Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
Slev. 272.	V LjoDIM v soboto. dne 27. novemura 1S20.
LBlfl XL Vili.
»SLOVENEC« velja
p« noitl u vse strani Jngs-
alavlja la v LJablfaai: n celo leto naprej. I 180-— ia pol lata H .. „ 9>— ta četrt lata * *. „ 4V— sa ei mesec „ .. „ 15-—
Sa laosemstvo neIole'.ao K 24(h
sa Sobotna Izdaja: b
ka oelo leto.....K 30-—
n laosemstvo • . . . „ 35 —
i Inseratl: Gnoatolpna petltrrata (a» <nui stroka la 3 mm visoka ali a|e
prostor) aa enkrat ... po K B*— poslana Itd. . . po K t1*.
Pri večfem narodlln popust
Na|man|li oglas j 9/9 mm K19.
Ishaja vsak dan IsvseauM po> nedeljek la das po Dra*nik«, ob 5. uri zjairaj.
Hr Uradništvo ]• v Kopitarjevi alfe! itev. 8/m. opisi ae ae vračajo; aelraaklraiia pisma se ae sprejemajo. Dre da. telet «tv. SO, oprava, štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava |e v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljnbl|anske št. 650 aa naročnino la St 349 sa oglas«, avstr. In češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero. 7568.
Naša stranka in Ljubljana.
Cela desetletja je lažinarodnoiiupredna stranka neomejeno gospodarila v beli Ljubljani. Svoje gospodstvo v prestolnem mestu si je zasigurala z nazadnjaškim volivnim redom, ki je dal samo petičnim in bogatim možnost, priti v občinski svet, kjer so liberalci brez kontrole razpolagali z davki ljubljanskega prebivalstva. Cel Čas svojega gospodstva stranka ljubljanskih kapitalistov ni strorila ničesar za socialno povzdigo srednjega iu pa nižjega stanu. Vsa dobra mesta v občinski upravi so se zasedla s protežiranci nazadnjaške napredne gospode. Položaj delavskega stanu v Ljubljani je bil neznosen. Mestni delavci so se neusmiljeno izkoriščali, za stanovanja siromašnih slojev se ni nič naredilo, trpini so bili prepuščeni usodi. Podpiral se je pa velekapital, ki je tlačil ubogo ljudstvo in polnil žepe onih, ki so bili v milosti pri na-rodnonapredni stranki. Zato so ti gospodje Ljubljano imenovali svojo trdnjavo, za katere zidovi so nemoteno uživali vse dobrote tega življenja.
Prvi, ki je to trdnjavo naskočil in po ljutem boju zavzel njene zidove, je bila Slovenska ljudska stranka. Ko je prišla do od ločilne moči v deželi, je bilo prvo, da je ob najljutejši obstrukciji liberalnih buržujev skle nila moderen volivni red na podlagi proporca, vsled česar so se odprla vrata v ljubljanski 1 občinski svet ne samo SLS, ampak tudi za-J stopnikom socialne demokracije. Od takrat imamo v ljubljanskem občinskem svetu močno in zdravo- opozicijo, ki gleda liberalnim mogotcem na prste in preprečuje strankarsko uporabo ljudskega denarja. Kar se je sklenilo dobrega za povzdigo naše prestolice, je delo opozicije, ki je prisilila kapitalistično večino občinskega sveta, da se vsaj deloma ozira na jiotrebe srednjega in delavskega stanu v Ljubljani.
SLS pa je tudi po prevratu svojo pozornost obrnila v prvi vrsti na Ljubljano, da omogoči ljudstvu prevzeti upravo stolnega mesta in je popolnoma iztrgati iz rok liberalne buržuazije, ki si je po letu 1918. v preslep-Ijenje javnosti nadela ime jugoslovanske »demokratske« stranke. Sklenila je občinski volivni red na podlagi splošne in enake volivne pravice, ki bi popolnoma pomedel z liberalnimi milijonarji, akcijonarji in dividendarji v ljubljanskem občinskem svetu, ako bi jugoslovanska >demokratska stranka« v BeJgradu pri svojem Pribičeviču in Draškoviču ne bila zintrigirala zavlačevanje tega sklenjenega in od regenta potrjenega demokratičnega voliv-nega reda.
Zato se liberalna večina v naši mestni »pravi še danes šopiri dalje v neizmerno škodo srednjih in siromašnih slojev. Vsled tega naša prestolica od dne do dne bolj proj^ada. Kaj je postala bela Ljubljana pod gospod-stvom liberalne, zdaj ^demokratske« stranke! Kdor jo danes pogleda, si ne more kaj, da se ne spomni na pesem: »Stoji, sloji Ljubljanca, Ljubljenca dolga vas!« Neregulirana reka, neizvedena kanalizacija, neznosni smrad, ce-sle polne prahu, ozračje, okuženo od nesuage, ki leži povsod na kupili. Stavbena podjetnost je izumrla, vse propada, stanovanjska beda je taka, da komaj miš najde sebi luknjo. Brezposelnost je vsak dan večja, izsušene, gladile postave se vlačijo po ulicah, bršljin rasle po zidovih. Če ostane mesto še dolgo v oblasti le stranke, bo Ljubljana pod županovaujem dr. Ivana Tavčarja v doglednem času romantična razvalina, kakor jo on opisuje v svojih romanih. Zdaj pa poglejte Maribor, da nc govorimo o prekrasni prestolici bratske Hrvatske.
Volitve v konstituanlo so najusodnejšega pomena ravno za Ljubljano. Sijajna zmaga SLS v Sloveniji je izven vsakega dvoma. In Ljubljani more biti samo v največjo korist, ako ^ la zmaga ovenčana s popoluim porazom buržujskih ccntralistov tudi v prestolnem mestu. Ljubljano bi slovenski ceutralisli polagoma popolnoma izbrisali iz števila mest, tajti centralizem bi težišče države preložil popolnoma na vzhod, dočim ima Ljubljana edino bodočnost kot sreuišfe avtonomno Slovenije ! avtonomno upravo, uradi in gospodarskimi »odjetji, kot prestolica samoupravne dežele, *moupravljajočega se slovenskega naroda, ■ospodstvo liberalizma na ljubljanskem masirata pa iako in tako preneha, kajti SLS ne 10 trpela, da bi bil slovenski srednji in nižji
stan še dalje v Ljubljani zapostavljen in da bi ne prišie do veljave slovenske ženo v Ljubljani, na katerih leži danes vsa teža neznosnih draginjskih razmer in katerim je SLS za-vojevala volivno pravico v občinskih svetih!
Če se vpoštevajo vsi ti razlogi, se Ljubljani v nedeljo ne bo težko odločiti, ali voliti za itak na vlogo neznatne manjšine v kou-stituanti obsojeno JDS, ali pa Slovensko ljudsko stranko, ki hoče, da bodi bela Ljubljana središče bogate, procvitajoče, samo sebe upravljajoče Slo ven j je!
Belgrad, 26 novembra.
Za danes, v petek je bila sklicana seja ministrskega sveta, kjer se bo vršilo posvetovanje o ustavnem načrtu ministra za konstituanto dr. Laze Markoviča.
Minister dr, Korošec se te seje ni mogel udeležiti, ker je odpotoval v Maribor, da izvrši svojo volivno dolžnost. Na željo ministrskega predsednika dr. Vesniča je dr. Korošec o ustroju bodoče ustave podal pismeno sledeče mnenje:
Država mora biti edinstvena, imeti mora eno ustavo, eno državno ozemlje, eno državljanstvo z enotnimi državnimi pravicami, kakor tudi eno državno oblast, ki se očituje v zakonodaji ter upravni in sodnijski funkciji. Država mora imeti eno obliko vladavine ter enega in istega nosi-telja državne oblasti. V mednarodnih oziroma meddržavnih političnih ter carlnsko-trgov.ških odnošajih ima edino država pravico zastopstva in sklepanja pogodb. Hkrati je država nositeljica oborožene sile ter je dolžna čuvati skupne koristi.
Poleg označenih pravic in dolžnosti, ki so z bistvom države tesno združene, je treba da so skupne in za celo državo enotno urejene sledeče zadeve:
1.	Denar, državna posojila, monopoli, lastnina in uprava prometnih sredstev, ki so važna za celo državo (železnice, plov-stvo, pošta, telegraf, telefon itd.).
2.	Obče državljansko, zemljiško in strokovno (rudniško, pomorsko, trgovsko, obrtno-industrijsko, menično, bančno, kreditno in immaterialno stvarno) pravo. Ci-vilno-pravdni izvršilni konkurzni red itd., ki se na vse to nanaša ter kazensko pravo kazenski pravdni red.
3.	Okvirna zakonodaja:
a) ki se nanaša na stanovsko pravne zadeve (kmetijsko, obrtno-industrijsko, trgovsko (samo stanovske določbe), uradniško, delavsko pravo ter odvetniški, notarski, zdravniški, inžener-ski zakon itd.);	i
b)	glede razmerja države do Cerkve, prosvete, zdravstva, socialne politike;
c)	glede organizacije uprave in sodstva. 4. Skupne finance.
Za kritje skupnih državnih stroškov je treba, da ima država poleg svojih dohodkov iz svojih resorov in podjetij (pre-voznine železnic, pošto itd., carina, monopoli, pristojbine itd ) pravico uvesti enoten progresiven dohodninski davek.
K členu 3. Službeni jezik je za zakone, parlamentarne zapisnike in stenografske beležke, za vse akte in obeležja splošnega državnega znaka, za vse dopisovanje med centralno in pokrajinsko oblastjo, za predloge, ki se vlagajo na državno centralno oblast in njeno organe, sploh za vse uradovanje in službene spise v celi kraljevini: srbski ali hrvatski in slovenski. Govori v narodnih predstavništvih morejo biti v katerem koli dialektu srbskega, hrvatskega ali slovenskega imena.
V kolikor se po potrebi morejo dopustiti v uradnem poslovanju s strankami jeziki drugih, v kraljevini nastanjenih narodnosti, se bo uredilo z zakonom.
K členu 35.
Volivno pravico ima vsak državljan, moškega in ženskega spola, ki je dovršil 21. leto.
Člen 36.
Senat je sestavljen iz sto članov, ki jih izvolijo:
Trgovske, industrijske, obrtne in delavske zbornice, kakor tudi zveze kmetijskih zadrug.
Univerze v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in visoke šole v činu univerz.
Organ izirane veroizpoved i.
Akademija nauka v Belgradu in Zagrebu.
Člen 58.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se deli v avtonomne pokrajine, ki obsegajo po možnosti zaokrožena kulturno in gospodarsko enotna ozemlja. Število teh ozemelj bo določila ustavotvorna skupščina.
Pokrajine se delijo v okrožja in občine, katere so istotako kakor pokrajine pravne osebe po javnem in privatnem pravu.
Pokrajine in okrožja so obenem samoupravne edinice iu krajevne edinice za državno pravo, občine so samo samoupravne edinice.
Vsaka pokrajina, okrožje in občina ima svoj zbor (skupščino) oziroma svoj odbor. Pokrajinski in občinski zbor si izvoli sam svoje predsedstvo.
Pokrajina ima svojo vlado, ki jo sestavi predsednik. Pokrajinska vlada je naj« višji izvrševalni organ pokrajinske samouprave.
Predsednika pokrajinske vlade imenuje v ladar na predlog ministrskega sveta izmed treh kandidatov, ki jih je določila iz svoje srede pokrajinska skupščina. Vladar ga istotako razrešuje njegovih dol* žnosti.
Predsednik pokrajinske vlade in njeni člani so odgovorni v vseh avtonomnih zadevali pokrajinski skupščini. Proti njihovim rešitvam v avtonomnih zadevah ni dopustna nobena pritožba izvzemši na pokrajinsko upravno sodišče. Avtonomnih resorov tičoče se posle državne uprave v pokrajini upravljajo pristojni člani pokrajinske vlade. Predsednik pokrajinske vlade stoji na čelu vse številne državne uprave v pokrajini. Člani pokrajinske vlade so v tej funkciji odgovorni resortnim ministrom, predsednik pokrajinske vlade pa ministrskemu svetu.
Pokrajinska vlada imenuje, premešča in odstavlja uradnike vseh resorov, ki jih ona upravlja. Imenovanje, premeščanje ali odpust uradnikov od šestega činovnega razreda dalje mora odobriti pristojni minister. Premestitev uradnikov iz resorov, ki jih upravlja pokrajinska vlada, v območje druge pokrajinske vlade, ali v ministrstvo in narobe spada v delokrog pristojnih resortnih ministrov, ki so pa pri tem vezani na soglasje dotičnih pokrajinskih vlad. Vsi uradniki, od pokrajinske vlade imenovani, so tudi njej odgovorni.
Uradniki onih panog državne uprave v pokrajinah, ki jih ne upravlja pokrajinska vlada, so odgovorni pristojnemu ministru, ki jih v svojem delokrogu nastavlja, premešča in odpušča. Načelnike najvišjih upravnih enot te vrste v pokrajini imenuje, premešča in odstavlja pristojni minister dogovorno s predsednikom pokrajinske vlade. V vseh važnih zadevah občujejo ti načelniki s pristojnim ministrom potom predsednika pokrajinske vlade. V sporih med različnimi pokrajinskimi vladami kakor tudi v sporih med pokrajinsko in centralno viado razsoja državno sodišče.
Zakone, ki jih sklene pokrajinska skupščina, predlaga predsednik pokrajinske vlade potom ministrskega sveta vladarju v potrdilo prej, nego se objavijo. Ako se zakon ne potrdi v roku dveh mesecev, pa tudi ne vrne predsedništvu pokrajinske vlade, da bi mogla skupščina na novo vzeti v pretres, tedaj mora predsednik pokrajinske vlade, ako ga pokrajinska vlada izrecno pooblasti, ta zakon razglasiti.
Pokrajinska vlada izdaja izvršilne naredbe za vse pokrajinske, kakor tudi državne zakone.
ali
fsi zavedni Slvvenci s SLS za pravice s Im. ljudstva!
SLS o avtonomni.
Na drugem mestu priobčujerro zakonski načrt o avtonomiji, ki ga je dr. Korošec kot predlog S. L. S. izročil ministrskemu svetu.
Ta načrt vsebuje najdalekosežnej&o avtonomijo Slovenije kot pokrajine enotne države SHS z deželnim zborom, s po-stavodajno močjo na podlagi splošne in enake volivne pravice in avtonomno de-žeino vlado za Slovenijo.
To g"ovori več kot vse vpilje naših nasprotnikov, ki se hlinijo, ua so za avtonomijo, niso pa predložili nobenega načrta za avtonomijo, temveč so sc izrskli za centralistični načrt ministra za konetitu-anto dr, Markoviča, katerega je ta včeraj predložil ministrskemu svetu v odso'n sti dr. Korošca in hrvatskih ministrov!
S. L. S. jc zopet pokazala, da ima le ona jasna načela in trdno voljo izvpjevali slovenskemu ljudstvu njegove pravice.
JDS pa in vse druge liberalne in socialistične stranke samo vpijejo ter razdirajo.
V nedelio bo slovensko ljudstvo pokazalo. da svoje usede nc zaupa kriča-čein in razdiravccm, ampak svoji ljudski stranki, kateri sc zanj bori in dela,
dr. Tavčar v kon-flifijaniifforsizaE. ut»B£ano?
1.	Zagovarjal centralnem, da se prenese iz Ljubljane dosedanja avtonomna uprava v BelgrH, da se naf.i uradi premesti v centrum, da tako Ljubljara neha biti prestolica Slovenije in postane brezpomembno obmejno meslese,
2.	Odcbraval centralistično politiko, vole . katere se bo slovensko uradništvo prestavljalo iz aežcie kakor se zdaj prestavljajo akt:,ni častniki.
3.	Sc potegoval za cenlraliziranje kulturnega življcaia v središču izven Slo-
vence, vsled česar bo propadla naša uni« verza, bo prizadet usoden udarec slovenski znanosti in bo umirala slovenska literatura in umetnost.
4.	Bo tako zakrivil popolno obuboža« nje Ljubljane, ki bo končno padla do vloge trga na meji države, brez svojih političnih uradov, svoje lastne uprave, velikih gospodarskih podjetij, brez političnega pomena in velikih kulturnih naprav, ime-joč neko važnost le kot vojaška postojanka na jugoslovansko !ački meji.
5.	Bo itak, kakor se verodor' 'no čuje, po nekem času odstopil, da naprav« mesto splošno nepriljubljenemu dr. Kramarju, ki bo v konstitunnti nadaljeval
'njegovo politiko.
ram««*
Somišljeniki Slovenske ljudske stranke, za nss velja volivna dolžnost!
im>j imt
Str«« X
>{5tOVCNEC< da« 27. tovtimVr* ltofti
*tev. 272.
Ukaz generalstabsiefa dr. Žerjava pred dvanajsto uro.
Jugoslovansko demokratsko stranko volitve v nedeljo zelo skrbijo. Že celi teden v »Jutru« dan na dan roti vse »svobo-domislne« elemente, naj se ne cepijo, naj vsi oddajo svoje glasove za J. D. S. in vendar sprevidijo grozno nevarnost klerika-lizma. Še bivši cesar Karel jim mora na pomoč, ki bo glasom »Jutra« čez nekaj dni s celo armado vdrl čez Karavanke na Kranjsko, ako ne zmaga J. D. S. Svobodomiselni pa morajo imeti zelo trdo kožo, ker se jih nič ne prime. Nočejo in nočejo poslušati svarečih klicev iz Ljubljane in se cepijo dalje. »Jutro« je danes že čisto obupalo in svobodomislne raalkontente in samostoj-neže zmerja s »čivkajočimi vrabiči«, ki po gostilniških kotih samo> zabavljajo, mesto da pomagajo generalom do poslanskega
mesta.	#
Zdaj pa se je oglasil sam vitez Jurij, ki bo premagal ostudnega klerikalnega zmaja, Žerjav, in je izdal ukaz v »Slovenskem Narodu«, glasilu svojega šefa dr. Tavčarja, ki je za take stvari vendar-le preresen. Žerjav najprej kakor Napoleon pred Waterlojem konstatira, da »mi prihajajo vesti z dežele, da bo poraz klerikalne stranke hujši, kakor sem sam pričakoval«. Namesto pa da na tako razveseljivo novico mirno čaka zmagovitega izida, kliče in roti svojo armado, naj vendar . gredo y nedeljo vsi res volit«! Zmagepolni »demokratje so tako pripravljeni na volitve, da jim Žerjav v tem svojem ukazu cn dan pred volitvami nalaga, da imajo nemudoma »stvoriti agitacijske odbore«! Žerjav, ki je dobil tako ugodna poročila z bojnega polja, poživlja »vse somišljenike, ki so 6tara napredna garda, in vse mlajše sobojevnike, da se drže izključno lisie J. D. S.«! Tako nadepolna je demokratska armada, da dr. Žerjav kliče nazaj vse demokrate, ki »kot dobrovoljci delujejo v drugih strankah« in katerih »dolžnost je, da se v nedeljo povrnejo v J. D. S.«! Tistim vojščakom pa, ki bi utegnili ostati trdovratni, preti Napoleon, da »tisti, ki ga v nedeljo ne bo poznal, ga tudi on ne bo več poznal«. Sledi konec tega zgodovinskega ukaza: »Za nedeljo v prvikrat zanesljivo pričakujemo, da se klerikalizem zruši.« — Zdi se, da Gregor Žerjav ne more ■več mirno spati, odkar skuša njegovo slavo preteči gospod dr. Oblak s svojimi znamenitimi članki. Bati se je, da bodo ukazi velikega protiklerikalnega vojskovodje imeli enak učinek kakor herojični razglasi dr. Oblaka in da bo dr. Tavčar v nedeljo primoran svojemu generalštabsšefu reči: -»O Gregor, Gregor, kam si djal moie legi-jone!«
Dr. Gosar vložil toibo zoper svoje obrekovalce.
Proti odgovornemu uredniku »J u t r a« je dr. Gosar radi notice: dr. Gosar v stiski vložil tožbo. Isto se bo zgoddo tudi z odgovornim tirenikom »Slov. Naroda. Gospodje, imeli boste priliko, da dokažete dr. Gosarjev zločin. Potrudite ee! i . : > *. ■
mm****
Somišljeniki! Skrinjica SLS na Kranjskem je na tretjem
mesta Spustite vsi krogljico v tretjo skrinjico!
*****
mm
Veličastno zborovanje SLS v Mariboru.
, Maribor, 26. nov. (Izvirno.) Za danes zvečer je sklicala SLS v mariborskem Narodnem domu volivni shod. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna samih pristašev SLS. Zborovanju je predsedoval mariborski gerent dr. Lesko-var, govorili pa so kandidati SLS dr. Hohnjec, Krepek, dr. Verstovšek in Že-bot. SLS je to pot prvič nastopila v Mariboru s takim shodom ter je ob tej priliki pokazala, da pridobiva tudi v Mariboru čimdalje več tal. Navdušenje med zboro-valci je bilo veliko ter so bila izvajanja govornikov sprejeta s splošnim odobravanjem. Shoda sc je udeležilo nad 800 somišljenikov in je vsekakor gotovo, da bo
t»ri volitvah SLS tudi v Mariboru dosegla epe uspehe,
Z Vila.
V sredo in četrtek zvečer sta se po Viču ponujala Kristan in dr. Žerjav, seveda po gostilnah. Oba sta se hvalila, kaj sta že dosegla za blagor Slovencev in napovedovala Slovencem zlate čase takrat, kadar bo klerikalcev konec na svetu. Posebno srečo pa je napovedoval dr. Žerjav slovenskim fantom, ker zanaprej —• posebno, če bo on imel dober kos moči v rokah — jim ne bo treba več v večletno vojaško službo, ampak se bodo že pri Sokolih naučili vsega vojaškega službovanja. Tudi.v strelskih jarkih se bodo učili ciljati
in prožiti. Kam bodo ciljali in prožili, tega za enkrat še ni povedal, mislil si je pa gotovo, da najbrž na uboge Orle. — Kristan je pri Travnu precej dobro šibal kapitaliste, dr. Žerjav pa jim je bil pri Sla-miču še dokaj prizanesljiv. Zagovarjal je v prvi vrsti centralizem in prosil vseh 50 navzočih, naj gotovo njega volijo, sicer se jim ne bo več prikazal. Pretekle vojske pa so bili krivi seveda v očeh obeh gospodov samo črni klerikalci s škofom vred: to se že itak razume samoposebi in bi tega niti omenjati ne bilo treba. — Možje in fantje! Vi pa v nedeljo pokažite svojo voljo tako, kakor ste slišali zadnjič na shodu v Društvenem domu, kjer vam je gospod Kremžar v jasnih besedah začrta! naš program. Pokažite, da ste odločni kri-stijani in resnični demokrati, ki sc ne bodo nikdar udinjali ne brezvestnemu in brezsrčnemu liberalnemu kapitalizmu, niti slepivi socialni demokraciji, ki je dete liberalizma. Vičani bomo v nedeljo pokazali, da bo pri nas slejkoprej zmaga SLS!
unniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiniim!iiniiiniii!i!iiii(iiiiiiiiiii!i!!iU!iii
Somišljeniki SLS! Na Štajerskem je skrinjica SLS na prvem mestu!
ijiuim:jL-»i!:n<iiniiii!niiiiiiiawRHUimimmiiniuninim;ns<':<!:t-i'>t!nii
Shodi v Kraniu.
Shod SLS v Kranju dne 22. t, m. je bil prav dobro obiskan. Govorili so kan-didatje dr. Gosar, obrtnik Ogrin in naš Brodar jako temeljito in so vzbudili splošno navdušenje in pritrjevanje. Le SLS, ki se drži po svojem programu krščanske pravičnosti, more napraviti sporazum med kmeti, obrtniki in delavci. Razlogi, katere so navajali govorniki zoper razne »izme«, centralizem, militarizem itd., so bili popolnoma prepričevalni. Shod se je zvršil v lepem redu. ■—■ Drugi večer so imeli v gostilni shod demokrati in (pred kratkim še) samostojni obrtniki. Shod je bil brezpomemben, ker dr. Žerjav navzočim trgovcem ni hotel govoriti o »Agro-Mercurju«, Nekoliko srneha je vzbudi! le nasvet čevljarja Rodet.a, da naj se obrtniki prodajo za milijon kron posojila, katerega drugod, tako se misli, ne morejo dobiti, kakor pri Jugoslovanski demokratski stranki. Predlagal je, da naj bi zato iz hvaležnosti obrtniki glasovali zdaj za JDS, češ da ji bodo šele pozneje pokazali zobe, če postanejo samostojni. To je seveda kravja kupčija. Govori se, da obrtniki še v Kranju s to kupčijo niso zado voljni, drugod pa še manj. Tržičani so se glasno uprli. :— Sestanki drugih strank se sušijo, ker mirnim Kranjcem presedajo prekucuhi s Klanca, ki še diše po Gra-diški.
Shod JDS v Tržifu.
V torek je bil sklican v hotel Lončar shod obrtnikov. Sklicala ga je demokratska stranka. Na shod se je pripeljal iz Ljubljane kandidat Franchetti v spremstvu tajnika samostojne obrtne stranke Meglica iz Kranja. Navzočih je bilo 50 volivcev, med temi ves odboi- Obrtne zveze za tržiški okraj, torej naših mož 17 in par narodnih socialcev. G, govornik je kajpada snubil navzoče za JDS. Tudi Megiič je priporočal to stranko, dasi so on in njegovi bili še pred nekaj tedni drugačnega mnenja, kar se mu je tudi od navzočih povedalo. Krepko sta ugovarjala izvajanjem liberalnih govornikov načelnik in tajnik gosopdarske zadruge Golmajer in Papov, Uspeh tega shoda je bil klavern in prazen, poraz popoln. Med burnim pritrjevanjem naših obrtnikov je poziva! g. Karel Golmajer navzoče, naj oddajo 28. novembra vsi zavedni obrtniki svoj glas SLS. Omenimo še, da je g. Pičulin iz Križa na par neslanih primer dobil od navzočih zaslužen odgovor kakor tudi g. Klofutar ml., ki je zaželel razdelitev cerkvenega premoženja. Ta shod je le še bolj utrdil in sklenil naše vrste.
Noben naš somišljenik ne sme na dan volitve ostati doma! Vsi na volišče!
Volivno gibanic! v Škofji Loki.
V našem mestu imamo zadnje tedne veliko brezplačne zabave. V četrtek so se igrali kmete »samostojni« mesarji. Ker drugje niso dobili prostora, so sklicali svoj shod pred sodnijo. Od vseh vetrov so prinesli govornike. — Prvi se je oglasil neki Ažman, ki je prav po Žerjavovem receptu kričal čez »debele farje«, Marijine device itd. Ljudje so se smejali. Vse, kar je vedel ta »kmet« Ažmon povedati, je bilo to, da je javno proglasil svojo učenost, da je bolj učen, kot naš župnik. Ljudje so se seveda krohotali. Prav je pripomnil neki kmet: »Škoda, da mu sv. Katarina ni dala več pameti.« Drugi je gromel neki kmet-advokat, ki ga zlasti poljanski kmetje dobro poznaio. Ta »kmet« se je
hvalil s svojo vojaščino in oficirskimi pojedinami med vojsko. Kajpada so samostojni kmetje pripeljali s seboj znanega samostojnega mesarja Puclja, da so mogli vsi videti svoje zastopnike z »žuljevimi rokami«:. Da bo uprizorili eamostojneži tudi rokoborbo, je nekaj navadnega. 28. t. m. bomo kmetje te ljudi rešili vseh muk in težav, da jim ne bo treba hoditi v Beigrad kazat svojo »samostojno« oliko. — Shod škofjeloških meščanov pristašev SLS je v četrtek večer zelo lepo uspel. Dvorana je bila polna volivcev. Govorili so g. Ogrin, dr. Mohorič, J. Hafner in dr. Klinar. Sprejela se je enoglasno resolucija zoper pristransko, krivično odmero vojnih dobičkov srednjim obrtnikom. Zbor se je navdušeno zavzel za kandidatno listo SLS.
Iz litijskega volivnega okraia.
Volivno gibanje je pri nas zelo živahno. Najbolj delavni poleg SLS so komunisti. Upanje strank glede izida je različno. Eno lahko ugotovimo: Samostojna je zmrznila pred volitvami. Njen oče Tomazin iz Šmartna in boter veleposestnik Slane iz Litije, sta preveč nerodno ravnala z njo. — Par nesamostojnih zmedenih ljudi bo glasovalo zanjo po občinah našega okraja, ostali njeni prijatelji so se obrnili k drugim strankam, — Na Vačah se nekateri vesele, da bodo v osebi g. Tomazina imeli domačega poslanca. Naj se ne boje, mož bo najmanj štirikrat propadel. Kdor sedaj ne verjame, bode 28. t, m, moral verjeti.
Demokratska stranka v Šmarnem pri Litiji.
Javen shod 25. t. m. ob 7. uri zvečer pri Vakoniku. Govornik ljubljanski Franchetti hodi gori in doli po sobi. Navzoči trije. Govornik sprašuje, kdaj bo shod, kdaj pridejo zborovalci. Čez dolgo časa na to pride kovač Fincinger s čevljarjem Hauptmanom in samostojnim generalom Tomazinom. In vršil se je shod z 9 zborovalci v nekdanji slavni trdnjavi liberalizma.
Kdor je za avtonomijo Slovenije, bo glasoval za Slovensko ljudsko stranko!
Demokratski lainiivci v silni zadregi.
Laži demokratskega časopisja so spravile končno demokrate v strašno zadrego, Kako nerodno se sedaj izvijajo, kaže včerajšnji »Narod«, ki očita dr, Go-sarju, da je razbil 97. pešpolk, ki bi lahko v celoti nastopil na koroški fronti. Kaj takega si upa trditi list, ki s svoun pisanjem krije ravno tistega defravdanta. ki je proti izrecni prepovedi srbskega polkovnika Hadši-č a hotel za vsako ceno prodati polk ententi ter ga spraviti daleč v Rusijo, odkoder bi se morda kdaj vrnil ali pa tudi nikdar več. Pač lepa pomoč za Koroško, če bi belile kosti naših fantov ruske poljane! Kdo je kriv, da 97. pešpolk ni v celoti nastopil na Koroškem? Ali ne ravno tisti Plut, ki je vlačil brez potrebe naše ljudi cela dva meseca po Rusiji, da so zgubili vso vero v častnike in da so ob vrnitvi rajši šli domov, kot da bi pomagali domovini. Recite rajši: Gosar je rešil vsaj en bataljon naših ljudi za Koroško.
Ksi pa dr. Gregor lerfa^l
Demokratje slutijo polorn svoje stranke. Za zadnji trenotek so si izmislili »vele-izdajniško afero« dr. Gosarja, da bi javnost premotili. Ko bi bilo na dr. Gosarjevi »aferi« kaj stvarnega, češ da ni pripeljal iz Rusije 97. pp. na koroško fronto, bi z isto pravico vprašali: Kaj pa je potem »z vcle-izdajalstvom« Milana Pluta, ki ni hotel pripeljati 97. polka na koroško fronto, ampak ga je hotel eelo zadržati v Rusiji? In kaj je po demokratski logiki potem »z ve-leizdajalstvom« dr. Tavčarja, ki ni pustil vojaštva na Koroško, tudi ne tistega, ki ga je pripeljal v domovino dr. Gosar? Kaj je potem z vsemi demokratskimi rezervnimi oficirji, ki so pripeljali v domovino vojake, pa jih niso takoi poslali na Koroško? Če bi bilo »Narodovo« natolcevanje o tem namišljenem »zločinu« dr. Gosarja in o amnestiji pravilno, potem bi moral »Slov. Narod« z ozirom na Agro-Merkurjevo polomijo in krušne karte na Dunaju logično izvajati tako-le: »Za nas je popolnoma vseeno, ali amnestija reši zločina ali ne. Za nas in vse dobre Jugoslovane sta dr. Gregor Žerjav in dr. Milko Brezigar že obsojena. Brez dvoma je, da bo vcrifikacijski odbor pregledoval mandate in ker zločin-stvo izključuje pasivno volivno pravico, se bosta gg. dr. Žerjav in dr. Brezigar ravno-tako hitro pripeljala nazaj iz Belgrada, kakor sc bosta peljala dol. Častna dolžnost slovenskih volivcev je, da prihranijo Sloveniji to blamažo in da nihče ne da sla«'! za JDS.«
Moki kot grob.
Dr. Tavčar se je v volivni borbi lotil svojega protikandidata iu na za kandidata ne najlepši način podteknil dr. Gosarju trditve, ki so vzklile samo v dr. Tavčarjevi glavi. Dr. Tavčarju smo stvarno in v naj-dostojnejši obliki stavili vprašanja, na katera ni mogel odgovoriti. S tem je dokazal, da v socialni vedi niti začetnik ni in da njegova kandidatura ne spada več v sedanji čas, ki ga sicer vsega spoštovanja vredni gospod župan dr. Tavčar ne razume. Obupno mahanje demokratov v bvo-jem časopisju na vse štiri vetrove je rodilo polno laži in neutemeljenih napadov na dr. Gosarja, ker mu vsi demokrati z dr. Tavčarjem vred ne morejo stvarno blizu. Tudi tu so dobili demokrati odgovor, ki jim je zaprl sapo. Njihovo nedostojno dosedanje postopanje opravičuje sum, da bodo v zadnjem trenotku, ko ne bo mogoče več odgovarjati, izrabili kako novo laž, da se izvijejo iz strašne zadrege, ker stvarno ne morejo ničesar odgovoriti. Zato pribi-jemo že danes sledeče dejstvo:
Dr. Brezigar je imel po zlomu tako slabo vest, da ga v Nemški Avstriji primejo — ne morda kot jugoslovanskega junaka — ampak kot verižnika s krušnimi kartami v Žitnem zavodu na Dunaju, da se ni upal peljati na mirovno konferenco v Pariz z lastnim potnim listom. Dr. Brezigar, kandidat demokratske stranke, se je vozil v Pariz i diplomatifnim potnim listom dr. Žerjava. Znancu, ki ga je vprašal, zakaj da se no vozi z lastnim potnim listom, je dr. Brezigar odgovoril: »Saj je vseeno!«
Kaj poreče k temu poverjenik za pravosodje, g. dr. Gregor Žerjav?
Kandidati obrtnikov pri SLS.
Pod tem naslovom pogreva resnico* ljubno liberalno glasilo »Slovenski Narod« že zdavnaj ovržene. laži o nerednostih pri Gospodarski komisiji, Komisija, ki jo je imenoval dr. Žerjav, je z vsemi liberalnimi glasovi priznala, da »se mora priznati, da je izvršila Gospodarska komisija ogromno delo v občo korist bodisi države kot take, bodisi narodnega gospodarstva«. — V čudno luč pa postavlja »Narod« svojega kandidata, člana Gospodarske komisije, dr. Mohoriča, o katerem trdi, da je slepo glasoval za predloge, ki so prišli iz »klerikalne« pisarne. G. dr. Mohorič bo »Narodu« za to agitacijo gotovo malo hvaležen. Blago za tovarno v Duplicah je cenil inženir demokrat in naj prime dr. Žerjav svojega pristaša, če misli, da je bila država oškodovana vsled prenizke ocenitve. Ogrin je pa dobil avtomobil od ministrskega sveta in dal zianj toliko, kolikor so ga liberalni cenilci ocenili. Koliko je pa dala »Jadranska banka« za mnogo boljši avtomobil? Ali ne le samo 29.000 K? Kdo je pa dal strojnim tovarnam po 70 vinarjev za kligram celih 12 vagonov železa in jekla, ki ga pa tovarna še do danes ni plačala? Ali ni bil to demokratski poverjenik? Kaj pa je z blagom, ki so ga dobila j po prizadevanju dičnih demokratskih voditeljev razna druga podjetja »Jadranske banke«? Za enkrat dovolj. Če pa žele demokrati malo več, bomo pa postregli po volitvah, da ne bo kdo mislil, da na mje le za volilni manever, kot demokratom.
mimrtMiMinHiniiintiimimiininnMmniiiiiiiiiimiHiiiniiiiiiiniiMHiiin
Ce ne greš volit, pomagaš nasprotniku do zmage!
iiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHumniitni«
Msdonalizacija — korito JDSaraev.
Demokratje so v javnosti mnogo go* vorili o potrebi nacionalizacije tujih zavodov v Sloveniji. Igrali so na zunaj nacionalne junake, mislili so pa pri tem samo na — korita. Tako smo ugotovili, da je dr. Zvlilko Brezigar, prvi kvalificirani kandidat demokratske liste na Štajerskem, v Belgradu neštetokrat interveniral povodom nacionalizacije Verkehrs-banke v Ljubljani v tem-le smislu:1 Nacionalizacija naj se izvede tako, da se do-j loči poseben kapital za Verkehrbanko, ki pa naj ostane v dosedanjih nemških rokah, imenuje naj se le slovenski odbor, V ta odbor naj bi seveda prišli sami demokratje. To bi bilo novo korito za demokrate. Kaj je bilo dr. Brc-zigarju za nacionalizacijo! Za korito mu je šlo! Ni se zastonj vozil tolikokrat na D«; naj. Sedaj pa molči ko grob v tej zadevi in se da od »Slov. Naroda« slaviti kot — narodni junak! Mi pa kličemo: Proč S demokratsko korupcijo! Dne 28. novembra ji mora za vselel o d z v o n i t i ! Zato naj vsi pošteni ljudje glasujejo za listo SLS.
Volivna sredstva JDS.
. Včeraj so JDS-arji nabijali po ulicah \ plakate s črnim križem na čelu, pod katerim pišejo: »V tem znamenju voli SLS.' — Torej, vsi, ki sovražijo križ in krščansko vero, bodo volili za JDS, kar se P'1' ' bije. Nadalje se napada »katoliški komu-
Volivci! Za volitve Vam oblasti ne bodo dostavile nobenih legitimacij. Pridite na volišče vsi, ki ste nad 21 let stari. Prinesite seboj kot legitimacijo: krstni list ali orožni list ali domovinski list ali policijsko oziroma občinsko potrdilo itd. Spustite kroglico v Liubljani v drugo, na ostalem Kianiskem pa v Iretjo skrinhco.	• •
nist« dr. Gosar, ki da hoče »hišne posestnike vreči iz njihovih hiš«. Mora biti res veliki tepec, ki bo verjel to neumnost. Potem pogrevajo šustcršiča, katerega je ravno SLS strmoglavila. Končno apelira ta umazano-oranžasli lepak na neko »Prin-čipovo mladino«, naj ne dopusti »sramote nad Jugoslavijo«, Če bi Jugoslavija bila navezana na to »tjjladino«, bi je kmalu ne ostalo za eno dobro južino. Ampak med treznim slovenskim ljudstvom hvalabogu ni prostora za take fašistovske manire in zato bo v nedeljo tudi oranžastim junakom na glas dopovedano, da v Sloveniji zanje ni prostora.
Lai — orodje Samostojnih.
»Samostojna« lažikmetska stranka je izdala letake: »Kmetske zveze ni več!«, češ na sodiščih ni bila predložena njena kandidatna lista. Zdaj pa so »kmetje« brez zastopstva in morajo, pravi ta laž-njivi letak, voliti »samostojno«. — Ali so prebrisani tiči, ti »samostojni!« Jugoslovanska kmetska zveza obstoja in bo pro-cvitala dalje, njeni kmetski zastopniki pa se nahajajo na listi S. L. S., kateri bodo vsi pošteni kmetje 28. t, m. kot en mož oddali svoje glasove!
Samostojni in agra?^.1? reforma.
V Komendi je predstavnik samostojne skrinje Gašper Tmid, grajščak, ki ima več gozda kakor pol župnije, ki noče dati niti zemlje v najem, ampak skrbno goji plevel. Na ta način torej rešujejo samostojni agrarno reformo.
Izjava.
Prejel sem iz Ljubljane poziv, naj vo-Ilm 28. t, m. iz discipline kandidate »Samostojnih. Ker pa mislim, kakor veliko drugih gostilničarjev na deželi s svojo glavo in ne kakor »Samostojni«, ki kimajo na povelje iz Ljubljane, ne bomo 28. volili »Samostojnih« iz tega vzroka, ker so »Samostojni« c^roci liberalcev (radi lepšega sedaj »demokratov«), ki so povzročili s svojo brezbožnostjo in brezsrč-nostjot svetovno vojsko in vse gorje, ki tlači sedaj svet. Liberalizem je pa tudi rodil socialne demokrate, ki prekašajo liberalce v zasmehovanju vere, cerkve in Boga. Nadalje je pa socialna demokracija skotila boljševike in komuniste, torej dvoje spak, ki sta bič človeške družbe. Kaj znajo boljševiki in komunisti, naj bode vsem zgled uboga Ru,sija. Ropi, umori, požigi, tatvina je njih vsakdanje delo, Kdor pomaga liberalcem (samostojnim) pri volitvah do zmage, ta pomaga socialnim demokratom, boljševikom in komunistom do zmage. Kdor je poštenjak in ljubi svoj z žulji pridobljeni dom in svoj narod, ta ne bode volil v nedeljo »Samostojnih«, ampak Slovensko ljudsko stranko!	Gostilničar, f
Dr. A. Gosar;
Sedaj ko demokratskim listom že vsled njihovih lastnih grehov in nesramnosti zmankuje sape, se mi zdi umestno, da pojasnim na kratko svoj »greh«.
Ob prevratu sem bil pri 97. pešpolku v Rusiji. Plut je pod pretvezo, da je za prehod preko Rumunije vse pripravljeno, spravil polk v Tiraspol na Rumunsko mejo. Ker pa za pot domov v resnici ni bilo nič storjenega ter se je tudi reklo, da se ne da nič doseči, smo šli v začetku decembra 1918 v Odeso, da se popeljemo z ladjami preko Carigrada domov.
Zaradi neutemeljeni!* Plutovih obljub glede prehoda se je moštva polastila že v Tiraspolu skrajna razburjenost in precej jih je šlo na svojo pest preko Rumunije domov, kamor so dospeli med 10.—20. decembrom 1918. Prišedši v Odeso smo izvedeli, da na prevoz v domovino ni misliti, pač pa, da moramo stopiti v francosko službo, dasi se je prej moštvu zatrjevalo, da ostanemo samo zato skupaj, da se lažje vrnemo v domovino in dasi je srbski vojaški ataše v Jassy, poznejši vojni minister Hadšič častnikom ustno naročal, naj se polk ne da zvabiti nikamor v službo, češ da smo že dovolj krvaveli ter je isto še s posebno brzojavko naročil srbskemu podpolkovniku Ži v k o v i č u , katerega je Plut pripeljal k polku in ki se je tudi resno trudil, spraviti moštvo domov.
Moštvo je bilo vsled zahteve, da mora v službo, razočarano ter ni hotelo o tem ničesar slišati. Govorilo je, da je prodam, da je treba častnike pomoriti itd. Ko je ob takem razpoloženju moštva šlo za končno odločitev, ali vstopimo v služ-
bo ter gremo še globlje v Rusijo ali ne, sem bil na izrecno zahtevo nekaterih podčastnikov pri zborovanju enega bataljona navzoč. Podpolkovnik Živkovič je moštvu položaj objektivno razložil, Plut pa je naslikal situacijo tako, kot da ni nobenega drugega izhoda kot vstop v službo Francozov, ki so obetali, če se prav spominjam, moštvu tedensko po 1000 rubljev, častnikom pa, kolikor bi zahtevali. Na zahtevo moštva sem se oglasil tudi jaz k besedi, opozoril na pretiranost nekaterih Plutovih trditev ter pozval moštvo, naj dobro premisli, preden se odloči za eno ali drugo. Temu je sledil prostaško surov napad od strani Pluta, na katerega sem moral odgovoriti, moštvo pa se je spontano izjavilo, da Plutu ne zaupa in da ne pojde v službo.
Nato so prišle na dan Plutove mahi-nacije z denarjem. Pluta smo zaprli ter sestavili ž njim poseben zapisnik, ki so ga podpisali vsi častniki. To se je vršilo 7. in 8. decembra 1918.
Naslednje tri dni smo na vse načine izkali ladjo, ki bi nas popeljala domov. Ladja bi se dobila, toda premoga ni bilo. Takrat pa so prišli pred Odeso Petljurev-ci ter so jo po dvadnevnem čakanju tudi zasedli. Podčastniki so se takoj prvo popoldne na svojo pest dogovorili s Petljurevskim pov Ijnikom, da predajo orožje in vse, ako jih spravi d o -m o v. Nam častnikom — med katerimi po moji vednosti ni bil razen kurata Žagarja, ki pa se je že prej od polka odločil, niti eden pristaš SLS — ni preostalo radi tega nič drugega, kot dogovoriti se s poveljnikom Petljurovcev glede predaje, tako da omogočimo vsaj transport moštva v domovino. To smo drugi dan dopoldne tudi storili in zvečer, oziroma ponoči, smo ves polk v dveh transportih polnoštevilno naložili ter se odpeljali proti domu, kamor smo po 13 dneh o Božiču 1918 dospeli. Kar smo vzeli seboj na pot, smo morali deloma po poti, deloma v Galiciji v Stryju vse oddati, popolnoma enako, kot se je godilo drugim polkom, ko so se vračali kjerkoli s fronte. Jasno je, da ne bi po nobeni drugi poti spravili orožja domov.
Podpolkovnik Živkovič — o čigar dobrem namenu nisem nikdar dvomil, ker sem bil vedno uverjen, da je od Pluta enostransko informiran — in Plut sta o celi zadevi poročala ministrstvu vojne, to pa je odstopilo spise ministrstvu za notranje zadeve s pripombo, da zadeva ne spada pred vojaško oblast, ker gre za bivši avstrijski in ne za srbski polk in da bi bil eventuelno povod za preiskavo proti meni, ako so se ljudje porazgubili ter se niso vrnili domov. Na zahtevo ministrstva za notranje .. a d e v e sem potem celo stvar pojasnil in notranje ministrstvo jc zaključilo spis, da je popolnoma jasno, da mene ne zadene radi izgube polkovnega materijala nikaka krivda, pač pa da bi bilo uvesti preiskavo proti Plutu radi poneverbe polkovnega denarja. S to rešitvijo je notranje ministrstvo spise vrnilo vojnemu ministrstvu, da to zasleduje Pluta.
Zame je bila na tej strani stvar končana. Toda Plut je napravil še drugo ovadbo na častniško a p r o b a -t i v n o komisijo v Ljubljani, Tudi tej sem zadevo pojasnil in od takrat nisem bil več pozvan na odgovor.
Ker me je Plut okrog 15. januarja 1919 tudi javno napadel v »S i o v. Narodu«, sem mu 18. januarja 1919 odgovoril med drugim, da je prikril okrog 60.000 K polkovnega denarja in s pozivom na dolič-nega častnika, ki je hranil tozadevne zapisnike, naj jih v smislu sklepa častniškega zbora predloži vojaški oblasti, kar se je tudi zgodilo. Plut pa me je tožil radi ražljenja časti. Nastopil sem v celoti dokaz resnice ter navedel za svoje trditve priče, ki so moj zagovor v celem obsegu potrdile.
Ko je Plut videl, da je pravda zanj izgubljena, je napravil oktobra lanskega leta proti meni tretjo ovadbo na Dravsko divizijo, kjer trdi, da proces zavlačujem in da on ne more tako dolgo čakati, zato naj vzame vojaška oblast zadevo v svoje roke. (V resnici so bile, razen ene, takrat že vse priče zaslišane.) Podal sem zopet prve dni decembra 1919 obširno poročilo, na podlagi katerega ni zahtevala Dravska divizija nobenih novih pojasnil. Plut je nato meseca a p r ila ali maja 1920 svojo tožbo proti meni umakni! ter plačal mojega zastopnika.
Prvotni spisi, ki jih je notranje ministrstvo odstopilo vojnemu ministrstvu z izjavo, da ni nobenega povoda za postopanje proti meni in s predlogom, da se uvede proti Plulu preiskava, so prišli pred tukajšnje vojaško sodišče, ki je v zadevi proti Plutu zasliševalo piiče, (tudi mene so kot pričo baje enkrat vabili, toda vabila nisem dobil) ter je končno, kolikor mi je znano, meseca oktobra t. 1. spise odstopilo civilnemu državnemu pravdništvu s predlo g o m , da postopa proti Plutu. T i s p i -si so prišli na državno pravd-ništvo dne 17. novembra t. 1. od poverjeništva za pravosodje.
Proti meni se ni vršila pri vojaškem kazenskem sodišču nikdar nikaka preiskava in vojaško sodišče tudi ni odposlalo civilnemu državnemu pravdništvu nobenega predloga za postopanje proti meni. T o slednje mi je tudi potrdil preiskovalni sodnik, ki ima v rokah spis o zadevi proti Plutu.
Kako so se mogle na podlagi vsega tega, dasi se nahaja v ravno istih spisih poleg mojih poročil ne le rešitev notranjega ministrstva, da sem popolnoma brez krivde, marveč tudi ves dokazni materijal, ki sem ga zbral v svoji tiskovni pravdi s Plutom, s pritrdilnimi izjavami vseh mojih prič, brez vsake nove ovadbe ti vesti proti meni tik pred volitvami poizvedbe radi oddaje orožja, (o preiskavi, za katero je treba vsaj navidez utemeljene sumnje, sploh ni govora), je zadeva, katera se bo še razčistila, pa naj bodo njene posledice komurkoli ljube ali neljube.
Za sedaj izjavljam samo, da mi še na misel ne pride skrivati se za amnestijski ukaz (dotična notica je prišla v »Slovenca« brez moje vednosti ter je imela, kot sem pozneje izvedel, samo namen pokazati absurdnost postopanja proti meni), marveč, da prostovoljno odstopim od kandidature oziroma poslanskega mandata, ako mi kdorkoli dokaže, da to moje poročilo le v eni bistvenih točk ni resnično, ali da sem zares zagrešil kakršnikoli zločin nad domovino. Še imamo dovolj poštenih ljudi, da bodo zastopali naš narod v zbornicah, zato se rad umaknem, če mi dokažete krivdo. Trdim pa, da bi moralo veljati isto tudi za tiste, ki me blatijo.
Volilci, storite svojo dolžnost!
Jesen 1918 v južni Rusiji. Avstrija se ruši, njeni narodi odpadajo, vojaštvo se vali v neredu in zinedi proti domovini. Severno od Črnega morja se nahaja zgubljen drobec av-»tro-ogrske armade, slovenski pešpolk 97. Tam da!eč v neizmerni daljavi slovenska domovina, iz katere ni ne vesti, ne pomoči. Odrezani od sveta, osamljeni v daljni tujini slovenski fantje ne vedo, kani bi se obrnili, kaj bi počeli. Zaloge živeža pojemajo, blagajne se praznijo, prodajati je treba celo konje, da se zabrani preteča lakota. Na vzhodu stoje boljševiki, na zapadu romunska vojsna. Negotovost poslaia vedno večja, položaj je nevzdrž-ljiv in nevaren. Na čelu pešpolka stoji nadporočnik Milan Plut, velik jugoslovanski patriot. Ponoči in podnevi govori o Jugoslaviji in o njeni veličini. :/Nesebitno je treba zanjo delati in njej vse žrtvovati«. V žepu nosi več kot 100.000 kron, ki jih je prejel za polkovno blagajno od prodanega blaga. Glasom pobotnice z dne 7. nov. 1918 je prejel namreč za blagajno znesek 42.154 kron, glasom pobotnice z dne 7. avgusta 1918 za prodane ovce znesek 112.309 kron, glasom pobotnice z dne 8. nov. 1918 je prejel za deske, ki jih je prodal ukrajinskim židoin, 20.000 kron, torej skupaj 174.463 kron. Polk hoče domov in išče primernega pota za povratek v domovino. Dovolj so slovenski fantje krvaveli, dovolj so se klali po celem svetu za tuje koristi. Ker se bliža lakota, je treba napeti vse sile, da se vrnejo na slovensko zemljo. Nadporočnika Pluta je treba poslati v Odeso, da pripravi v Jugoslavijo pot. Z več kot 100.000 kron v žepu, kriči velik Jugoslovan, da rabi 1000 K za pot, ker nima nič več denarja. Ko se vrne jugoslovanski patriot iz Odese, mora zopet na pot: takrat v Jassy. Zopet kriči in besni, da rabi 500 kron za pot,ker nima nič denarja.
Proviantni nadporočnik pešpolka Pro-haszka in računski častnik Petrič začenjata slutiti, da skriva jugoslovanski patriot Plut večje vsote polkovnega denarja pri sebi in
zalo ga vprašata službeno za pojasnilo. Jugoslovan Plut pa jima odločno izjavi, da nima nič polkovnega denarja. Toda glej, ko se blagajniške kujige pregledajo, se ugotovi, da niso vpisane v njih vsote, ki jih je patriot Plut sprejel. Zato se podasta poročnika Jurin in Troha k patriotu Plutu in ga najdeta v Odesi v kavarni Luisse. Vprašala ga, ali ima kaj polkovnega denarja. Jugoslovanski rodoljub se vzdigne in izjavi z odločnim glasom: >Ne, nimam ga nič več, imam sicer še nekaj svojega denarja, in mogoče, da je nekaj polkovnega zraven k Ker je v polkovni blagajni primanjkovalo 160.000 kron, se je zdela stvar poročnikoma tako sumljiva, da sta šla še po druge častnike, da bodo priče preiskave. Vsi so se vrnili v kavarno Luisse in tu jo Milan Plut potegnil nenadoma iz žepa zavitek in ga izročil poročniku Trohi ter izjavil: >Ta denar še imam, koliko je, ne vem.« — Častniki pregledajo zavitek in najdejo v njem 3.500 rubljev. Preiskujoči častniki pozovejo nato patriota Pluta, naj se ne gane iz Odese, ker mu beg prav nič ne more koristiti.
Nato se vrnejo častniki v vojašnico, skli-čejo častniški zbor in sestavijo zapisnik. Drugi dan se je izrekel nad jugoslovauskim mu-čenikom Plutom, zapor. Ta okohiost je imela na patriota Pluta čudežen učinek. On, ki je štirikrat javno izjavil, da nima nič polkovnega denarja v rokah, je na enkrat izročil iz svojih rok znesek 50.000 kron in priznal, da je ta denar last polka. To se je zgodilo 9. decembra 1918 v Odesi. Naslednjega dne, to je .10. decembra je izdal polkovnik Živkovič sledeče reservatno povelje. ^Na podlagi zapisnika z dne 8. decembra .1918 odobravam, da se obdrži nadporočnik Milan Plut v zapora pri polku. Častnike in moštvo pa obvezujem, da mu garantirajo osebno varnost. Kaj se naj zgodi nadalje, o lem bode odločeval častniški zbor, katerega sklicujem za danes na večer ob 5. uri popoldne v polkovni pi-samic.
Še isti dan popoldne privedejo nadporočnika Pluta iz zapora pred častniški zbor in ga pozovejo, naj pojasni zadevo s polkov-nim denarjem. Jugoslovanski mučenik postaja bled, se trese, jezik se mu zafika in končno začne jecljati, da je bil zadnje dni nervozen. Imel sem pri sebi tudi lastni denar in sem se bal, da bi mi tega ne verjeli.«
Na podlagi tega sijajnega zagovora je častniški zbor skleuil, da je Ireba patriota Pluta obdržali Se nadalje v zaporu in stvar naprej raziskovati.
Toda mučenik Plut je bil mnenja, da t nadaljnje bivanje v Rusiji bila /.anj zguba i" tako je pobegnil iz zapora in pribežal v Sl» venijo. Tukaj je postal Milan Plut uredni' demokratskega lista > Domovine« in dane sedi mesto v zaporu v uredništvu Žerjavov ga lista :>Jutro«.
Volite vsi Jugoslovansko demokratski stranko, ki je glasnica najbolj čistega jugoslovanskega patriotizma.
e novice.
—	Umrl je v Tržiču 23. t. m. g. Franc Pretnar, čevljarski mojster. Bil je predsednik strokovnega društva čevljarskih uslužbencev in uslužbenk. Stal je ob zibelki jugoslovanske strokovne organizacije in bil nekaj let njen odbornik. Naj počiva v miru!
—	Občni zbor Obrtne zveze za Tržič in okolico sc je vršil v nedeljo 21. t. m. v gostilni Ruech. Sprejel je nekaj predlogov, ki so bili že objavljeni v »Slovencu«, v kojih obrtniki protestirajo proti krivični odmeri davkov. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik Sitar iz Križa, podpredsednik A. Primožič iz Tržiča, tajnik Škerjane iz Seničnega, blagajnik K. Ruech iz Tržiča; odborniki: K. Golmajer, Štefan Demšar, Iv. Papov, L. Kurnik, J. Rolar iz Tržiča, A. Dobre, Smolej Jakob, Ribnikar Kr. iz Kovorja. — Sklenilo se je ustanoviti nabavno zadrugo. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Sitar, Ribnikar, Škrjanc, Dobre in Primožič.
—	»Ajmo, mi Sokoli!...« »Jutru« ta knjižica ni všeč. Pravi, cla osramoti nase sokolstvo in vse, kar je Slovencem svetega«. Zdaj smo pa res radovedni, kaj je Slovencem svetega! Svobodomiselnost? Kulturnobojnost? Zmerjanje s »čuki ? Če so te reči Slovencem svete, potein pobija knjižica res, kar je Slovencem svetega. — Gospodje, ki vam te bukvice niso všeč, pomagajte si! Damo vam dober svet: Zavrnite stavek za stavkom in poglavje za poglavjem! Dokažite, da je vse, kar je tam pisano, golo obrekovanje, da ni nič res, kar se Sokolu očita. Dokažite — a ne s psovanjem in pamfleti, kakor znate — marveč z dokazi in logiko, da niste pisali,
Volilnim odborom SLS! Somišljenikom!
Na vsakem volišču poskrbite, da bomo imeli v bližini volišča voilivnl lokal, kjer se bodo lahko naši ljndje zbirali.
Poskvbile dalje za prostore, kjer bodo naši volivci čakali, če bi mi sa volišča slnčajno naval.
kar se kot vaše besede nuvaja, in ne delali, kar se kot vaša dejanja razglaša. Na ta način se najložje in najgotoveje otresete vseh gorostnsnih očitanj, ki jih knjižica na vas vali, in sebi vrnete ukradeno čast. Zavrnite in ovrzite, da niste pisali, da je Sokol svobodomiselno društvo, da je kulturni boj njegov vzor, da je treba ljudstvo ' od-cerkveniti«, da je krščanstvo strup (1), du je cerkev zidati neumnost brez mej; do-kažite, da niste-s eukalk po celi deželi, da niste na Bledu žvižgali, piskali in gostov napadali ter s tem zagrešili nasproti tuj- j cem škandal, ki bi se ga moral sramovati vsak divjaki Pričakujemo vaših dokazov. In ko boste to dokazali, oziroma ovrgli, vam obljubimo, da se bo slovesno preklicalo, kar je bilo pisano in slovesno izjavilo. da se je Sokolu zgodila velika krivica. Pričakujemo.
—	Samostojni divjaki. Poroča sa nam: V Rateški fari pri Škofji Loki so samostojni pobalini sneli Kristusa s križa in nalepili na križ svoj volivni plakat. Ljudje z j gnusom obsojajo to bogoskrunstvo in bodo
z njo temeljito obračunali 28. novembra!
—	Velike Poljane, Župan L u n d e r je odstopil. Ker ni hotel noben odbornik ' pj-evzeti županstva, je imenovan za ge- i renta Janez Novak, za svetovalce: Jakob Šile, Ivan Peterlin št. 33, in Matevž Andolšek št. 32. Ivan Peterlin je bil član prejšnjega občinskega odbora, vsi drugi so novi možje.
—	Glas vpijoče v puščavi. Pretekla so <fcri leta, kar je minila vojska in nastala 'Jugoslavija Tudi me vdove smo zrle z upanjem v bodočnost, da se nam bo olajšalo naše brezupno stanje. Vsi stanovi so dobili zboljšane plače in draginjske doklade, za nas vdove in sirote se je pa našel en paragraf, ki nam je še to malo vzel. Naši možje in sinovi so dali svoje življenje, in me žene svoje najdražje. Ali ni še dovolj to, da nam je vojska zasekala rane, ki jih tudi čas ne zaceli, gledati moramo naše otroke, našo nedolžno deco, ki trpi pomanjkanje in prezebal More li slabotna žena, potrta žalosti, skrbeti za otroke tako, kot oče? In kje je vsa dobrodelnost? Koliko se je med vojsko storilo za ranjence, za begunce! Le najbolj potrebnih med potrebnimi so nihče ne spomni. Bližajo Fe božični prazniki, dnevi tihe domače sreče, a za nas dnevi bridkih spominov. Naj se vsaj za naše zapuščene otroke kaj stori! Prosimo torej usmiljena srca in v to poklicane činitelje, naj se nam olajša skoraj naše bedno stanje! — V imenu vdov in sirot iz krškega okraja.	j
—	Nazaj na kmete! Stanovanjske ko- j misije se zelo trudijo, da ustrezajo ljudem, ki tišče s kmetov v mesta. To povečuje bedo, ker je po mestih vedno večji boj za stanovanja, na kmetih pa vedno večje pomanjkanje delavnega ljudstva. Zemlja je rešiteljica naša! Ustanove naj se zemlje« delske komisije, potem bodo stanovanjske komisije kmalu brez dela.
—	Naša carina. Mnogo smo že slišali in čitali pritožb o poslovanju naših slavnih carinskih uradov v Mariboru. Vsaj nekatere obtožbe je :: carina;-obtoženka poskušala ogorčeno zavrniti... Evo, nov, nezaslišan slučaj: Zla usoda mc je vrgla kot pacijenta v deželno bolnico v Brežicah. Lepa bolnica. Centralna kurjava. Toda — cevi so se pokvarile, uprava jih je morala poslati (žs spomladi) v popravo v Gradec (firmi, od katere so bile svojčas nabavljene). Zima se bliža — cevi ni... Zima je tu — cevi še ni... Prva žrtev, mrlič za pljučnico, dobljeno v bolnici, cevi še vedno ni... Kje so? Pri carini v Mariboru ležijo od 12. avgusta t. 1.!! Četrti mesec zadržuje ta slavna carina stare cevi! Kaj njo to briga, če med tem bolniki trpijo ali pa tudi za pljučnico umro!
Volivci!
V nedeljo dne 28. novembra volite vsi Slovensko Ljudsko Stranko, Oraahljivce pripeljite s seboj!
Predno boste volili, pridite v volivno pisarno nase stranke Vašega okraja!
Naše volivne pisarne bodo poslovale ;v nedeljo 28. novembra 1920:
Volišče Mestni dom: v Alojzije-y i š č u , Poljanska cesta.
Volišče 1. in II. v šentjakobski Soli:
Šentjakobska Prosveta, Florjan-ska ulica.
Volišče na deski šoli na Cojzovi cesti: y h iši g, Mejača, Krakovska ulica 5,
Volišči v obrtni Soli in v državni realki: v kleti prvega ljuljanskega delavskega konzumnega društva, Kongresni trg 2.
Volišče v prvi državni gimnaziji: V
prodajalni Jugoslovanske b u-kvarne na Gosposvetski cesti št. 10,
Volišče na sodiščn: Pražakova ul, 3.
Volišče na državnem učiteljišč«' Rokodelski do m.
Volišče na šoli na Ledini: R o k o d e l -
s k i d o m.
Volišče na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti: V h i ž i g.L ovro Kolnir k a na Dolenjski cesti 17.
Volišče ▼ ubožnici na Japljevi cesti:
V hiši g. Antona Kluna, Mohoriče-va ujica 13.
Volišče v Sp. Šiški:: prostori Sit
šenske »Prosvet e«, Reininghaus.
Tajništvo bo poslovalo v Jugoslovanski tiskarni II, nadstropje od
ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Volivci SLS v Ljubljanil Volivno krogljico izpustite v drugo skrinjico! Pazite, da se ne boste zmotili!
Vsi na plan, da bomo tudi v Ljubljani sijajno zmagali!
Slovenska Ljudska Stranka.
Kje burno volili v Ljubljani 7
L volišče v Mestnem domn.
(1097 volivcev).
Tukaj volijo: Stritarjeva ulica. Šolski drevored. Pogačarjev trg. Lingarjeva ulica. Pred škofijo. Semeniška ulica. Vodnikov trg, Študentovska ulica, Krekov trg. Kopitarjeva ulica. Poljanski nasip. Poljanska cesta. Barvarska steza. Na stolbL Stross-mayerjeva ulica. StrelUka ulica. Ciril Metodova ulica. Ulica Stare pravde. Vojvode Mišiča cesta. Domobranska cesta, Ambrožev trg. Delarnska ulica. Cesta na Kodelje-vo. Mesarska cesta, Živinozdravniška ulica. Kapiteljska ulica,
U. in IH. volišče v šentjakobski dekliški šoli.
(II. od A do N 767; III. od O do Ž 623 vol.)
Semkaj spadajo; Mestni trg. Cankarjevo nabrežje. Ribja ulica. Ključavničarska ulica. Krojaška ulica. Pod trančo. Stari trg. Sv. Jakoba nabrežje. Sv, Jakoba trg. Vodna steza, Trubarjeva ulica. Ulica na grad. Reber. Privoz. Za gradom, Zatiška ulica. Sv. Florijana ulica. Osojna pot. Grajska planota. Sodarska steza. Rožna ulica. Hrenova ulica, Vožarski pot. Pred pmlami. Na prulah. Žabjak, Zvonarska ulica. Tesarska ulica. Sredina. Gruberjevo nabrežje. Kar-lovška cesta.
IV. volišče v šoli na Cojzovem grabim.
(1003 volivci.)
Tu volijo: Cojzova cesta. Emonska cesta. Na mirju. Krakovska ulica. Krakovski nasip. Vrtna ulica, Kladezna ulica. Rečna ulica. Grsdaška ulica. Cerkvena ulica. Kolezijska ulica. Zeljarska ulica. Karuno-va ulica. Pri brvi. Vogelna ulica. Veliki straaon. Pot na Rakovo jelšo. Pot na pasji brod. Trnovska ulica. Trnovski pristan, Konjušna ulica. Pred konjušnico. Jeranova ulica. Na mivki. Cesta v mestni log. Zelena pot. Cesta na loko. Stranska pot. Opekarska cesta. Mala čolnarska ulica. Velika čolnarska ulica. Cesta dveh cesarjev, Emonska cesta.
V. volišče na državni obrtni šoli.
(1038 volivcev.)
Tu volijo: Breg. Križevniška ulica. Sa-iendrova ulica. Valvazorjev trg. Turjaški trg. Čevljarska ulica. Jurčičev trg. Židovska steza. Židovska ulica. Dvorni trg. Gosposka ulica. Vegova ulica (št. 10 in 12). Rimska cesta. Gorupova ul. Aškerčeva cc-ia. Marmontova ulica. Glinška ulica. Na bičevju. Tržaška cesta. Pred igriščem. Vrtača, Lepi pot. Gradišča (št. 14, 15 in 17).
VL volišče na drž. realki,
(1005 volivcev.)
Semkaj spadajo: Kongresni trg, \Vol-fova ulica. Prešernova ulica (3, 5, 7, 9, 11). Šelenburgova ulica. Gradišče (1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 10, 11, 13). Vegova ulica (2, 4, 5, 6, 8). Hilšerjeva ulica. Soteska. Simon Gregorčičeva ulica, Ble\veisova cesta. Zadružna lilica. Pot v Rožno dolino. Cesta na Rožnik. Večna pot. Erjavčeva cesta. Levstikova ulica. Nunska ulica, Šubičeva ulica, Knafljeva ulica. Beethovnova ulica. Gledališka ulica (brez 7 in 10). Pod turaom. Aleksandrova cesta (leva stran). Muzejski trg. Zagata, Igriška ulica.
VII.	volišče v L drž. gimnaziji,
(922 volivccv.)
Tu volijo: Aleksandrova cesta (desna stran). Tomanova ulica. Gajeva ulica, Dunajska cesta. Janez Trdinova ulica, Gosposvetska cesta. Cesta na Gorenjsko železnico, Za bežigradom. Hranilnična cesta. Vodovodna cesta (št. 24, 26 in 28). Kolezijska ulica. Krsnikova ulica.
VIII.	volišče v justični palači;
835 volivcev.
Semkaj spadajo: Prešernova ulica (leva stran). Sv, Petra cesta do št. 34. Sv. Petra nasip do št. 35. Prečna ulica. Obrežna steza. Kolodvorska ulica. Miklošičeva cesta. Dalmatinova ulica. Kralja Petra trg. Sodna ulica, Cigaletova ulica. Komenske-
ga cesta do Resljeve ceste. Slomškova ulica do Resljeve ceste. Dovozna cesta. Linhartova ulica. Pokopališka ulica do št. 19. Cesta na južno železnico. Pražakova ulica. Frančiškanska ulica. t
IX. in X. volišče, in sicer IX. na učiteljišču
od A do L 568 volivcev,
.	,1 rj ,*'
X. volišče v šoli na Ledini H'
od M do Ž 584 volivcev. Tu volijo: Resljeva cesta. Tabor. Sv. Petra cesta od št. 36 do konca. Sv. Petra nasip od št. 37 do konca, Vrhovčeva ulica, Metelkova ulica. Čopova cesta. Škofja ulica. Stanko Vrazov trg. Usnjarska ulica. Radeckega cesta. Hrvatski trg. Ilirska ulica. Vojaška ulica. Prisojna ulica. Na Friš-kovcu. Pokopališka ulica od št. 29 dalje, Slomškova ulica od št. 7 dalje. Komenske« ga ulica od št. 16 dalje.
XI. volišče r ubožnici v Japljevi ulici.
648 volivcev.
Tu volijo: Ahacljeva cesta, Sv. Martina cesta. Zaloška cesta. Stara pot. Ceg-narjeva ulica. Holzapflova cesta. Bohoričeva ulica. Ravnikarjeva ulica. Zalokar-jeva ulica. Poljska cesta. Japljeva ulica. Jenkova ulica. Korytkova ulica. Vodmat-ski trg. Na zavrteh,
XII. volišče na vojaškem strelišča.
547 volivcev.
Tu volijo; Ižanska cesta. Dolenjska cesta. Hradeckega vas. Rakovniška ulica. Galjevica. Orlova ulica. Črna vas. Ilovica. Hauptmanca.
Xm. Sn XIV. volišče v šišenski šoli, in sicer
XIII. s črkami A do L, 743 volivcev, XIV. pa s črkami od M do Ž. 778 volivcev. Tukaj volijo volivci iz Spodnje Šiške.
Somišljeniki! Skrinjica SLS v Ljubljani je na drugem
mestu. Vrzite krogljico v drugo skrinjico!
■RMHHMMnHMHBHHHHBHMKMMHHIftSM
Ljubljanske novic«.
lj Za volivce. Dr. Valentin Zarnikova ulica in Strmi pot voli v Mestnem domu. Janez Trdinova ulica na I. drž. gimnaziji. Hiše št. 7 in 10 v Gledališki ulici ter štev. 15 v Beethovnovi ulici volijo istotako na I. drž. gimnaziji.
lj Shod somišljenikov SLS za Šent-peterski okraj se vrši dane? zvečer ob pol osmi uri v prostorih Prosvetnega društva. Udeležite se tega shoda v obilnem številu, da se zgovorimo o vseh podrobnostih za volitev.
lj Opozorilo voliveem. Marijin trg št. 1. 2 in 8 volijo na drž. realki, št. 4 pa na sodniji. — Ljubljanski grad se zove Grajska planota in voli v šoli pri sv. Jakobu. — Židovska ulica voli na obrini šoli.
lj Predavanje SKSZ. Prihodnji torek 30. novembra bo predaval v Ljudskem domu ob pol 8. uri zvečer g. Fr. Terseglav. Zadnji predavalni večer 28. novembra, ko je predaval prof. Dolenc o Belgradu, je bil dobro obiskan. Da je predavatelj dobro pogodil, se da sklepati iz razgovorov, ki so sledili razpravi in trajali do 10. ure.
lj Umrl je včeraj gozdarski svetnik in predstojnik urada za zagradbo hudournikov g. Vladimir pl. Šuklje, sin g. dvornega svetnika in bivšega kranjskega deželnega glavarja pl. Sukljets. Pogreb bo danes popoldne ob pol 4. Blag mu spomini lj Poročil se je g. inž. Jan Rataj z gdč. Vido Sokličevo iz Ljubljane.
lj Zaročil se je g. Josip Hauphnan z gdč. Milko Tabaj.
lj Dvakrat bodo volili ljubljanski bo-goslovci, pravi med dnevnimi vestmi s-Slov. Narode dne 26. t. m. To je želja vseh onih strank, ki so poslale povabila tudi bogo-slovcem, naj volijo njihove pristaše, zlasti JSDS in NSS. Seveda stoje sedaj bogoslov-ei pred težkim vprašanjem, kateri dve stranki naj izberejo, katero stranko naj volijo v Ljubljani, katero na kmetih. Oni, ki so doma v občinah, ki jih nimajo klerikalci v rokah, se bodo že morali odločili voliti v Ljubljani SLS, da bodo potem, ko . se popoldne pripeljejo domov, volili še kako drugo (najbrže SKS!), ko bodo volili dvakrat in različno. In ravno zaupnikom teh občin na kmetih prav toplo priporoča bogoslovce »Slov. Narode. — Škoda, da bosta oddani kroglici druga drugo uničevali, ker prepričani naj bodo možje vseh najrazličnejših strank, ki se v toliki meri zanimajo za bogoslovce, da ne bo od bogo-slovcev nihče dvakrat volil SLS.
lj Stari in mladi, naroduo igro, ki jo je spisal pesnik Anton Medved, priredi v nedeljo 28. t. m. na dan volitev Šentpeter-sko prosv. društvo v Ljudskem domu ob pol 8. uri zvečer. Igra ima zdravo jedro, vzeta je iz kmetskega življenja in se godi blizu Šent Vida nad Ljubljano za časa znanega Prelesnika, ko je ie-ta ponarejeval denar in pošiljal ž njim kmete po sejmih, da so mil ga zamenjavali. Na ta način je spravil marsikoga na kant. Vmes je vple-
tena četrta božja zapoved: Spoštuj očeta ... da se ti bo dobro godilo na zemlji t
lj Umrli so v Ljubljani: Peter Okorn, novorojenec, "13 dni. — Jakob Knavs, kočar, 60 let. — Feliks Gostič, kočarjev sin, 12 ur. — Marija Japelj, hči kontoristke, 5 mesecev. — Marjan Osolnik, delavkin sin, 3 leta. — Anton Zorman, delavec, 29 let. — Andrej Lotrič, ključavničarski pomočnik, 63 let. — Angela Tomšič, žena mizarskega pomočnika, 50 let. — Helena Lorger, žena premogarja, 30 let. — Karel Čož, posestnikov sin, 18 let.
Lj. nogometni podsavez poživlja klube II. razreda v Ljubljani, da pošljejo v nedeljo 28. t. m. ob 10, uri v Narodni dom po enega zastopnika radi razdelitve prebitka prvenstvenih tekem. — Istočasno se opozarjajo vsi člani LNP na službene objave v sobotni številki »Sportae. — LNP.
lj Pozabljena taška. V neki gostilni je bila 24. t. m. popoldne pozabljena rjava usnjena taška z večjo Vsoto denarja ter z važnimi akti in računi. Najditelj si lahko obdrži ves denar, vrne naj samo račune in druge spise pri upravi »Slovenca kjer dobi po vrhu še nagrado 2000 kron.
lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek, dne 29. novembra ob 3. uri popoldne, Hrenova ulica 4. (k)
Najnovejša poročila.
DR. KOROŠEC V MARIBORU. Maribor, 27. nov. (Izvirno) Minister dr. Korošec se je danes zvečer pripeljal iz
Belgrada v Maribor, kjer ima volivno pravico.
SPREJEM AVSTRIJE V ZVEZO
NARODOV. LDU Ženeva, 25. nov. (DunKU) Švicarska brzojavna agentura poroča: Opozicija, ki je bila začetkom proti sprejemu Avstrije v zvezo narodov, je vedno manjša, tako da ni več dvomiti, da bo Avstrija sprejeta.
VZPOSTAVITEV TRGOVINE MED AMERIKO IN RUSIJO. LDU Pariz, 26. nov, (DunKU) Po poročilih iz Washingtona se na prvi seji senata predloži predlog republikancev, po katerem naj se takoj vzpostavijo trgovinski odnošaji z Rusijo, ne da bi se pri tem priznala sovjetska vtada.
AMERIŠKA POMOČ EVROPI. LDU Pariz, 26. nov. (DunKU) Predsednik nove amerikanske otroške pomožne akcije za Srednjo in Vzhodno Evropo, Hower, je izjavil, da so prišli zastopniki posameznih organizacij do prepričanja, da more samo skupno delovanje vsega arae-' riškega naroda odvrniti nezaslišano tragedijo. V vseh ameriških državah zbirajo pri spevke.
VOLITVE NA GRŠKEM, LDU Atene, 25. nov. (DunKU) Gršk vlada je izdala nastopno poslanico na narod: O priliki volitev je grški narod jasrn) in kategorično izrazil svojo voljo v vpra4 šanju dinastije. Volitve so iz vlade odstranile tiste, ki so povzročili, da je postala pravica kralja Konstantina do prestola, kot kralja po ustavi, sporna. Okoliščine, pod katerimi je kralj zapustil državo, zahtevajo, da se pokaže po plebiscitu ljudska volja o njegovi vrnitvi. Grški narod se pozivle, da gotovo pride dne 18. decembra k volitvam in da v tajnem glasovanju podeli vladi posebno pooblastilo, da naprosi kralja, da se vrne, da zopet prevzame izvrševanje svojih visokih nalog.
BORZA.
LDU Belgrad, 26. nov, (ZNU) Device: Pariz 200—202, London 0—118, Dunaj 7—7.20, Praga 40—40.50, Rim-Milan 125 do 126, Curih 515—525, Solun 0—305, Berlin 46.75—47.25. Valute: 20 dinarjev v zlatu 0—22.50, angleški funt 115—118, francoski franki 212—216, dolarji 0—31.75; ital. lire 127—129, levi 40.50—42, leji 50,50—51, nemške marke 48.25—48.50, drahme 0—31.50, češkoslovaške krone 0—43, avstrijske krone 6.40—7, napole-ondor 112—115.
LDU Zagreb, 26, nov. (ZNU) Devize (vse vezano): Berlin 190—191, Italija 505—510, London 455—460, Nevv York 133—134, Pariz 812—S19, Praga 160 do 162, Švica 2000—2150, Dunaj 27,50 da 27,70, Valute: dolarji 129—130.50, avstr. krone 28—28.30, carski rublji 86—88, francoski franki 835—0, napoleondor 438 do '142, nemške marke 192-—195, rumunski leji 200—0, ital. lire 490—500, angleški funt 0—460.
Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahpd? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vw je Fellerjev Elza fluid! 6 dvojnatih ah 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K,
Slaba hrana Vam je pokvarila želo« dec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K. Omot ln poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. Feller, Stubica donja, EI s a t rč š t, 131 Hrvatska* *	B
Stev. 272-
»SLOVENEC«?, da« Vf- ue^ettbr*

St rilndvajsetletna
mM oonndro. gospodičn i, izo-ražena, neoir.adeževane preteklosti, se :cli seznaniti z inteligentnim gospodom, nlroljubnega značaja. Resne ženitne po-ludbe s sliko na upravo tega lista pod ilfro BSreCa°.
Inil'ln*a cnhil (pooolnoma nova In mo~ IbUlIlID JUUH, derna) se radi pomanjkanja prostorov proda. — Ogleda se v Munskt ulici žtev. 3.
ilPffiiniCt in cerkovnik 2eli spremeniti UiyUlllal svojo službo. Je spreten Cecl-cilljanec z dobrim Šolskim spri evalom, Ier z dobrimi spričevali od £. duhovščine. Nairbje kje v svojem domačem kraju v Slov. gor. Služba naj bi bila taka, da ena obitelj zamore živeti In da je zbirca v zrnju in dostojno stanovanje. — Naslov v upravi .S.ovenca" pod Stev. 4787.
pg pametna in poštena godb upa ali gospodična k dvema odraslima otrokoma, ki bi znala tudi šivati, proti popolni ossrbi. VpraSa «e v restavraciji pri „Slonu."
VPfliaP umetnl in trgovski, neoženjen ali II 1(101, vdovec brez otrok, vešč vsemu oo en u cvetja, posebno vrtnic, ciklam in krlzantem, more dobiti stalno dobro mesto v prvovrstni cveti trgovini od 1. dec. dalje za samostojno vodstvo vrtnarije. Stanovanje prosto. Pismene ponudbe z označbo plače na tvrdko: Prinz, salon cviječa, Zagreb, Duga ul. 8.	mi
Več vagonov lasull hkovlk livI
franko Ljubljana (ali dom) se odda takoj. I Naročila se sprejemajo: Ahac>jeva cesta št. 10, trgovina z drvmi, tramvajska postaja Sv. Petra cerkev.
j Prvovrstna
trgovska
Sprejne
v sredini mesta se proda. Poizve se v pisarni dr. Pegana, Ljnbljana, rtnzsaj-KKa cesta štev, 38,
Sta>na vojna boln ca Drav. diviz oblasti v Liubljani ima na prodaj lici-tacijskim potom večja število
različnih delsel tri
Med temi 4 ahaclieve, 1 javerjevo in 1 platanovo deblo. Razprodaja lesa se bo vi šila dne 1. decembra t. i. ob H. ur* v omenjeni bolnici, hupo, ki refiekti-rajo na ta les, se vabijo k razprodaji.
Krojač J. AHČIN
Gajeva ulica 2. Dunajska cesta 7.
(poleg dijaSke-vojne kuhinje) se priporoia za izdelovanje vseh vrst oblek, kakor tudi obračanje in popravla. Najnovejši kroj, boljše delo, nizke cene.
Priproslo dekle, kajera zna tudi nekoliko Sivntl, se sprejme kot
pri gospej Pollak, Ljubljana, Erjavčeva cesta St. lj.
hišna
TRSTJE
za stropa izdeluje in prodajo na debelo in drobno m2 po K 4-80, pri večjin naročilih znaten popust Ant. Steiner. Ljubljana, Jeranova ulica, 13. (Trnovo)
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Lmbljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. i«4

r
K
u c
T
U 5
KOLONUflLNO ,
iii|oene|ia dobava na debelo^
.FRUCTUS*
d d sa promet zem. proizvodov. kolonijalmm in drugim blagom prejo
H Sili
C
(ustanovljeno 1883) Zagreb V/ašl<a ul. 12. Tetoton 106. 8r:s|a»l: Fructus.
SFECERUSKO
"J
F R (J C T U 5
Dnclnvnriia za p®5*00 žag°2 večletno
rUjlUlutlJU prakso, ako mogoče tudi trgovsko izobražen, zmožen laSčine, se sprejme. Hrana in stanovanje prosto. Ponudbe se prosi s pogoji. A. Domicelj, St. Peter n. Kr.
Proda h fla skoro nova, z lepim raste 11 JO, gledom, odd&ijena četrt • are do farne cerkve in SO min. od žel. postaje, takoj iz proste roke. Poizve se pri lastniku ttovač Simon krojač Ježa IS. pri čraučsh p, Jezica pri Lju-' bljanL	4689
7ftlin IfRVfl in nBi{lDei^° marmelado £«111111 BOSO nudi po najnižji ceni d. d. Triglav v Smarci pri Kamni Ku. Istotam ae kupijo tozadevne surovine.
Koruze, ovsa
več vagonov Ima oddati takoj od postaje L)ub>jana oziroma franko vsaka postaja v Sloveniji trvdka Paternost & Semič, Ljubljana, Rimska cesta št. 2. Brzojavi: p are m L nbljana.
|J]!X9 Proda se v Liubljani 10 mi-■ ■flSfla nut o l sredine mesta oddaljena, Se davkaprosta velika enonad-stropna hiša na oglu z velikim vrtom in dvoriščem. Za industrijsko podjetje prav pripravna. Posredovalci so izkl učeni. Samo resnim reflektantom da natančne informacije u.irava lista pod St. 4745. Stanovanje s pritiklinjmi obstoječih s 5 so-bamije kupcu 1. marca 1921 na razpolago.
•S* Naša ljuba sestra, pre-V dobra teta, gospodična
Josipina Polee
je danes dne 25. novembra 1920 ob 5. uri zvečer po kratki bolezni previdoua s sv. zakramenti preminula.
Pogreb drage rajnke se vrši v soboto dne 37. novembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Kranju na ondotno pokopališče.
Prosimo tihega sožalja. h ran —Kamnik, 25. no vembra 1920.
Julij Polee
dvorni svetnik v pot;. — brat.
Je začel poslovati v družbi
aMata Milana Mu
Beograd, Zeleni venac 9
Oferiram vsako množino stolčene, lepe
Ponudbe na:
LEOPOLD GRtiNFELD
LJubljana, Frisojua ulica 1.
Naša iskreno ljubljena edinka
Edita
ee je preselila v devetem letu svoje dobe med nebeške krilatce.
Pogreb nepozabijeue ljubljenke se vr3i v soboto 5J7. 11. ob 2. uri popoldne iz deželne bolnico na pokopališča pn Sv. Križu. Ljubljana, 26.11.1920.
Rodbina Kari Ranih,
Elektromotorji
L porcelanasti izolatorji, u-vodnice, telefone ia žarnice dobite s skladišča takoj po tovarniški ceni
v tehnični pošlo vnlci:
L ing. eiaro itoniiF, um, hm u
^LMillRJI lili OBROBE
harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine. S.rano ua debelo tn drobno
Klfonc Breznik,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
Klobuke m slamnike
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobuko^ in slamnikov
Franc Ccrar v Sfobu
poŠta lit železniška »as.aja Stkale pn Ljusijanl.
V	popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši moJi.
V	L:uDljBm pievzema vsa naročila in moderniziranje ivrdk.i Kovačevifi i Tršan v Prešernovi HHci st. o, kjer se sprejema v siredo in soboto.

Državna
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam prežalostno vest, da je moj neizrečeno ljubljeni soprog in najinih otročičev oče, gospod
ing. Vladimir pL ŠnMje
gozden** svetnik, vodja odseka za zagradbo hndottraikov
po kratki bolezni, v petek dne 26. novembra 1920, ob 8. uri zjutraj, v 42 letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika ae vrši v soboto dne 27. novembra 1920 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Bleiweisova cesta 5, na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. novembra 1920.
Gizela pl. šuklje roj. Golla.
Mo«tni poarrebal zavod.
Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — Sekci,'a Ljubljana javlja vsem članom !užno vest, da je preminul danes po kratki, bolezni njen zaslužni član in odbornik gospod
ing. Vladimir pl. Šuklje
gozdarski svetnik in predstojnik urada za zagradbn hudournikov.
Pogreb se vrši v soboto, dne 27. novembra ob pol 16. uri iz hiše žalosti, BIeiweisova cesta št. 5.
Ohranili mu bodemo časten spomin!
V Ljubljani, dne 26. novembra 1920.
Ing. Vinko 5trgar,
t. č. predsednik.
PmžreWi!iB3.i!!iiaiiiKifiai32i.
100,0(18 srtČH — sojoo iitnov. 5 premij
od 60.000, do 600.000 din.
ali 240.000 do 2,400.000 K (dva milijona štiristotisoč kron)
Ma tm sreč o mera ioli
Izplačanje vseh dobitkov v gotovem denarju
brez odbitka!
i¥e£|i liHteli v srečnsm
dinarjev

(en milijon) ali
Naročajte »Slovenca" in širite!

okrogel, dolžina 2-20 m dalja debelina na sredini od 14 cm naprej se kupi. Ponuibe z navedbo dimenzij in cene franko vagon oddajna postaia naj so blagovolijo poslati na tvrdko
Darila za Miklavža in Božič!
Večja množina pravih bronastih predmetov s pravim onixom in marmorjem montiraaih, dalje kina-srebrnina in srebrnina došla
A. &REPELKA prej F. MEISETZ
Mestni trg 13.
ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem, ki ste spremili našo mamo
Frančiško Anzič
na poti do tiroba, se tem potom nrlsrčno zahvaljujemo. Bog Vam povrni VuS trud, tolažbo in ino-IitV3l
Jerusjeva dražlna
v Dobrunjah.
Jelove in smrekove hlode
Mor Iflfl! deske in trame hnpuee JOSIP TELBAN,
lesu« trgovina, Uole - Korovulv«,
apstall, ploSčn, papirji, kemikalijo, največja izbera in vedno sveže bla^o —• Aleife Knrnlb, Slovenska mies to, Maribor.
aC3aC3C3raaa^C3r3C3C3DC3C3C3CaC3C3C3C3^slC3C3C3C3a
D
„ ___________....__________________D
fi	n
®	mnA^lmn n^oirih hrftnoatih r»»«orlrviatAW a ni«artm nntvAm 4»v «
a
naaaaaapaaaaaannnaananaanaag
H. Suttner
Ljubljana 3,
Mestni trg 23,
| največja zaloga ur, zlatnine in sre-
5'
™ brnine. Lastna protokolirana tovarna i	ur v Švici.
(štiri milijone)
nadalje: 600.000, 400.000, 200 000, 150.000, 100.000, 80.000, 70.000, 60.000. 2 po 50.000, 2 po 40.000, 5 po 30,000, 18 po 20.000 dinar., odnosno 2,400 000, 1,600.000,800.000,600.000, 400.000, 320.000, 280.000, 240.000, 2 po 200.000. 2 po 160.000, 5 po 120.000, 18 i>o 80.000 kron i. t. d.
brez etibitka!
ilena srefie eh vfaK razred
N. ICušfriri,
piipo
m'je\ ©
LJubljana — Maribor
Dunajska cesta 20 • Padr. Jurčičev? ul. 3
piiporoča pnevmatiko, avto-kolesja, ter vsake vrste gu-nrjev.h predmetov, izolirane č'ce za električno napeljavo, bakreno žtco, elpktrnilphničn! materija' po najnižjih cenah. Teieton št. 470.
Vj srečka		2 srečke \
D 48"—		D 24'- i
ali K Ij?-		ah K 96-— j
		
V4 srečke		srečke
0 12'-		D 6'~
illl i 48'-		ali K 24'-
Tceno iti liilro izplačevanje vseh fliiv zajamčeno!
Naročila iz cele države naj se pošiljajo po poštni nakaznici lastni glavni kolekturi
Med unarodna Ha il
oddelek razredne loterije
m s Zasreli e^ieva g
Največja izbera Številk.

Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj (Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji
^gsHaroa
BALKAN" delniška dražba za mednarodne transporte v Ljubljani.
Linbllasia Mostosrsfta ul. St. as.
kot glavni zastopnik tvrdke Naylor Brothers Ltd, London tovarna prvovrstnih
__ & _ _ _ naznanja, da pri-I JI M Šrti^S poroča tvrdke: ■ CHIWW Ivan Bricslj, Josip Stuplca, Bratn Bamžgar, Fiilp Piisov, Tona Matgaj, Franc O.rsn in i Batjai, ker isti pri ploskanju vozov uporabljajo omenjene lake. — Kazen tega uporabljajo te prv .vrstne lako tudi topniška radiona, vse Dravska divizijske oblasti in imajo iste v zaiogi vse večje tvrdke te strone v Be.gradu, Nlšu, Somboru, Subotici itd., ter so se vsi o kakovosti istih najpuvolj-neje izrazili. — Priporočam nabavo istiti kar najbolje.
Inserirajfe v Slovencu!

New York-Btienos-Ayres-Rio di Janeiro Santos-Montevideo.
S!
Brezplačna pojasnila in prodija voznih listov za pomnike z Slove« je edino le pri:
Izurjena prodajalka
vešča papirne ali galanterijske stroke, sposobna za vodstvo podružnice, in ki ima primerno kavcijo se sprejme. Prednost imajo one, ki so bile zaposlene v kateri knjigarni. Ponudbe pod ..Prodajalna", poštni predal 46, Ceije.
razpošilja glavna tovarniška zaloga:
Terpentčnovo čistilo za čevlje z imenom
Si Petra cesta ms. UUIIULVU M. ntsas, b:iiit
ngpnnnaangnDDnnannannananan
Kolodvorska ulica 26.
Priporoča se tvrdka
Jos. Peteline, Ljubljana
Sv. Petra nasip 7.
iivalnlh strojev
Tovarniška SSggalmfia C^aSau v vseh opremah zs do-zaloga »1*9111111 SSrOlCV maCo rab0i za kroiaCe,
original Cylinder Singeiieve velike in mule za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo,
»ZBIRAJTE ZA SKLAD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE!«
Pred nakupom
vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih hlač, površnikov, ranglanov i. t. d. si oglejte zalogo
Samo na debelo.
Večja naročila
po meri.
FRANDE
LJUBLJANA, Emonska cesta št. 8. — Brzojavi: DERENDA. - Telefon interurb. št. 313.
BRNO — PROSTE JO V (Čehoslovaška)
ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti in izdelavi prva v Jugoslaviji, ter nima
nikake konkurence v svojih solidnih nizkih cenah.
Lastna izdelovalnica perila in čeviiev.
Odgovorni urednik Mihael MnSkeri' v Linbliani.
\
Po^Iv na sub Sloipcifo.
Vsled državno-političnih odnošajev, nastalih po razpadu stare Avstrije, prešel je sedež trgovske, špedicljske in komisijske delniške družbe »BALKAN« s sedežem v Trstu v območje tuje države, kar je povzročalo poslovanju menih podružnic v Ljubljani, Mariboru. Zagrebu, Beogradu in Wien-u, katero se je zlasti v zadnjih časih skoro potrojilo, nepremostljive težkoče. Ustanovila se je vsled tega z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. septembra 1920, VI. št. 2419 nova delniška družba pod imenom
..BALKAN" delnisRa družfoa zet mednarodne transporte v Ljubljani,
Tvrdka ŠTEBI IN TUJEC
Resljeva Gesta 4, Ljubi,ana. Telefon 442.
Ponudbe in po.asnlla brezplačno.

Koinp!etne električne naprave v mestih iu pokrajinah.
Projektiranje naprav kakor izdelovanje tozadevnih načrtov.
Velika zaloga vsakovrstnega tehničnega in elektrotehničnega blaga.
Moderna delavnica, popravila vseh strojev.
s sedežem v Ljubljani, katere namen je prevzem podružnic stare delniške družbe BALKAN v Ljubljani, Mar,boru, Zagrebu in Beogradu, ter Wien-u z vsemi aiuivi in pasivi glasom bilance z dne 30. junija 1920.
Nova družba opusti trgovske oddelke stare družbe ter razširi in osredotoči svoje poslovanje izključno le v špedicijske in transportne posle vseh vrst. Bavila se bodo s posredovanjem pri ocarinjunju, z vskladiščenjem raznovrstnega blaga, z železniškimi in carinskimi reklamacijami i. t. d.
Nova družba prevzame tudi cel delež stare družbe pri I. Ljubljanskem javnem skladišču, ki so danes največja in edina te vrste v celi Jugoslaviji, z vsemi aktivi in pasivi vred.
Delniška glavnica znaša K 4,000.000.
ki je razdeljena na 10.000 komadov delnic v nominalni vrednosti po K 400 ali D 100. glasečih se na donosca. Ta delniška glavnica se sme po sklepu občnega zbora brez nadaljnega oblastvenega dovoljenja zvišati na K 24,000.000 ali D 6,000.000.
Za sedaj se izda 10.000 komadov delnic po noininalu K 400 ali D 100 pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanjim delničarjem trgovske, špedicijskc in komisijske delniške družbe „BALKAN", s sedežem v Trstu, se prepušča 7500 komadov delnic v skupni vrednosti K 3,000.000, t. j. za vsako staro delnico ena nova po nominalni vrednosti
K 400 ali Din. IOO plus 5% obresti računajoč od 1. julija 1920 do dneva vplačila katere sc imajo ob prijavi opcije takoj polno vplačati. V to svrho je potrebno, da izvršijo imejitelji delnic opcijsko pravo, ter polože svoje delnice pri spodaj označenih subskripcijskih mestih, da se na njih označi izvršitev prava opcije. — 2. Ostalih 2500 komadov delnic v skupnem nominalu K 1,000.000 se stavlja na javno subskripcijo po emisijskem kurzu
K 900'ali Din. 2Z5 plus 5% obresti računajoč od 1. Julija 1920 do dneva vplačila katere so takoj pri podpisu polno vplačljive. — 3. Rok za izvršitev prava opcije in podpisa novih delnic se prične z 5. decem. in trata do inki 20. decembra 1920. — 4. Ustanovitelji si pridrže pravico reparticije delnic v roku do 20. jan. 1921. Subskribenti imajo pravico z dne 21.jan. 1921 dvigniti vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. — 5. Delničarji participirajo na čistem dobičku počenši od 1. julija 1920. — 6. Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri emisijskem kurzu, gre po odbitku emisijskih stroškov in pristojbin v korist rezervnega zaklada družbe. — 7. Delnice se bodo izdaiate v komadih po 1, 25, 50 in 100 delnic. Začasno se bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah, katera potrdila se bodo kasneje zamenjala za delnice družbe. — 8. Sub-skripcijska mesta so: Jadranska banka v Trstu, Ljubljani, Mar.boru, Celju, Kranja, Zagrebu in Beogradu.
L ubljans, dne 22. novembra 1920.
Anton Boodnnovič, 1. r.,
velotržec v Trstu.
Avgust Praprotnlk, 1. r.,
ravnatelj Jadranske banke.
Alojzij Lilleg, 1. r.,
veleližcc v Ljubljani.
Dr. Fr. Novak, 1. r.,
odvetnik v LjUPijani,
I. N. čoštarič, 1. r.,
veletržec v Mariboru.
Jadran sRa banka, podružnice! Ljubljana.