož, 13.080 letal prve linije in 2,587.000 ton vojne mornarice. Os Rim-Berlin pa razpolaga s 15 mi- lijoni 350.000 možmi, 9.900 letali prve linije in 1,000.000 ton vojne mornarice. K državam fronte miru prištevajo Francijo, Anglijo, Grčijo, Poljsko, Ru-munijo in Turčijo. Na nasprotni strani pa bi stale Nemčija, Italija, Španija in Slovaška. Dogodki v zvezi z Gdanskim se naglo razviialo Foerster šei gdanske države so prekinjena. Gdanski senat je dne 23. julija imenoval vodjo nacistov v Gdansku Foersterja za državnega poglavarja. Angleški državljani so zapustili Gdansk. j Ob meji pa je osredotočena tudi polj- Pogajanja med Poljsko in Gdanskim |ska vojska. 70 nemških divizij je zbranih na poljski meji Apel belgijskega Kralja za mir po konferenci severnih držav v Bruslju Ministri Belgije, Nizozemske, Danske, Norveške, Švedske, Finske in Luksemburga so se zbrali v Bruslju na konferenco. Ob tej priliki je naslovil kralj Leopold III mirovno poslanico po radiu, v kateri je rekel: »Male države se morajo bati, da bodo proti svoji volji potegnjene v svetovni konflikt z vsemi strašnimi posledicami, ki jih utegne imeti. Svet je v nevarnosti gospodarskega propada. Konflikt, ki se pripravlja, mora povzročiti, da Evropa propade z vso civilizacijo. Javno mnenje v vseh državah se zaveda strašne nevarnosti, vdaja pa se mnenju, da je spopad neizbežen. Še se je mogoče izogniti najhujše- mu. Toda čas hiti. Življenska pravica za narode mora biti postavljena na solidno in moralno bazo. Zopet predlog za konferenco velesil? Tuji diplomati v Moskvi menijo, da namerava Rusija, ko je sedaj dosegla velik diplomatični uspeh, predlagati sklicanje konference šestih velesil, in sicer Rusije, Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Zedinjenih držav, da se rešijo mednarodni spori. Akcijo smatrajo politiki za maščevanje, ker Rusija ni bila povabljena na »monakovsko« konferenco. Kako je s stavko v Trepianskem rudniku ? Stavka, ki je pričela dne 19. julija, se je med tem spremenila ,v izprtje, ker je med tem angleška družba rudnik zaprla ter vsemu osobju — ne le rudarjem — odpovedala službo. Kdor pa bi mislil, da družba ne namerava nadaljevati z izkoriščanjem naših podzemeljskih zakladov, ta bi se zelo motil. Družba sama na to niti najmanj ne misli. Baš sedaj, ko vse stoji, izvršuje ona dela, ki jih v času obrata v rudniku ne more izvršiti. V gradbi se nahaja velika topilnica, katere dimnik že stoji in je visok 122 metrov ter je po višini ter obsegu drugi v Evropi. Dne 24. avgusta je bilo javljeno po radiu, da je družba že sita izpora, da hoče začeti z delom in da sprejme vse one rudarje, ki se odrečejo povišanju mezdi.., Toda gospodje so le malo v zmoti, če mislijo na ta način razbiti solidarnost naših bratov na jugu, katerih sporazum izvrstno funkcionira že od leta 1936. Ižprti rudarji tvorijo pravo jugoslovansko internacionalo, ki se rekrutira iz vseh pokrajin, vseh ver, vseh jezikov in narečij, vsi so organizirani v Savezu rudarjev Jugoslavije. Trepčan-ski rudarji pa so tudi disciplinirani in dajejo s svojim obnašanjem najlepši izgled ostalim delavcem v državi. Javnost je vsa na njihovi strani ter prejemajo od vseh strani podpore v živežu, s katerim so založeni za pet leta v naprej. Pred splošno kitajsko protiofenzivo »Havas« javlja iz Čungkinga, da je maršal Čangkajšek izjavil, da bo kitajska armada v najkrajšem času pričela s splošno protiofenzivo. Velika zmaga svobodnih strokovnih organizacil pri volitvah obratnih zaupnikov. Koliko delavcev predstavlja posamezen zaupnik. Dne 15. avgusta so bile volitve obratnih zaupnikov zaključene. Dokončni rezultati še niso znani. Lahko pa rečemo, da so svobodne strokovne organizacije izvojevale veliko zmago na terenu, ki jim daje vso moralno pravico, da reklamirajo za sebe tudi zastopstvo v delavskih ustanovah na podlagi svobodnih volitev. Za pravilno presojo rezultata volitev obratnih zaupnikov je potrebno, primerjati ne samo število obratnih zaupnikov, ki odpadejo na posamezne organizacije, ampak tudi koliko delavcev vsak tak zaupnik zastopa. N. pr. pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah zastopa vsak zaupnik okrog 220 delavcev, v obratih pod 5 delavcev pa le okroglo dva delavca. Na podlagi dosedaj znanih rezultatov zastopajo zaupniki: URSSJ (Strokovne komisije za Slovenijo 13.000 delavcev, Jugoslovenske strokovne zveze 7000 delavcev, Narodne strokovne zveze 5000 delavcev, skupaj 25.000 delavcev. Jugoras (ZZD) 4900 delavcev. Te številke potrjujejo našo gornjo trditev, da so svobodne strokovne organizacije v boju za zaupanje delavstva odnesle veliko in častno zmago. Kal pravi o sporazumu Matkov list! »Hrvatski dnevnik« v vseh svojih člankih opozarja na mednarodno napetost in s tem v zvezi na potrebo hitre rešitve hrvatskega vprašanja. Maček in njegovi svetovalci pravilno ocenjujejo položaj in vedo, da se taka zapletena notranjepolitična vprašanja morejo reševati samo v takih časih, kot so nastopili sedaj, ali pa jih je treba odložiti do neskončnosti. — Zato tudi razumemo, ako se pri tem ne vprašujejo dosti, kaj bo z ostalimi državljani izven hrvaškega ozemlja, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za dr. Mačka, dali bodo oni dobili demokracijo ali ne, med tem ko bodo Hrvati dosegli uresničenje svojih zahtev. »Hrvatski dnevnik« piše: »Velika napetost v svetu dokazuje, da smo imeli prav, ko smo neprestano dokazovali, da je potrebno urediti odnošaje med Hrvati in Srbi. Razmere v svetu niso normalne. Zato zahtevajo normalizacijo naših notranjih razmer, ki je mogoča smo na ta način, da hrvaški narod dobi položaj, ki bo v skladu z njegovimi narodnimi pravicami. Razgovori, ki jih je predsednik dr. Maček vodil s predsednikom vlade Cvetkovičem, so imeli za cilj, da se zaenkrat vsaj v glavnem ugodi hrvaškim narodnim zahtevam. Tisto, o čemur je med njima dosežen sporazum, še ne pomeni dokončnega rešenja hrvaškega vprašanja. Ako se torej ta sporazum izvede, bodo še vedno obstojala vprašanja, ki jih bo treba reševati, samo, da bo potem psihološko razpoloženje drugačno. Izvedba tega sporazuma bo stvarno prvi znak pripravljenosti, da se s hrvaškim narodom razgovarja kot z narodom, ki ne more biti objekt tuje politike, ampak nosilec svoje lastne usode. — Dragiša Cvetkovič je v imenu srbske strani priznal upravičenost načel, katera so vodila Hrvate v njihovem dolgoletnem boju. Ako bo prišlo do izvedbe sporazuma, bo to pomenilo začetek prave realne politike s srbske strani. . . dokler bo prišlo do končne ureditve položaja hrvaškega naroda na ozemlju, ki mu pripada, in z delokrogom, ki mu je potreben, da bodo mogli Hrvati pokazati svojo ustvarjajočo sposobnost pri organizaciji svoje domovine in s sodelovanjem pri izvedbi skup-I nih interesov. Smrtne kazni v Španiji se izvršujejo na veliko. Angleški »Manchester Guardian« poroča o razpravah in obsodbah pred barcelonskim. sodiščem. Po tem poročilu je bilo dne 1. maja pred sodiščem 62 obtožencev in od njih 40 obsojenih na smrt; 2. maja 45 obtožencev in 32 obsodb na smrt; 3. maja 70 obtožencev in 51 obsojenih na smrt; 4. maja 32 obtožencev in 31 obsojenih na smrt; 5. maja 60 obtožencev in 51 obsojenih na smrt; 6. maja 78 obtoženih in 61 obsojenih na smrt. —: Smrtne kazni so bile izvršene takoj, Iz CeSke Strelske garde razpuščene. Raihovski protek-tor je z odlokom od 17. avgusta razpustil Zvezo narodnih strelskih gard in zaplenil ijjihovo imetje. Prepovedana je vsaka delavnost organizacij zveze. Nastaja novo Bafovo mesto, V bližini mesta Tabora gradi tvrdka Bat a novo industrijsko mesto, kjer bo osredotočila izdelavo strojev in računa jo, da bo v 3 letih zrastlo tam mesto s kakimi 7000 prebivalci. Primanjkuje salam. »Narodni Prače« poroča, da so po znanih praških mesarskih trgovinah zginile praške salame in klobase ter je ■ - " • razobešen v izložbah napis: »razprodano«. Letošnje knjige »Cankarjeve družbe« bodo še lepše od lanskih. Dr, Avg, Reisman: Zadnja k tetici Nekoč se je dopisnik nekega ljubljanskega dnevnika iz rudarskih Trbovelj grdo obregnil ob mene, ko sem pri predavanju o tej naši ljubi delavski zaščiti prinesel sladkorčke za naše najmlajše in morda bodoče borbene sodruge in sodružice, ki so pa tedaj šp sedeli svojim mamicam na krilih ali pa se muzali poleg njih na stolih. Mislil sem si: Ta najbrž nikoli ni zajel tiste zorne mladosti, ki se je še v poznih letih, vsakdo najraje spominja, posebno otroci z dežele, ko je nestrpno čakal očeta ali mater, kaj bosta prinesla iz, mesta, ali strica in teto, ko prideta na obisk. Naša domačija je bila v dolini, zaprti od treh strani z gozdovi in sadonosniki. Nobene druge hiše ni bilo videti z obširnega dvorišča, tudi javna cesta ni peljala mimo, še na pešpot je malokdaj zašel tujec, razven domačih viničarjev, ki jih je vsako jutro oče klical na delo in jelo z volovskim rogom. Trikrat na teden pa je na vrhu Hlapja zapela trobenta pismonoše, kar je bil že nekak praznik za našo tiho dolino, ki je bila daleč naokrog znana tudi kot »Rajzmanova graba« pod Počenikom. Tudi eksekutor je prišel dostikrat, a je bil ljubezniv, visok mož z dolgo brado in sta z očetom navadno opravila kar v kleti. ; Nas otroke je vedno prijazno gledal. Manj smo se razumeli s financarji, ki so prihajali vedno točno, kadar smo žgali slivovko in smo vsaj en dan prej zakurili, da smo malo prikrajšali avstrijsko financo. Gospodinjila je tetica, v času očetovega županovanja pa je tudi njega nadomestovala, izdajala živinske potne liste in če treba, še druge reči, ampak občan je moral ibiti ljubezniv in ji zanesti vsaj škaf vode od studenca po hribu navzgor. V takih letnih dneh nas je zjutraj najprej na-pitala z žganci in če smo bili posebno pridni, smo dobili v kavo namočen kos žemlje. Potem smo gnali živino na pašo, mlajši svinje, drugi krave in teleta. Tetica se je sukala na vrtu, polnem zelenja in dišečih cvetlic, ki so jih bila polna tudi okna. Daleč naokrog je slovel njen vrt in celo financarji so ga radi gledali, kar pa tetici ni bilo nič kaj všeč. Nekega poldneva je nastal hud vrišč na tetinem vrtu. Finanear ji je molil pod nos neko zelenjad in pravil, da je tudi to dišeča cvetlica. Tetica pa huda: »Če je tako dišeča, jo pa dajte sem!« in mu jo je iztrgala ter ušla z njo v hišo, finanear za njo in zopet se je čulo vriščanje. Končno je mož s sabljo odšel in sem slišal, da je našel na vrtu tobak, a ne bo nič opravil, ker nima dokaza v rokah, pa še sramota hi bila zanj, ker mu je ženska iztrgala tobak, ko je imel sabljo opasano okrog nedrij. Osramočenega financarja ni bilo več blizu in tobak se je hphotil naprej v tetinem vrtu, baje za zdravila. Drugače pa je bil njen ponos kuhanje po bogatih gostijah in primicijah, kjer jedo in pijejo tri dni in tri noči, ali pa še nategnejo v četrti dan. Tedaj je teden dni prej odšla pripravljat in ko se je vrnila, je prinesla veliko culo, od vseh dobrot nekaj, predvsem pokazat, kako imenitno jim je napekla in pa za nas otroke. V času romanj jo je prijelo hrepenenje po svetu in najsi je oče z materjo vred še toliko godrnjal, da v najnujnejšem' delu okrog postopa in zapravlja denar, nič ni pomagalo, sla je. Tam pri Gradcu je bila posebno priljubljena božja pot Marija Trošt, pa tudi v daljni Marija Zeli jo je mahnila, a vsikdar je prinesla »Skife r c e« za vsakega v hiši, tudi hlapcev in dekel ni pozabila. Potem smo se vsedli krog nje in je pripovedovala o tujih krajih in ljudeh; oče je bil še najbolj radoveden. Ko so jo leta upognila, se je tetica preselila iz naše grabe na vrh v svoj vinograd, pa smo hodili k njej, kakor v trgovino. Vedno je imela kaj posebnega, dobrega in sladkega, česar doma ni bilo. K našemu domu je vodila pot mimo njene hiše in smo se po vrsti vsi ustavljali pri njej, predno smo se spustili v otožno dolinico, posebno jaz, ko sem v dijaških letih sameval po travnikih in bukovih gozdovih s knjigami in hodil uro daleč k fari po pošto in v šolo k učiteljicam. V poletju sva posedala s tetico v hladil renet in brajd, pozimi pa v topli sobici s štedilnikom in sem ji moral razlagati, kaj se godi po svetu. Za mene je postavila na mizo brušene kozarce, da se je lepše svetila zlata kapljica, edino okno je tudi po zimi do vrha prepletalo zelenje in cvetje. Ko sem se poslavljal pred odhodom v mesto, sva začela barantati: »To in to še rabim, mati pa mi niso nič dali.« »Pa nimam in nimam,« ampak že je vlekla izpod blazine denarnico in sem dobil goldinar, dva, tudi več, pa sva si pri tem tudi oba brisala solze, vsako leto bolj. »Kdo ve, če me boš še našel, ko zopet prideš.« Med vojno sem hodil vsako nedeljo k njej z nahrbtnikom in ji prinašal krožnike, ker je hotela imeti vse v redu po tucatih, kakor se spodobi za kuharico. Odnašal sem polne steklenice, pa tudi drugo. Takrat je prišla nekoč v mesto in sem jo prvič povabil v kavarno na »belo«. Zaslužil sem namreč kot praktikant na sodišču 26 krajcarjev na mesec za svinčnike in peresa od avstrijskega erarja. Kava je bila izvrstna in sem se ji zelo prikupil. Leta so tekla, tetica je bila žilava in nas je gostila naprej s kavo, vinom, grozdjem. Nekega jesenskega dne pa je prišla viničar-ka, da me kliče tetica, ker bi me rada še enkrat videla, predno umre. Bil je neprijazen, hladen in mračen dan. Te-tičina soba zadimljena, polna zdravilnih dišav, skozi okno je pronikala medla svetloba. Toda njene oči so tako lepo zasijale, ko sem vstopil. ... »Si le prišel«, kakor da bi zasijala vsa postelja. Potem ji je glas upadel in oslabel. Samo z rokami je še drugi teti ukazovala, kako nam naj postreže; to je bila njena edina skrb. Njene udrte oči so bile še vedno lepe, polne miline in so me božale. Njene moči so pešale, ustnice so se pregibale, toda glasu ni bilo čuti. Ko sem dobil kavo na mizo, pa se je napel tetičin obraz. Z roko je kazala sestri na mizo in momljala, pa je nismo mogli razumeti. Vsa obupana je dvignila glavo in zopet šepetala, kazala na skodelico kave, dokler je nismo končno razumeli: »Premajhna skodelica . ..« Imela je za goste dve vrste kavinih skodelic, manjše in večje, saj je tudi sama že leta živela skoro ob sami kavi. Torej so mi izmenjali malo z veliko skodelico kave. Tedaj so se ji pa oči umirile, vse smejoče so me zopet objemale in ustne so šepetale . . • »Tako, tako, da, da!« Mirno je dihala, ko sem pod mrak odhajal in ji zadnjič pogladil izsušene, predobre roke. Bila je tudi zadnja kava pri naši tetici. doma iu m svetu ...dokler ni videla Radion bele srajce njegovega tovariša! Samo slučaj ji je pokazal to presenetljivo razliko v belini. Kot izkušena gospodinja je takoj vedela: to je odvisno od pralnega sredstva! Res, samo praino sredstvo, ki odpravi prav vse, tudi najmanjše delce nesnage, napravi perilo popolnoma čisto in snežnobelo. Pri kuhanju v raztopini Ra-diona se razvija kisik, ki struji skupaj s peno mila skozi perilo. Na ta način razkroji in odpravi temeljito vso nesnago. Skoz in skoz čisto je Radion belo perilo. Jugoslovansko združenje učiteljev je končalo svoj kongres v Banjaluki. Kongres je potekal v živahnih razpravah. Kot opozicija sta se uveljavljali na kongresu skupina JRZ in mladinska skupina. Slika se je pokazala najbolje pri volit- vi nove uprave združenja. Za predsednika je bil zopet izvoljen Ivan Dimnik z 240 glasovi, Jugovič (JRZ) je dobil 48 glasov, Rakič (omla-dinec) 41 glasov. Hrvati so zahtevali, da mora Hrvat postati predsednik in ker večina ni soglašala, so se vzdrževali glasovanja. Mizarski delavci v Zagrebu v stavki. V Zagrebu je nastala v pondeljek mizarska stavka. Delodajalci so odpovedali kolektivno pogodbo S svojimi pomočniki. Vršili ista se dve razpravi pri sodišču dobrih ljudi v svrho poravnave spora. Obe obravnavi sta bili brez uspeha, na kar je delavstvo sklenilo stopiti v stavko. Volitev delavskih zaupnikov v primorski banovini se je izvršilo v 74 obratih, Urs je dobil med temi 10 zaupnikov, Hrs 72, Jugoras 21, Botič 7, neopredeljeniih je 7. Za neodvisnost Balkana, Balkanski dijaki, jugoslovanski, bolgarski, grški in romunski, sklicujejo konferenco, na kateri sprejmejo resolucijo, da se bodo vsi skupaj borili za neodvisnost Balkana. Angleške, francoske, nemške in ameriške rodbine morajo po nalogu konzulatov zapustiti Poljsko. Pojačanje politične policije v Italiji, Uradna »Gazetta Officiale« objavlja dekret, po katerem ie odobrena vsota 8 milijonov lir za pojačanje Politične policije. Za nadstropno lastnino. Ljudje, ki si ne morejo postaviti lastnih hišic, kaj šele hiš, so se dogovorili, da bodo začeli zidati hiše skupno, na podlagi nadstropne lastnine, t. j. vsak izmed njih bo zidal zase posebno stanovanje ali celo samo 1 sobo in bo na ta način nastala stanovanjska hiša. Toda pojavile so se težkoče, ker naš obči državljanski zakon ne pozna take nadstropne lastnine, radi česar je knjižba lastninske pravice nemogoča, dasi pri nas že davno postojajo hiše z nadstropno lastnino, seveda jih je razmeroma malo. Sedaj izdelujejo zakon, ki naj reši to vprašanje. Strokovnjaki so izjavili, da je uvedba etažne lastnine pri nas neprimerna in nepotrebna, /e*. ..to. .&»£■ Zavarovanje obrtnikov. Trdi se, da bo uredba o zavarovanju obrtnikov skoro uveljavljena in sicer v obliki kot je 'bila sprejeta letos na konferenci obrtniške zbornice v Beogradu. Zavarovanje obrtnikov pa se bo praktično lahko izvajalo šele čez več let, ko bodo zbrane potrebne rezerve. Poznavalci razmer celo trdijo, da brez državne podpore to zavarovanje sploh ni ustvarliivo. Premije za izvoz grozdja v Nemčijo. Prizad je ob|avil, da plačuje izvoznikom grozdja v Nemčijo premijo po din 25.— za vsakih 100 kg. Izvozna cena pa mora znašati 20 do 22 mark za 100 kg franko meja. — Češplje pa se smejo Prodajati v Nemčijo po 14 mark franko meja. Kako ogromna bo nova državna tovarna sladkorja v Šabcu, povedo vesti, ki .pravijo, da bo lahko proizvajala 14.000 vagonov sladkorja letno, dočim znaša sedanja poraba sladkorja v vsej državi letno komaj 9000 vagonov. Zveza planinskih društev v Jugoslaviji bo imela svoj kongres 8. in 9. septembra v Nišu. Nov red _za kolodvorske restavracije, kioske in trafike. Železniška uprava je določila, da se bodo oddaiale kolodvorske restavracije v zakup potom pismenih licitacij po predhodni objavi v listih 15 dni pred licitacijo. Prodajanje časopisov itd. na postajah bo prepuščeno kakšnemu turističnemu ali železničarskemu dobrodelnemu društvu, ki pa bo moral zaposliti kot Prodajalce železniške invalide ali njih vdove in družinske člane. Železniška uprava ho dajala restavraterjem premog po lastni ceni s 30 odst. pribitkom, luč pa z 20 odst. pribitkom. Železničarji na službenih potovanjih plačajo v železniških restavracijah 40 odst. manj kot ostali gosti, ob priliki zasebnih potovanj pa 25 odst. Nadalje vsebuje novi pravilnik tudi higijenske predpise in predpise za kontrolo cen. Poskus z zadružno čevljarsko nabavljalno in prodajno zadrugo. Vse večja konkurenca tvor-nic čevljev je domala upropastila čevljarsko obrt in čevljar poedinec danes skoro da nima več eksitence. V tem težavnem položaju se je v Zagrebu odločilo 500 čevljarjev, da si ustanove zadrugo za nabavo usnja in ostalih čevljarskih potrebščin, ter na ta način, s ceno nabavo, dosežejo, da bodo mogli prodajati čevlje ceneje oz. vsaj za približno tako ceno kot tovarne. 25 čevljarjev pa je razen tega ustanovilo Judi prodajno zadrugo za svoje izdelke, o kateri upajo, da se bo obnesla in da bodo priklopili tudi ostali mojstri. Fritz von Unruh, znani nemški pisatelj, je iz-'gubil nemško državljanstvo. Ta vest je bila od nemške strani uradno objavljena. Fritz von Un-JJh je bivši cesarski gardni oficir. Za časa wei-.. ®rske republike je igral kot demokratski po-!t>k precejšnjo vlogo. Mednarodni visokošolski kongres v Parizu. V od 15. do 19. avgusta se je vršil v Parijo 3- mednarodni kongres visokošolskih študen-jnV’ ki je zboroval pod geslom. »Demokracija pr narod«. Častno pokroviteljstvo kongresa so rektorji univerz v Cambridgeu, Londo-Sq' Dpsali, Meksiku in Havavni. Na kongresu iz r !. zast°Puiki iz 35 držav, med njimi tudi ndije in Kitajske. ^'Kjcnska tatvina v praški banki. Minulo ne- 1° je bila izvršena v sredini mesta Prage Poz°m-na tatvina' k°t jo v zgodovini Prage ne sre Aa,°u y nek° banko sredi mesta in v nepo-ni bližini policije so ponoči vlomili nczna-1166 nno V'i ter °3ncsli iz banke nič manje kot se i u°n' tore' »koraj 1 milijon. Blagajna e nahajala v prostorni dvorani, ki je biia razsvetljena, da se je lahko videlo skozi okence iz ulice, pa so vlomilci očividno tisto odprtino zadelali, da s,o mogli izvršiti svoj ,posel. Policija je takoj uvedla preiskavo ter 'aretirala okrog 2000 žeparjev, ne da bi doslej mogla priti vlomilcem na sled. Zavarovalnica je razpisala 80.000 kron nagrade in razen tega še banka sama 20.000 kron za izsleditev storilcev, tako, da bi dobil srečni najditelj vlomilcev krasno nagrado 100.000 kron. Za kaj izgleda Ukrajina vabljiva? Nemški listi pišejo o bogastvu ruskega dela Ukrajine. V Ukrajini je 72 milijard ton premoga, 4 milijarde ton 60 odst. železne rude, 41 milijard ton 35 odst. železne rude, 450 milijonov ton 35 odst. manganove rude in 510 milijonov ton lignita. Demant v steklenem očesu. V Londonu se nahaja neka izdelovalnica umetnih oči iz stekla, ki je svetovno znana. Lastnik le tvrdke je 1 pred kratkim povedal časnikarjem to-le zgodbo iz svoje dolgoletne prakse: Pred več leti je dobil naročilo za umetno ,oko iz južne Afrike, od nekega človeka, čigar poklic mu ni bil pobližje znan. Toda dotičnik, ki je naročil oko, je zahteval od tvrdke, da mu ga dobavi brez zenice sredi očesa. Namesto zenice je morala biti v steklenem očesu izvrtana luknja, Pred nekaj meseci je lastnik tvrdke končno odkril taftiost steklenega očesa z luknjo. V Londonu se je namreč zglasil lastnik steklenega očesa osebno in to pot zahteval, da mu naj tvrdka dobavi stekleno oko, ki pa naj ima tudi zenico, Pri tej priliki je izdelovalec steklenih oči zvedel, da je njegov odjemalec iz Afrike delal na demantnih poljih. Delavci na teh dementnih poljih stoje pod strogim nadzorstvom in jih vsak dan najskrbneje preiščejo predno zapuste delo, da ugotove, če ni ta ali oni med njimi poskušal odnesti kakšen demant. Mož s steklenim očesom je bil pa prebrisan. Nabavil si je oko, v katerem je bila namesto zenice luknja. V to luknjo si je ob vsaki količkaj ugodni priliki zataknil demant in ga na ta način neopaženo pretihotapil skozi kontrolo. Na ta način si je nabral lepo premoženje in se je sedaj odločil, da bo svoja stara leta preživel v Londonu. Amerika kupuje kitajsko srebro. Iz Washing-tona poročajo, da je ameriška državna zakladnica sklenila kupiti na Kitajskem 6 milijonov unc kitajskega srebra. Na ta način bi Kitajska dobila čez 2 milijona dolarjev. <111 sl ie poravnal naroftnlno? iko S® ne, Izpolni svojo dolžnosti Če hočete v resnici biti ^EfVEII IfRERflNII MARIBOR Tam dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga pa dobro in poceni I IlH ■ ! 14 llCll P Sili najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odpro oblečeni, kupite v 1 1 l«n mlnlvHl 1 Elw pri glaVIIŠ policiji daja ostankov, polovične cene, krojaške potrebščine. KRANJ Ali se res ne zavedamo časa v katerem živimo? Mrtvilo, ki vlada v javnem življenju vsepovsod, je z enega vidika smatrati za popolnoma naravni pojav. Ljudstvo je zgubilo voljo do dela, toda čaka dogodkov, ki bodo sledili, k,... - Ali delavski razred, . n * * 4 i mora prav v ta- kem času poživeti svojo aktivnost. Prav takrat, ». t . .. Uk'. - - • . ■■ Ju.Ul niti«, se da praktično pričeti z delom .. . g i i Ponovno povdarjamo, da prav v današ- MARIBOR Gibanje živilskega delavstva po naši državi Izgleda, da je Združenje pekovskih mojstrov s centralo v Zagrebu sklenilo, da bo potom vseh podružnic v državi odpovedalo kolektivne pogodbe s svojimi pomočniki. Dokaz temu je stavka pekovskih pomočnikov v Celju, Dubrovniku in mezdna gibanja v Karlovcu, Splitu, Zagrebu in drugje. To se je najbolj jasno vi- _________ _________________ _______________ delo v celjski stavki, kjer so mojstri odpovedali njem času igra delavski časopis važno vlogo, ki! kolektivno pogodbo z izgovorom, da hočejo ljudstvo v socialističnem duhu idejno vzgaja, j in*eti svobodne roke, z drugimi besedami anar-kar je predpogoj za izvedbo praktičnega dela. hi j o v proizvodnji, da začno delati, kdaj se njim Vsak razredno zaveden delavec bi moral biti naročnik »Delavske Politike« in v redu izpolnjevati svojo dolžnost naipram njej. To ni ravno težka žrtev, je pa potrebna bolj od katerekoli druge, razen take kot so izdatki za nujne življenjske potrebščine. Vsakemu delavcu mora biti jasno, da »Delavsko Politiko« vzdržujejo edino naročniki s plačevanjem naročnine. In vendar je treba to dejstvo tolikokrat po-vdarjati ter nekatere naročnike glede plačila naročnine še posebej opominjati — večkrat brez vsakega uspeha. So slučaji, da se tak naročnik, ki je z naročnino daleč v zaostanku, še ponaša s svojo razredno zavednostjo, češ, saj sem naročnik delavskega časojiisa. Ob teh iskrenih in dobronamernih besedah ponovno opozarjamo vse naročnike-zaostankarje, da čim-prej poravnajo naročnino, ker v nasprotnem Zborovanje mariborskih obratnih zaupnikov slučaju jim bo uprava list ustavila, mi jih pa' in strokovnih lunkcijonarjev se bo vršilo v ne-moramo uvrstiti v seznam izkoriščevalcev de- j deljo, dne 27. avgusta 1939 ob 9. uri dop. v lavskega lista. Istočasno pa apeliramo na vse : dvorani Delavske zbornice. Sodila ul. 9-11. — zavedne, redno plačujoče naročnike, da tudi! Ursovi obratni zaupniki in strokovni funkci-glede širjenja »Delavske Politike« izvršijo I jonarji se morajo tega zaupniškega zborovanja svojo dolžnost, Čimbolj bomo duhovno močni zanesljivo udeležiti. — Krajevni Medstrosov zljubi, plačajo pomočnike po »možnosti« itd. Torej, če pogledamo malo širše po naši državi vidimo, da ni slučajno, da se tudi mariborski pekovski pomočniki nahajajo v mezdnem gibanju in, da ni niihova krivda, če še ni prišlo do sklenitve kolektivne pogodbe. Kako nesocialno gledajo nekateri pekovski mojstri na svoje pomočnike vidimo tudi iz volitev obratnih zaupnikov, kjer par mojstrov demonstrativno ni hotelo podpisati listo obratnih zaupnikov. Četudi zakon omogoča svobodo delavcem, da si v vsakem obratu izvolijo svoje zaupnike in, da se vršijo te volitve po vsej državi, vendar si par pekovskih mojstrov misli, da za njih ne velja ta zakon in volja nje- govega delavca. Seveda to ne velja za vse pekovske mojstre, nekaterim gre v tem oziru vsa čast. Organizirani pekovski pomočniki. Ko je izbruhnila stavka celjskih pekovskih pomočnikov, je tukajšnja podružnica živilskih delavcev izvedla nabiralno akcijo za zbiranje denarja za celjske sodruge. Tej akciji se je odzvala velika večina pekovskih pomočnikov, tako, da je le par obratov, katerih pomočniki niso nič prispevali. Koliko je kateri obrat prispeval in kateri obrati niso ničesar prispevali bomo poročali drugič. Z ozirom na to, da je stavka v Celju končana, je podružnica iz solidarnosti poslala 500 din stavkujočim rudarjem v Trepčo in 300 din stavkujočim pekovskim pomočnikom v Dubrovnik od nabranega denarja za celjske sodruge. Ta akcija za pomoč stavkujočim sodrugom ni samo materielna in moralna pomoč, temveč je dokaz visoke razredne zavednosti mariborskih pekovskih pomočnikov, ki so se vedno zavedali, da je njihovo edino mesto v svoji razredni strokovni organizaciji in, da kolikor imajo moči, toliko tudi pravice. — Družnost! Iz Slovaške Prepovedan katoliški list. Bratislavske »Uradne Novinv« so objavile proglas notranjega ministrstva, s katerim se prepoveduje dovažanje na Slovaško in razširjanje češkega praškega dnevnika »Lidove Listv« in »Naše Zpravy«. Naši časopisi so napačno javljali, da so prepovedane katoliške »Lidcve Novinv«. »Lidove Listy«, bivše glasilo katoliške ljudske stranke na Češkem pravijo k tej prepovedi, da jim vzroki zabrane niso znani in bodo takoj stopile v stik s pristojnimi slovaškimi činitelji, da se stvar pojasni. Jugoslavija v čeških listih. Zadnji čas se opaža. da posvečajo češki listi stalno pozornost razvoju notranjih razmer Jugoslavije. »Narodni Prače« je imela nedavno prav točno poročijo o usodi dr. Milana Stojadinoviča in celo podrobnejše vesti, kot naši listi. Te dni je prinesla »Narodni Prače« obširnejši članek o jugoslovanski federaciji. ter idejno enotni, tem manj bo žrtev v boju za dosego našega cilja. Gre za dosego pravic delavskega razreda, * r ■ .1 za socializem! —p—k. Iz delavskega življenja na polju kulture. Delovanje »Vzajemnosti« se oživlja s pripravami na bližajočo se sezono. Dramatični odsek je že pričel z učenjem prve igre, s katero se namerava predstaviti naši javnosti. Odbor »Vzajemnosti« si je na zadnji seji nadel nalogo, da poživi delo dramatičnega odseka. Radi tega se poziva vse delavce in delavke, katere veseli dramatika, da pristopijo k »Vzajemnosti« v kolikor še niso člani in se prijavijo k dramatičnemu odseku. Prijaviti se je ob nedeljah od 9, do 11. ure ter ob torkih od 20. do 21. ure v društvenem lokalu v »Cankarjevem domu«, kjer se dobi tudi vse potrebne informacije. V tem času naj po možnosti tudi vsak član plača članarino, kakor tudi sporoči eventuelno spremembo stanovanja, da bo prejemal v redu revijo »Vz. Svobodo«. O tej mastni plači molči... O dosmrtni službeni pogodbi g. Prežlja naš nadvse »informirani« »Gorenejec« ne ve povedati nič, kar je dokaz, da se z njo strinja. Če bi se kakšen »rdeč-kar« pogodil za tako mastno plačo ter si do smrti zasigural stolček, to bi »Gorenjec« kričal, kakor že neštetokrat in to zadnjikrat radi mastnih plač in zasiguranja stolčkov »rdečkar-jev« pri zagrebški Delavski zbornici, ki terjajo samo to, kar jim daje zakon. LAŠKO Odgovor. Mariborski »Večernik« štev. 180 z dne 9. avg. piše iz Laškega o zavednosti delavstva in delodajalca Gerkmanove industrije, kjer »Lava« ne zaposluje niti enega tujca. Ni pa po vedal, da so dolga leta delali v njegovi tovar ni tujci Ba., Au., Pu., (ki ga sedaj ibaš toži radi nepravilne službene odpovedi!). Tudi ni pove dal, da je podjetnik dal pred kratkim na glasovanje, da so njegovi delavci sprejeli 10-urni delavnik (če je to kaka zavednost, ne vemo) Da so bili kdaj ljudje plačani po din 1 na uro, tega tudi ni povedal. Članek v »Večerniku« ie podpisal I. G,, ki ga pa Laščani prav dobro poznamo ni Odbor. Vračajo se. Te dni se je zglasil v našem uredništvu delavec G., ki je bil preko meje s trebuhom za kruhom. Povedal nam je, da je delal z mnogimi Slovenci v nekem kamnolomu na severnem Štajerskem in pokazal tudi mezdno vrečico. Zaslužek je znašal 60 pfenigov na uro. Tedensko so delali 47 ,ur, za kar je dobil izplačano 28.20 mark. Od tega zneska so mu odtegnili za davek in drugo 5.31 mark, za hrano je plačal 19 mark, tako, da mu je ostalo 3.99 mark. Več kot mesec dni ni zdržal. Odšel je in z njim tudi večina ostalih, izjavili so, da nočejo več delati za tako mezdo, ker je življenje predrago. CEL J F Sestanek cinkarniškega delavstva sklicuje podružnice Saveza Metalskih radnika Jugoslavije za dne 27. avgusta ob 9. uri dopoldne v gostilni »Amerika« na Sp. Hudinji. Na dnevnem redu je poročilo o sklenjeni kolektivni pogodbi in objasnitev vseh tozadevnih vprašani glede delavstva Cinkarne v Celju. Poročal bo s. Šovljanski iz Ljubljane in naš stari s. Plankar, ter po potrebi drugi zaupniki. Torej točno in vsi! — Odbor. STUDENCI PRI MARIBORU I. Del. kolesarsko osred. društvo, podružnica Studenci se najlepše zahvaljuje vsem darovalcem, ki so darovali razno blago in denar za našo veselico. — Odbor. Našim naročnikom! V pondeljek, dne 28. avgusta bomo pričeli objavljati v »Delavski Politiki« M V I Razno Položaj žene v Liki. »Hnvatski dnevnik« prinaša zanimiv članek o položaju kmečke žene v Liki, ki nam razgaljuje socialne prilike v tem na kamenju in revščini bogatem predelu zemlje. Za pravilno presojo ženinega položaja v Liki je treba vedeti, da je do osemdesetih let preteklega stoletja vsaik moški Ličanin bil »graničar, ki je služil pogranično vojsko od 16. c'o 60. leta starosti. Ves ta čas ni smel za- pustiti Vojne Krajine, kakor se je nazivala Lika. Samostojnih kmetov v Liki ni bilo, pač pa so bile zadruge, v katerih je imel glavno , besedo starešina. Ta je tudi odločal o načinu . . . Še ena zanimivost. Laščani z zanimivostjo | življenja v zadrugi, razdelitvi dela in končno; -' ... vinmov motre borbo in tekmo glede laških gasilcev ' celo o amožitvi zadrugark. Ker so moški sluzi.1 lo‘Pa 001,0 _vlo_ ° ' - - ■ .. .. vojsko, so morale žene ofcavbati vsa poljsiKa Sestanek strojnikov in kurjačev ;se bo vršil • v nedeljo, dne 27. avgusta ob 9. uri dopoldan v Delavski zbornici v Mariboru. Naj nihče ne manjka, ker gre za vprašanje naših nadaljnjih akcij. Oblastni odbor. Poskus, da bi prišel preko meje, je plačal 1 ja Zane Greya z življenjem. 42 letni Ivan Majhenič iz Limbuša je v družbi s še nekaterimi tovariši skušal priti brez potnega lista preko meje v Slatinskem dolu v bližini Svečine. Graničar je vso skupino ljudi ustavil, Majhenič pa je skočil naprej, da bi ubežal. Graničar ga je pozval, da naj obstane, ker se ni pokoril, je streljal za njim in ga s četrtim strelom smrtno pogodil. Na moškem učiteljišču bodo sprejemni izpiti 28. avgusta, popravni pa 1. septembra, vpisovanje v višje letnike in šoloobveznih otrok v vadnico pa 4. septembra. Poročila sta se, Fran Žižek, režiser avantgardističnega gledališča in gdč. Joža Štucinova, koreografinja. Čestitamo! Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem bo vršil v nedeljo, dne 27. avgusta t. 1. zdravnik g. dr. Pogruje Stanko, Tyrševa 14-1. Izlet delavskih kolesarjev. 1. delavsko kolesarsko društvo v Mariboru priredi v soboto, dne 27. t. m. skupno s podružnicami Studenci in Pobrežje izlet ob luninem svitu na progi Ma-ribor-Limbuš-Pekre-Radvanje. Odvoz ob 20. uri izpred društvenega lokala. Po izletu skupna zabava v gostilni Mihevc Pepce (poprej Maut-ner), Zg. Radvanje 62. — Odbor. Strahovit pretep je bil na veselici gasilske čete v Vogričevcih, dne 20. avgusta. Spopadli so se v večernih urah pijani fantje, oboroženi z noži, latami, gorjačami in stoli. Da so se lahko bolj nemoteno tepli, so najprvo zbili svetilke. Mnogo bunk in zabodljajev so odnesli čisto nedolžni ljudje, i . . • • • i Pričetek šolskega leta na realni gimnaziji. Popravni izpiti 25. avgusta, nižji tečajni in pismeni višji tečajni izpiti 28. avgusta ob 8. uri. Vpisovanje v 1, razred 5. septembra od 8. do 10. ure. Kelih in monštranco, ki so ju oropali člani Roganove vlomilske tolpe v cerkvi v Zg. Polskavi, je orožništvo izsledilo pod betnavsko smučarsko skakalnico. Skrivališče jim je izdala prijateljica Rogana. Oblasti so prijele tudi čevljarskega mojstra Jazbinška iz Studencev, to stvar vpleten. Na vesti pa ima ta nov roman zelo napete vsebine ameriškega pisate- i oz iz gozda Opozorite na ta roman tudi Vaše znance in prijatelje, da si takoj naroče »Delavsko Politiko«, ki stane samo din 10.— mesečno. GOMILSKO Čudne navade. Imamo človeka, ki teden za tednom grdi farane. Nekdo ga je vprašal, za-kai vedno zmerja, pa je izjavil, da ne more drugače, ker nad enim mora stresti svojo jezo, v kolikor se jo med tednom naleze. 'Rekel je: »Za Vas je lahko, ker se lahko jeze znebite nad svojo ženo.« Vsi, kateri ne trobijo v njegov rog, so po njegovem sami komunisti in brezverci. Kdaj le bo tega konec? Mogoče, ko bo roslednji faran prekinil zvezo z njim in si bo moral poiskati nekoga nad katerim bo lahko svojo jezo stresal. med celjsko »Novo Dobo« in »Večernikom GRAJSKA VAS OB SAV. DOLINI ! Poprej so ga pa vsi poznali. V Grajski vasi v Saviniski dolini je pred dnevi umrl nek Pinter Jakob. Imenovani je bil baje po eni strani telesa pokrit s samimi podplutbami, Ker pa si-lomak ni imel sredstev za prevoz v bolnico, je na posledicah kmalu nato umrl. Oblast bo gotovo ugotovila, koliko je na teh govoricah' resnice in potem 'postopala. Ob času zadnjih državnozborskih volitev so imenovanega popeljali z avtom na vo'išče, kakor kakšnega grofa, samo da ie za njih glasoval, a sedaj, ko bi ga bilo treba prepeljati na pokopališče, ga oa od teh gospodov nihče ni hotel peljati. Samo takrat te poznajo, kadar je treba pristaviti volilni piskerček. Tudi grobar ni pravočasno izkopal jame, in ga je nato dtugi dan spravil v grob. STOŽICE Vsem sodrugom in sodružicam ter prijateljem delavskega kulturnega gibanja. Veselica delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« v Sto-žicah, ki je bila najavljena za nedeljo, dne 27. t. m. ha vrtu gostilne »Urbanček«, se ne bo vršila, ker nam občinska uprava na Ježici ni izdala dovoljenja. POBREŽJE PRI MARIBORU Zvočni kino Pobrežje. 26. in 27. avgusta »Romanca« (Tajnost dokumenta 32). dela. Pravic pa žene niso imele nobenih. Toda tudi za nje je bilo pristojno vojaško sodišče, kot za može, in ker je bilo tedaj uvedeno balinanje, so dobivale batine tudi žene. Delila pa iih je neka neobičajno močna Ličanka, ki je bila od vojaških oblasti nalašč za ta posel nastavljena. Ko je potem prišlo do ukinjenja Vojne Krajine in likvidacije graničarstva ter je graničar postal svoboden, so možje krenili v svet, s trebuhom za krulhom, ki ga ima Lika malo, mnogo premalo za svoje prebivalstvo. Zadruge so pričele propadati, člani zadrug so se osamosvojili, Žene pa so postale glavni delovni faktor, kot so bile že preje. Očetje, ki so se naselili v Ameriki, so v prejšnjih desetletjih pošiljali domov dolarje in v nekaterih kmečkih kočah je preko noči zraslo blagostanje. Hčerke takih družin so bile mnogo iskane »partije«. Žena je postala objekt spekulacije. Sedaj, ko, se je na svetu marsikaj iz temelja spren^nilo, j so tudi v Liki »dolaruše« postale redke. Eno! pa jč ostalo ženam — delo doma, delo na polju, delo povsod, kjerkoli je treba zgrabiti zanj. Skrb za gospodinjstvo, košnja, žetev, donašanje vode iz ure oddaljenih studencev, vse to leži na plečih žene, kakor v tistih časih, ko je bila Lika še Vojna Krajina in moški graničarji. Položaj že ne v Liki je, kakor se iz tega vidi, v resnici nezavidljiv in spričo tnalo plodne zemlje tudi zares težek. Kljub silnemu trudu in večkrat nadčloveškim naporom trpi žena s svo-deco pomanjkanje. Šolske torbice aktovke, nahrbtniki najceneje pri Šterbal, Maribor Me*Jsl