Ameriška Domovi ima AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGC ONLY NO. 97 National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 17, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX Sovjetska zveza grozi z obnovo preskušanja Sovjetski zastopnik pri razgovorih v Ženevi je zagrozil, da bo Sovjetija obnovila preskušanje atomskega orožja, te bo Francija nadaljevala svoje poskuse. ŽENEVA, Šv. — Sovjetska zveza je v preteklosti ponovno opozorila Združene države in Vel. Britanijo, da bo obnovila preskušanje atomskega orožja, če ne bo Francija opustila svojih preskusov. Sovjeti trdijo, da Francija preskuša atomsko orožje tudi za Ameriko in Anglijo. Zadnji preskus je Francija izvedla 25. aprila tekom upora v Alžiriji. Zahodni sili sovjetski protest ni prav nič iznenadil, čudili sta se le, kako da je bil tako kasen. Zavrnili sta pri tem odločno sovjetsko podtikanje, da bi naj oni imeli kako korist od francoskih preskusov. Izgledi za sporazum — slabi Pri razgovorih za sklenitev dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja je nastopil zopet zastoj. Sovjetija zahteva, naj nadzorovanje nad izvajanjem dogovora prevzame ttičlanski odbor, v katerem naj hi imel vsak član pravico veta. Da tak odbor ne bi mogel uspešno vršiti svoje naloge, je jasno, 2ato ga zahodni sili odklanjata. Po vsem sodeč Sovjetija ni pripravljena odpreti svoje meje mednarodni nadzorni koimsijii.. Hruščev sam jo je označil za vohune, ki jih ne bo sovjetska vlada nikdar pustila na sovjetska tla. Ker zahodni sili na dogovor brez mednarodnega nadzora nad izvajanjem ne • pristaneta, je malo upanja, da bi do kakega dogovora sploh moglo priti. Novi grobovi Molly Oates Pokojna Molly Oates s 3332 E. 118 St., o katere smrti smo poročali včeraj, je bila stara 48 let. Zapustila je moža Nika, sina Johna Kekiča, pastorke Yolando Sidari, Mary Mezza-testa in Angie Kessler, 11 vnukov, brata Antona Rusa in sestro Mary Lo Lunder. Bila je članica Društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek zjutraj ob osmih v cerkev sv. Treh Kraljev ob devetih, nato Kalvarijo. na Eichmann potegnil za seboj v ječo še drugega nacista DUNAJ, Avstr. — Znani na-cist Eichmann, ki je sedaj pred judovsko sodnijo v Jeruzalemu, gotovo ni mislil, da bo njegov Proces dal povod za podoben postopek v Avstriji. V Eichman-ttovem porocesu je bil Avstrijec ^ranz Murer obtožen kot ozek ^ichmannov sotrudnik. Da ima Murer dosti masla na Stavi, je razvidno iz tega, da je v Rusiji odsedel šest let zapora, ker se je “specijaliziral” v Preganjanju litvanskih Judov. Ko je bil še na Ruskem, so tudi avstrijska sodišča uvedla posto-Pok proti njemu, pa ga po nje-govi vrnitvi iz Rusije ustavila. Ka procesu v Jeruzalemu je pri-ato na dan toliko novega obte-^Inega materijala proti Murer-tu, da je avstrijsko pravosodno Ministrstvo sklenilo postopek Proti Murerju obnoviti. Murer Se v Avstriji ni prav nič skrival, Sa3 je bil nekaj časa celo pred-Sednik kmetijske zbornice nekje 513 štajerskem. Sedaj je znova v ječi. Združene države bedo skušale zadele iasec v dreigi plovbi Iste NEW YORK, N. Y. — Združene države se pripravljajo, da oedo poslale na Mesec raketo z vrsto aparatov, ki naj bi poroča, li preko radia na Zemljo, kaj so lam “odkrili.” V glavi rakete bo televizijski oddajnik, ki bo sporočal na Zemljo o zadnjem delu poti na Luno. Oddajnik se bo predvidoma pri padcu na Luno razbil, računajo pa, da bodo ostali aparati ostali nedotaknjeni in bodo iahko preko posebnega radijskega oddajnika poročali na Zemljo. Če pojde vse po načrtu bo novi ameriški “Lunik” na poti v dru-p polovici letošnjega leta. Če se zgodi nesreča, vam ne More nihče pomagati, če se ni-*te držali prometnih predpisov. Pred prekinitvijo vezi med Kubo in Vatikanom VATIKAN. — Kubanska vlada je odpoklicala svojega poslanika dr. Jose Ruiza Velasco, ki jo je predstavljal pri Sv. stolici od marca 1960, domov. Zastopnik poslaništva je izjavil, da ne ve, če se bo poslanik sploh še vrnil. Papeški nuncij nadškof Luigi Centoz je še vedno v Havani, vendar izjavljajo v Vatikanu, da ne vedo, če ima možnost prostega kretanja in vzdrževanja zvez. Odnosi med Katoliško cerkvijo in Castrovo vlado so se v zadnjih mesecih hudo zaostrili. Castro je zaplenil vse katoliške k>le in odvzel duhovnikom, ki niso rojeni na Kubi, pravico delovanja. Johnson na Tajskem Podpredsednik ZDA je priletel včeraj iz Hong Konga v prestolnico Tajske Bangkok, kjer so ga nad vse slovesno sprejeli. — Tajska se čuti ogroženo. BANGKOK, Taj. — Podpredsednik ZDA Lyndon B. Johnson je priletel včeraj sem. Na letališču ga je pričakaj predsednik vlade maršal Šarit Thanarat, ki se je za to vrnil v prestolnico iz obmejnega ozemlja, kjer skušajo komunisti organizirati upor. Johnson se je razgovarjal s predsednikom vlade o povečani nevarnosti, ki bo nastopila za Tajsko, če se komunisti utrdijo v Laosu. Dal mu je zagotovila, da bodo Združene države stale trdno ob strani države, če bi bila ogrožena od komunističnih napadalcev. Trdijo, da ni izključeno, da bodo prišle v kratkem času v deželo ameriške čete, da bo na ta način tudi na zunaj poudarjena odločnost ZDA braniti Tajsko pred komunisti. Podpredsednik ZDA se bo razgovarjal tudi z glavnim tajnikom SEATO Pote Sarasi-nom, nato pa odletel jutri v glavno mesto Indije New Del-h.i Strela ga je ubita CLEVELAND, O. — V ponedeljek popoldne je 71 let stari Benjamin Leavitt z University Heights igral na Shaynee Hills igrišču na Walton Hills golf. Ko sc je pripravljalo k nevihti, on ni prenehal, ampak je igral dalje. Nenadno je udarila vanj strela in ga podrla na tla. Dva druga igralca, ki sta bila v bližini, sta skušala od strele udarjenega spraviti k življenju z umetnim dihanjem, kar pa se jima ni posrečilo. Pristojbine za TV in radio oddajnike? WASHINGTON, D. C. — Načelnik Zvezne komisije za komunikacije Newton R. Mi-now je dejal, da bi rad uvedel plačevanje pristojbin za tele- Janez XXIII. napovedal novo socialno okrožnico VATIKAN, It. — V nedeljo 14. maja je poteklo 70 let, odkar je papež Leon XIII. razglasil svojo socijalno okrožnico "Rerum no-varum,” ki je vdarila kot bomba v takratno socialno politiko vseh narodov. Papež je v njej razvijal ideje, ki so jih mnogi smatrali kot revolucionarne, arugi pa zopet kot najnevarnejšo konkurenco socialističnemu gibanju. Dejansko je ta okrožnica pomenila in pomeni še danes osnovno filozofijo katoliškega socialnega mišljenja in dela. Važnost okrožnice je papež Pij XI. znova podčrtal z okrožnico “Quadragesimo anno,” ki jo je objavil 1. 1931. V njej je "az-vijal ideje, ki so se uveljavile v socialnem življenju tekom 40 let od 1. 1891 naprej. Sedaj je papež Janez XXIII. napovedal, da bo v par tedni razglasil novo socialno okrožnico, ki bo obravnavala vse najbolj pereče socialne probleme naših dni. Okrožnica bo obstojala iz štirih delov. Značilna bo po tem, da bo obsegala nezdrave socialne razmere po vsem svetu in se ne morda omejila samo na kraje z razvitim gospodarstvom. -------------o------ Nemška vlada hoče podpreti Izrael v procesu proti Eichmannu BONN, Nem. — Nemška vlada je sporočila Izraelu, da izraelsko sodišče lahko zasliši tiste naciste, ki živijo v Nemčiji, kar preko nemških sodišč. Na ta način bo proces samo pospešen in se tudi ne bo treba pečati z vprašanjem, kaj naj se zgodi z nacisti, ki bi prišli v Izrael. KENNEDY IN HRUŠČEV SE BOSTA SESTALA JUNIJA! Iz uradnih virov je prišla vest, da se bosta predsednik Kenndy in predsednik sovjetske vlade Hruščev sestala 4. junija letos na Dunaju. Namen sestanka je doseči boljše spoznanje stališč obeh držav v glavnih spornih vprašanjih mednarodne politike in s tem preprečiti korake, ki bi mogli sprožiti splošni vojni spopad. Razgovori bodo imeli neformalni značaj. WASHINGTON, D. C. — Med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo je bil dosežen sporazum o neformalnem sestanku predsednika ZDA Kennedya in predsednika sovjetske vlade Hruščeva 4. junija v avstrijskem glavnem mestu Dunaju. Uradni viri so pustili v javnost to vest, ne da bi dogovor o sestanku uradno objavili. Kennedy se bo sestal s Hruščevim dva ali tri dni po svojih razgovorih s predsednikom francoske republike De Gaullom. V krogih Bele hiše so glede sestanka različnega mnenja. Nekateri ga smatrajo za novo popuščanje Sovjetski zvezi, ki je v zadnjih mesecih kazala kaj malo želje po izboljšanju odnošajev z Združenimi državami, drugi pa poudarjajo, da je sestanek potreben prav za to, da prepriča Hruščeva, da se Amerika ne bo dala porivati sem in tja, kot bo njega volja._ predvidenem Glasovi o predvidenem sestanku so krožili v Washingtonu že nekaj dni, oživel jih je obisk sovjetskega poslanika Menšiko-va pri Kennedyu in njegova izjava, da je predsedniku izročil odgovor Hruščeva na njegovo pismo od 22. februarja letos. To pismo je moral nesti ame-liški poslanik Thompson za Hruščevim v Novosibirsk v Azijo, čeprav je bil Hruščev v času, ko se je Thompson vrnil iz Washingtona, v Moskvi in bi ga lahko sprejel pred svojim odhodom v azijski del Sovjetije. Hruščev se je v Novosibirsku razgovarjal s Thompsonom štiri in pol ure. Vsebina Kennedy-evega pisma in razgovora Nemčija je dovolila, da smejo Thompsona s Hruščevim nista zasliševanju prisostvovati pra- bili nikdar objavljeni. Povedano v ni zastopniki izraelske vlade in je bilo le, da je predsednik Ken-Eicbmanna. Sporno pa je, ali nedv v pismu izrazil željo po iz- jlm bodo nemška sodišča dovolila, da stavijo pričam tudi vprašanja. Nemška ustava menda tega ne dovoljuje. Izraelska vlada je vkljub temu prosila nemško, naj bi pravni zastopniki imeli pravico, da stavijo vpra- vizijske in radijske oddajni- šanja, na kar je nemška vlada ke, velike in male, izrazito poslovne in privatne. Komisija v celoti za to mi-ssl ni posebno navdušena. Enkrat so jo že skušali izvesti, pa je naletela v Kongresu na močan odpor. Podobna usoda jo čaka tudi sedaj. pristala. Zaslišani bodo štirje vodilni nacisti. V Jeruzalemu zaslišujejo ta teden priče, ki opisujejo Eich-mannovo delo v Avstriji in balkanskih državah. Zaslišane bodo tudi priče, ki kaj vedo o preganjanju Judov v Jugoslaviji. boljšanju odnosov med obema vodnikoma sveta in pripravljenost reševanja vseh spornih vprašanj mirnim potom. ■ Sovjetska politika v zadnjih mesecih je vrgla na sovjetsko pripravljenost v tej smeri velik dvom, zato so se nekateri izrazili proti nameravanemu sestanku Kennedya s Hruščevim. Zaostren mednarodni položaj je iz-gleda te pomisleke premagal nameri, da se “reši svetovni mir”. Mi C&.OUDY Vremenski prerok pravi: Sončno in toplejše. Najvišja temperatura 65. Cleveland, O. — Vsi mislimo, da bo o usodi miru v Laosu odločevala sedanja konferenca 14 držav v Ženevi. Tisti pa, ki opazujejo položaj v Laosu na samem mestu, so drugih misli. Trdijo, da bo prava odločitev padla v mali vasici Namone, ki leži ob cesti iz Vientiane v Luang Prabang in ki je sedaj pod kontrolo laoških komunističnih u-pornikov. Kraljevska laoška vlada je hotela imeti pogajanja za mir na kakem nevtralnem kraju, toda laoški komunisti so ob podpori nevtralcev pod vodstvom Sou-vanne Phoume izsilili izbiro vasice Namone, ki lahko postane tako slavna, kot je korejska vasica Panmunjom, kjer je bilo pred leti sklenjeno premirje v Koreji. Laoška kraljevska vlada ni morala samo popustiti v vprašanju, kje in kdaj naj se vršijo razgovori, ampak tudi v programu za pogajanja. Želela je irovna pogajanje v naj njeni zastopniki skupaj z delegati Souvane Phoume in komunističnih gverilcev obravnavajo samo dve točki: način kontrole premirja in formiranje nove nevtralne vlade. Gverilci so se obnašali kot zmagovalci in diktirali kraljevski vladi kot poraženi stranki svoj dnevni red, ki naj vsebuje med drugim sledeče točke: Najprvo se je treba zmeniti, kakšna naj bo nova koalicijska vlada. Takoj nato je treba določiti pristojnost znane mednarodne tričlanske komisije, kje, kdaj in kako naj kontrolira izvrševanje premirja. Takoj nato naj definira pojem “nevtralnosti” za Laos. Šele potem bo mogoče podpisati končni sporazum o premirju. To še ni vse. Komunisti zahtevajo tudi splošne volitve in pa brisanje vseh mednarodnih obvez sedanje kraljevske vlade. Vse to naj bo vsebina pogajanj. Vrstni red posameznih laoški vasici Namone točk bodo določili ta teden. Seveda bo pri tem obveljala beseda komunističnih upornikov. Kaj pomeni komunistični program za pogajanja in usodo Laosa, ni težko uganiti. Koalicijska vlada bo taka, kot jo bodo zahtevali komunisti. Tričlanska mednarodna kontrolna komisija bo postala organ komunistov. V komisiji sedi namreč komunist kot zastopnik poljske vlade. Ta bo sabotiral in vetiral vsak sklep, ki ne bi bil v okviru pristojnosti komisije, kot jo bodo določili v vasici Namone. Koalicijska vlada se bo morala končno držati take “nevtralnosti”, kot bo definirana v sporazumu o premirju. Poleg tega bo morala razveljaviti vse obveze sedanje kraljevske vlade, to se pravi: morala bo poprositi ameriško delegacijo, naj gre domov. Laoški komunisti že napovedujejo, da se bodo pogajanja v Namone vlekla cele mesece, ne pa morda samo tedne. S a m o z a v est komunističnih gverilcev ne pozna nobene meje. Na vprašanje, zakaj niso mogli preje začeti razgovorov osnovi prem irja, odgovarjajo kratko: “Kraljevski vojaški oddelki so se umikali s tako hitrostjo, da jih nismo mogli dohiteti, zato tudi ni bilo mogoče u-gotoviti demarkacijske črte kar čez noč”. Šef delegacije komunističnih gverilcev je na prvi seji izjavil, da so gverilci zmagali v državljanski vojni in da “je Kennedy moral prositi za premirje”. Komunistična taktika je pri-lično jasna: Pogajanja v Namone smatrajo za važnejša od onih v Ženevi. Skušali bodo ženevska prilagoditi tistim v Namoni. Odnosi med člani vseh treh delegacij so bili zelo dobri, skoraj prisrčni. Takoj po prvi seji so odšli na bogato skupno večerjo in se tam zabavali kot stari znanci in prijatelji brez razlike, | kateri delegaciji pripadajo. Fanlin umoril mater GLENDALE, Calif. — Ronald Wolff, 15 let stari odlični dijak, je pobil in zadavil svojo mater, *er ga je ponovno kregala zaradi aretacije od strani policije. Fantin je sklenil svojo mater umoriti na Materinski dan, pa se mu za to ni ponudila priložnost. Mati ga je prijemala, ker je. kot sam pravi, skušal priti v tujo hišo, da bi omamil in fotografiral nekega dekleta. Pri tem je obtičal v dimniku. Policijd ga je prijela in ga obtožila vloma. Po umoru je Ronald odšel na policijo in prijavil svoj zločin. Zasliševalcem je dejal, da je pred tem pokleknil poleg mrtvega trupla matere in molil. V Indiji izbruhnila k jga "NEW DELHI, Ind. — Indija je edina izmed tistih nesrečnih dežel, ki še niso znale ukrotiti kuge, dasiravno javna uprava napenja vse sile. Vsakih par let so cuga znova pojavi kot epidemija, navadno v velikih pristaniščih. Kugo namreč navadno prenašajo miši in podgane, ki potujejo s tovornimi parniki. Sedaj je kuga izbruhnila v pristanišču Kalkuta. V treh tednih je bilo že 123 smrtnih slučajev. V primeri s prejšnjimi epidemijami je izredno malo število smrtnih slučajev, dokazuje pa vendarle, da ta strašno nalezljiva bolezen v Indiji še ni zatrta. Iz Clevelanda in okolice V Slovenijo— Sinoči je odpotovala v Nev/ York skupina 46 rojakov in rojakinj, ki se bo danes z ladjo Queen Mary podala preko morja v domovino. Vsem je vso potrebno pripravila za pot A. Kol-landrova pot. pisarna. Srečno pot! Rojstni dan— Prihodnji teden, 25. maja. bo praznovala Mrs. Mary Rovanšek v Conemaugh, Pa., mati gl. podpredsednika ABZ in tajnika Društva Ivana Krstnika št. 37 ABZ Cirila Rovanška iz Clevelanda, 85. letnico rojstva. Slavljenka ima osem sinov in hčer Mrs. Angelino Yerina. Sin Louis je državni poslanec. Mrs. Mary Rovanšek s sorodniki in drugimi prijatelji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Rojenice— Pretekli teden se je rodil g. Rudiju Leksanu in njegovi ženi Majdi. roj. Hren, na 1150 E. 66 St., fantek-prvorojenec. S tem je postal g. Ignac Hren z 1099 E. 68 St. četrtič stari oče! Čestitamo! Dopolnilo— Pok. John Kovačič je bil doma v vasi Uzmani v fari Rob na Dolenjskem. Na Havaje----- Če želi kateri članica SŽZ potovati na Havaje letos 26. julija, naj kliče LA 4-7724. Rojstni dan— Danes praznuje dolgoletni zvesti naročnik AD Anton Novak na 1000 Greekview Dr. svoj 72. rojstni dan. čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Davke na obresti in dividende bo menda vendarle treba plačevati WASHINGTON, D. C. — Predstavniški dom je izglasoval zakon, da ostane za korporacije davčna lestvica nespremenjena za novo davčno leto. Zakon pride pred senat, tam pa bodo nanj obesili dodatek, tako namreč mislijo na Kapi-tolu, da naj bodo banke obvezane, da od obresti in dividend odtegujejo na račun dohodnine, tako kot delajo sedaj podjetja pri izplačilih mezd in plač. Potem bo zakon šel na novo pred skupno komisijo senata in predstavniškega doma, ki bo odločila, ali naj banke odtegujejo dohodnino od pripisanih obresti in inkasiranih dividend ali ne. — Okoli 39 odstotkov površine države Idaho je pokrite z gozdom. Zadnje vesti OTTAWA, Can. — Predsednik John F. Kennedy in njegova žena sta bila včeraj popoldne sprejeta ob svojem prihodu sem na uradni obisk z vsemi slovesnostmi. To je prvi Ken-nedyev obisk v tujini, odkar je postal predsednik ZDA. SEOUL, Kor. — Gen. Chang Do-Young, vodja vojaškega u-pora, je izjavil, da ima vso deželo pod svojini nadzorstvom. Razpustil je parlament in vsa krajevna zastopstva, oklical obsedno stanje in uvedel policijsko uro od 7. zv. do 5. zj. Pred s c dnik zakonite vlade Chang sc nekje skriva kljub pozivu predsednika republike, naj se udeleži “seje državnega sveta”. Združene države še vedno stoje na strani izvoljene vlade. Poveljnik 1. korejske armade je danes objavil, da je v boju za oblast v državi “nevtralen”. COLUMBUS, O. — Glavna skupščina je preglasovala guvernerjev veto o prenosu 15 milijonov dolarjev iz državnega sklada za ceste v sklade mest in okrajev. ŽENEVA, Šv. — Angleški zunanji minister je pozval sinoči Sovjetsko zvezo in ZDA, naj prenehata pošiljati orožje v Laos. Kitajski zunanji minister je napadel podpredsednika ZD.A Johnsona češ, da pripravlja vojno v jugovzhodni Aziji. Ameriški državni tajnik je zahteval popolno ustavitev sovražnosti v Laosu. Ameriška Domovina 7% IVI E ■*«<=<% 1*1^-HOWE- <3117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ~No. 97 Wed., May 17, 1961 Titovci se poganjajo za mirno sožitje s politično emigracijo Med tem ko se drugovrstni titovski propagandisti v Združenih državah zaletavajo v protikomunistično emigracijo, se titovski konzuli ženejo za nekak tih dogovor o "nenapadanju,” oziroma mirnem sožitju s politično emigracijo iz Jugoslavije tako v državah zahodne Evrope kot tudi v Združenih državah Amerike in v Kanadi. V Evropi je v tem pogledu delaven zlasti Titov konzul v Trstu. Čikaška “Danica” poroča o razgovoru tega konzula s skupino hrvaških političnih emigrantov, ki se je razvijal nekako takole; Konzul: “Jugoslavija danes ne želi voditi borbe proti vam . . . Dobro ... tu ste in tu lahko ostanete . . . nihče vas ne sili, da menjate svoje bivališče. Delajte, zaslužite, toda čemu bi morali nas napadati?” Emigrant: “Pa ... nek razlog bi bil . . . vsaj mislim . . . poleg tega smo nekaki politični begunci . . .! Konzul: “Evo, to je napak . . . Pustite, prosim Vas, to. Kdo je politični begunec? Ali ne vidite, da je večji del emigracije utonil v raznih poslih? Kdo misli na vaša politična vprašanja? Morda nekateri redki, ki imajo od tega korist! Kaj imate Vi od te borbe? Zakaj se ne brigate za svoj posel? Vi trgujete, trgujte, zaslužite, mi Vam bomo pri tem pomagali. Potrebujete blago, kredite ... mi smo tu, da vsakemu pomagamo . . .” Emigrant; “Dobro . . . gospodarska stran, toda jaz ponavljam, da obstoje politični momenti, zaradi katerih se mi ne moremo razumeti!” Konzul: “Kako? Ali ne vidite, da imamo dejansko danes i Vi i mi samo enega sovražnika. To je Moskva! Ako pride ona, potem boste vi izgubili poslednji utrinek upanja, da se bi nekoč le vrnili domov. Oni (Sovjeti) žele uničiti Jugoslavijo, žele uničiti tudi vas. Ali ne vidite skupnosti interesov Ali ne bi kazalo vašo borbo obrniti proti Moskvi? Čemu jo obračate proti nam, proti Jugoslaviji?” Emigrant: “Lepo govorite . . . toda jaz bi rad vedel, od kdaj ste proti nam tako miroljubno razpoloženi, kako je mogoče, da se je 1945 leta odigrala ona strahota pri Pliberku? Ni bil tudi ono “naš narod,” ki je bil tam poklan? Niste tedaj dejansko uničili vsako možnost pomiritve z emigracijo in narodnimi krogi? Kako morete ono opravičiti. Konzul: “Ravno prav, da ste to omenili . . . nam ne bi nikdar prišlo na misel kaj takega, da ni bilo ruskega pritiska, ruske izrečne zahteve ... to je še en razlog več, da vodite borbo proti njim. . .” “Danica” poroča, da titovci s svojimi predlogi v Italiji niso dosegli dosti. Bolj uspešni so baje v Avstriji in Nemčiji, kjer je večje število hrvaških političnih emigrantov začelo “gospodarsko” sodelovati s predstavniki titovske Jugoslavije. Med temi naj bi bilo tudi nekaj članov odborov hrvaških političnih organizacij . . . Da titovski napori niso namenjeni samo hrvaški politični emigraciji, je več kot jasno. Nič manj delavni niso Titovi uradni zastopniki v pridobivanju stikov in sodelavcev med srbskimi, macedonskimi in slovenskimi emigranti. Vabijo jih na svoje proslave, skušajo si pridobiti vstop v njihove domove, če ne gre pri glavnih, pa pri — zadnjih vratih! Tak poskus je pred nedavnim časom napravil Titov zastopnik tudi v Clevelandu. Iskal je zveze z “novonase-lienci,” prišel je celo že v neposredno soseščino Ameriške Domovine, notri pa se le še ni upal. Morda je nasedel lastni titovski propagandi, da imamo mi “krvave roke” in da mu utegnemo pri belem dnevu zaviti vrat? Mož je gotovo sodil po lastni meri, saj je bil partizan in je brez dvoma dal marsikoga “Matildi povohati,” kot so v onih dneh imenovali streljanje svojih nasprotnikov. Končno se je le usodil in pri enem izmed znanih političnih imigrantov pri zadnjih vratih stopil v hišo. Povedal je kar naravnost: Jaz sem Titov konzul in bi se rad menil z Vami o tem, ali ne bi bilo mogoče ustaviti medsebojnega napadanja. Ali ne bi politična emigracija bila pripravljena prenehati z napadi na Jugoslavijo? Emigrant, ki je bil zaradi nepričakovanega obiska presenečen. je nepovabljenega gosta spravil čim hitrejše skozi vrata. Povedal mu je naravnost, da se nima z njim kaj razgovarjati. Titovecc je skušal priti v stiki tudi z drugimi “novimi” s podobnimi predlogi. Pri tem je zatrjeval, da je sedaj v Jugoslaviji vse drugače, da ta nima nič proti emigrantom in da ti lahko gredo mirno domov na obisk, kjer jim ne bo nihče nič žalega storil. Kot zgled je navajal celo neke bivše domobrance, ki so bili lani na obisku v Jugoslaviji. Zanimivo je, da ta titovec ni maral nič vedeti o pomoru domobrancev, čeprav je bil, kot je sam dejal, načelnik štaba Titove armade v Celju ravno v onih dneh, ko so pripeljali domobrance v Teharje pri Celju in jih nato pobijali . . . Deset tisoč pobitih domobrancev po končani vojni je težak greh, za katerega pa niso odgovorni v Moskvi, ampak v Beogradu in — Ljubljani. Upamo, da bo g. A. Š., ki potuje Pr6 danes v Slovenijo in obljublja, da bo tam proučil položaj ter U nam o svojih izsledkih poročal v Ameriko, posvetil primernih ^ pažnjo tudi pokolju 10,000 domobrancev v juniju in juliju 1945. Za kažipot mu lahko služi “Vetrinjska tragedija.” Titovski napori za sodelovanje in “mirno sožitje” so pri nekaterih uspeli, v ZDA manj, bolj pa v Kanadi, posebno v Torontu, kjer so titovci zbrali okoli konzulata malo skupino “najnovejših” izseljencev. Da bi maščevali svoj neuspeh v prizadevanju za “mirno sožitje” s politično emigracijo, ki jim mora biti vsekakor hud trn v peti, so Titovi konzuli v zadnjem času zopet začeli zavračati “novim” vize, izuzeti niso niti vojni ujetniki iz Nemčije, katere so še pred nekaj tedni izrečno vabili na obisk v domovino. Morda bodo svoje stališče zopet spremenili, če Popovičev obisk v Moskvi ne bo privedel do zaželjenega bratskega objema. naših ljudi, ki so že prej bili reganjani od Nemcev. BESEDA IZ NARODA J. M.: Pobijanje, "likvidacija," nasprotnikov je za komuniste samo po sebi umevno! (Nadaljevanje) lit ta 1940 so po padcu Poljske prihajale od tam tako grozne vesti, da jim skoraj verjeti nismo mogli. Istočasno pa so komunisti v Mariboru, tik olb nemški meji, organizirali štrajke in demonstrirali po ulicah, razbijali in vpili: Dol z vlado, dol z Jugo. slavijo, živel Stalin, Heil Hitler. Vse to je bilo v skladu z zavezniško pogodbo med Hitlerjem in Stalinom, ali če hočete, med komunisti in fašisti. Ko sta Hitler in Stalin skupno napadla Poljsko, je komunistična centrala v Moskvi proglasila začetek vojske proti “imperijalističnim svinjam.” Vsa zapadna Evropa je kmalu omahnila pod nemškimi tanki in 1 nemško prodiranje se je ustavi- ; lo šele ob Kanalu pred Anglijo. 1 Kam se bodo obrnili? Ostala je 1 samo še Jugoslavija in — Rusi- [ ja. Slovenci op severni meji smo | postali še bolj zaskrbljeni in lju-1 dje so bili prestrašeni. Letaki KP pozivajo k dezer-taciji Da bi narod pomirili in ohranili trdno slovensko zavest, sem v jeseni leta 1940 in spomladi 1941 peš prehodil vso severno slovensko mejo in v vsakem kra. ju imel narodne sestanke vplivnih slovenskih ljudi. Ko sem zgodaj zjutraj peš koračil iz kraja v kraj, sem našel po cestah raztresene letake s podpisanim pozivom Komunistične partije: Slovenci! Če bodo Nemci vkorakali v Jugoslavijo, odvrzite puške v koruzo! Ne borite se za gnilo Jugoslavijo in kapitalistične izžemalce. Komunizem in nemški nacijonal-4Socijalizem sta bodoča reda sveta, ki bosta dvignila delovnega človeka . . . itd. Zadnjega sem pobral v Artičah pri Brežicah par dni pred izbruhom vojske, potem sem šel k vojak o: Ko |e ob izbruhu vojske Jugo-slavij I oklicala splošno mobili-so se vsi komunisti po- brcnil od sebe. O joj, tedaj so pa zavpili: Slovenci, pomagajte nam vas osvoboditi. Komunisti s