Ameriška Domovi ima
Pm	—_ _

q -
,66S \frJf>rSc	_
0°/c/^, °fy^rc[6 ^'0AQMCAHWIl< tMMT
' 1122? ^ ^	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 26, 1969
*£€W$ft«M§
ŠTEV. LXVII - VOL. LXVT1
Pokojnine socialne
Urnosti is% višje?
^ Ponedeljek bo odbor predstavniškega doma začel jazpravo o povišanju pokojnin Socialne varnosti. Predsednik Nixon je za povišanje, nekateri Pa predlagajo kar 20%.
Washington, d.c. — v po-
s^eljek bo odbor predstavnica doma za pota in načine
isčel
razpravljati o predlogih
jj1 Načrtih za povišanje pokojnin ^°cialne varnosti. Predsednik . 15c°ri je predložil najprej povirje za 7% v začetku leta v na-jWotju s predlogom predsedni-a L. B. Johnsona. Ko je dragi-rastla dalje, se je Nixon od-za povišanje za 10%.
*se kaže, da sta oba Nixonova Medloga zaostala s časom. Dračja se ni ustavila, kot je Nixon spovedoval, cene še vedno ra-ej°’ Tako je po vsem sodeč aJbolj verjetno, da bodo pokoj-ne Socialne varnosti zvišane *5% in da bo to zvišanje sto-j 0 v veljavo že s 1. januarjem os. Nixon je predložil za svo-e tanjše povišanje kot začetek ' aPril 1970.
^ odboru predstavniškega do-a’ ki mu načeluje W. Mills, ^v°re tudi o možnosti povišajo 20Tako povišanje bi bilo °žiio ie z istočasnim poviša-
osnove za plačevanje pri-
'jern
Vovkov, če naj bi se krili stroški v arovanja z dohodki. Poviša-Za 15% bi bilo po izjavah ; bolerih strokovnjakov mogo-6 kriti s sedanjimi dohodki.
)c> etlai plačuje vsak zaposleni j	od svojega letnega za-
,^2ka d0 $7^00, enako vsoto ,r aoa zanj poslodavec. Od 4.8%
' 6 2a pokojnine le 4.2%, pre-^ anek je odločen za kritje stro-°v zavarovanja za bolezen, ki 's .reilutno omejeno še samo na ebe stare nad 65 let.
Nadnje Gallupovo pozvedovanje ^esenečenje za golobe
^RINCETON, N.J. — Gallu-v^v zavod je med 1. in 16. no-l tiroi-o pozvedoval po deželi, Pol- 1;iudie mislijo o Nixonovi
Va^1- Dognal j6’ da J6 68r/'
V0 sanih zadovoljno z Nixono-tf^itiko. Zadnji dnevi pozve-ski an^a 30 Padb v novembr-■pTioratorijski nastop. Ve(j02Vedovanje, ki je bilo iz-tol)6110 v °btobru v dnevih ok-jia rskega moratorij skega nasto-o] Ae d°gnalo, da je Nixonovo
toi-ai ^0Vembrski odstotek se ]e
58%^° takrat odobravalo le
j/jj,Jboijša! za 12%. Pri tem tj > ki so bili v oktobru pro-cja ^oou, v novembru izjavilo, goloSo Za Nixonovo politiko. Za
Prič t S° ^ odstotki gotovo ne-kovano presenečenje.
M;

pmun v Britaniji
ON, Vel. Brit. — Pred-
V* romunske vlade Ion G. 5.,}^ er Jo prišel včeraj sem na cilj GVn' Uradni obisk, katerega teljsue obnoviti nekdanje prija-Vaij, e odnose med Romunijo in Britanijo.

Vremenski
prerok
pravi:
ttajvp0 °b^ačno in hladnej; sja temperatura okoli 4!
Novi grobovi
Steve Vozel Sr.
V	Euclid General bolnici je po dolgi bolnezni umrl 74 let stari Steve Vozel, 18770 Newton Ave., mož Leopoldine, roj. Ren-chof, oče Steva in dr. Milana, stari oče 4-krat, brat Mary Juried (Wis.), od leta 1954 v pokoju po 20 letih dela za Lincoln Electric Co. Pokojnik je bil rojen v Zagorju ob Savi v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1924. Bil je član SNPJ št. 142 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo v petek ob desetih dopoldne iz Želetovega pogreb- zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Namesto vencev priporoča družina darove za Slov. dom ostarelih na Neff Rd.
Agnes Delach
V	Polyclinic Hospital je umrla včeraj po kratki bolezni 72 let stara Agnes Delach, roj. Jaksic v Jugoslaviji od koder je prišla v ZDA pred 60 leti, bila je vdova po pred leti umrlem možu Josephu, mati Louisa, Josepha in pok. Williama, sestra Anne Bukolich, Jennie Buko-lich in Michaela Jaksic. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v petek ob 8.45, v cerkev sv. Joza-fata na E. 33 St. ob 9.30, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Mary Krall
V	Euclid General bolnici je umrla 89 let stara Mary Krall s 411 Dumbarton Blvd., Richmond Hts., O., roj. Nose v vasi Veliki Korinj, fara Krka na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti, vdova po 1. 1964 umrlem možu Antonu, mati Marian Struna, Ann Zupančič, Anthony j a, Alice Intihar in Ed-warda, 12-krat stara mati, 13-krat pramati, sestra Antonie Zabukovec, Johna Nose in pok. Rose Mramor. Pokojna je bila članica SŽZ št. 10, Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti (ena od ustanovnic) in Collin-wood Hive T.M. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
------o-----
SAIGON, J. Viet. — Rdeči pritisk na oporišči posebnih sil ob meji Kambodže Bu Prang in Due Lap se nadaljuje. Tajni zajeti i;deči dokument napoveduje, da bosta obe oporišči “padli v par tednih ’. Za njihovo obrambo so poleg posadk samih odgovorne južno-vietnamske vojaške sile. CLEVELAND, O. — Štrajk pri General Electric Co. traja že en mesec, pa ni nobenih znakov, da bi se bližal koncu. Obe strani trdno vstrajata pri svojih stališčih, zvezna vlada pa izjavlja, da se v štrajk “ne bo mešala”.
FT. BENNING, Ga- — Vojaški sodnik, ki bo vodil razpravo proti obtoženemu It. Calleyju, je prepovedal vsem pričam vsak razgovor o pokolu v My Lai s privatniki.
Tudi ameriška stran Niagarskih slapov oživela
NIAGARA FALLS, N.Y. — Včeraj je znova stekla voda preko ameriške strani slapov. Pol leta je bila suha, da so imeli strokovnjaki priložnosti proučiti vznožje skalovja, preko katerega pada voda v globino. Dognati hočejo, če je možno preprečiti erozijo, ki uničuje slap.
ZAHVALNI DAN
Hvala Ti, Gospod, ki radodarno svojo skrb, ljubezen nam deliš, vžigaš nam pogum na pot viharno, moč in blagoslov na nas rosiš.
Hvala Ti, ki srcu celiš rane, dvigaš žlahtni cvet iz bolečin. Hvala za prijatelje nam vdane, ki zvestobe Tvoje so spomin.
Hvala Ti za bujne mlade sanje, vse zavite v žameten sijaj, in za starih let modrost, spoznanje, za otrok nebeškočist smehljaj.
Hvala Ti za sončne žarke zlate, ki iz zemlje bisere bude: za pšenična polja, cvetne trate, za gozdove, ki ob njih šume.
Hvala Ti za zvezde, ki srebrne lilejo svoj čar v večerni mrak, ko srce se s srcem toplo strne in z nočjo zagrne v sen sladak.
Hvala Ti za radostne glasove drobnih ptic, ki žvrgole v nebo; za mogočne skalnate vrhove, ki viharji himne Ti pojo.
Hvala Ti za dedov domovino, ki lepote Tvoje je odsvit, in za rod, ki s srčno veličino staro pravdo brani stanovit.
Hvala za deželo, ki utira nova pota z vero v lepše dni, kjer nam up v nasilju ne umira, kjer svobode žarka luč gori.
Ivan Zorman
Kong. G„A' Vassik se zavzel za konzulat IM v gl. mestu Slovenije
CLEVELAND, O. — Še pred-no je bil odprt jugoslovanski konzulat v Clevelandu, je bilo Washingtonu ponovno predloženo, naj odprejo ZDA svoj konzulat v glavnem mestu Slovenije v Ljubljani. Obljube v zvezi s tem niso šle preko besed tudi ne potem, ko je Titov zastopnik odprl svoje prostore v Clevelandu, srcu ameriške Slovenije.
Sedaj se je naporom za odprtje ameriškega konzulata v Ljubljani pridružil in jih podprl tudi kong. Charles A. Vanik, v katerega kongresnem okraju v Ohiu živi izredno veliko Slovencev. Kongresnik se je obrnil na državnega tajnika, ga opozoril na globoke vezi Slovenije z Ameriko in ga pozval, naj odpre v Ljubljani poseben konzulat, ki mu naj bi bila p r i k 1 j u čena knjižnica Informacijske službe ZDA.
Kong. C. A. Vanik je bil preteklo leto dalj časa v Jugoslaviji in je odnesel posebno dobre vtise iz Slovenije, kjer je povsod, v mestih in na deželi, naletel na prijateljstvo do ZDA.
------o-------
Rdeči zopet streljali na oporišči posebnih sil
SAIGON, J. Viet. — Severno-vietnamske čete so včeraj znova streljale na taborišči posebnih sil v bližini meje Kambodže Due Lap in Bu Prang. Na nju so izstrelili vsaj 110 min in raket. Vsaj dva zavezniška vojaka sta bila mrtva, 11 pa ranjenih.
Posadki obeh oporišč tvorijo pripadniki domačih plemen, ki žive v tem hribovitem svetu, vodijo pa jih manjši skupini ameriških “zelenih beret”.
Fulbrighfov senatai zmnjegsolif&ni odbor bo miroval do Sela IS70
WASHINGTON, D.C. — Znani Fulbrightov senatni odbor za zunanjo politiko je navadno skrbel za živahne debate o zunanji politiki, največ naravno o Vietnamu. Za debato je hotel znova poskrbeti še pred par tedni, pa je umolknil. Obravnavati mora namreč razne resolucije o zunanji politiki. Teh je veliko, kajti večina članov odbora je izdelala osnutke resolucije kar posamič. Tako zagovarja vsak član odbora svoje ideje, ne bo pa lahko spraviti različne poglede na isto osnovo. Zato je odbor sklenil, da bo zaenkrat kar sam zase debatiral o zunanji politiki.
Slovenska oddaja ostala
WASHINGTON, D.C. — ‘Glas Amerike’, uradno radijsko glasilo ZDA svetu, je hotelo ukiniti posebno slovensko oddajo, ki obstoja vsa leta od druge svetovne vojne sem. Obilica protestov in intervencij je končno prepričala odgovorne, da so načrt opustili in slovensko oddajo, ki je bila že skrčena na 15 minut dnevno, znova podaljšali na pol ure dnevno.
Vesti iz Slovenije dokazujejo, da tam Glas Amerike redno in v velikem številu poslušajo. Za Slovence v Sloveniji je to eden glavnih virov neprikrojenih vesti iz zahodnega sveta.
-----o-----
Tretja marinska enota odšla iz Vietnama
Med tem bo odbor obravnaval SAIGON, J. Viet. — Glavni rdi zakonski osnutek o podpi-j stan oboroženih sil ZDA v Viet-mju tujine; tudi o tem pred- namu je objavil, da je včeraj zaletu je med člani odbora malo j pustila Južni Vietnam zadnja e-)glasnosti Debata se utegne nota 3. marinske divizije in odvleči, če se bo sploh mogla, j plula proti Okinawi. Ta divizija lenum senata je namreč začeli je prišla v Južni Vietnam kot
ebato o davčni reformi in je za1 prva marca 1965._____________
matne odbore ostalo le malO| ——————
rostega časa na razpolago. Zato interesente in voditelje federal-o senatni odbor za zunanjo po-,ne administracije šele po novem tiko začel najbrže zasliševati letu.
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam jih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem« enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu ?12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, obijamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-ita in drug® kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti ko-
Vseni društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre i oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve-vesti in novic.
Moralorijski odbor objavil svoj urogram ra prihodnji mesec
Iz Clevelanda in okolice
WASHINGTON, D.C. — Vietnamski moratorijski odbor, ki je organiziral oktobrske in novembrske nastope proti vojskovanju v Vietnamu, je sedaj ob-iavil svoje načrte za december. Decembrske akcije naj bi trajale 4 dni, toda ne zaporedoma. Najprvo bi bile 12. in 13. decembra, v glavnem v 25 velikih a-meriških mestih. Odbor bo po-ival vse državljane, naj z dopisnicami in brzojavkami pozivajo administracijo, naj naša dežela čimpreje konča vojno v Vietna-nu. Ne bo manjkalo tudi shodov in manifestacij.
Odbor izjavlja, da bo odločno nasprotoval vsakemu nas liju. Da ta posel lahko dobro opravi, 'e pokazal v novembru. Glavne crireditve bodo padle na oba dneva pred Božičem. Vršile se bodo tam, kjer bo takrat največ prometa. Vključene bodo tudi verske prireditve, ki naj posebno poudarjajo, da je december mesec miru in mesec Kralja miru.
Drugi namen decembrskega nrograma so priprave na jesenske volitve. Moratorijski odbor bi namreč rad dosegel, da bi se' kongresne volitve vršile v znamenju za ali proti vojni v Vietnamu.
Iz programa se vidi, da je v njem malo prilik za demonstra--ije. Zato je tem važnejše vpra--anje, kaj bo napravil drug odbor: Novi mobilizacijski komi-let. Tam se zbirajo vročekrvneži in skrajneži, ki bodo hoteli izrabiti vsako priložnost za izgrede in nemire. Odbor, znan pod kratico “Mobe”, še ni izdal svojih načrtov. Ker je moratorijski odbor že objavil svoje, Mobe ne bo' mogel dolgo čakati, kajti božična sezona je pred vrati.
Rokoborba—
V	četrtek, 27- novembra, ob osmih zvečer bo v Cleveland Areni na 3717 Euclid Avenue zanimiv nastop rokoborcev. Pomerili se bodo Johnny Powers in Great Igor ter brata Reginald in Hartford Love.
Zadušnica—
V	soboto ob osmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue zadušnica za pok. dr. Miha Kreka na sedmi dan njegove smrti.
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. cpl. Ed-munda Matjašiča ob 21. obletnici smrti.
V	soboto ob 9. dopoldne bo v cerkvi sv- Vida sv. maša za pok. Pavlo Zigman ob 10. obletnici smrti.
Vaja Kresa—
Slovenska folklorna skupina Kres ima jutri, na Zahvalni dan, ob štirih popoldne v Baragovem domu vajo za nastop na televizijskem kanalu št. 3 v torek, 16. decembra.
Iz bolnišnice—
Poznani pionir g. Frank Virant, 2194 Glenridge Rd., se je po dveh tednih zdravljenja vrnil iz St. Vincent Charity bolnišnice, kjer je bil operiran. Lepo se vsem zahvaljuje za obiske, kartice, cvetlice in pozdrave, posebno članom St. Clair Rifle kluba za krasen šopek cvetja. Sedaj se g. Virant zdravi na domu. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja,
-------o-----
Brazilija večja od ZDA
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Skupna površina Brazilije je za 250,000 kv. milj večja od površine kontinentalnih ZDA.
Najnovejše vesti
WASHINGTON, DC. — Senat je včeraj izglasoval, naj bo davčna naklada od 1. januarja pa do 30. junija 1970 namesto sedanjih 10 le 5%, kot je predložil predsednik Nixon. Razprava o davčni reformi bo predvidoma trjala 3 tedne in bo po vsem sodeč reforma izglasovana pred koncem leta.
MOSKVA, ZSSR. — Zveza pisateljev Sovjetske Rusije je včeraj obdolžila pisatelja A. Solzenicina “sovražnosti stvari socializma” in mu svetovala, naj gre na zahod, kjer so prijatelji njegovega dela. A. Sol-zenicin je eden najbolj znanih sodobnih ruskih pisateljev; odklanja nasilje, se zavzema za večjo svobodo in je nedavno izjavil, da je sedanja sovjetska družba bolna. WASHINGTON, D.C. — Kongresna odbora za oborožene sile obeh domov sta pozvala tajnika za armado predse, da pojasni vprašanje množičnega pokola civilistov v Južnem Vietnamu v vasi My Lay 16. marca lani. Tajnik Stanley R-Resor bo pred odboroma danes opoldne. Obrambni tajnik M. Laird je dejal v zunanjepolitičnem odboru Senata, da je bil “zaprepaščen in bolan”, ko je zvedel za ta pokol v preteklem aprilu. Takoj naio je armada začela s podrobno preiskavo tega.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je včeraj izjavil, da ZDA ne bodo nikdar rabile v vojni kemična in
biloška bojna sredstva, razen zadnja v izrazito obrambne namene. Senatu bo predložil v odobritev protokol o prepovedi rabe strupenih plinov in bakterij v vojevanju, sklenjen leta 1925 v Ženevi v Švici. Vodnik demokratske večine v Senatu Mansfield je izjavil, da bo ta protokol naglo odobril.
SAIGON, J. Viet- — Rdeči so napadli oporišče 11. oklepnega konjeniškega polka ZDA 64 milj severozahodno od Saigona in pri tem uničili preko ducat Sheridan tankov in večje količine streliva. Trije sovražniki in en ameriški vojak so bili pri tem mrtvi.
PARIZ, Fr. — Ker je jutri Zahvalni dan so se predstavniki Hanoia in JV OF ter predstavniki ZDA in J. Vietnama sestali danes. H. C. Lodge, ki bo prihodnji mesec odšel iz Pariza, je izjavil, da se je vsak čas pripravljen razgovarjati tajno z rdečimi o predlogih za končanje vojskovanja v Vietnamu. Ti trdijo, da je v preteklosti H. C. Lodge take tajne razgovore odklonil.
WASHINGTON, DC. — Predsednik Nixon bo danes dopoldne podpisal zakon, ki dovoljuje žreb kot sredstvo za izbiranje vojaških obveznikov v vojaško službo. Vpoklici za prihodnji januar bodo že izvedeni po novem načinu. Število je bilo zmanjšano za dve
1 tretjini od 35,000 na 12,000.
AM&KIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 26, i960
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mesec« Kanado in dežele Izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
.	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
nja, k stojijo pod vplivom izrazitih skrajnežev. Najbrži mislijo, da bodo tam našli ideje, ki jih drugod v stranki ne vidiš, posebno take, ki delajo videz naprednosti, progresivnosti itd. Taki veljaki ne pomislijo, da je med demokrati tudi dosti pristašev, ki jim levičarska gibanja ne dišijo. Ti seveda sodijo take veljake po levičarskih krogih, kjer se veljaki gibljejo. Ker pridejo tako do zaključka, da so veljaki prešli med levičarje, obesijo pripadnost k stranki na kol in preidejo v nevtralnost ali pa kar naravnost med republikance.
Tako levičarske akcije škodujejo demokratom na dva načina. Demokratske veljake, ki so na levi, postavljajo v napačno luč in delajo prepad med njimi in volivci, na drugi strani pa odtujujejo mlajše demokrate od starejših. Mlajši še gredo volit, starejši ostajajo doma.
Ni pa tako stanje v demokratskih vrstah obupno. Si bodo že pomagali na noge, če ne drugače, pa s pomočjo napak, ki jih bodo delali republikanci. Saj so tudi lani zmagali republikanci pri predsedniških volitvah v glavnem radi demokratskih napak.
BESEDA M NARODA
No. 228 Weds., Nov. 26, 1969
Še e slovenskih duhovnih vajah
mo, predvsem ta in prejšnji me-'sec, niso nič drugega kot čreda ! ovac, ki slepo sledi — mnogi na-
-----	ivno in idealistično — pretka-
CLEVELAND, O. — Drage nim voditeljem, ki imajo nekaj slovenske žene in dekleta! Že.čisto drugega v mislih kot “svo-par tednov berete v nedeljskih J bodo za Ameriko” in ameriške poročilih svojih župnij obvestilo principe. Da so komunisti za o duhovnih vajah, ki bodo v tem, je povedal jasno in odkrito

S
Med demokrati ni dobrega razpoloženja
Kdor je primerjal izjave, ki so jih po zadnjih volitvah Oajali republikanci in demokratski voditelji o volivnih izidih, je lahko hitro opazil razliko v razpoloženju v obeh strankah. Pri republikancih je bil predsednik Nixon skoraj pretirano vesel. Posnemali so ga tudi vsi ostali strankini veljaki. Tudi tokrat, kadar so govorili o takih zmagah, kot je Lindsayjeva v New Yorku. Lindsay je namreč zmagal na podlagi lastnega in ne uradnega programa, saj ni bil republikanski, ampak liberalni kandidat.
Na demokratski strani je bilo le malo veljakov, ki so se spustili v izjave. Jih razumemo. Kadar si poražen, najdeš vsaj v Ameriki tež,ko take besede, da bi vzbujale optimizem in zadovoljnost. Kar jih je bilo zadovoljnih, so skušale kovati kapital iz raznih lokalnih uspehov. V napovedi o prihodnosti stranke se ni upal nihče spuščati, pa bi bilo prav, če bi se kdo lotil tega vprašanja.
Mislimo namreč, da se bliža koncu tista politična kombinacija, ki jo je ustvaril pokojni predsednik Roosevelt, ko je politično povezal revne ameriške sloje: delavske unije, črnce in narodne manjšine, pa jim še dodal kot “sol” liberalno inteligenco. Ni je bilo sicer veliko, bila je pa bogata na idejah, dobrih in slabih. Ravno to plat politike so pa republikanci močno zanemarili.
Gornja koalicija je držala dolga desetletja, sedaj se je pa močno skrhala. Vsi ti politični demokratski stebri še obstojajo, toda strohnela je vez, ki jih je držala skupaj pri volitvah.
Unije so na primer pomagale delavstvu, da je svoje gospodarsko stanje hitro boljšalo. Velik del kvalificiranih delavcev spada — vsaj po svojih prejemkih — v srednji stan, čeprav se družabno še ni osamosvojil. Ker je dvignil tvoj življenski standard, je začel tudi misliti bolj neodvisno. Drži disciplino tam, kjer mu unija nudi gospodarske in socialne koristi, v politiki ima pa velikokrat svoje misli, 'lo se dogaja tudi pri unijskih voditeljih. Se smatrajo za demokrate, toda njihova zvestoba stranki ni zmeraj na trdnih nogah. Sodijo večkrat kandidate po koristih, ki jih bodo do njih imeli, in ne po strankini pripadnosti. Nastopajo tudi proti demokratskim kandidatom, ki jih ne marajo. Unije so na primer pripomogle, da je senator F. J. Lausche propadel pri volitvah. Pri tem se unije niso nič ozirale, da je imel F. J. Lausche ravno pri narodnih manjšinah več somišljenikov kot njegovi tekmeci. Tako je unijska brezobzirnost podrla Lauschetovo kandidaturo in s tem pomagala republikanskemu kandidatu do zmage. Narodne manjšine v naši državi to dobro vedo, zato so tudi deloma že zgubile vero v koalicijo z unijami, pa tudi simpatije do unijskih kandidatov. Tak položaj, kot ga imamo sedaj v Ohiu, je verjetno še v marsikateri drugi državi, seveda v drugačni obliki. Posledice takih položajev so republikanske zmage.
Močno je omajana tudi disciplina črnskega bloka v demokratski stranki. Črnski blok se skuša osamosvojiti, le tako lahko postane sila v demokratski stranki. Tudi to se je pokazalo ravno v naši državi. Visoka strankina politika v Washingtonu je na primer vpoštevala to dejstvo in se vnela v Clevelandu za Stokesovo kandidaturo za župansko mesto. Stokes je zmagal v glavnem s črnimi glasovi, od unij pa ni dobil toliko glasov, kot so pričakovali. Pri narodnih manjšinah je slabo odrezal. Tako je bilo 1. 1967, tako je bilo letos.	‘ i* R;
Tudi narodne manjšne niso več soliden blok v demokratski stranki. Pripadniki narodnih manjšin hitro lezejo navzgor na družabni lestvici. Stari rod med njimi, ki je še poznal proletarsko revščino, izumira. Novi rod zasluži povprečno preko $10,000 na leto, se neredko bliža $20,000 in se zato že šteje med srednji stan. To zapelje marsikoga, da presedla k republikancem. Ne ravno idealno stanje v demokratskih vrstah mu prehod le olajšuje.
Tako so začeli vsi trije stebri demokratske stranke, unije, črnci in narodne manjšine, hoditi po različnih potih, ki jih od strankinih idealov bolj oddaljujejo kot jim približujejo. Ti tokovi so le osnovni; v posameznih državah imajo različne oblike.
Glavna hiba stranke je po našem občutku v tem, da se strankino vodstvo vsega tega premalo zaveda in ne skrbi, da bi se vse tri veje demokratske stranke povezale na novo z novimi vezmi.
Sicer pa, kje je vodstvo? Demokratski senatorji in kongresniki pravijo, da so oni odgovorni za praktično politiko in ne strankin glavni odbor. V glavnem odboru pa le prepogosto priplavajo na vrh razne struje, ki rušijo disciplino na vrhovih.
Pa to so znane bolečine demokratske stranke. Vemo zanje že leta.	^
Zadnja leta se jim je pridružila še nova. Veliko vidnih demokratskih veljakov se vnema za razna levičarska giba-
Siovo senatorja Lovsela od dr. Mihe Kreka
CLEVELAND, O. — Vrsta je bila govornikov, ki so se ali v pogrebnem zavodu ali v cerkvi ali ob grobu poslovili od rajnke-
ga dr. Miha Kreka, predsednika ju, gorah itd. Lausche je namreč
Narodnega odbora za Slovenijo! Poleg domačih slovenskih so se poslovili od njega tudi prijatelji iz vrst hrvaškega in srbskega naroda. Od domačinov so se poslovili od njega: msgr. Ignacij Kunstelj, vrhovni ravnatelj slovenskih izseljenskih duhovnikov, v cerkvi Marije Vnebovze-te v Collinwoodu; bivši ameriški zvezni senator Frank J. Lausche v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd.; pisatelj Karel Mauser, univ. prof. dr. Ciril Žebot, ravnatelj Peter Mar-kež za kanadske rojake, in g. Jože Melaher ob grobu na škofijskem pokopališču Vernih duš.
Rajnki dr. Miha Krek in bivši zvezni senator ZDA Frank Lausche sta si bila znanca od leta 1947, ko je dr. Krek prišel v to deželo. Pozneje sta se-sprijate-Ijila, prav nazadnje pa sta postala intimna sodelavca. Oba sta bila politika preko normalnega formata. Prvi, dr. Krek, izrazito slovenski, domovinski in jugo-
vega govora bom izpustil samo zaključek, kjer pesniško govori o lepotah slovenske zemlje, o njenem cvetju in zelenju, drev-
Škofijskem domu za duhovne vaje na 18485 Lake Shore Blvd. od 7. ure zvečer 28. novembra pa do pop. 30. nov. in jih bo vodil č. g. Karl Wolbang iz misijonske družbe.
Tudi v Ameriški Domovini ste že brale povabilo, a odziva je doslej še premalo. Morda mislite, da je zadosti, če se priglasite zadnji dan ali pa tudi kar brez prijave pridete v dom, kadar se duhovne vaje prično. Je že res, da se tudi kak tak izjemen slučaj vpošteva, a v glavnem pa velja, naj se udeleženke prijavijo čimpreje, ker uprava zavoda mora vedeti poprej e, koliko bo udeleženk, da pripravi zanje vse potrebno.
O pomenu in važnosti duhovnih vaj ste brale že v ponedeljkovi Ameriški Domovini in gotovo ste prepričane, da vse to
tudi Bob Hope na CBS-TV. On je častni predsednik Unity League, katera želi, da smo vsi Amerikanci edini, kar se vojne v Vietnamu tiče. Bob Hope je tudi povedal, dvakrat je ponovil, ko je omenil Poljsko in Češkoslovaško: “Oni so zasužnjeni!” Predsednik Nixon dobro ve, kako je tudi Slovenija bila “prodana” komunizmu in koliko nedolžnih Slovencev je padlo v ta-kozvani komunistični borbi za osvoboditev. Predsednik Nixon se ne bo vdal množici na ulici, če mi ostali, ki dobro vemo, kaj je komunizem, ne bomo tiho. Nima vsak od nas čas iti v Washington, D.C., in prebiti tam 1-3 dni, da tudi na ulici pokaže, da podpiramo predsednika Ni-xona v njegovem odločnem pro-ameriškem stališču. Ima pa vsak od nas čas pisati mu en stavek
tudi kot politik ostal tipična slovenska pesniška natura. Na svoje govore zelo rad naveže idilične motive iz svoje domovine.
Takšnole je bilo Lauschetovo slovo od prijatelja dr. Mihe Kreka v petek, 21. nov. t. L, ob osmih zvečer v Grdinovem pogrebnem zavodu, ki ga je napeto poslušala velika pogrebna dvorana, v kateri je ležalo Krekovo truplo.
“Draga gospa Krek, Aleš, Tvoja žena, prijatelji in prijateljice dr. Kreka!
Ta vloga, katero imam jaz nocoj, je zame težka. Težka, ker sem izgubil prijatelja; težka, ker je naš narod izgubil načelnika, voditelja izrednega.
Moje poznanstvo z dr. Krekom se je začeh približpo 22 let nazaj. Nek veče^sem bil povabljen k Jakobu Debevcu na dom. Tam smo se zbrali dr. Krek in drugi. Od tistega dne naprej nisem prišel dostikrat v dotiko z dr. Krekom, razen ko sem slišal,
slovanski, Frank Lausche prven-'kako je delal za svoje prijatelje
stveno ameriški in v drugi, a nikakor ne v zadnji vrsti tudi slovenski in jugoslovanski politik.
Oba, dr. Krek in senator Lausche, sta naš narodni kapital, ne sicer denarni, marveč narodnopolitični; oba sta naša dragoce-
in za tiste begunce, ki so hoteli priti iz Jugoslavije v ta novi dom svobode ameriške.
Zadnji mesec sem bil v dotiku z dr. Krekom skoro vsak dan, ali po telefonu ali pa osebno. Imela sva nekaj prometa. In kolikor
drži, treba torej samo še, da se v osebnem pismu, da smo z njim odločite. Uredite delo v družini, kdo bo kaj prevzel, — saj bo to itak le sobota in nedelj h pred-poldan, popoldan pa tboste že zopet same vzele vajeti v roke •— in vse bo v redu. Priglasite se takoj v svojem župnišču pri slovenskih farah, druge pa lahko kar naravnost v Domu za duhovne vaje na tel. št. KE 1-7370.
Potrudite se, da bo število pri-glašenk zadostno, da si ohranimo svoj že toliko let rezerviran čas za slovenske duhovne vaje, ki nam ga je pridobil naš skrbni pok. škof dr. Gregorij Rožman.
Če bi bilo število udeleženk premajhno, smo v nevarnosti, da ta privilegij zgubimo. Pozdravljene!	J. Pavli
Jesenski koncert “Slovana”
na narodna lastnina. Življenje sem ga več videl, toliko sem ga in dela obeh nas lahko veliko bolj ljubil. Jaz se čutim, da je nauči, zlasti kaj in kako lahko'on žrtev, največja žrtev, kar jih storimo za svoj narod v razme-J jaz poznam, komunizma. Obdol-rah, kakršne so današnje. Oba, žen je bil, da je sovražnik Ijud-dr. Krek in senator Lausche sta'stva. Prijatelj ljudstva! Sovraž-moža velikih političnih skušenj.Inik komunizma. Pred seboj Skušnja pa spada zlasti tudi v j imam nek dopis v angleškem, ki narodni politiki med najboljše pravi, da je bil dr. Krek “state-učitelje.	less”, to je, da je bil brez domo-
Senator Lausche je sin te de- vine. Žena je postala državljan-žele, ki se Sloveniji, domovini ka naše dežele Amerike, sin rav-svojih staršev, nikoli ni odtujil.'no tako, ampak dr. Krek — brez Ostal ji je zvest. Za njo je sto-' domovine!
ril vse, kar je bilo v njegovih^ On je ljubil planine in hribov-močeh. Lausche je že po naravi je, cerkve in šole, gozdove in politik, kar spada gotovo med reke slovenske. Zmeraj je imel darove, ki jih je prejel od svo-1 upanje, da bo še enkrat prišel jega Stvarnika. Tudi to je božji nazaj na slovensko zemljo, am-dar; so talenti, s katerimi boga- pak ni mu bila dana ta prilika, to in razumno obratuje.	j Ljubil je slovensko nošo, ljubil
Za vso slovensko skupnost in je slovenske ljudi, posebič za vsakogar, ki je slo-1 Jaz sem spoštoval (dr. Kreka) venskega čustvovanja, je torej radi uma, dobre duše, milostlji-ne samo zanimivo, marveč na- vega srca. Vsem pomagati, kjer ravnost važno, kaj je slovenski! je le mogel pomagati. Ko smo
politik, kot je Frank Lausche, rekel o rajnkem dr. M. Kreku, odnosno o Slovencih v trenutku,
bili zadnji teden skupaj, je bil z mano do treh zjutraj. V sredo, teden nazaj, smo sprejeli na le-
ko smo izgubili tega svojega na-j tališču pet Slovencev, ki so pri-rodnega predstavnika in vodni- šli iz Slovenije semkaj v Arneža-	j riko.
Senator F. J. Lausche, kadar j Moje besede dosti ne pomeni-nastopa pred rojaki, govori v'.j°- Petje in molitve, ki smo jih narečju svojih staršev. V tem slišali, zvenijo najlepše za glas primeru je njegova beseda silno (dobro ime) in dušo dr. Kreka.” prijetna, barvita, naravno slad-) Takšno je bilo — v besedah ko božajoča. Ob tej priložnosti — zadnje slovo dveh dobrih pri-je spregovoril v knjižni sloven-1 jateljev, sodelavcev za dobro ščini, pa je vseeno lepo in glad-' sl°venskega naroda na tem sve-ko govoril. Saj pa mu je vrela tu- Lepo, resnično, prijateljsko, beseda iz srca.	Janez Sever
Lauschetovega govora nočem	-------o---—
prav nič spreminjati; naj ostane1 — Ameriški narodni parki njegova beseda takšna, kakršna imajo skupno 16 milijonov a-mu je privrela iz ust. Iz njego- k^ov površine.
CLEVELAND, O. — Koncerti pevskih zborov pri nas kar tekmujejo; zbori prepevajo narod ne in umetne pesmi, ki spom njajo starejše naseljence na mladostna leta, preživeta v rojstni domovini.
Da je to možno, se moramo zahvaliti v precejšnji meri tu rojenim, ki so se pridružili starejšim pevcem in goje z njimi slovensko petje in slovensko pesem.
S podporo občinstva je tem
in da ga podpiramo. Storimo torej to. Vi, Kanadčani, pa lahko pišete predsedniku Pierre E. Trudeauju, ki kakor morda veste, je lastnoročno mahnil po nekem demonstrantu v Vancou-verju, ko je le-ta ‘bil. preveč glasen in žaljiv.
To me pripelje do teme tega sestaka:	PONEMČITI SE NI-
SMO DALI 1000 LET, PO-ANGLEŽIMO PA SE TAKOJ!
Ob koncu komunistične revolucije v Sloveniji, ki je zahtevala nedolžnih žrtev za okoli 10% prebivalstva, se je desettisoče Slovencev umaknilo v Avstrijo ,in v Italijo, odkoder so potem bili pozneje preseljeni v Združene države v Amerike, Kanado, Argentino in drugam. Tudi v Angliji sami jih je precej.
Dvajset let je tega več ali manj, odkar smo takozvani “no-vonaseljenci” prišli v našo novo domovino. Pozabili smo medvojna in povojna leta, pozabili smo, j.(zakaj se je slovenski narod boril proti Nemcem, nato pa postal žrtev zvijačne anglosaksonske politike. Pozabili bi na vse to, če ne bi sedaj takozvana “mlada generacija” vznemirila vso Ameriko in vso Kanado z raznimi demonstracijami, ki jim ni končni namen nič drugega kakor izpodkopati ameriško demokracijo in kanadsko demokracijo. To je resnica! Kdor tega ne
skupinam mogoč še mnogoletni	gam sebe vara; pozabil
obstoj, seveda moramo pa nji-^ kaj se je dogajalo v Sloveniji hove nastope obiskovati in abo-|pred 50 leti) pred 30 leti Ce sam
goslavijo komun ističnim rabljem. Pod pretvezo so naredili to, pod “sveto angleško obljubo”. Neumen je tisti, ki misli, da Angleži in Amerikanci, to je njihove tedanje vlade in k0" mande na terenu, niso vedeli, kakšna usoda čaka Slovenijo in Jugoslavijo ter one, ki so bili prisilno ali pod pretvezo vrnjeni in večinoma mučeni in pobiti!
Ali se bomo tako hitro poan-gležili, ko nas je Anglež hujše izdal kot kdajkoli Nemec? Ali se slovenske matere in očetje tega ne zavedajo? Ali se bivši borci tega ne zavedajo? Brez znanja slovenskega jezika bodo otroci slovenskih staršev izgubili tudi slovensko zavednost. Biti dober Amerikanec ali Kanadčan ali Argentinec pomeni biti tudi dober Slovenec!
Slovenske matere so tiste, katerim se je treba zahvaliti, da je slovenski narod obdržal slovensko govorico in slovenske šege in navade skozi 1000 let nemškega gospodstva. Boli me torej, k° vidim, da mnoge slovenske matere ne morejo — morebiti nočejo — predati slovenskega jezika svojim otrokom in vnukom včasih niti skozi drugo in tretjo ge"
neracijo v angleško-govorečem
svetu. Če starši v tako važnin stvareh popuščajo pri svojih o-trocih, ali se je čuditi, da je P°‘ tem “mladina” tako nezadovoljna in da zahteva vedno več in več, medtem ko uživa vse tiste dobrine, ki so jih jim žulji staršev in prednikov prinesli?
Tako veselo sem presenečen, ko srečam staronaseljence, ki so prišli v Ameriko pred prvo svetovno vojno, ko njihovi otroci in vnuki tako dobro govorijo slovensko in se radi tega pi'aV nič ne čutijo, da so manjvredni ali pa da niso 100% Amerikanci ali Kanadčani.
Svoj materinski jezik pozabi le tisti, ki si dovoli, da ga pozs* bi. Slovenci, učite svoje otroke slovenščine in zgodovine slovenskega naroda. Učite jih ubogal Vas, šolske in državne predstavnike. Učite jih o demokratičnih načelih, na katerih slonijo in Kanada. Ti niso nič drugačni, kot pred 1200 leti. Povejte svojim otrokom o razvoju komunistične revolucije v Sloveniji; p°' učite jih, da ne bodo naivno sledili levičarskim voditeljem P ’ Ameriki, da ne bodo posta-1 ‘čreda ovac”, kar Slovenci prej6 nikoli nismo bili! Pa brez zamere!
Bog živi svobodno Ameriko, Kanado, Argentino in Slovenije' Stanko Meršol
rom tudi na vse druge načine nuditi oporo.
“Slovan” priredi jesenski nastop v nedeljo, 7. dec. 1969, v Slov. društvenem domu na Re-cher Avenue v Euclidu, Ohio.
Da bodo vse točke izbranega	,
j , ,	,	, :ne govorijo slovensko
sporeda dobro podane, se mnogo ^fr
trudi dirigent Frank Vauter. U parno, da bo občinstvo zadovoljno, kot je bilo vedno doslej.
Po koncertu bo domača zabava in na razpolago bodo vsakovrstna okrepčila.
Za ples igra Johnny Pecon orkester. Vstopnina $1.75. Pričetek 1 ob 4. pop. Vsi prijatelji pesmi vljudno vabljeni!
Na veselo svidenje!
Joseph Trebeč
ne ve, pa so mu starši lahko marsikaj povedali.
Boli me vedno, kadar se ustavim pri slovenskih ljudeh po širni Ameriki, ko vidim, da velikokrat starši slovenskih otrok
s svojimi
(Otroci, in ko slovenski otroci med seboj ne govorijo slovensko. Če je že zunaj angleščina občevalni jezik, vsaj doma naj se govori slovensko. Posebno velja to še za otroke bivših proti-| komunističnih borcev, četnikov in drugih velikih Slovencev in svobodnjakov, ki so se pred leti borili z geslom “Narod, Domovina, Bog”, danes pa se zdi, da to pozabljajo. Res je, da se mnogo Slovencev drži slovenščine in radi tega niso nič manj zavedni Amerikanci,’ Kanadčani, Argentinci ... Zavedajmo se, da nam je Nemec vedno v obraz povedal in da bi Slovenija lahko prišla skozi drugo svetovno vojno, kakor je Švedska prišla, če ne bi bilo tistega neumnega državnega udara, ki so ga v Beogradu napravili marca 1941. Krivda, da je toliko Slovencev bilo žrtev nemškega nacizma, je iskati predvsem tam. Slovenci so padli, ker se niso hoteli ponemčiti; Slovenci intelektualci so bili povečini preseljeni v Srbijo, ker Nemci. Pa
|x----— ----- vojne in anglosak-
ki jih doživlja- sonski svet izda Slovenijo in Ju-
H NAŠIH VRŠI
Ponemčiti se siismo Ml I00C iei, poangležimo pa se takoj!
CLEVELAND, O. — Govorim seveda o Slovencih, predvsem o nas, ki. smo v angleško govorečem svetu. Ali ni resnica? Pa tudi, ali ni nelogično!
I Slovenci smo individualci in odtod pregovor “Dva Slovenca in deset strank”. Torej smo ravno nasprotno od tega, da bi bili “narod ovac” (A Nation of Sheep), kar se pretežno lahko j niso hoteli postati reče za amerikanski narod. Te! pride konec demonstracije,
Pueblo, Colo. — Spoštovano uredništvo Ameriške Domovine! Ker mi z novim letom poteče naročnina, Vam priloženo p°^' Ijamo denarno nakaznico za nadaljnje leto.
Obenem Vam želim, kakor tudi vsem sodelavcem in dopisni' kom prav srečno in dobrega zdravja polno novo leto Prav tako vsem prijateljem in bralcem Ameriške Domovine.
Listu pa želim, da bi še velih° let obstojal in nas seznanjal s svetovnimi dogodki in z novica mi iz zasužnjene domovine.
Lapo Vas pozdravlja
Jože Škrjane
•
Hammond, Ind. — Spoštova ni! Priloženo Vam pošiljamo de narno nakaznico za enoletno na ročnino. Z Ameriško Domovin0 smo zelo zadovoljni, samo PoS je malo bolj počasna in tudi •včasih kaka številka izgubi- ^
S spoštovanjem in pozdravi-Družina Pečelin
*
Toronto, Ont — Cenjeni! kaj Vam pošiljam nadaljno na ročnino in se Vam obenem nae lepše zahvaljujem za pošiljal Ameriške Domovine.	j
Vas prijateljsko pozdravlja11 Franc Petr*
^®jnar je pogunmo odgo-Kar sem storil, priznam, se zoper cesarja pun-
°stljivi gospod deželni i	namesto cesarja. Če si
luj zoper njega ali zoper W ^ ^°’ ^a^or ne bi se bil
ir.
^ Cesarja!” je odvrnil zapis-
^ REMEC:
VELIKI PUNT
Pa mislim, da ni!” j P so prijeli Lahajnarja, . °Sadili na stol in ga trdno
iainIUanj'
ilijl peJ so mu kakor Munihu ta '.Palca. A dasi je kri kar ^Zrne<^ ploščice, je La-Wr,stiskal zobe in trdovratni.
40 in
zapisnikar videl, da s 'C ne opravijo, je namignil jj; ti SO odvili ploščice in ^ 1 močen železen obroč, Je dal z vijakom zožiti in
k
* ga kakor krono Laha j-^krog giave jn začeli stis-‘Jak. Tesneje in tesneje se (jI Ujemal obroč glave in sti-| °banjo, da se je Lahajna-m bolečin temnilo pred
0
jj. p je oblil in zastokal je
ijenja-
drei Lahajnar, ali prizing6 vprašal zapisnikar. Lahajnar je priznal, da je ljudstvo k uporu, šel s vojsko v Gorico, dal !fte kanalskega dacarje. za bi bil skoraj umrl, pri-Hk ^raševce do napada na t ' grad in se z vsem tem i° puntal zoper cesarja
So mu obroč z glave in
(Ij^pjočega so ga vojaki od-^ek ’ ^adnik mu je za tre-»i j * * * * vldel od bolečin motne Oj ^mnordeči, v čelo vtis-^ Pas, ki ga je bil pustil
^ai i
\
\
j® prišel Gradnik sam na
Vji. videl muke obeh to-Ifaša’ Kl s^a bda pred njim ^ , nai ni hotel vsega priz-| ar je narekoval zapisniku
so stiskali palca,
Cjemu
^ 1 bil črhnil besedico.
\ s° ga položili na natezal-
kila.
\ to dolga klop: na enem «lif0kSo obsojencu trdno zve-6 nad glavo k močnemu
•uv 119 drugem koncu pa je \laeteno’ krog katerega se je V „ Vl V! s katero so bile zve-
. J?5'
to.,.. s° začeli obračati vre-IAnica.
priznali vsi puntarji svoj člo-čin...
Lep pomladni dan v začetku aprila je trepetal nad Gorico.
Veseli sončni žarki so silili skoz na pol zagrajena okna v prednjo sobo stanovanja kneza Portie, kjer sta sedeli v mehkih naslonjačih dve ženski, postar-na gospa z belimi lasmi, vsa črno oblečena, in bledo kmečko dekle z žalostnimi očmi. Bili sta Štefanova teta Rozalija in Groz-dova Anica.
Stari gospe, ki je bila znana z visokimi krogi, se je namreč posrečilo, da je predsednik komisije, ki je sodila puntarje, dovolil, da pride Gradnikova nevesta Anica predenj.
In tako sta čakali tisto predpoldne, kdaj pride služabnik povedat, da smeta pred gospoda kneza. • .■ h ! ■
Anici je srce burno bilo in tesnoba ji je obdajala dušo, Goljeva teta pa je bila mirna, brez strahu in brez upanja, ker je vedela, da bodo vse prošnje zamah...
“Kako si razburjen, ubogi otrok!” je govorila rahlo očitajoče in prijela Anico za roko. “Vsa se treseš, revica!”
“Oh, tako se bojim!” je šepetala Anica.
“Pomiri se in vdaj se v božjo voljo! Ko naju sluga pokliče pred visokorodnega gospoda kneza, se mu moraš pokloniti in mu roko poljubiti. Potem mu lepo povej, da si Gradnikova nevesta in da prosiš, naj ga sodi milo in naj ga priporoči cesarjevi milosti! Saj boš znala povedati?”
“Oh, nič ne vem... Vse mi šumi v glavi!”
Tedaj so se odprla vrata v knezovo sobo in sluga jima je namignil, naj vstopita.
“Pogum!” je gospa Rozalija zašepetala Anici na uho, preden sta bili pred knezom.
Knez Portia je stal sredi sobe in se prijazno smehljal, ko sta stopili predenj.
“No, kaj želita?” je vprašal, ko mu je Anica poljubila roko.
Trepetajoč je začelo dekle svojo prošnjo, naj Ivana ne obsodijo na smrt, in gospa Rozalija ji je pomagala.
Ko je nehala, je imela solzne oči, knez Portia pa je šel k mizi in začel važno pregledovati papirje, ki so ležali tam-
“Oh, milostljivi, žlahtni gospod, usmilite se!” je šepetala
X0 Z0Per njegovo veli-t?” ’ kralja in cesarja Karla ■ V^raaal zapisnikar, ko 'Vg . da se je Ivanu obraz \ * "il od bolečin.
■<> r
> 1
bo
Vtg11 Sadnik je molčal. tv Je 1° Se j6 PPČasi obračalo, da napeta kakor stru-u0 moja smrt!” je zaje-V„. .a'k, na pol v nezavesti.
;e, Se~ i J« stopil zapisnikar
Je
\ QKSk*onii k bledemu... pot-H razu obsojenca in de-9radrdk, ali priznaš?” \e o 50 se odprle, brez-•Uk Strdce so se zganile, za-
tis,
*e je zdelo, da sliši Priznavam!”
Vzain0 podobo-J'* ga 1 So mu roke in noge, ‘V : §anil.
AMERIŠKA DOMOVINA,
Jesenski KONCERT
PEVSKO DRUŠTVO “PLANINA”
v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights, O.
v nedeljo, 30. novembra 1969, ob 4. uri pop.
1.	FANTU .............................. E. Adamič
2.	KAJ PA TI POBIČ ..................... I. Zorman
3.	KJE BOŠ TI? ....'.................... I. Zorman
4.	KOROŠKA BUDNICA .................... L. Kramolc
Mešani zbor
5.	PA SEM V ŠIŠKO V VAS HODIL ........... Narodna
6.	DVE ZVEZDE ........................... Narodna
Ženski zbor
7.	TO JE TISTI KRAJ ..................... B. Frank
8.	JAGER GRE NA JAGO .................... Narodna
Duet: F. Urbančič, A. Glavic
9.	LADJE BELE, LADJE LEPE .............. I. Zorman
10.	BOTER POLŽ ....................... V. Vodopivec
11.	MED CVETLICAMI PO LOGU .............. M. Tomc
12.	KADAR ZORA SE CEZ GORE ........... V. Vodopivec
Mešani zbor ODMOR
13.	PET (5) NARODNIH PESMI
Mešani zbor
14.	LJUB’CA MOJA KAJ	SI ST’RILA ......... Narodna
15.	EN GLAŽEK VINCA	RUMENI ............ Narodna
Kvartet: F. Urbančič, L. Kastelic, A. Glavic, L. Fink
16.	VERA VALSEC
Duet: O. Ponikvar, L. Sadowski
17.	KJE SO TISTE STEZICE .................. O. Dev
18.	HIŠICA OČETOVA ...................... Narodna
19.	PISEMCE ............................. Jereb..
Moški oktet
20.	ŠTIRI (4) NARODNE PESMI
Mešani zbor
Zdaj pa vsi skupaj zapojmo:
21.	O JA, ZMERAJ VESEL
DIREKTOR: FRANK VAUTER, A. A. G. O.
PIANIST: CHARLES LOUCKA PO KONCERTU PLES IN ZABAVA
r s
'V ^Se je napela in Grad-' “To je težavna stvat W^htil neznosne bolečine j odgovoril knez resno. Puntarja clenih.	jev ne sodim jaz sam, ampak
s§ ^ Sadnik, ali priznaš, da cela komisija v imenu njegovega
veličanstva kralja in cesarja Karla VI. Kar bo ta odločila, to se bo zgodilo z Ivanom Giadni-kom in z drugimi!”
“Presvetli gospod knez, uslišite mojo prošnjo, pomilostite Ivana, brez katerega mi ne bo mogoče živeti!” je prosila Anica in pokleknila pred kneza.
“Nikar ne poklekaj predme, saj nisem Bog!” je vzkliknil knez, dal Anici roko in jo vzdignil.
“Kar bo v moji moči, storim. A vendar — težko, težko, da uide smrtni kazni... Kakor sem že rekel, nisem jaz sam sodnik, j	ampak cela komisija. Žal mi je,
^ s° Počasi spustili vre-'da ne morem nič obljubiti in w8njeno tel° je spot do- ustaviti solz, ki ti močijo lepe tk. vho oorinhn	očij dekle!”
Anica je tiho jokala, gospa Rozalija pa je zaprosila: “Morda bi presvetli gospod knez dovolili, da se zaročenca še enkrat vidita?”
“To pa takoj!” je dejal knez, v - • j—> — o- zapisal dovoljenje na košček pa-] °tie U^et'rja skoraj nesti, pirja in ga izročil Anici. ak0 mogel Je bil. '	j '	(Dalje prihodnjič)
So drugi in tretji dan	_______o-------
Pokoli v vietnamski državljanski vojni!
CLEVELAND, O. — Kdor je na lastni koži skusil državljansko vojno naj prvo v Sovjetski zvezi med prvo svetovno vojno, potem pa v Sloveniji med drugo, se je lahko večkrat spraševal, koliko bo pokofov^ tuclf v vietnamski vojni. Kot smo vsi pričakovali, se tudi vietnamski komunisti niso mogli ogniti skušnjavi, da koljejo svoje nasprotnike tudi takrat, kadar so nasprotniki že brez vsake moči, Poročila o pokolih so bila površna in sprva tudi nepregledna. Šele pozneje je prišla vsa resnica da dan. Klasičen slučaj so bili partizanski pokoli v mestu Hue, ki so ga komunisti imeli kratek čas v oblasti. Tam še do danes niso odkopali vseh grobov, kjer počivajo nedolžne žrtve partizanskega divjanja.
Kot rečeno, še manjkajo pregledi, koliko je bilo takih pokolov, koliko je bilo žrtev, kaj je bil formalni povod za klanje itd. Opisi klanja niso bili zanimivi, klanja so obstojala iz verige posameznih zločinov, ki jih poznamo še iz ruske državljanske vojne. Kar so že takrat znali čekisti in trockisti, to znajo še danes partizani. Naš narod v domovini
^ w!V"Sti je!” Je sprego-
Aiočii Portia-N Sal- S0 11111 ae^0 '*n pola-A:e.Je zavedel.
H,
J,0 Vvračal v ječo, sta ga
hrani še dosti dokazov za to.
Nihče ni pričakoval, da so za pokolje sposobni protikomunisti, posebno ne ameriške čete. Sai-gonske čete niso bile v tem pogledu preveč tankovestne, imajo marsikateri zločin na vesti. Komunisti so jim seveda očitali veliko pokolov, toda za dokaze se pa niso dosti brigali. Le izjemoma so jih objavljali, navadno so se ustavili kar pri očitkih. To seveda ne pomeni, da zločinov ni bilo. Bili so, le da so jih komunisti močno pretiravali.
Da bodo tudi ameriške čete v Vietnamu prišle pod obtožbo, da so se dale zapeljati na pokole, tega pa ni nihče pričakoval. Pa se je te dni zgodilo, da so prišla na dan poročila o takih pokolih, ki so bili izvršeni že marca 1968, torej pred poldrugim letom. Clevelandski The Plain Dealer je prinesel celo fotografije o žrtvah, ki so jih nato prenašale televizije. Pokoli torej niso izmišljeni. Še hujše je, da poldrugo leto za vse to naša javnost ni niti vedela. To je po našem mnenju še hujši madež na naši narodni obrambi kot pokoli sami.
Kdor je pokole videl od blizu, ve, da v takih trenutkih ljudje zgubijo razsodnost, naj bodo na levi ali desni. Razlika med obema vrstama je v glavnem v tem, da je komunistična taktika tako
razpoloženje med partizani izkoristila, da partizane porabi kot izrševalce načrtnega komunističnega pobijanja svojih ne le resničnih, ampak tudi le namišljenih nasprotnikov. Vodstva protikomunstičnih gibanj se v take umazane posle niso spuščala, praviloma jih niso niti prenašala. Če so žvedela zanje, so jih zavrla.
Kako je postopalo vodstvo naših čet v Vietnamu, ne vemo, vedeti bi pa morali že davno, kajti pokoli v marcu 1968 so mu morali biti gotovo takoj sporočeni. To daje povod za celo kopo vprašanj. Kaj je bil pravi povod za pokole? Kdo jih je dovolil? Zakaj jih je dovolil? Zakaj ni takoj prišlo na dan uradno poročilo o tem dogodku? Na vsa ta vprašanja Pentagon molči že poldrugo leto.
Ta molk je nevarno sumljiv. Ako je namreč Pentagon zamolčal ta pokol, ali ni morda še drugih? Katerih? Kdaj so se pripe-gih?
Prvi izgovor, ki smo ga do sedaj slišali, je bil: poklano civilno prebivalstvo je aktivno sodelovalo v državljanski vojni na komunistični strani. Zakrivilo je prelivanje ameriške krvi, kajti ni nastopalo v odkritem boju na frontah, čepelo je v zasedah in za hrbtom morilo vojake, ki jih ie lahko že od daleč vsak spoznal kot take po njihovi uniformi in njihovem orožju. So to bili vojaki, ki niso nikogar morili za hrbtom itd. Torej nož za nož!
To stališče pomeni gotovo veliko olajševalno okoliščino, toda pokolov brez vsake preiskave in sodbe ne opravičuje. Saj bi vojaki lahko odpeljali zajete prebivalce pred redne vojaške sodnije, da z obtoženci postopajo po zakonu.
Zato mislimo, da je prav, da burja, ki se sedaj zbira nad tistimi, ki so za pokole odgoorni, razčisti tudi vprašanje, ali čast naše narodne obrambe sploh dovoljuje take pokole.' Kdor je bil pri njih odgovoren, naj nosi tudi posledice za svojo odgovornost.
I. A.
RAZPIS
AMERIŠKA DOMOVINA
razpisuje
ZASTOPNIKA ALI ZASTOPNICE ZA ST. (LAIRSKO OKROŽJE
POGOJI:
Znanje slovenščine in angleščine, znanje strojepisja. Nastop dela takoj.
Pismene ali osebne prijave sprejema:
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103 TELEFON: 431-0628
(
Or. &iril L Žebt ob grobu dr. Miho Kreka
CLEVELAND, O. — Na pogrebu pokojnega dr. Mihe Kreka, slovenskega zastopnika v zadnji predvojni vladi kraljevine Jugoslavije in poslednjega slovenskega državnika iz predhodnega razdobja po šestojanuarski diktaturi, je ob njegovem grobu v Clevelandu dne 22. novembra dr. Ciril Žebot, profesor na univerzi Georgetown v Washingto-nu, D.C., spregovoril te-le stavke:
“Prišel sem se poslovit od pokojnega dr. Mihe Kreka, kateremu sem po naključju zgodovinskih dogajanj, ne po predhodnih načrtih, bil posebno blizu v dveh prelomnih obdobjih v času njegove državniške kariere.
Prvo teh srečanj se je začelo v Beogradu po oficirskem puču 27. marca 1941, ki je povzročil
uničenje predvojne Jugoslavije in brezprimerno vojno trpljenje njenih narodov. V jutru nenadnega nemškega bombardiranja
Beograda 6. aprila 1941 sva se z dr. Krekom povsem nepričakovano osamljena srečala ob ruševinah, pod katerimi je ležalo truplo vodilnega slove nskega ministra dr. Frana Kulovca, ki ga je ubila ena prvih nemških bomb. Od tam sva se z dr. Krekom skupaj umaknila iz gorečega Beograda proti Užicam ter preko Bosne in Hercegovine v Črno Goro do Nikšiča, od koder je zadnja vlada predvojne Jugoslavije 15. aprila 1941 odletela v Grčijo.
Moje drugo neposredno srečanje z dr. Mihom Krekom je bilo
v osvobojenem Rimu junija 1944 in je trajalo do junija 1945. To je bil čas, ko se je odigravalo zadnje dejanje politične likvidacije predvojne Jugoslavije, ko je s formalno-pravno pomočjo bivšega kralja Petra H. komunistična partija vpostavila nasilno o-blast in uvedla stalinistično o-bliko totalne diktature nad narodi razdejane Jugoslavije, ki se je po smrti Stalina tudi sama začela nepovratno razkrajati.
Ti osebni spomini me navajajo k naslednji poslovilni misli. Politično vlogo pokojnega dr. Mihe Kreka bo morala presoditi zgodovina v luči osnovnega dejstva — in mnogih še nepoznanih podatkov — da je on privzel in nosil breme slovenskega narodnega zastopstva v dveh najhuj-Ših in najbolj kritičnih razdobjih v novejši zgodovini slovenskega naroda.
Slovenci bodo ohranili težavno narodno-politično službo dr. Mihe Kreka v spoštljivem spominu, Bog pa naj da njegovi globoko verni duši večni mir in pokoj.	P. L.
da je ta predlog naletel na nasprotovanje, kajti zanj je bilo le 13 članov komisije, 7 pa proti.
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
dob; jo
SLUŽBO DOBI
Iščemo žensko srednje starosti za pomoč v prodajalni in za splošno čiščenje v pekariji. Mora govoriti slovensko in angleško. Oglasite se osebno ali kličite.
NOSAN’S BAKERY 6413 St- Clair Ave. tel. 361-1863 (24,26,28 nov)
Čistilka
Iščemo žensko za čiščenje enkrat na teden za studio. Kličite HE 2-0040.
(26,28, 1 dec)
Delo za žensko
Iščemo perico za dva odrasla en dan v tednu v Shaker okolici, blizu Rapid in bus linije. Kličite 371-3131.
—(230)
Hišno delo
Iščemo žensko za delo ob torkih vsak drugi teden v odraslem domu v Lyndhurst, No. 9 bus linija. Priporočila. Kličite po 4. uri 449-0772.
—(229)
MALI OGLAS/
Stanovanje išče
Starejša slovenska dvojica išče 4-sobno stanovanje zgoraj, čisto in mirno, v bližnji okolici Sv. Vida. Kličite 431-0628 .
(x>
V najem
V fari sv. Lovrenca — 4 lepe opremljene sobe, spodaj, garaža, blizu busa, trgovin, priporočila. Kličite 341-7345.
— (229)
UMETNO, PA NE UMETNINA — Umetno izdelan načrt za vod, ki bo v premeru po velikosti enak povprečni znamki, pregledujeta strokovnjaka v tovarni v Sidneyju, N.Y. Te vrste vode uporabljajo pri sistemih pregledov vesoljskih vozil.
demokratske konvesisije kij pisana družba?
WASHINGTON, D.C. — Na obeh konvencijah, republikanski in demokratski, vidimo čim dalje več stalnih obrazov. So to poklicni lokalni politiki, ki si radi domišljujejo, da na konvenciji nekaj pomenijo. Ta nabada je pri demokratih skoraj prišla v tradicijo, posebno v delegacijah iz južnih držav. Političnim voditeljem je ta sistem všeč; vsaj vedo, s kom imajo na konvencijah opravka. Novi obrazi so zanje velikokrat nevarna uganka. Seveda ima ta sistem tudi dosti temnih strani in je zato zmeraj bolj kritiziran. Kritiziran je še posebno po lanski demokratski konvenciji v Chicagu.
Vodstvo demokratske stranke je zato na zadnji konvenciji izvolilo posebno izredno komisijo, ki naj izdela načrt za reforme konvencij. Komisija je na svoji zadnji seji sklenila, da morajo biti na konvenciji primerno zastopani tudi črnci, demokratinje in mladi demokratski rod. Seve-
V najem
Oddamo 6 sob in kopalnico v najem, na novo dekorirano, parna gorkota. 1230 Norwood Rd. zgoraj.
-(234)
Soba se odda
Opremljena soba se odda moškemu. Garaža na razpolago. Si lahko tudi kuha. Naslov: 18105 Marcella Rd., med 185 St. in Lake Shore Blvd., tel. IV 1-0016.
(228,
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 4-4, zaprt porč, garaža za 2 kare na Huntmere Ave., v Euclid Beach okolici. $20,500. Nobenih agentov. 942-8161.	(229)
V najem
Štiri opremljene sobe, zgoraj, se odda moškemu ali ženski srednje starosti, v Collinwoodu. Kličite 531-5215.
(230)
Išče stanovanje
Samski, novo priseljenec, išče poceni malo stanovanje z kuhinjo v okolici sv. Vida. Ponudbe poslati na naš urad
(26,28 nov)
~ r. wrm^f ^ H ^ U fly \|l(' 'elfr~’
AMERIŠKA DOMOVINA,
S F. S. FINŽGAR:
| POD SVOBODNIM 1 SONCEM
Hitro je bila v sedlu. Ker ni imela poguma, da bi šla k ljudem, je odbežala z ukradeno repo skozi gozd v nasprotno smer. Do večera ni srečala nikogar. Tudi za njo ni prišel nihče. Zato je poiskala pripravnega mesta, da bi prenočila. Konja je spustila na pašo, sama si ie postlala pod drevesom. Za večerjo je použila pečeno repo in žir, kar ga je še imela. Mirno se je ulegla hčerka svobodne narave pod drevo na mah in pričela razmišljati o svoji usodi.
Ali komaj so zamigljale zve-de, pa so se oglasili divji glasovi. Konj na zelenici je nemirno zahrzal. Ljubinica se je hitro dvignila in prisluškala- Po gozdu se je čulo šumenje v listju. Vnovič zatulijo lačni glasovi.
“Voleje!” je kriknila na glas.
Poskočila je ob deblu, da je zasegla prvo vejo, poprijela se hrasta s koleni in splezala na drevo. Tuljenje se je oglasilo v njeni bližini, konj je zaduhal nevarnost in pribežal prhajoč po zelenici. Po vsem lesu se je razleglo vnovič, šum se je bližal, tolpa gladnih volkov je zavohala konja. Planili so vsi iz gozda. Ljubinica je slišala klopot in rezgetanje bežečega konja, kri se ji je strdila.
“Bogovi, otmite, bogovi silni, pomagajte!”
Razlegalo se je cviljenje, ravs in renčanje zverjadi. Volkovi so že dohiteli konja in ga napadli. Ljubinica se je tesno oklenila hrastovega stebla in jokala v bridkem spoznanju, da gine pod zobmi volkov njen edini varuh in rešitelj. Razločila je še dobro, kako se je valilo nekaj po tleh, kako je zacvilil volk, nato tiho, le goltanje in renčanje in spopadanje za kose mesa je dra-
CHICAGO, ILL
MALE HELP
GENERAL
WAREHOUSE
WE HAVE SEVERAL OPENINGS FOR GENERAL WAREHOUSE
Excellent starting salary. Many Company paid benefits-Apply in person or call DON
439-5880
MATHESON SCIENTIFIC, INC.
1850 Greenleaf
Elk Grove Village, 111.
(229)
SHIPPING
DEPARTMENT
NEEDS YOUNG MEN TO CRATE SIGNS APPLY
ACME-WILEY
CORPORATION
2480 Greenleaf Ave.
Elk Grove Village 437-1950
An equal opportunity employer
(228)
FEMALE HELP
CLERK TYPIST
preferably with some experience in automotive accounting, licensing, titles, and sales tax matters. Pleasant air-conditioned and congenial office, fast growing Pontiac Dealership. — All company benefits.
Apply to Office Manager
CHAPPELLE PONTIAC
3150 W. Ogden (at Kedzie)
(228)
milo noč.	'
Ljubinica je na hrastu čakala zore. Roke je imela oklenjene krog debla, glavo zakrito z dolgimi lasmi, tako je prenočevala kakor preganjana ptička, ki vtakne glavico pod peruti. V jutro je splezala z drevesa- Kakor kaplja sredi morja, kakor peščeno zrno sredi puščave, kakor žužek na stepi, tako je stala sirotka, uničena, vsega oropana sredi gozda. Edino bodalce ji je ostalo za pasom. In tega se je veselila. Sklenila je, da se napoti brez smotra dalje in poišče selo, kjer se ponudi za sužnjo, da si otme življenje-
Odšla je po gozdu, trgajoč jagode, pobirajoč želod in žir ter brez smeri tavala kakor zablo-delo jagnje. Pogosto je sedala na tla, roke in noge so ji krvavele od trnja, obleka se je bila raztrgala. Ko se je odpočila, je gazila dalje po dračju, po listju, rila skozi gosto grmovje in plezala čez polomljena trhla debla.
Krog poldneva se je začel temni gozd svetliti. Čedalje redkeje so stala drevesa in kmalu je zagledala zeleno ravan. Ko je prišla iz gozda, se je zablestela pred njo siva cesta. Ljubinica je tlesknila z rokami in zbežala od gozda čez travo proti cesti. Kakor plamen izpod pepela se je
dvignila v njej nada, ko je stala sredi dosti dobre poti. Ni vedela, kje je, niti slutila ni, da je to pot, ki drži čez Hem v Filipopel in od ondod v Toper in Solun. Vedela je samo to, da pride po tej poti morda trgovec, morda jo sreča celo kak Sloven, gotovo naleti na selo na prenočišče. Ni pogledala na sonce, ni razmišljala, kje je polnoč, kje je poldan, spustila se je po cesti in spočetka kar tekla, tako se je razvnela v veselju- Ko je prišel večer, se je odpočila pri stu-dehcu, natrgala si kreše in kise-lice ter si utolažila glad. Legla ni. Mesec je svetil, ona pa je potovala kakor reven, samoten oblaček do polnoči.
Tedaj so ji odpovedale moči, kolena so se ji pošibila in sesedla se je kraj ceste na travo. Po licih so se ji spustile mrzle kaplje potu.
V omotičnem prividu je zagledala, kako se je v daljavi zablestelo. Oklepi in šlemi Iztoka so migljali v soncu, nekdo se je sklonil in ji nastavil na ustnice čutaro. Pila je z dolgimi požirki, odprla oči in zagledala Rada, ki ji je opiral glavo in jo poljubljal. Ljubinica je zakričala in mu ovila roke krog vratu. Toda roka je zadela ob kamen na cesti. Dvignila se je na komolec. Nikjer predragega. Noč. Po cesti je pihal južni veter, ona pa sama s trhdnimi sanjami, uničena pod milim nebom. Če zaspi? Ce pridejo volkovi? Če pri-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
MOTHER’S HELPER Lite housekeeping duties. 5 day week, live-in. Good salary. Call 726-4723 from 9 to 5 p.m.
(228)
HOUSEKEEPER — Live-In NW Home. Prefer mature type 50 yrs. or older. Take care of 7 yr. old. Lite hswk, cooking, washing and ironing, etc.	439-5569
. (228)
CONSCIENTIOUS COMPETENT GIRL/WOMAN
Assist w/hswk. Live-In. Own rm. and ba. Under 45 yrs. Excel, working cond. Good salary.
DU 1-1696
(228)
FREE Rent-Food-Own Rm. in exchange for part-time Domestic chores. Apt. Fern, under 35.
Eves. 499-1432
(228)
REAL ESTATE FOR SALE
MIDLOTHIAN — 4 bdrm. Brk. Cape Cod. 2xk c. gar. storm windows, excel, cond. $19,500. Owner FU 9-8816
(228)
9 YRS. OLD—2-6 RM. Apts, finished bsmt., 2 c. gar., fenced cof. yd., by owner. $48,000 full price— $25,000 dwn. for 6 pet. mtge. 227-1530 anytime
(228)
2-FLAT BRK. 2-6’s By Owner — after 5 VI 2-7299
(229)
ROSELLE—Owner must sell low as $5,000 dwn. Will finance 6Vfe% 11 yr. old all brk. 3.bdrm,, cent, air-cond. humidifying, crptg. 4 Dlks. to schls., trains, shpg. Full bsmt.
$24,900	894-1683
(228)
HOFFMAN ESTATES—OPEN HOUSE SUN. 11-5 PM. OWNER MUST LV. STATE. Immed. Occup. Beaut. 3 bdrm. brk. ranch, 2 baths, blt-in kit. Vi acre. Many, many free xtras. Low dn. payment. 4’,^% G.I. mtg. Middle $20’s.Or offer. 110 Globe dr. 894-4694.
(228)
F blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE, NEPOZABNE 'SOPROGE MAME IN STARE MAME
Jennie Kaluža
ki jo je Bog poklical k Sebi dne 26. novembra 1967.
Žena mila, mama naša, več ne čuje Tvoj se glas, leti dve sta že minili, odkar si zapustila nas.
V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do snidenja na vekomaj.
žalujoči:
soprog JOHN sin FRANK hčerki ROSE ROŽIC in MARION BURGER snaha ANN, zet STAN ROŽIC vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio, 26. novembra 1969
jezdi Balambak, o Morana! Do-tipala je bodalce in ga prijela za ročaj, da bi si ga potisnila do srca in ušla zverem in ubežala Tunjušu- Toda roka je bila preslaba. Prsti so odreveneli, laket se ji je upognil in glava je klonila v travo. Svet je izginil, zamižale so zvezde na nebu. Ljubinica se je pogreznila v omedlevico.
DEVETNAJSTO POGLAVJE
“Kakor peruti črnega vrana leži žalost nad taborom! Vodite me pred Tunjuša, edinega potomca Ernakovega, da mu zapojem junaško pesem in razvedrim dušo. Zakaj moja plunka je dediščina pevcev, ki so prepevali na dvoru kralja vesoljne zemlje, našega očeta in gospodarja Atile.”
Tako je ogovoril preoblečeni in zakrinkani Radovan Balam-baka. Drugi dan po Ljubiniči-nem begu je dospel v taborišče. Desetkrat se je pogledal v košček brušenega jekla, preden si je upal v tabor.
“Ne spozna me niti Balambak niti Tunjuš.”
Radovan je bil zadovoljen, ko je motril svoj namazani in obriti obraz v jeklenem ogledalcu. Zbral je ves pogum, obljubil bogovom neizmerne obete in se napotil v taborišče. Takoj med molojci pa je opazil globoko žalost- Balambak je sicer porazil varhunske ovčje tatove in se vrnil vesel domov. Toda doma mu je javila objokana sužnja, da je v deževni noči izginila Slovenka. Balambak je takoj poslal deseterico najboljših jahačev in vohunov za njo proti Donavi. Toda vsi so se vrnili in izjavili, da jo je odnesel Šetek ali sam Bes Slovenov po zraku. Nobenega sledu niso našli. In zato je sedel Balambak žalosten in v bridkost zakopan pred praznim Tuhjuševim šotorom.
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne biva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za ^ in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da 01 boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali leP° božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrezi spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natanc naslovom novega naročnika.
KUPON
"7
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime
cesta ........................
mesto in država ..............
Za to darilo pošiljam znesek
Moje ime je ..................
Moj naslov je ................
mesto in država ..............
“Ne boš prepeval Tunjušu, ker ga ni.”
Radovanu je srce zavriskalo. Pa se je potuhnil in menil žalostno:
“Ker ga ni? O, zaman meja pot izza Črnega morja, da vidim obraz orla, katerega ime se izgovarja z upognjenim hrbtom po deželi Slovenov in Antov, Ohrov in Varhunov, v rodu Alanov in Herulov.”
“In na dvoru Upravde, ki ga je pozval predse!”
“Upravda, o, veliki car iztoka in Afrike, o, Tunjuš je eden, edini! Atila, nisi ljubil zaman Ernaka in moj davni ded, veiiki čarodej in prvi kozelnik, ni prerokoval laži, da bo slava Hunov ohranjena v krvi Frnakovi. Ni
OB PETNAJSTI OBLETNICI SMRTI MOJIH DRAGIH NEPOZABNlk STARŠEV
lagal, yelmožni! Čemu torej žalost v taboru? Razodeni! Razvedrim kri tebi in tvojim moloj-cem!”
Radovan je brenknil ob strune.
“Žalost je bridka skrivnost! Samo izvoljeni molojci jo slutijo!”
“Ne zapiraj žalosti v prsi, da ti ne uje srca! Razodeni jo pevcu in čarodeju svojega rodu! Deklice izročajo žalost mojim strunam, glavarji in starešine narodov zaupajo meni bridkost, pa bi ne zaupal brat bratu?”
Balambak je povesil glavo in jo gugal na levo in zmajeval na desno. Razmišljal je besede čarodeja — Radovana.
Ta je samozavestno sedel na
nah
tla, rahlo dromljal po shu
in ubiral žalostno hunsko PeseI^
Zavriskal bi bil, tolika ra
mu je polnila prsi, ko je zve eJ
da Tunjuša ni doma. Ali Ta 0 £
mu je kalila skrb, da Ljubh11^
bržčas ni v taborišču, da j°
skril pesjan drugod, morda
vzel celo s seboj v Bizanc.
rajši bi bil pustil Balanta
pred šotorom in se napotil a
iskat sledi po ugrabljeni ^Ag
Toda čudna žalost mu je *
, raz
Č3kal
zanimiv vozel. Hotel ga je vezati in zato je ostal in
Balambakovega poročila.
(Dalje prihodnjič'
— Okoli Tajske živi živinoreje.
85% prebival8^ od poljedelstva
.... ....r...; l
OČE
MATI
Frank Hauplman Marjeta Hauptman
V tihi gomili pokojno zdaj spita, v nebesih pri Bogu se že veselita, a v duhu pa vedno med nami živita!
Žalujoči:
sin IVAN, snaha PAVLA dva vnuka in dve vnukinji
Cleveland, Ohio, 26. novembra 1969.
.il
NEOBIČAJEN OKRAS — Tale koza v BlanchardviU»> Wis., se ni sama okrasila s posebnim obeskom pod 9 cem, ta se je sapi pripel tja med pašo.
gosi. „	"j*-, .»a*
TEŽAVNA SELITEV— Selitev v Aljaski je težavna, posebno selitev vrtalnih stolpov pri iskanju petroleja. Razstavljene prenašajo helikopterji, kot vidimo na zgornji sliki.
INDUSTRIALIZACIJA JIH UNIČUJE — Jesetri se hodijo iz Kaspiškega morja drstit v Volgo in v njene pri' toke. Jezovi na Volgi in industrija ob njej, ki spušča odplako v reko, uničuje jesetre. Rusi skušajo sedaj najti način, kako bi jesetre ohranili in z njimi tudi dragoceni kaviar, ki ga dajejo. Na sliki vidimo delavko v laboratoriju, kjer proučujejo ploditev jesetrov. ,