GLASILO delovnega kolektiva zp iskra - INDUSTRIJE za elektromehaniko telekomunikacije, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Obisk predsednika ITT v Iskri Na povabilo Združenega ima predvsem namen, da se podjetja ISKRA KRANJ je dosedanji dogovori potrdijo, prišel na tridnevni obisk v in da se tako začrta in sprej-Slovenijo prvi podpredsednik me program sodelovanja koncerna ITT (International med ISKRO in ITT v nasled-Telephon and Telegraph Cor- njih 10 letih. Poseben poporation New York City), men ima ta obisk zato, ker predsednik koncerna ITT za pade v čas, ko se začenja Evropo, Azijo in Bližnji realizacija vsej Jugoslaviji že Vzhod ter šef eksekutive za dobro poznanega in v sred- Evropo — gospod James V. stvih javnega obveščanja do- Lester. (Koncem ITT ima ši- sti prekomentiranega prorom po svetu 355.000 zaposle- grama razvoja PTT Jugosla- Iskro je prejšnji teden obiskal predsednik koncerna ITT za Evropo — g. James V. Lester, ki so ga sprejeli predstavniki ZP ISKRA. Na sliki med razgovorom v kranjski tovarni. Večjo informacijo obsega članek »Obisk predsednika ITT v Iskri) »Usmerniki« Novo mesto Uspešno poslovanje v I. polletju nih, od tega več kot polovica v' Evropi). Predsednika s spremstvom so sprejeli predstavniki ISKRE, v odsotnosti gen. direktorja pa sta obrazložila pomen razvoja PTT v Jugoslaviji tov. Metod Rotar in tov. Silvo Hrast. Predsednik je prišel v ISKRO s svojim spremstvom in soprogo v času, ko 15-let-no sodelovanje med ISKRO in PTT dobiva nove kvalitete. Obisk g. predsednika vije. ISKRA želi, da doseže z ITT tako sodelovanje, kd bo nudilo PTT najmodernejšo tehniko ob pogojih, ki bodo zagotovili enakopravno udeležbo jugoslovanske nacionalne industrije, in ki bodo jugoslovansko industrijo usposobili za proizvodnjo no-vth generacij telekomunikacijskih sredstev. V okviru programa 3-dnev-nega obiska si je g. predsednik ogledal Iskrino tovarno v Kranju in še nekatere druge organizaoije ISKRE. V letošnjem prvem polletju je bilo proizvedeno za 8,599.355 din usmern iških naprav in njihovih delov oz. je bi! plan fizičnega obsega proizvodnje izpolnjen s 116,2 odst., operativni plan pa celo s 117,1%. V primerjavi z doseženo proizvodnjo v enakem obdobju lani pa je bila letos višja kar za dobrih 60%. Lani smo namreč proizvedli v tem času le za 5,370.569 din. Ta izjemni dosežek je bil dosežen predvsem z dejstvom, da v prvih mesecih ni bilo običajne nizke proizvodnje, kakor vsako leto, ampak je bil start enak zaključnim mesecem preteklega leta. Mesečna realizacija proizvodnje je bila naslednja: Mesec din * V januar 1,480.600 februar 1,483.817 marec 1.482.307 april 1,380.614 maj 1,486.005 junij 1,285.752 Po panogah predstavlja najmočnejšo skupino telefonija (usmerniki) ki je udeležena v obsegu proizvodnje s slabo tretjino, že pa upoštevan», da je precej, teh naprav evidentiranih tudi pri posebnih naročilih, je ta odstavek še višji. Telefonskim usmeraiškim napravam sledijo: delavniški usmerniki, kino usmerniki in magnetni stabilizatorji. Te dosežke v proizvodnji je ustvarilo poprečno 142 zaposlenih. čeprav jih je bilo predvidenih 145, kar pa ni bilo mogoče realizirati, zaradi kadrovskih težav. V tovarni predvsem primanjkuje kvalificiranih elektromehanikov, ki jih ni mogoče dobiti drugače, kakor da jih tovarna sama izšola. Manjko kadrov se je seveda .nujno odrazil na velikem povečanju ur dela v podaljšanem delovnem času. V prvem polletju je bilo opravljeno 9.000 ur v podaljšanem delovnem času, kar predstavlja praktično 8 zaposlenih delavcev. Te ure so bile realizirane predvsem pri finalizaciji proizvodnje v montaži in končni kontroli. Na enega zaposlenega predstavlja to kar 10,5 ur dela, lani v istem obdobju pa le 7,6. Posebno visoke tluktuacije v tem obdobju ni bilo. Iz tovarne je odšlo 13 delavcev, ravno toliko pa je bilo novo sprejetih. Od 13, ki so odšli iz tovarne, jih je 8 odšlo na redno služenje kadrovskega roka v JLA. Poprečni osebni neto doho. dek na zaposlenega je znašal 1.283,10 din, to pomeni, ča ponovno primerjamo s prvim polletjem 1969 — porast za 33,1 %. Osebni dohodki V glavnem sledijo višjemu porastu proizvodnje, moramo pa tudi ugotavljati, da ne sledijo povečanim življenjskim stroškom v prvem poMetjru. Poprečno preseganje norm znaša 11,7%, pri tem pa prednjači montaža pred produkcijo za 2 %. Norme v poprečju ne dosega le nekaj delavcev, le-ti so v glavnem isti v vseh mesecih. Samouprav, ni organi bodo morali ugotoviti vzroke in jih poskušati odpraviti. Stroški skupaj z osebnimi dohodki so višji od planiranih. Njihov porast za 18% je delno opravičljiv glede na skoraj enak odstotek porasta proizvodnje nad planirano. Celotni dohodek je zadovoljiv, kar gre predvsem predpisati ugodni realizaciji fizičnega obsega proizvodnje m ostalih storitev. Izpolnitev letnega plana s 30. 6. 1970 je bila naslednja: % celotni dohodek 60,9 porabljena sredstva 57,5 dohodek 67,4 obveznosti 51,4 osebni dohodek 50,5 dobiček 147,9 Visok dobiček v tem času, je po splošnem mnenju še prenizek. Nove investicije bo. do zahtevale velika sredstva, (Dalje na 2. strani) ■ ■BBHBBBiltaaBBBBaHaBflBBBBBflaHBBBaBB3ISnHflHflBBeiEBaBBaBBBeBaBBBflaai •■B»aBnaticsaaHBaB«iBBBaHBBBBaB0iiisiBf5iHKaHB««BiiEB*ssas!saasB«Be5a!aBia3!*Bii Svečana otvoritev novega proizvodnega obrata »Iskre« na Blejski Dobravi Predsednik občinske skupščine Jesenice Franc Žvan izroča ključe obrata predsedniku poslovnega odbora kranjske l kvarne Inž. Francu Klemenčiču. (Obširneje poročilo je na 5. strani) Reorganizacija komerciale ISKRA RIZ Zagreb Iskra Commerce Delo organizacije ZK Reorganizacija komercialne službe RIZ je bila, kot vse kaže — neobhotfno potrebna zaradi: . — povečanja učinkovitosti sSužb v pogojih tržnega gospodarstva in nujnosti vključevanja v mednarodno delitev dela; — prilagoditve pogojev gospodarstva v ZP Iskra, da bi mogli optimalno izkoristiti možnosti trgovske hiše Iskra-Commcrce; — povečanja kapacitet služb v pogojih rastoče proizvodnje in še vedno pretežnim proizvodnim konceptom Rizove produkcije; — prihoda strokovnih komercialnih kadrov prežetih s poslovnim duhom in odgovarjajočih možnosti za ustrezno stopnjevanje; (Nadaljevanje s 1. strani) ki jih bo tovarna še morala pokriti iz dobička. Trenutnih stroškov za izdelavo idejnih in glavnih načrtov za nove proizvodne in skladiščno prostore je bilo že za približno 74.000 din, celotni stroški novogradnje pa še niso znani. Vsekakor pa bodo presegli vsoto 3,000.000 din. Izvoz v letošnjem letu ni bil planiran, kljub temu pa je bila dosežena vrednost izvoza 13.433 USA dolarjev, od tega večma na konvertibilno področje. Približno za enako vrednost (točno za 149.301 dinar) pa je bilo uvoza reprodtikcij- — možnosti vzpostavljanja stalne povratne menjave na relacij: tržišče — proizvodnja — finance; — možnosti raznih poslovnih kombinacij na relaciji kooperacija — devize — dinarji in slično; — povečanja obračanja sredstev, odnosno večjega učinka z istimi sredstvi; — možnosti hitre registracije za samostojno izvrševanje izvoza in uvoza, ko so za to pogoji; — možnosti večjega vpliva na sklepe višjih nivojev združenih proizvajalcev in družbeno-političnih skupnosti; — vzpostavljanje absolutne koordinacije znotraj komercialne dejavnosti; skega materiala. Ker pa je bil letni plan uvoza izpolnjen le z 19%, bo potrebno pospešiti izvoz v drugem polletju, za kar obstojajo dokajšnje možnosti. Celotne zaloge materiala, nedovršene proizvodnje in terjatev vrednostno odstopajo od normativov, predvsem v mesecu juniju, kar je posledica večje proizvodnje. V drugem polletju se bodo odstopanja še povečala, saj je dokaj realna ocena da se bo letni obseg proizvodnje gibal okrog 18,000.000 din, kar predstavlja povečanje za dobrih 20% nad planirano vrednost jo. Vrabec — medsebojnega pozitivnega vpliva poedinih parcialnih funkcij komerciale. Dosedanje stanje komerciale je karakteriziralo: — pomanjkanje medsebojne koordinacije; — formiranje oddvojenih interesov znotraj komercialne dejavnosti z negativnim vplivom na učinkovitost funkcije komerciale predvsem glede vpliva na proizvodnjo; — pomanjkanje strokovnih kadrov; — pomanjkanje prostora; — nezadovoljiv tržni koncept zaradi negospodarnosti s finančnimi sredstvi; — nezadostna razmejitev kompetenc in področja odgovornosti; — odsotnost vezanja nakupa na isto ali delno protivrednost prodaje. Predložena reorganizacija ustvarja predpogoje," da se obstoječi nedostatki stalno odklanjajo in da praktično in trajno napreduje komer- (Dalje na 7. strani) \ Pred kratkim so bile izvedene po delovnih organizacijah volitve delegatov za II. kongres samoupravljalcev, ki bo v začetku leta 1971 v Sarajevu. Tovarna »Elektromehanika« je izvolila dva delegata in sicer Franca Klemenčiča inž. org., predstavnika poslovnega odbora tovarne, zaposlenega na delovnem mestu vodje panoge rotacijski stroji in Henrika Peternela, predsednika Osrednja družbeno politična nailoga ZK v Iskra Commerce je bila v zadnjih petih mesecih aiktivizacija članstva pri obravnavi statuta Iskra Commerce in izbiri kandidatov za samoupravne organe. Statut je bil sprejet po vsestranskih razpravah v kolektivu. Končno so v statutu IC našle svoje mesto tudii družbeno politične organizacije. Delo samoupravnih organov budno spremljamo in aktivno sodelujemo v razpravah. Zagotovili smo prisotnost družbeno političnih organizacij na šojah odbora za poslovno politiko, žal, ugotavljamo, da posameznim članom tega odbora .ta prisotnost ni zaželjena. Partijsko delo v organizaciji ZK poteka po grupah. S to obliko dela bomo še nadaljevali. Prišli smo do spoznanja, da se elani v svojih grupah vključujejo v diskusije delavskega sveta tovarne, zaposlenega kot vodja obdelave v obratu števci. Oba delegata bosta glede na izkušnje lahko uspešno zastopala delavce Elektromchanike na kongresu. Prav tako pa nas bosta po kongresu seznanila z zaključki ter nam povedala o svojih vtisih. Do kongresa pa bodo druž-beno-politične organizacije v okviru tovarne pripravile več posvetov. -lin ter s predlogi prispevajo k oblikovanju stališč ZK. Skrb za obnavljanje ZK v tem času, je naša zelo po. membna naloga, saj je pre-osnova organizacije v članski strukturi povezana z uresničevanjem nove vloge ZK in njenih članov. Informiranost članstva ZK in vodstev družbeno političnih organizacij poteka prek rednih mesečnih sestankov z upravo IC. Z izdajo internega glasila IC je postala informiranost še boljša. Organizacija ZK tesno sodeluje z zunanjimi političnimi forumi prek četrtine in mestne konference ZK, kjer imamo tudi svoje predstavnike. Organizacije ZK je za svoje prihodnje delo sprejela akcijski program, ki je vskla-jen s pregramom mestne organizacije ZK zlasti glede na naslednje problematike: — gospodarske reforme — nelikvidnosti, — socialno razlikovanje — stanovanjska politika — uresničevanje načela delitve po delu, — družbeno usmerjanje de-' litve dohodka in —- uveljavljanje XV. ustavnega amandmaja. Ta program ni dokončen, marsikatero predvideno nalogo bomo morali med akcijo spremeniti in prilagoditi dejanskim potrebam razčiščevanja družbenih problemov. Sekretar ZK IC Albin Pahor Uspešno poslovanje v I. polletju Izvoljeni delegati za kongres samoupravljavcev aiiiifiiiiiiiiirtiiirtititiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiitiiitiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiitiimmifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Kadrovska politika v delovnih organizacifah Na 14. seji v juliju je ZKS obravnava! vlogo in naloge ZKS na področju kadrovske politike. Na to sejo je bil povabljen tudi sekretar ZP ISKRE KRANJ Pavle Gantar, ki je v razpravi sodeloval s prispevkom o kadrovski politiki v delovnih organizacijah Zaradi aktualnosti sestavek v celoti objavljamo. KAKO SI ZAGOTOVITI KADRE Z VISOKO IZOBRAZBO? Vprašanja, ki so na današnji seji centralnega komiteja ZKS, vprašanje kadrovske politike v Sloveniji, so več ali manj tudi pogosto na dnevnem redu v gospodarskih organizacijah, bodisi v okviru samoupravnih organov ali pa tudi na drugih ravneh. Tržne zakonitosti, ki vedno bolj vplivajo na poslovanje gospodarskih organizacij, podjetij, nesporno postavljajo vprašanje kadrovske politike v podjetjih v ospredje in se tudi kadrovska politika Vklaplja v celotno poslovno politiko podjetja. Opozoril bom !c na nekatera aktualna vprašanja na tem področju neposredno v gospodarskih organizacijah. Kot prvo bi navedel, da v glavnem gospodarske organizacije občutno čutijo pomanjkanje strokovnih kadrov, predvsem kadrov z višjo in visoko izobrazbo. Po podatkih, ki sem jih dobil na univerzi v Ljubljani, je v letu 1969 diplomiralo na ljubljanski univerzi, na ekonomski, elektro in strojni fakulteti skupaj 246 študentov. Samo združeno podjetje Iskra s svojimi 17.000 zaposlenimi pa ima kakih tisoč delovnih mest, na katerih se zahteva visoka ali višja izobrazba s teh navedenih treh fakultet, neustrezno zasedenih, če bi naše podjetje vsako leto zaposlilo vse diplomante s teh treh fakultet, bi šele v štirih do šestih letih bilo možno izboljšati kadrovsko strukturo, pri tem pa seveda ne upoštevajoč nove zahteve. Iz podatkov, priloženih k temu gradivu, na strani 15 je razvidno, da je diplomantov visokih šol v primerjavi s prebivalstvom med zaposlenimi vedno manj. Ta podatek nam dovolj jasno kaže, s kakšnimi težavami se moramo boriti v gospodarskih organizacijah, ko poskušamo izboljšati ali pa vsaj ohraniti obstoječo kadrovsko strukturo delovnih mest. Se posebno poudarjam to za področje elektronske industrije, kjer dosegajo v svetu fantastične napredke in kjer so ravno kadri, predvsem mlajše kategorije, nosilci napredka. Razumljivo je, da to hromi poslovne akcije, poslovno ekspanzijo gospodar- skih organizacij. Poskušajo se stvari izboljšati z akcijami štipendiranja, vendar kljub temu, da so štipendije — govorim za združeno podjetje Iskra — od 26.500 do 52.000 starih dinarjev, socialno šibkim pa se lahko še dodeli 20.000 din, ostane vsako leto več deset štipendij neoddanih. Da ne poudarjam težave s strokovnimi kadri, ki bi morali po končanem šolanju iti v nekoliko bol j oddaljene kraje zunaj središč in jih ni dobiti, čeprav se jim ponujajo že vnaprej ustrezna stanovanja. Nadaljnji problem, ki ga ugotavljamo v proizvodnih organizacijah, je močna fluk-tuacija, in to visoko strokovnih kadrov, predvsem tehnične stroke. V zadnjem času odhajajo zlasti v druge, proizvodno komercialne, trgovinske dejavnosti. Ne trdim, da je za fluktuacijo vzrok samo v različnem nagrajevanju strokovnih ljudi v raznih or ganizacijah, nedvomno pa je različno nagrajevanje eden glavnih vzrokov. Precej se pri nas na raznih mestih govori o družbenem in samoupravnem dogovarjanju, zlasti v politiki osebnih dohodkov — to je tudi sankcionirano z ustreznimi predpisi, priporočili družbeno političnih forumov, družbeno političnih skupnosti — vendar v praksi večjih rezultatov nismo dosegli. Mislim, da so ravno na tem področju primerni dogovori, s katerimi bi odpravili vzrok za fluktuacijo, med drugim tudi odhajanje strokovnjakov v tujino. Vsi vemo, da smo v veliki investicijski dejavnosti, da se delajo veliki elaborati, ki utemeljujejo nastanek novih podjetij ali drugih novih investicij. Predvidene so zahteve po znatnih osnovnih in obratnih sredstvih- Ti elaborati pa v mnogih primerih ne vsebujejo zahtev — ali pa zelo malo — po sredstvih za vzgojo, izobraževanje in pripravo kadrov, za projektirano proizvodnjo. Pri nas je še vedno možno v skladu z našo pozitivno zakonodajo ustanoviti podjetje le, če so zago- Manager bodočnosti Vzporedno z razvojem industrije se spreminja tudi vloga managerja (izg. meni-džer): področje njegove dejavnosti se nenehno širi in postaja vsestransko. On ne vodi samo vsakodnevne posle V podjetju, temveč se vse! bolj ukvarja z preučevanjem prespcktive in vloge podjetja v širših gospodarskih sferah. Pred stotimi leti je »gospodar« tovarne velik del svojega časa prebil v obratih. Poznal je svoje delavce in sam je nadzoroval proizvodnjo. V teku razvoja industrije se je vodja proizvodnje začel oddaljevati od materialnih del. Še vedno je bil zadolžen za določene probleme, ki so s pojavljali vsakodnevno: predstavljal je podjetje, vodil je politiko čen itd. Sedanji manager se čeda-nje bolj oddaljuje od proizvodnih obratov in od »svojih proizvodov«. Velik del časa posveča vodenju maši-nerije, ki postaja čedalje bolj zapletena: podjetju in gospodarskim gibanjem. Postaja organizator in vodja. Vendar, še vedno premalo izkorišča moderna sredstva za informiranje. In ravno nenehno prilagajanje razvoju kibernetike bo pripeljalo do sprememb v dejavnosti managerja. V teku sedemdesetih let se bo zelo razmahnila veda o avtomatičnem upravljanju. Posebni instrumenti bodo prevzeli nase sklepanje o kratko- in srednjeročnih odločitvah, kar bo močno spremenilo spekter poslov, s katerimi se bo irkvarjad manager in ga bo preusmerilo na dolgoročna predvidevanja. Ta proces, ki stremi za tem, da vodilnega uslužbenca loči od tekočih poslov v podjetju, bo povzročil to, da bo fizična prisotnost te osebe čedalje manj potrebna. Manager, osvobojen materialnih poslov, ni dolžan poznati tehnologijo proizvodnje v svojem podjetju. Ce je moral biti nekdanji manager istočasno inženir, klepar, komercialist in finančnik, danes od njega tega ni moč pričakovati. Vzporedno z razvojem velikih mednarodnih grupacij bo težnja po specializaciji vse bolj neobhodna. Manager osemdesetih let se ne bo več ukvarjal ne s proizvodi in ne s potrošniki, tem več s potrebami v najširšem smislu te besede. Pred dokončno odločitvijo bo moral manager določen problem natančno obdelati iz ekonomskega, političnega in socialnega aspekta. Od marketinga, ki se ukvarja s posamezniki in njihovimi motivi pri nakupu, morajo raziskovalci preiti na raziskavo skupnih tržnih potreb. To pomeni, da mora manager misliti tudi' na posledice, tci jih bodo imele njegove odločitve tudi na civilizacijo sveta. Od managerja tehnika prek managerja komercialista se morda odpira doba manager-jev humanistov. Mi- PTT Zagreb -dve in pol milijardi za ir udernizaeijo Po programu razvoja Hrvatske naj bi se do leta 1975 povečalo število telefonskih naročnikov za več kot trikrat. Posebno pomembne so investicije na področju modernizacije PTT naprav, med njimi nabava dveh elektronskih računalnikov, ki bosta obdelovala podatke iz vseh poštnih podjetij te republike. Zaradi tega je zagrebški PTT ustanovil elektronski center, ki naj bi ga spustil v obratovanje ob koncu leta. Takšna centra obstajata za sedaj samo v dveh evropskih mestih. Sredstva za modernizacijo cenijo na blizu 2,5 milijardi dinarjev. PTT podjetja bodo morala rešiti veliko organizacijskih, tehničnih in operativno eksploatacij skih vprašanj. Ta program modernizacije je podprl tudi Izvršni svet sabora, obenem z »normalizacijo poštnih storitev«, ki sc že več let niso povečale. Mi- BB ■ ft EH HI na mm BH ra ca HI HI BB ■ B BB BB BB BB F5H Tovarne In obrati ZP Iskra Kranj ISKRA ELEKTROMEHANIKA, Kranj Obrat elektromehanskih izdelkov, Kranj Obrat števcev, Kranj Obrat avtomatskih telefonskih naprav, Kranj Proizvodni oddelek obrata AT N — Blejska Dobrava Obrat mehanizmov, Lipnica Obrat stikal, Kranj Obrat merilnih naprav, Kranj ISKRA RIZ, Zagreb Tvornica odašiljača, Zagreb Tvornica VF 1 radio-rclejnih uredaja, Zagreb Tvornica telekomunikacionih uredaja. Zagreb Tvornica industrijske elektronike, Zagreb Tvornica elemenata, Zagreb Tvornica poluvodiča, Zagreb Tvornica mehaničkih djelova, Zagreb Tvornica televizora, Slunj Tvornica elektroakustičkib uredaja, Djurdjevac ISKRA ELEMENTI, Ljubljana Obrat uporov, Šentjernej Obrat keramičnih kondenzatorjev, Žužemberk Obrat keramike, Ljubljana Obrat feritov, Ljubljana Obrat magnetov, Ljubljana Obrat žarnic, Ljubljana ISKRA AVTOELEKTRIKA, Nova Gorica ISKRA AVTOMATIKA, Ljubljana Obrat VF elementov. Višnja gora Obrat elektrolitskih kondenzatorjev, Mokronog ISKRA APARATI, Ljubljana Obrat signalno-vamostnih naprav, Ljubljana ISKRA KONDENZATORJI, Semič ISKRA SPREJEMNIKI, Sežana ISKRA ELEKTROMOTORJI, Železniki ISKRA NAPRAVE, Ljubljana ISKRA POLPREVODNIKI, Trbovlje ISKRA INSTRUMENTI, Otoče ISKRA ELEKTRONIKA, Horjul ISKRA USMERNIKI, Novo mesto ISKRA ORODJARNA, Ljubljana RAZVOJ IN RAZISKAVE ISKRA ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, Ljubljana ISKRA RIZ INSTITUT ZA ELEKTRONIKU TELEKOMUNIKACIJE I AUTOMATIZACIJU, Zagreb ISKRA COMMERCE, Ljubljana aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!tiiiiiii!iiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiii!i!iitiiii!iimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiininiiniiiiitiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!tiiiiii!iiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiin tovljena sredstva za njegovo ustanovitev in začetek dela. Mislim, da bo revizija zakonodaje, zvezne in republiške, ki se pripravlja tudi na tem področju, morala vnesti dopolnitev v tej smeri, da bi morala v teh elaboratih biti izkazana tudi zagotovitev ustreznih kadrov. Marsikatera investicija je postala nerentabilna, ker ni bilo za njeno realizacijo dovolj ustreznih, sposobnih ljudi. Mislim, da bi morale bančne hiše, ko dobijo elaborat, ki ne bi izkazal jasne in točne kadrovske zagotovitve za predvideno projektirano proizvodnjo zavrniti kot pomanjkljiv. Menim, da so še na drugih področjih razni zakoniti Predpisi, ki jih bo treba proučiti, ker zavirajo učinkovitost vodstva kadrovske politike. Kolikor nam je znano, je bil lani noveliran temeljni zakon o delovnih razmerjih, s katerimi so bile delovne organizacije zavezane, da v enem letu uredijo svoje akte o sistemizaciji, da pridejo do podatkov, kakšne poklicne profile potrebujejo, to se pra-. vi, da postavijo tako kadrovsko strukturo, ki ustreza tekočim in perspektivnim potrebam delovnih organizacij. Intencija zakonodajalcev je jasna in razumljiva — zboljšati kadrovsko strukturo. V glavnem so gospodarske organizacije še vedno pri izdelavi teh splošnih aktov, četudi je formalno rok že potekel. Preprečiti moramo, da se ti akti sprejmejo tako, da bi zadostili le formalnim zahtevam zakona. V sklepih, k-bodo predloženi temu forumu v dokončen sprejem, bi morale biti zadolžene organizacije Zveze komunistov v podjetjih, da se dosledno borijo za sprejetje takih aktov o sistemizaciji, ki bodo zagotavljali sprejemanje kadrov, kateri bodo sposobni v podjetju uvajati moderno, sodobno organizacijo dela, novo tehnologijo, učinkovito poslovno politiko kadrov, k.i bodo zagotavljali izvajanje tekočih nalog podjetja in tu- di njegovo perspektivo, imeli pa tudi ostale vrednote člana naše socialistične družbe. Nadalje bi predlagal komisiji za sklepe, da v sklepih, kjer je govor o kadrovski strukturi v delovnih organizacijah, omeni tudi resolucijo o realizaciji ustavnega amandmaja XV., ki je bila pred kratkim s—'-v Zvezni skupščini, in da zadolži Zve zo komunistov, da se .striktno bori za izvajanje te reso-, iucije. Mislim med d-ugim na tov-ko 14, kjer je jesno postavljena pred delovne or ganizacije zahteva po vodstvu sodobne kadrovske politike. Zadnji odstavek se glasi: »Stoga je potrebno u skladu sa uslovima i potrebama svake radne organizacije ja-čati njemu stručnu V-Hrov-sku osnovu, angažovanjem novih str " " ’ r.drova i po-držanjem stručnog nivoja i usavršavanjem postoječih stručnih kadrova u radnoj organizaciji, otvorenošču radne organizacije prema svim naučnim otkrivanjima, za ko- ja je zainteresovana i njiho-voj primeni u proizvodni organizaciji rada.« Mislim, da je najvišji forum sprejel pomemben akt, ki nalaga delovnim organizacijam in političnim forumom dosledno realizacijo tc resolucije. Brez pomislekov lahko trdimo, da samoupravni organi v naših delovnih organizacijah v celoti podpirajo zahteve po sodobni kadrovski politiki v podjetjih, po pridobivanju in nameščanju ustreznih strokovnih kadrov. Morebitni odpori prihajajo le od posameznikov. Nujno je, da je kadrovska politika v delovnih organizacijah v pristojnosti organov -upravljanja, da je vodstvo kadrovske politike tudi njihova pravica in dolžnost. S tem tudi - preprečimo deformacije posameznikov, ki pa lahko dokaj negativno vplivajo na kadrovanje v delovnih organizacijah in s tem povzročijo tudi konflikte. Orga- nizacije Zveze komunistov pa bi se morale v delovnih or. ganizacijah boriti za uresni. čevanje takih samoupravnih odločitev s področja kadrov, ske politike, ki naj omogoči, jo boljši položaj, boljše po. slovanje in boljšo perspekti. vo gospodarskih organizacij. Cimprej je treba preiti od načelnih razprav h konkret. nim akcijam na področju ka. drovske politike. V glavnem-podpiram predloženo gradi, vo, ki bo koristilo našim ¡ju. dem, zaposlenim v podjetjih, pri uveljavljanju moderne kadrovske politike. Menim pa, da bi moralo gradivo vsebovati konkretnejše predloga za reševanje kadrovske problematike. Ko sem bral to gradivo, sem se spomnil na primer, o katerem sem pred kratkim slišal na simpoziju »Samoupravljanje in znanstvena organizacija dela« kot o motivaciji za hitro in kon. kretno akcijo. Prečital ga bom v srbohrvatskem jeziku: »Primer o kojem valja razmišljati: odbornici opčinske skupštinc Banja Luka imaju- Osi študenta do direktorja ■■■—————I ’Tffi—MTE »šolanje strokovnjakov« — kako različno to zveni — bi lahko Imenovali proces, ki ga uporabljajo posamezna podjetja ali posamezne dežele. V tem sestavku je beseda o usposabljanju vodilnih kadrov (managerjev) v veliki firmi »Unilever«, oz. v njeni zahodnonemški veji. Vsako leto konkurira za to podjetje v Hamburgu poprečno okrog 700 diplomiranih študentov: sprejmejo jih kakih 70, od teh pa izločijo 14 za nadaljnje strokovno šolanje. Kaj je odločilno pri oceni, ali so posamezni mladi absolventi fakultet primerni za direktorje? V prvi vrsti je treba povedati, da načelno ni važno, če so to psihologi, germanisti, strokovnjaki za prirodoslovne vede, pravniki ali ekonomisti. To »nagnjenost« preizkušajo v »Unile-verju« po zapletenem postopku, na podlagi psiholoških testov glede učinkovitosti, s pomočjo skupinskih diskusij, pogovorov in seveda na podlagi spričeval ter življenjepisa. Aspirante za direktorski položaj podvržejo vsestranskemu izobraževanju. Začnejo s proizvodnjo, kajti izkušnje so pokazale, da poznajo absolventi univerz — pa četudi so preučevali nacionalno gospodarstvo in ekonomiko — podjetje samo v teoriji. S prakso pa so zelo malo seznanjeni. Skozi vse faze proizvodnje in prodaje Po tritedenskem tečaju, na katerem seznanijo kandidata z zgodovino, organizacijo in s poslovanjem podjetja,- jim naložijo dolžnost v proizvod- či na umu potrebe porušenog grada osvojili su 25. decembra resoluciju o osnovama vodjenja kadrovske politike, te o racionalnoj podjeli o koriščenju stručnjaka prema uvjetima borbe za obnovu i izgradnju Banja Luke. Odbornici sada opravdano smatrn-ju, da je u idučem razdoblju nove izgradnje veoma važno da imaju što više i što boljih stručnjaka o svom gradu, kako u privredi tako i u izvan-privrednim radnim organizacijama. Uočcno, je, da o vodenju kadrovske politike mora biti više koordinacije na cijelom području Bosanske krajine. Na osnovi pomcnu-te resolucije gradske skupšti-ne Banja Luke, radne organizacije dužne su, da u najkra-čem mogučem roku evidenti-raju sve stručnjake koji su bilo na koji način navezani za grad a potrebni su mu za obnovu i normalizaciju života. Zato jc zaključeno, da tim stručnjacima treba hitno stvoriti takve uvjete, kojima nem oddelku ustrezne filiale. Vsak od teh mladih strokovnjakov pridobi praktično izobrazbo samo v eni od filial »Unilever«, teoretično podlago pa dobi kasneje v eni od šol, nedaleč od Hamburga, kjer je centrala koncema. Po končanem izobraževanju začne mladi strokovnjak s svojo poslovno kariero v »svoji« filiali. Mladi bodoči strokovnjaki prebijejo skupno deset tednov na raz.nih mestih v proizvodnji, kjer spremljajo proces nastajanja proizvodov. To šolo opravijo v spremstvu nekega praktika, mojstra, šefa obrata in končno šefa proizvodnega oddelka. Oni morejo in morajo postavljati vprašanja. Da bi imeli mladi strokovnjaki od tega opazovanja korist in da bi na ta način spoznali, kaj vse od njih pričakujejo, pridejo v proizvodne oddelke s točnimi navodili, s čem naj jih seznanijo. Za prakso pride spet na vrsto teorija. Na pettedenskem tečaju se mladi strokovnjaki urijo za naslednjo fazo njihovega izobraževanja: marketing. Tukaj delajo — podobno kot na drugih tečajih — skupaj z mladimi diplomanti, ki so se specializirali za marketing. »Unilever« posveča posebno pozornost temu stiku. Pod- če se trajno vezati za Banja-Luku.« Zaključek referenta je bil naslednji: »Nema nikak-ve sumnje, da je situacija u Banja Luki takva, da se ove mere moraju smarati oprav-danim. Postavlja se samo jedno pitanje: zar treba če-kati prirodne katastrofe, potresa i poplave, da se poduz-mu potrebne mere, da bi se uvjeti, da bi se trajno vezali za stručnjake stvarali takvi za svoja radna mesta u našoj zemlji. To je očitno jedan od uslova bez kojeg ne može biti naučne organizacije rada.« Mislim, da je to primer,, ki kaže, kako j c moč hitro preiti od načelnih vprašanj h konkretnim ciljem. Na 15. seji je CK ZKS sprejel sklepe o vlogi in nalogah ZKS na področju kadrovske politike, katerih izvleček bomo objavili v naslednji številki. jetje ne želi, da bi živeli mladi kadri v blaženi izolaciji in da bi bili neka vrsta »gojenci vojaške šole«. Mladi kadri imajo sicer večjo priložnost za širše izobraževanje od drugih, toda »maršalska palica«, ki jo nosijo v svoji »vojaški torbici« mora ostati nevidna in mora priti do izraza v doseženih rezultatih. V tem pogledu imajo iste možnosti kot vsak drugi, ki je prišel v podjetje in začel z delom na skromnejšem položaju. Določena prednost, ki jo bodoči strokovnjaki visoko cenijo, je v tem, da se med isto »generacijo« sprejetih absolventov ponavadi ustvari občutek solidarnosti. Ta kontakt se hitro širi tudi na poslovno področje, tako da od kolegov, zaposlenih v' drugih filialah »Unilever«, dobijo važne podatke o poslovanju celotnega podjetja. Po seminarju, posvečenem marketingu, delajo absolventi deset tednov v neki agenciji za ekonomsko propagando in sodelujejo v določenem teamu za marketing. Na programu je tudi raziskovanje tržišča. V tem času imajo absolventi priložnost, da sami rešujejo manjše naloge. Naslednja točka programa je cilj, na katerega so osredotočeni vsi napori koncema: potrošnik. Vsi absolventi prebijejo štiri tedne v nekem trgovskem lokalu v Dussel-dorfu. Ne silijo jih prodajati — od časa do časa smejo prenesti kakšen zaboj — pač pa morajo spoznati stranke: opazovati morajo, kakšno blago zahtevajo in izbirajo in katerega vračajo na polico. Po praktični »osvežitvi« pride spet na vrsto teorija: na dvotedenskem tečaju se absolventi seznanijo z obdelavo podatkov. Metode obdelave podatkov postajajo čedalje pomembnejše za sodobno reševanje administrativnih nalog. Na vseh teh seminarjih uporabljajo sodobne načine pouka, kot na primer reševa-vanje praktičnih nalog, kombinatorika in programiran pouk. Tako mine devet mesecev, v katere je vključen tudi mesec dopusta. Po tem dokaj nestrpnem razdobju »tihega opazovanja« dajo absolventom možnost, da v prodajnem oddelku pokažejo svoje »aktivno« znanje: začnejo npr. s tem, da nadomeščajo kakšnega akviziterja, ki je na dopustu. Takšen način izobraževanja predstavlja dolgoročno investicijo za podjetje, ki dosedaj še ni imelo potrebe, da bi te absolvente vezalo zase z dolgoročnimi pogodbami. (Po »Handelsblatt«) M. L. iiiiiiiiiitiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiim IS Gibanje cen in življenjskih Sl stroškov (maja In Junija 1970) Maja so cene spet občutno poskočile, kot je že ■s sploh značilno za letošnje leto V Sloveniji pa se dvi-Si gajo hitreje kot drugod v državi. V maju so cene na na drobno v Sloveniji za 11,5% višje (v SFRJ za 10%), - ; kot so bile v poprečju lani in za 2,9% (v SFRJ ^ SS 1,8%) višje kot so bile aprila letos. V razpredelnici «■ navajamo za nekatere predmete in usluge indekse cen, SS ki so se najbolj zvišale: "■ ■ Indeksi cen na drobno za maj in junij 1970 j maj 70 maj 70 junij 70 junij 70 0 69 april 70 0 69 maj 70 ■ ■ ■■ Skupni indeks 111,5 102,9 112,7 101,1 Blagovni indeks 111,2 103,2 112,4 101,1 Storitve 113.6 101,1 114,7 101,0 Industrijski indeksi 109,2 101,5 109,8 100,5 Živila 116,6 105,8 118,5 101,6 Vrtnine 184,8 141,6 178,0 963 — stalne 136,9 103,2 150.2 109,7 — sezonske 314,8 245,9 258.8 822 Presno maslo 131,3 115,0 132,1 100,6 Mesni izdelki 125,0 100,6 124,3 99,4 Pohištvo 119,4 101,4 121,0 1013 Gradbeni material 112.5 101,3 113,7 101,1 Komunalne storitve 137,1 100,5 137,2 100,1 Obrtne storitve 116,1 102,8 119,2 102,7 Kulturne storitve 119,2 100,0 119,2 100,0 Na majsko povečanje so predvsem vplivale visoke cene mesa (za 15% nasproti aprilu in za 32% nasproti lanskoletnemu poprečju) in vrtnin (za 42 %). Skupni indeks cen na drobno je junija v primerjavi z majem višji za 1,1 % in za 12,7 presega lanskoletno poprečje. Podražila so se junija (nasproti maju) žita in izdelki iz žit za 7,5 %, sadje za 6,6 %, kmetijsko orodje za 3,4 %, gradbeni material za 1,1 %. Cene industrijskih proizvajalcev so junija dosegle indeks 111,3, to je za 2,4 % več od majskih cen. Najbolj so se nasproti majskim cenam povečale cene v gumarski industriji za 14%, v kovinski za 9,4% in papirni za 7,7%. Primerjave cen za prvih šest mesecev letos nasproti enakemu obdobju lani kažejo največje zvišanje naslednje panoge: — papirna industrija 30,1 % — premog 17,6% — izraba gozdov 15,2% — lesna industrija 14,7% — barvasta metalurgija " 14,0% — kovinska industrija 8,8 % — živilska industrija 82% — črna metalurgija 8,0 % Cene gostinskih uslug so se na pragu sezone povečale za 16,9 % in to predvsem pri jedilih (za 28,1 %) in pri nočitvah (11,1 %). Življenjski stroški so bili junija za 13,1 % višji od poprečja lani in to predvsem zaradi hrane, ki je dražja za 18,9 %• Tov. Milka Brezigar je odšla v zasluženi pokoj. Za prisrčno slovo in darilo se imenovana iskreno zahvaljuje J in želi vsem sodelavcem čimveč uspehov in osebnega zadovoljstva 1 ■ BLEJSKA DOBRAVA, 31. julija 1970 — Na svečani otvoritvi novega proizvodnega oddelka kranjske tovarne je govoril direktor matične tovarne — tov. Boris Kryštufek. (Povzetek govora je objavljen v zadevnem članku) slene ali so na priučevanju, z delom zadovoljne, vemo pa tudi. da so vestne in prizadevne, kar vse bo kolektiv vodilo k zadovoljivim uspehom. želim,« je končal tov. Klemenčič, »da bodo tisti, ki bodo prišli za nami te besede potrdili in da bodo videli, da to niso le želje, pač pa dejstva.« Zatem so delavke odšle na svoja delovna mesta, gostje pa so si z velikim zanimanjem ogledali faze dela v novi proizvodni enoti obrata ATN (avtomatske telefonske naprave) Iskrine tovarne »Elektromehanika« v Kranju. Kasneje, med pogovorom, je na vprašanje, če imata še kakšno izjavo za časopis Iskra, dejal direktor kranjske tovarne Boris Kryštufeik: »Sodelovanje z jeseniško občino je bilo odlično. Začetek proizvodnje je stekel v rekordnem času!« Predsednik obč. skupščin*; Jesenice pa je dejal: »Zadovoljen sem, da nam je uspelo tako naglo postaviti zgradbo in pospešiti proizvodnjo. Iskri želim čimveč dela in čimveč uspehov!« če dodamo, da si bodo v kranjski Iskri na ta način pomagali pri odpravi ozkih grl v proizvodnji telefonije, da bodo zaposlili žene in dekleta za katere v jeseniški občini primanjkuje delovnih-mest, tedaj je moč reči, da je bil donar tako jeseniško občine, kot Iskre — plodno naložen. ABC j Nov proizvodni oddelek Iskre na Blejski Dobravi Proizvodni oddelek na Blejski Dobravi pri Jesenicah je zgrajen in pripravljen - * za proizvodnjo v rekordnem času Blejska Dobrava, 31. julija — Otvoritev proizvodnega oddelka Iskrinega obrata ATN je sovpadel z občinskim praznikom občine Jesenice, na čigar področju stoji nova zgradba, ki jo je financirala jeseniška občina, opremila pa Iskra, »Elektrome-banika« Kranj V kolektivu na Blejski Dobravi pri Jesenicah je vladalo v petek, 31. julija slavnostno razpoloženje, že od daleč je bilo slišati praznično glasbo; zastave, rože, žene in dekleta v belili haljah . . . vse to je slavju dalo poseben mik, ki ga je dopolnjevalo še Jepo vreme. Kazalci ure so se pomikali proti enajsti... Na prostoru pred novo zgradbo, ki je bila pripravljena za obratovanje v tako kratkem času kot še ni zabeleženo v Iskrini kroniki, so se zbrali vsi zaposleni in tisti na priučevanju, ter gostje, med katerimi so bili razen predstavnikov Iskre tudi predsednika obeh občin (Kranj, Jesenice) Franc Žvan in Slavko Zalokar, sekretarja obeh obč. komitejev Franc Lotrič in Franc Rogelj, zastopniki in predstavniki podjetij in drugi- V uvodnem govoru je direktor matične tovarne v Kranju tov. Boris Kryštufek iskreno pozdravil vse navzoče, poudaril pomen novega proizvodnega oddelka na Blejski Dobravi za Iskro in za okolico, se toplo zahvalil predsedniku obč. skupščine Jesenice Francu Žvanu za nadvse plodno sodelovanje, ki je našlo v zgodovini Iskre zelo pozitivno oceno, saj je bila zgradba, ki jo je financirala občina Jesenice, zgrajena v rekordnem času. V nadaljevanju govora je dejal: »Osebno prizadevanje tov. pred- sednika zasluži vso pohvalo. Prav tako so tudi strokovne službe v matični tovarni pripravile v najkrajšem času vse potrebno za začetek proizvod-dje. Vsem, ki so pri tem sodelovali, iskrena hvala! Tu je trenutno zaposlenih 86 oseb; v doglednem času jih bo moč sprejeti 300. Kaj to pomeni za to okolico oz. za jeseniško občino, si lahko mislimo, saj je znano, da Jesenice zaradi težke industrije, zaposlujejo pretežno le moško delovno silo. Kolektivu želim čimveč uspehov in da bi se v Iskrini skupnosti čimbolje počuti- li.« Predsednik obč. skupščine Jesenice Franc žvan je v svojem govoru potrdil vzorno sodelovanje med občino Jesenice in Iskro, ter dejal, da je bila odločitev samoupravnih organov in vodstva kranjske tovarne, da uvede proizvodnjo tudi na jeseniškem področju, zelo pomembna za to občino. »Vsem,« je dejal tov. predsednik, ki so pri tem sodelovali, se v imenu obč. skupščine Jesenice iskreno zahvaljujem, hkrati z željo, . da plodno sodelovanje še naprej nadaljujemo, kolektivu pa želim čimveč uspeha in zadovoljstva.« Zatem je tov. Žvan prerezal trak in izročil ključe zgradbe predsedniku poslovnega odbora kranjske tovarne inž. Francu Klemenčiču. S tem je bil obrat odprt, šopek rož, ki ga je predsedni- ku občine izročila ena izmed delavk, je dal slavju prazničen pečat. Inž. Franc Klemenčič, predsednik poslovnega odbora matične tovarne v Kranju, se je ob izročitvi ključev obrata iskreno zahvalil za zaupanje, orisal vedno večje zeh-teve za proizvodnjo telefonije, pomanjkanje ženske delovne sile v kranjski občini ter ozkih grl pri nekaterih delih tovrstne proizvodnje. V nadaljevanju govora je med drugim dejal: »Prav zato je sodelovanje z jeseniško občino zelo pozitivno, saj tukaj obstaja še možnost pridobivanja ženske delovne sile. Vse kaže- da je večina žena in deklet, ki so že zapo- Vse tri slike predstavljajo nekaj detajlev dela v novem oddelku na Blejski Dobravi Višja šola za organizacijo dela v Kranju bo v jeseni nadaljevala z delom Kot so bralci verjetno informirani iz dnevnega časopisja, sta republiški in kulturno prosvetni zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 14. 7. 1970 sprejela zakon o ustanovitvi višje šole za organizacijo dela v Kranju (Ur. list SRS, št. 26/1970). S tem je status šole dokončno urejen in bo šola normalno nadaljevala z delom. Vpis slušateljev je letos zaradi tega razglašen kasneje, kot je bilo to običajno. . _ Komu je namenjen študij na Višji šoli za organizacijo dela Višja šola za organizacijo dela v Kranju daje strokovnjake z višješolsko izobrazbo na področju organizacije dela za industrijske in tudi druge delovne organizacije. Organizator dela se v zadnjih desetletjih uveljavlja povsod po svetu kot samostojen profil in poklic, različen od drugih tehničnih in ekonomskih višješolskih izobrazbenih profilov. . Študij na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju je predvsem proizvodno usmerjen, z nekaterimi dodatnimi predmeti v II. letniku pa daje tudi splošnejšo poslovno izobrazbo. Takšna študijska usmeritev je primerna tako za strokovnjake, ki imajo na skrbi organizacijo proizvodnje, kot tudi za strokovnjake, ki se ukvarjajo z organizacijo poslovanja in z organizacijsko kadrovskimi nalogami v neproizvodnih delovnih organizacijah. Znanje in izobrazbo, ki jo daje Višja šola za organizacijo dela v Kranju, bodo torej s pridom uporabila vodstveni in vodilni delavci, ki se ukvarjajo s pripravo, planiranjem in kontrolo proizvodnje, z organizacijo delovnih procesov, z vzdrževanjem proizvod, mih naprav in s tokom materiala, s študijem dela, s kontrolo kvalitete ter z obračunavanjem in operativnim vodenjem proizvodnje; enako koristno pa bo tudi za delavce t ki se ukvarjajo v neproizvodnih delovnih organizacijah s planiranjem, organizacijo, kontrolo in vodenjem različnih funkcij delovne organizacije, z vodenjem in organizacijo poslovanja celotnega podjetja ali večjih enot podjetja, zavoda, inštituta ali druge vrste delovnih organizacij, z organizacijo administrativnega poslovanja itd., prav tako pa tudi vodjem kadrovskih služb in specializiranim strokovnjakom, ki se ukvarjajo s planiranjem kadrov, z analizo in oceno delovnih mest, z nagrajevanjem, z izobraževanjem za delovno me9to itd. Učni načrt Vsa ta znanja posreduje šola prek učnega načrta, ki vsebuje 23 predmetov s skupnim obsegom 1158 ur predavanj in 52 ur vaj za izredne študente. I. LETNIK Predmet Predavanja Vaje 1. Osnove organizacije podjetij 54 — 2. Študij dela 54 — 3. Vrednotenje dela 54 — 4. Psihologija dela 54 — 5. Teoretične osnove tehnologije 36 28 6. Osnove obdelave podatkov 54 6 7. Ekonomika podjetij 72 8. Osnove politične ekonomije 36 — 9. Delovno in organizacijsko pravo 54 — 10. Matematika 72 12 11. Statistika 60 — 12. Osnove narodne obrambe po programu Skupaj (brez točke 12) 600 46 II. LETNIK 13. Analiza in projektiranje organizacije 54 — 14. Stroškovno računovod- stvo 54 — 15. Investicijska izgradnja 36 — 16. Uporaba avtomatske obdelave podatkov 36 6 17. Komercialno poslovanje 36 — 18. Metode in tehnike komuniciranja 36 — 19. Sociologija organizacije 36 — 20. Priprava proizvodnje 72 21. Operativna priprava proizvodnje 72 — 22. Vzdrževanje 36 — 23. Tok materiala 36 — 24. Kontrola kvalitete 54 — 25. Tuj jezik po izbiri (angleški, francoski, nemški, italijanski in ruski) po programu 26. Osnove narodne obrambe po programu 27. Priprava diplomskega dela po programu Skupaj (brez točk 25, 26 . m 27) 558 6 Skupaj I. in II. letnik 1158 52 Način študija Predavanja so organizirana v obliki seminarjev za posamezne predmete. V šolskem letu 1970/71 bodo v Sloveniji predvidoma organizirana predavanja v Kranju, Ljubljani, Novem mestu. Kopru, Mariboru in Celju in tudi v drugih krajih, kjer se vpiše zadostno število študentov. Seminarski način študija ter organizacija predavanj praviloma v popoldanskem času omogočata, da tudi izredni študenti lahko poslušajo vsa predavanja. Poslušanje predavanj je obvezno. Predavanja iz posameznega predmeta so praviloma strnjena . po 6 ur dnevno. Seminarji so enakomerno razporejeni skozi vse študijsko leto. čas med posameznimi seminarji je predviden za pripravo na izpite. študent ' opravlja izpit iz vsakega predmeta. Izpitna snov je določena z učnem programom za posamezen predmet. Pred koncem študija študent izdela diplomsko delo s področja enega izmed specifičnih predmetov učnega inačrta. Pogoji za vpis Kot izredni študentje se na Višjo šolo za organizacijo dela lahko vpišejo kandidati, ki so zaposleni in imajo ustrezno predizobrazbo. Brez sprejemnega izpita se lahko vpdšejo: — kandidati, ki imajo dokončano štiriletno srednjo šojo tehnične, ekonomske ali upravne smeri ali gimnazijo in — kandidati, ki imajo končano katerokoli drugo štiriletno srednjo šolo in imajo vsaj dve leti prakse na delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo ali višjo izobrazbo, in ki so povezana z organizacijo dela, poslovanja oziroma s kadrovsko problematiko. S sprejemnim izpitom se lahko vpišejo kandidati, ki imajo dokončano triletno srednjo šolo industrijskega ali drugega gospodarskega oziroma upravno-administra-tivnega značaja, in ki imajo najmanj pet let prakse na delavnih mestih, ki zahtevajo srednjo ali višjo izobrazbo, in ki so povezama z organizacijo dela im organizacijo poslovanja oziroma s kadrovsko problematiko. Kandidati, ki niso končali šol iz prvega in drugega odstavka, se lahko vpišejo na šolo, če so njj manj osem let uspešno opravljali delo, ki zahteva srednjo ali višjo izobrazbo in ki je povezano z organizacijo dela oziroma s poslovanjem ali s kadrovsko problematiko, če opravijo sprejemni izpit iz matematike, nacionalnega jezika, družbeno ekonomske ureditve SFRJ, fizike, kemije, biologije in zgodovine. Študenti drugih višjih in visokih šol se lahko vpišejo na Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju, če izpolnjujejo pogoje za vpis. Sprejemni in drugi izpiti, opravljeni na drugih višjih in visokih šolah se študentom priznajo, če program teh predmetov obsega celotno snov ustreznega predmeta na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Ostali pogoji Za šolanje izrednih študentov se plača šolnina, ki znaša 4000 din za eno študijsko leto oziroma 8000 din za obe leti. šolnino plača praviloma delovna organizacija, ki odobri kandidatu šolanje. Izjemoma lahko študent plača šolnino audi sam. Delovne organizacije plačajo šolnino za svoje študente v dveh letnih obrokih vnaprej za eno študijsko leto, študentje, ki plačujejo sami, pa lahko plačajo enoletni znesek v desetih mesečnih obrokih. Delovne organizacije In posamezniki morajo pred vpisom predložiti izjavo o plačilu šolnine. V šolnini ni vključema cena učbenikov ki jih študentje praviloma plačujejo sami. Za vpis v Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju morajo kandidati predložiti: — prijavni list, — izpolnjen vprašalni list, — zadnje šolsko spričevalo (diplomo) v izvirniku ali overjen prepis, — izpisek iz matične knjige rojenih, — izjavo o plačilu šolnine. Potrebne obrazce (za prijavni list, vprašalni list in izjavo o plačilu šolnine) dobijo kandidati v tajništvu šole. Redni rok za vpis v študijskem letu 1970/71 je do L oktobra. Poznejši vpis je možen še en mesec po začetku študijskega leta, to je do L novembra. Sprejemni izpiti za kandidate, ki ne izpolnjujejo pogojev za neposreden vpis, bodo v mesecu septembru. Kandidati za sprejemni izpit se morajo prijaviti do 15. septembra 1970. Podrobnejše informacije dobijo interesenti v tajništvu šole, Kranj, Prešernova 11/11, telefon 22-420 ter 22-834. Kozerija s : V eni od skupnih služb podjetja | ISKRA je deloval majhen oddelek. § Deloval je skoraj 5 leti vendar se ni g in ni mogel razviti. Število njegovih | sodelavcev se je od 2 dvignilo na 4, | pri tej številki pa je tudi ostalo, kljub i neštetim obljubam, da se bo oddelek 5 razširil. Podobni oddelki v svetu so I zelo cenjeni. Njihovo mesto je v večini 1 primerov pri samem vrhu podjetja ali g ustanove. Značaj njihovega dela pa je | Zgodilo ( se je nekje | v Iskri ... 1 nov, mnogim še nerazumljiv. Tudi v = ISKRI se mnogi niso zavedali pomena | tega. oddelka. Prišel pa je kratek čas, | ko so mu za hip posvetili nekakšno 1 pozornost. Naenkrat so zahtevali ela- £ borate od zunanjih institucij o po- § menu, mestu, vlogi, skratka o organi- E zaoiji takega oddelka. Sodelavci tega § oddelka so kar laže zadihali. Mislili | so si: »No, sedaj se bo pa odprlo! E Končno bomo pričeli resno delati!« i Delali so oni tudi do tedaj: zbirali do- kumentacijo, spremljali literaturo, izdelali posamezne analize, pisali poročila, nabrali precej gradiva itd. Naredili so tudi nešteto predlogov, kako in kaj naj bi oddelek delal. Vendar vse to ni nikogar zanimalo, oddelek je bil nekako odrezan. V 5 letih pa se je nabralo nekaj materiala, dokumentacije, knjig, map z dragocenimi podatki itd. Nenadno zanimanje za razvoj te službe pa je hitro prenehalo in so izdelani elaborati obležali v predar lih . .. V zvezi z novo reorganizacijo ISKRE pa je bilo sklenjeno, da se oddelek premesti v drugo področje ISKRE. 15. februarja 1966 so morali sodelavci tega oddelka izprazniti vse mize in omare m se s papirji ter drugo dokumentacijo (v 11 papirnatih škatlah za radioaparate) preseliti v nove prostore. Ves inventar so morali pustiti v starih prostorih! V novih prostorih, tj. v novi sobi, so po naključju bile 4 mize ih 4 stoli (neznanega lastnika!), omare pa ni bilo nobene. Oddelek je pričel delovati v novi enoti ISKRE, materiale pa je imei kar v zabojih. Minil je en teden, minila sta dva, danes smo 1. marca, in papirji so še zmeraj v zabojih. Oddelek ni ukinjen, ISKRA ga hoče imeti. Ima pa značaj n o v e g a , ki ni še vsem razumljiv ... Marija Simončič (Napisano 1. marca 1966) iiiiiiimiiiiiiiiiiimmimimiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiimrimiiiiiiiiiimimiHfimmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Reorganizacija komerciale ISKRA RIZ Zagreb Pisma bralcev (Nadaljevanje z 2. strani) cialna dejavnost, ki se pri tem ne odtujuje od proizvodnje iin ne pretvarja v nadgradnjo, ki je sama sebi namen. OBSTOJEČA ORGANIZACIJA KOMERCIALE Do sprejetja novega statuta RIZ se je dejavnost komerciale odvijala prek delovnih enot: »Prodaja«, »Servis m maloprodaja« in »Nabava«. Pri tem je bil v delovni enoti »Prodaje« vključeni izvoz, a v delovni enoti »Nabave» — uvoz. Propaganda je bila vključena v »Prodajo«, s posebnim statusom pa je bila Podrejena glavnemu dirok-’°rju RIZ. Celotno dejavnost Komerciale je koordiniral podočnik glavmega direktorja, eigar osebni dohodek ni bil vezan za rezultate dela komerciale. Prav tako ni obstajala odgovornost, saj je bil koordinator poslovanja brez definiranega področja odgovornosti v sami komerciali. P° novem statutu je situla nekoliko izboljšama. vendar še ne do kraja rešena. Delovne enote komerciale so transformirane v samostojne obračunske enote, s tem da po pomembnosti zadržujejo status službe, ostanek dohodka pa se združuje na nivoju delovne enote, ki jo sestavljajo samostojne obračunske enote: »Prodaja«, »Servis m maloprodaja«« in' »Nabava«, Poslovanje komerciale, odnosno samostojnih obračunskih enot koordinira pomočnik glavnega direktorja za komercialna vprašanja. On je sicer vodja poslovanja delovne enote komerciale,. toda še vedno brez določenega področja odgovornosti, še naprej je ostala dokajšnja razlika izmed vodij poslovanja in koordinatorji. Pomočnik - koordinator prejema, osebni dohodek v direkciji odnosno neodvisno od rezultata dela komerciale. Predlog komisije za statut in upravnega odbora je bil, da bo to vodja poslovanja delovne enote komerciale in da ima po svojem položaju status pomočnika glavnega direktorja. Potrebno je poudariti, da je direkcija pod- jetja že v novembru 1967 dala predlog za formiranje službe izvoza im uvoza, in to z izločanjem uvoza iz »Nabave« in izvoza iz »Prodaje«, razen izvoza profesionalnih naprav, vendar ta predlog ni bil sprejet. o šolskem uspehu v letu 1969/70. V prvi letnik je bilo vpisanih 83 učencev 7 učencev je med letom izstopilo. V rednem času je 1. letnik uspešno zaključilo 51 učencev, 22 jih ima popravne izpite, 3 učenci pa so padli. Poprečna ocena 2,81. V 2. letnik je bilo vpisanih 80 učencev, od katerih' jih je uspešno zaključilo 2. letnik 52, 22 učencev ima popravne izpite, 5 učencev pa je padlo. Izobraževanje poklicnih delavcev je vse bolj pereč problem Ob naglem in intenzivnem razvoju znanosti in tehnike, ki sta nosilec in gibalo napredka tehnologije v naši samoupravni družbi, se moramo prizadevati oziroma naj bi b;Ja naša edina prvenstvena maloga —■. strokovni kadri. Vloga strokovnih kadrov postaja v sodobnem svetu vse bolj odločujoča. To zlasti velja za našo družbo, kjer se vse bolj osvobaja ustvarjalna pobuda. Pri današnji stopnji razvoja, ki prevladuje predvsem v zahodnih državah, nas terja, da se vključimo hitreje v tehnološko revolucijo, kot do sedaj. Za razvitimi deželami smo še vedno nekaj desetletij za njimi. S tem pa ni "mišljeno, da bi sedaj vodili tekmo z razvitejšimi deželami, temveč k temu nas sili predvsem materialna oziroma družbena potreba. Ukvarjam se s splošno problematiko učencev poklicnih oziroma periodičnih šol. Dodobra sem spoznal strokovno usposobl jenost m znanje učenca, ki konča poklicno ali njej sorodno šolo, zato tudi dobro vem, kakšno veljavo, prednost ima učenec poklicne oziroma periodične šole pri delodajalcu. Zbodel me je članek: »Nastaja vprašanje smotrnega izobraževanja poklicnih delavcev«, kjer je avtor imel namen, da prikaže bralcem diferenco med tistimi učenci, ki končajo poklicno šolo (bivša ind. šola) in poklicno šolo (bivša vajeniška šola), kjer imajo uveljavljen periodični pouk. Res je sistem šolanja in kriterij strožji pri prvi šoli, kar je razumljivo, da je teoretično znanje bolj- tako da znaša srednja ocena 2,82. 3. letnik je obiskovalo 76 učencev. V rednem roku in po popravnih izpitili je 3. letnik zaključilo 72 učencev, eden mora razrod ponavljati, trije pa so med letom izstopih. Srednja ocena je 3,21, kar je vsekakor pozitiven in nad-poprcčen uspeh v republiškem merilu. K zaključnem izpitu je bilo pripuščeno 65 kandidatov, od šei ne morem pa se nikakor sprijazniti s trditvijo avtorja članka, kjer hoče prikazati učence v praksi obeh šol v isti ravni. To -so povsem napačne in nepravilne trditve. Sama praksa in dolgoletna delovna izkušenost je pokazala, kakšno veljavo in prednost imajo učenci periodičnih šol prav zaradi praktičnega znanja pri delodajalcu. Postavimo kratko vprašanje mojstru orodjarne: »Eno mesto imate prosto, katerega izučenega orodjarja bi sprejeli na delovno mesto?« Vsekakor učenca, ki je obiskoval periodično šolo, saj je pri praktičnem znanju aktivnejši in sposobnejši, seveda pa pri tem ne mislim, da bi podcenjeval sposobnosti učencev ind. šole. Prikazati hočem, da le obstaja razlika. Ker so eni boljši teoretiki, drugi boljši praktiki, je strukturna vrednost oziroma kvalifikacija enaka, vsi pa so neobhodno naši delovni organizaciji potrebni. Ne smemo napačno vrednotiti sposobnost naših strokovnih kadrov, če pa še o njih pišemo, potem naj bo to realno pisan je. To vsekakor ni pot, ki vodi mlade k zainteresiranosti za poklicno izobraževanje. Ni dobro, da delamo privilegije in smo pri tem pristranski. Rajši stremimo za tem, da z ideološko vzgojo poskušamo odpraviti slabosti in dokajšnje mrtvilo, ki je nastalo med mladimi pri odločitvi za poklicno izobraževanje, Slavko Hočevar V. P. 8793/2 Dugo selo pri Zagrebu PRIPOMBA UREDNIŠTVA Mnenja o strokovnosti so različna. Prav bi bilo, da bi na ta vprašanja dalo svoje mnenje vodstvo Iskrine poklicne šole. teh jih je 48 položilo izpit, 13 jih ima popravni izpit, trije kadddati morajo izpit opravljati ponovno, 1 kandidat pa je zaradi bolezni odstopil. Omenjeni kandidati bodo opravljali izpite v jesenskem izpitnem roku. Rezultati tistih, ki so uspešno zaključili maturo, so naslednji: 4 odlični, 12 prav dobrih, 24 dobrih in 8 z zadostno oceno. Razpis za novo šolsko leto 1970/71 Na osnovi rednega razpisa,-ki je bil objavljen v dnevnih, časopisih kot tudi v našem (Dalje na 8. strani) (Po listu Iskra-RIZ) Šolski center Iskra - Kranj Zaradi premajhnega vpisa v poklicno šolo bo sledil ponoven razpis Kot smo že pisali, je problem v Iskrini poklicni šoli nastal ob vpisu za šolsko leto 1970/71; razpis je bil za 106 učnih mest, prijavilo pa se je le 40 kandidatov, 20 pa se jih je vpisalo naknadno in sicer po odklonitvi za vpis v tehniško šolo. Zaradi tega bo razpis za nekatere poklice v avgustu ponovljen. Zanimivo jc tudi poročilo Zaradi premajhnega vpisa v poklicno šolo bo sledil ponovni razpis (Nadaljevanje s 7. strani) glasilu, so bila na razpolago naslednja učna mesta: Učna Poklici mesta orodjar 22 fimomehanik 14 strojni ključavničar 11 rezkaJec 15 strugar - 21 elektromehanik 13 telefonski mehanik 10 Na omenjeni razpis se je priglasilo le 40 kandidatov. 20 kandidatov pa se je vpisalo naknadno in sicer po odklonitvi za vpis v tehniško šolo. Na podlagi psihoteh-ničnega testiranja vseh kandidatov so bili kandidati razvrščeni v naslednje poklice: Poklici število orodjar 14 finomehanik 10 strojni ključavničar 6 strugar 4 telefonski mehanik 11 elektromehanik 15 Od teh jih je 46 namenjenih za »Elektromehaniko« v Kranju, 9 za »Instrumenti« Otoče, 5 pa za tovarno »Elektromotorji« Železniki. Kot kaže tabela so povsem izpadli rezkalci, pa tudi ostali poklici (izjema sta poklica elektromehanik in telefonski mehanik) so deficitni?! Glede na tako nizek vpis v Iskrino poklicno šolo v Kranju je zadevna komisija v šolskem centru predlagala, naj se v avgustu ponovi razpis za 7 orodjarjev, 5 finomeha-nikov, 5 strojnih ključavničarjev, 13 rezkalcev in 17 strugarjev. Vse kaže, da bo treba problemu, ki se je letos pokazal ob vpisu v Iskrino poklicno šolo v Kranju, posvetiti vso pozornost. Ne sme se zanemariti naslednjih vprašanj: Kje je vzrok, in kaj bo treba ukreniti, če bo ostalo pri istem rezultatu oz. če se bo ta pojav ponovil v še ostrejši luči drugo leto? To ni le stvar posameznikov in zadevnih služb, pač pa so dolžni samoupravni organi, da takoj ukrepajo. Vsako zamujeno leto, na tem, tako občutljivem področju, bo našlo negativen odmev ki bo kazal na pomanjkljivo skrb v času, ko so se pojavili prvi resnejši problemi pri našem kadrovanju. ABC ZAHVALA Kolektivu tovarne aivto-električnih izdelkov »ISKRA« Šempeter pri Gorici in odboru ZB NOV se toplo zahvaljujeva za materialno in moralno pomoč, ki sta nama jo nudili ob nenadni izgubi našega dragega BORISA FRANCETICA 1 žena Tatjana s sinom Vojnrirjem DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Seska loka' J Tel. 22-221, lnt. 333. ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez šile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Nasloi uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221 int. 333 — Tisk in klišeji »CP Gorenjski tisk« Kranj iniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiU! Počitniški dom Iskra v Trenti Naš počitniški dom leži sredi idilične doline Trente — Na Logu 622 m — ob avtomobilski cesti, ki pelje prek Vršiča v sončno Primorsko. Tu je idealno mesto za oddih tistih, katerih zdravje zahteva čisti gorski zrak in mir. Od tu so možni krajši in daljši izleti, prav tako tudi zahtevnejše planinske ture. Ugodne so tudi avtobusne zyeze do Trente. V domu je na razpolago 5 sob s po štirimi ležišča; ob domu je možnost za kampiranje. Dom je le nekaj korakov oddaljen od hotela »Planinski orel«, ki ima z depandanso »Planika« 80 postelj. Ljubitelji planinskega sveta — oddih v Trenti vam bo zanesljivo ostal v prijetnem spominu. Na Logu je tudi planinsko-turistični muzej, ki je v isti stavbi kot naš počitniški dom. Od počitniškega doma je ca 15 minut hoda oddaljen planinski dom »Zlatorog« s 16 posteljami. Trentarji so odlični lovci in gorski vodniki. Ta kraj je znan po ovcah in odličnem trentarskem siru. Hiše imajo značilne zunanje lesene stopnice in hodnike, z ovčjim hlevom pri tleh in s skodlasto streho.