Celje - skladišče D-Per III 19/1979 1119790649,7/9 Q|_y^§ | [_Q [_£ KTIVA LETO XV., ŠT. 7., 8., 9. H CELJE, VII., VIII. 1979 Prikaz gibanja kadrov v delovni organizaciji v času od 1.1. do 30. 6.1979 Temeljna Stanje zaposlenih organizacija 31. 12. 1978 1. Prišli 1. — 30. 6. 1979 1. 1. - Odšli - 30. 6. 1979 Stanje zaposlenih na dan 30. 6. 1979 skupaj M ž M Ž skupaj % M Ž skupaj fluk. M Ž skupaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Prodaja Celje 393 58 335 7 35 42 9,9 8 35 43 10,0 57 335 392 Prodaja Laško 128 32 96 1 5 6 4,6 1 4 5 3,9 32 97 129 Prodaja Šentjur 106 31 75 2 — 2 1,8 2 1 3 2,8 31 74 105 Prodaja Ravne 151 29 122 3 8 n 7,0 5 2 7 4,6 27 128 155 Prodaja Sl. Gradec 90 25 65 1 9 10 9,9 1 4 5 5,5 25 70 95 Prodaja Šoštanj 137 14 123 1 6 7 5,4 2 14 16 11,6 13 115 128 Prodaja Ruše 37 4 33 — — — — — 3 3 8,1 4 30 34 Grosist Celje 443 273 170 38 5 43 9,4 27 4 31 6,9 284 171 455 Gost. in tur. Celje 110 20 90 2 12 14 12,7 3 11 14 12,7 19 91 110 Gost. in tur. Ravne 165 10 155 — 2 12 1,2 — 7 7 4,2 10 150 160 Pek. in slašč. Celje 261 175 86 10 8 18 6,9 17 4 21 8,0 168 90 258 Pek. in sl. Rog. Sl. 51 35 16 4 1 5 9,6 1 3 4 7,8 38 14 52 Trans, in obrt. štor. 142 135 7 14 — 14 9,7 11 1 12 8,4 138 6 144 Mlin Celje 106 79 27 1 — 1 1,06 1 — 1 1,06 79 27 166 DSSS Celje 164 33 131 1 2 3 1,8 1 3 4 2,4 33 130 163 DSSS Ravne 33 2 31 — 2 2 5,8 — 1 1 3,0 2 32 34 SKUPAJ DO 2517 955 1562 85 95 180 7,1 80 97 177 7,0 960 1560 2520 razstava Mednarodna prometna v Hamburgu V času od 8. junija do 1. julija 1979 je bila v Hamburgu velika mednarodna razstava. Predstavljena je bila najsodobnejša prometna tehnologija za vsa področja modernega tovornega in potniškega prometa. Razstava je bila v štirinajstih velikih halah s skupno površino 120.000 m2, poleg tega pa še na nekaj 10.000 m2 odprtih razsta-viščnih prostorih. Na teh odprtih površinah je bilo med drugim položenih cca 2.000 m železniških ti- rov, na katerih je bil prikazan predvsem železniški transport od prevzema do predaje. Na odprtem prostoru je bila tudi umetno zgrajena steza za demonstracijo vozil pod najrazličnejšimi pogoji vožnje. Na razstavi je sodelovalo okrog 30 držav, tako iz vzhoda, kot iz zahoda. Pokrovitelj nad razstavo je bil nemški zvezni predsednik Wal-ter Scheel. Razstava je bila razvrščena po posameznih halah dokaj smiselno, tako da je obiskovalec, usmerjen zgolj na posamezno področje, lahko ostal ves dan v eni hali in si to podrobneje ogledal, kajiti za kompleten ogled vseh 14 hal je 3 dni, kolikor je bilo na razpolago, odločno premalo. V prvi hali so bili prikazani inovacijski dosežki na avtomobilih. Nemška in mednarodna avtomobilska industrija sta predstavili nove pogonske rešitve, nove materiale, dodatno opremo, vse z gledišča varčevanja energije. Kot posebna zanimivost za vse tehnično usmerjene obiskovalce je žila minimalna. Vsaka (trgovina pa ima potrebno število delavcev, ki to blago potem spravijo v trgovino, prevzamejo, zložijo na svoje mesto in podobno. Prikazan je bil velik napredek na področju PTT prometa. Obiskovalci si kar nismo mogli predstavljati, kako natančno in s kakšno hitrostjo odčitava stroj postne številke in na osnovi tega sortira pakete in pisma. Ena izmed hal je bila namenjena za razstavo po geslom: »Vse za varnost prometa in zaščito Okolja.« Temu vprašanju posvečajo vedno večjo pozornost, kar je pri tem razvoju prometa tudi razumljivo. Sodobne elektronske naprave zmorejo več, kot si človek sploh lahko misli. Programi, izračunani in analize, ki (jih delajo elektronski računalniki, so mnogo bolj popolni in zanesljivi, kot tisti, ki jih dela človek. Za nas je bila še posebno zanimiva elektronska obdelava tahogra-mov. Pri nas smo dali za tahografe ogromna sredstva in jih vgradili v tista vozila, ki nas je prisilil zalkon. Koristimo jih le za kontrolo in še to samo v boljše organiziranih DO oziroma TOZD, medtem ko jih ponekod niti ne kontrolirajo niti ne arhivrajo, pač pa liste enostavno zmečejo v smeti. Tu pa je bil prikazan računalnik, ki Obdela taho-gram, zbere podatke, jih prenese na kartice, se povratno kontrolira, lahko izstavi tudi fakturo, v celoti obdela obračunski list za OD šoferja, izračuna komercialno hitrost vozila in podobno. S tem je prhra-njeno ogromno ročnega administrativnega dela, kar pa je bistvena stroškovna postavka. Pomote in napake so minimalne, ker je človeški faktor skoraj v celoti izključen. Ker se sejem odpira šele ob 09. uri zjutraj, smo si pred tem ogledali pristanišče, ki je s svojim kon- tejnerskim terminalom za Roter-damom drugo največje v Evropi. Osebno me je zanimala predvsem pretovorna tehnika in moram priznati, da je po svoji dodelanosti in organizaciji nad pričakovanjem. Nemci tu tudi radi pokažejo, seveda pa tudi krepko zaračunati o, saj moraš odšteti za enourni ogled luke, kar 8 DM. Tudi ostale vstopnine so za nas razmeroma zelo drage. Zelo lepo in smotemo urejen je javni mestni promet, ki pa je precej dražji kot pri nas, ali v povprečju kar tridesetkrat dražji kot na Madžarskem. Vtisov, dobrih in manj dobrih iz tega sejma je toliko, da bi se dalo še veliko napisati in še bi bil to le delček tega, kar človdk vidi. Res je, da je obisk ene take razstave vezan s precejšnjimi stroški, še bolj pa je res, da »šparatii« pri tem, da si človek nikoli nič ne ogleda, pomeni zapravljati. Tako kvalitetne razstave so nedvomno organizirane z namenom, da se inovacijski dosežki pokažejo širokim množicam in tako posredno in neposredno sprevedejo v življenje. Če tudi se ne Sklepajo konkretni posli, se iz tega veliko odnese. Če bomo še vedno zaverovani samo v našo preteklost, če bomo živeli v prepričanju, da pri nas ne moremo ničesar narediti, če ne bomo šli s tokom časa, potem se kaj lahko zgodi, da se bodo opozorila predsednika občinske komisije za inovacije ing. Tratnika, iz zadnjega sestanka v naši DO uresničila. Razviti gredo naprej. Sledimo jim! Naredimo vsaj tisto kar lahko, za kar potrebujemo najprej znanje in voljo, šele potem sredstva. Samo sodoben način dela nam lahko zagotovi racionalnejše poslovanje, večji ostanek dohodka in tem tudi lepšo prihodnost. Lojze Selič, inž. Nova blagovnica v Šentjurju bil popolnoma nov tip motorja z notranjim izgorevanjem, izdelan v nemškem inštitutu za motorje. Motor se od sedanjih bistveno razlikuje. Ima rotirajoči blok v obliki velikega valja, ki se vrti okrog svoje osi, v njem pa je nameščenih sedem cilindrov. Glava je enotna za vse cilindre in statična, v njej pa sta sesalni in izpušni kanal, šoba za vbrizgavanje goriva in vžigal-na svečka. Za vseh sedem cilindrov je le ena šoba in ena svečka ter en sesalni in en izpušni kanal. Motor nima vztrajnika. Matoma gred je ravna, namesto 'kolen pa je na njej pritrjena gibljiva, okrogla plošča, v katero je vpetih vseh sedem ojnic. Motor je poizkusno obratoval 1.000 ur. Pripisujejo mu bleščečo prihodnost. V dmgi izredno veliki hali je bil prikazan javni primestni in mestni potniški promet in novi prometni sistemi ob udeležbi prometnih podjetij iz številnih nemških velemest. Dosežki na tem področju so zavidljivi, temu primerni pa so tudi rezultati. International Road Union iz Ženeve je zastopala nemški in mednarodni tovorni promet. Prikazana je bila sodobna prometna tehnologija pomembnih industrijskih držav. Polleg ZR Nemčije so vidno izstopale še ZDA, Kanada in Francija. Velik poudarek je ravno na integralnem transportu. Veliko artiklov, ki se proizvaja za znanega odjemalca, se že pri proizvajalcu embalira in sklada v rol box palete, ki se potem s posebnimi, zato prirejenimi avtomobili pošilja bodisi v grosistična Skladišča ali direktno velikim trgovskim hišam. Mercedes je razstavljal tovornjak s pdlpri-klopnikom (šleper), z nekoliko višjo zaprto nadgradnjo z etažno vertikalno pregrado, ki se s pomočjo hidravljične naprave dviga in spušča. Tako je nosilnost vozila kljub temu, da prevaža volumensko obsežnejši tovor, izredno dobro izkoriščena. Tudi za dostavo blaga v manjše trgovine so vsi avtomobili, četudi samo dvotonski, opremljeni s hidravljično skončnico za nakladanje in razkladanje. Vsi avtomobili, ki prevažajo živila pa so fur-goni z aluminijasto nadgradnjo. Na posebnih rol paletah je zložena tudi mineralna voda, prvo in sokovi. Kot posebna novost so tudi zamen j alni kesoni za avtomobile. Pri skladišču so postavljeni na posebnih podstavkih in se po vrsti kompletno naložijo. Tako se pojavlja stojnina avtomobila v majhni meri samo pri razkladanju, pri nakladanju pa sploh ne. Pri poudarku na racionalizacijo transporta, predvsem sedaj v energetski krizi, je vredno omeniti tudi to, da dostavljale! blaga dostavljajo blago le do trgovin ali njihovih priročnih skladišč, ga kar najhitreje razložijo in odpeljejo, tako da je stojnima vo- Le nekaj mesecev še bomo morali potrpeti in dočakali bomo otvoritev nove blagovnice v Šentjurju. Vzroki za odložitev za gradnjo blagovnice v Šentjurju so bili predvsem nezadostna razvitost trgovske mreže v občini, saj pride po statističnih podatkih na 1 m2 prodajne površine v naši občini 11,4 prebivalcev, ostale nerazvite občine beležijo 5,6 prebivalcev, dočim je slovensko povprečje trije prebivalci na 1 ,m2 prodajne površine. Posledica tako slabo razvite prodajne mreže pa je velik odliv kupne moči v razvitejša trgovska središča. Tako beležimo promet na prebival- ce po podatkih iz leta 1977 le z 10.435.— din in smo po tem podatku na zadnjem 60. mestu slovenskih občin. Ostale sosednje občine pa zasedajo po tej razdelitvi naslednja mesta: — Šmarje 54. mesto z 15.096.— din prometa na prebivalca — Slovenske Konjice 45. mesto z 17.621.— din prometa na prebivalca — Celje 3. mesto z 39.644.— din prometa na prebivalca — Laško 54. mesto z 15.096.— din prometa na prebivalca — Sevnica 51. mesto z 15.096 din prometa na prebivalca. Z otvoritvijo -nove blagovnice bomo pridobili 348 m2 prodajne površine v pritličju za samopostrežno trgovino in prostor za bife. V samopostrežni trgovini bomo nudili potrošnikom vsa živila in gospodinjske potrebščine s posebnim povdarkom na sadju in zelenjavi, kruhu in pecivu, mleku in mlečnim proizvodom ter svežemu mesu in delikatesi. V drugi etaži pa bo na 825 m2 neto prodajni površini naslednji oddelki: metrsko blago, perilo, pletenine, konfekcija, otroški oddelek, posoda, gospodinjski aparati, bela OOS TOZD Transport in Obrtne storitve organizira tudi letos pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta občine Celje, za vse člane DO Mera — ljubitelje avtomobilskega športa, rekreativno športno prireditev avtomobilski Mera rally. tehnika, muzikalije ter kovinska in usnjena galanterija. V tretji etaži pa bo prodaja pohištva. Dosedanje prostore samopostrežne trgovine in trgovine »Resevna« pa bomo preuredili v specializirane prodajalne. Prepričani smo, da bomo z otvoritvijo nove blagovnice v večji meri zadovoljili potrošnike, preprečili nenormalni odliv kupne moči iz občine in prispevali svoj delež pri hitrejšem odpravljanju nerazvitih slovenskih občin. Letos je to že tretji zapovrstjo in lahko rečemo, da je postala prireditev tradicionalna. Pripravljalni odbor je na seji, dne 12. 9. 1979 sklenil, da se organizira letošnji rally, dne 27. oktobra 1979 ob 9. uri. Da se ne izneverimo pregovoru »v tretje gre rado«, bo tudi letošnji rally potekal po istem principu, kot prejšnja dva. Tudi relacija bo ostala ista, to je start v Celju pri skladišču, cilj pa na Ka-lobju. Tisti, ki so sodelovali v dosedanjih dveh prireditvah, vedo, da je to zelo lepa vasica, do katere je speljana lepa cesta, ki je samo v zadnjem delu cca 4 km makadamska. Tekmovanje bo potekalo po sledečih propozicijah: Najprej bo obrazložitev tekmovalnih pravil in žrebanje startnih številk. Nato bo posebna komisija opravila preventivni tehnični pregled tekmovalčevega vozila. Sledilo bo preverjanje znanja prometnih predpisov, ki pa bo letos nekoliko drugačna, kot prejšnja leta. Novost je v tem, da ne bo testiranja na polah, ki so predpisane za polaganje vozniških izpitov, kar je delalo marsikomu preglavice. Tekmovalec bo moral pokazati tri prometne znake in povedati njihov pomen ter določiti prednost in način vožnje .v prikazanem križišču, kar bo vsekakor mnogo lažje, kot je bilo testiranje, saj gre za stvari, ki jih kot šoferji vsakodnevno praktično uporabljamo. Po tem teoretičnem delu bo sledila praktična vožnja. Najprej bo moral vsak tekmovalec pokazati nekaj veščine pri parkiranju, ocenjevanju širine in podobno, nato pa bo odpeljal po vnaprej določeni poti proti cilju. Med potjo bo seveda kontrola časa, pred ciljem pa še prevoz čez manjšo oviro. Po končanem tekmovanju in razglasitvi rezultatov bodo podeljeni najboljšim pokali in priznanja ter lepe praktične nagrade. Za ,vse tekmovalce in njihove sovoznike bo po končanem uradnem delu pripravljena zakuska. Za prijeten konec pa bomo organizirali še »kostanjev piknik«. Sodniško ekipo bodo sestavljali v glavnem člani Društva prometnih inženirjev in tehnikov Celje ter člani Z SAM Celje. Ker je prireditev vezana na precejšnje stroške, sindikalne blagajne pa so dokaj prazne, bo moral vsak udeleženec vplačati pri vpisnini tudi prispevek 50,00 din za sebe in seveda tudi za sovoznika, kar nam bo delno krilo stroške prehrane. Prijave boste lahko oddali predsednikom vaših sindikalnih organizacij, športnim referentom ali pa direktno tajnici sindikata v TOZD Transport, Mariborska 10, Celje. Prijavnice, propozicije, vsa ostala navodila in obvestila bomo pravočasno poslali na vse TOZD v DO Mera. Uspeh organizacije, rezultati tekmovanja in dobro razpoloženje, predvsem še pri peki kostanja, je odvisno od vaše udeležbe, zato apeliramo na vas, da se prijavite v čimvečjem številu. S. L. Pogled na novo blagovnico v Šentjurju Letos že tretji Merx rally Investicijska dejavnost Novi motel v Šentjurju pri Celju v fazi zaključnih del Nova sodobna pekarna v Rogaški Slatini bo delavcem TOZD in kraju v ponos Dela pri gradnji nove pekarne v Rogaški Slatini gredo h kraju Posodobitev našega poslovanja in skrb, da bo potrošnik z vsakdanjimi dobrinami na kulturni način postrežen v neposredni bližini svojega bivanja, je bila ena izmed glavnih usmeritev svoj čas sprejetega plana DO Mera. V eni izmed številk našega glasila je bila prikazana investicijska dejavnost po TOZD. Povedali smo, kaj smo glede na plan že naredili in kaj še bomo. Tudi to leto 1979 je na področju investicijske dejavnosti živahno. Kmalu bomo slavili novo zmago, ko bomo odprli novo blagovnico liin motel v Šentjurju ter Pekarno Rogaška Slatina. Motel Šentjur bo imel 28 ležišč, 122 restavracijskih sedežev, snadk bar s 50 sedeži in 4-isteznim avtomatskim kegljiščem, letnim vrtom z okrog 200 isedeži ter večjo kuhinjo, ki bo sposobna pripravljati tudi obroke družbene prehrane na območju Šentjurja. V začetni fazi so dela pri gradnji nove blagovnice v Rušah in trgovsko gostinskega objekta na Svetini. Tik pred dokončo otvoritvijo je rekonstruiran hotel Mera na Ravnah. Mera posluje na območju 21 občin in je razumljivo, da so potrebe občanov v vsaki občini prisotne. Pripravljenih je več projektov za začetek izvajanja, vendar so trenutno pomanjkanje sredstev in nekateri tehnični problemi vzrok, da se dela na teh objektih še niso pričela. O pričetku posameznih gradenj bomo bralce sproti seznanjali. - Investicijska dejavnost - Gradbišče na Svetini Pogled na Svetino, kjer je letos občina Celje slavila svoj občinski praznik AKCIJA nič nas ne sme presenetiti Letošnje leto poteka v vseh te- in občanov ter vseh družbenih de-meljnih samoupravnih skupnostih javnikov. Široko zasnovana akcija vsesplošna družbena akcija, v kate- pod geslom »Nič nas ne sme prese-ri preverjamo obrantbno-vamastno netiti« ima namen, da v njej 'še pripravljenost vseh delovnih ljudi bolj okrepimo obrambno priprav- ljenost v naši republiki, poglobimo podružbljene odnose na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter da se na tem področju široko aktiviramo vsi delovni ljudje in občani v počastitev 60. letnice ZKJ, združenih sindikatov in SKOJ. Naša domovina je znana širom po svetu zaradi svojih prizadevanj za mir, pravico vsakega naroda do neodvisnosti in enakopravnosti ter proti vojni kot sredstvu za reševanje problemov v mednarodnih Odnosih. V teh prizadevanjih nismo osamljeni, saj napredni demokratični del človeštva vse bolj zavrača vojno kot način za reševanje mednarodnih sporov. Vendar pa je ta še vedno možna in tudi nenehno navzoča v sodobni .stvarnosti, kajti še vedno so močne tudi nazadnjaške, nečloveške Sile, ki izzivajo mednarodne spore, da ibi se z njimi okoristile. Zato -moramo poleg prizadevanj za mir nenehno skilbeti tudi za krepitev naše Obrambne moči in pripravljenost. To je ne le skrb vse .skupnosti temveč tudi vsakogar med nami, saj nalša iSkupna obrambna pripravljenost temelji na pripravljenosti vsakega posameznika. Akcija ».Nič nas ne sme presenetiti« mora okrepiti moralrao-politič-ne vrednote ,in zavest delovnih ljudi in občanov ter prispevati k nadaljnjemu poglabljanju koncepcije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, k njenemu po-družbljanju. PraV to pa pomeni, da mora akcija zajeti prav vse delorv- *■******■**•**■***• ■****• •*"***-*i!i nič nas ne sme presenetiti ne ljudi in občane — tako cicibane in pionirje, mladince, delavce, upokojence, gospodinje. Delovni človek in občan mora v svoji aktivnosti na področju samoupravljanja postati nosilec pravic in odgovornosti itudi pri Obrambi in zaščiti svojega družbenoekonomskega položaja, doseženih rezultatov dela, pravic in obveznosti. Zaradi tega usmerjamo v teku akcije vso pozornost še boljšemu načrtovanju vsebine nalog, načrtnemu usposabljanju in stalnemu preverjanju doseženega na področju .splošnega 'ljudskega odpora in družbene samozaščite. Na tej osnovi pa tudi nenehno -dograjujemo obrambne in samozaščitne ukrepe, obenem pa odpravljamo šibke točke, slabosti in poman j M j ivosti. Zaključni preizkus vsestransko dbrambno-varnostne dejavnosti pa (Nadaljevanje na str. 6) DELAVSKA UNIVERZA CELJE Program in urnik V. politične šole za sindikalne de- lavce - september 1979 Tema Predavatelj Datum Čas Število ur pred. razg. 24. 9. 8.00 — 11.00 obveščanje in informiranje delav- Mitja UMNIK 3 i 11.00 — 13.00 cev v TOZD 14.00 — 18.00 delo v skupinah — vodenje sestanka organiziranost in delovanje sindikatov — vloga in naloge pri nadalj-ni graditvi političnega sistema sa- Franjo KLEČ 3 moupravlj anj a Stane MELE 5 i 25. 9. 8.00 — 1230 zakon o združenem delu — družbenoekonomski in dohodkovni odnosi Rajko LIVIO 5 i 14.00 — 16.15 človekove pravice in svoboščine v našem političnem sistemu Bernard STRMČNIK 3 16.20 — 18.00 delo v skupinah 3 26. 9. 8.00 — 9.30 naloge sindikatov za hitrejše uveljavljanje usmerjenega izobraževanja ob delu Jože ZUPANČIČ 2 10.00 — 12.30 vloga sindikatov pri urejanju medsebojnih odnosov delavcev v ZD Judita ŽEVART 3 i 13.30 — 15.00 samoupravno družbeno planiranje Olga JAKHEL 3 15.15 — 18.00 uresničevanje ZZD s posebnim poudarkom na uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela Albina COCELJ 3 i 27. 9. 8.00 — 11.00 vloga in naloge sindikatov v delovanju delegatskega in skupščinske- ga sistema Rudi ZANOŠKAR 4 i 11.15 — 13.00 delo v skupinah 3 14.00 — 18.00 okrogla miza 5 28. 9. 8.00 — 11.00 družbenoekonomski položaj delovnih organizacij v celjski občini 2 i 11.15 — 12.30 vloga in naloge sindikatov pri uresničevanju družbene samozaščite, ljudskega odpora in NNNP Vašo STAROVIČ 2 13.30 — 15.00 aktuelni mednarodni dogodki Ivan SENIČAR 2 15.15 — 17.00 izpolnjevanje vprašalnika in zaključek 3 SKUPAJ UR: 61 54 7 Nič nas ne sme presenetiti bo 29. in 30. septembra, ko ibomo na vseh ravneh organiziranosti praktično izvedli vse načrtovane obrambne in samozaščitne naloge. Zato akcija »Nič nas ne sme presenetiti« ne bo vojaška vaja ali manever, marveč bo množičen preizkus naše obrambne in dmžbeno-samozaščitne pripravljenosti, dokaz usposobljenosti delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, da se postavijo v aktiven odpor morebitnemu napadalcu, v spopad z naravno stihijo in s posledicami naravnih in drugih velikih nesreč. Za uresničevanje akcije smo tudi delavci OZD »Mera« Celje vlo- žili precej truda in naporov. V vseh delovnih središčih smo ustanovili koordinacijske odbore za pripravo in izvedbo akcije, ki so sestavili programe in načrte po posameznih obrambnih aktivnostih, jih medsebojno usklajevali in dopolnjevali. Organizirana in izvedena so bila razna predavanja, seminarji, praktična urjenja in usposabljanja. Izpopolnjena so bila tudi nekatera tehnična sredstva zlasti na področju civilne zaščite. Koordinacijski odbor pa je tudi sestavil program skupne akcije civilne zaščite, ki v glavnem zajema obrambne dejavnosti pri gašenju požara, reševanju iz ruševin in nudenju prve pomoči. Pričakujemo, da bo ob sodelovanju čim več j ega števila delovnih ljudi, akcija uspešno izvedena. S. E. Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIč Bogomir, dipl. soc. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana URATARIČ Breda, dipl. ing. VODIŠEK Tone Odgovorni urednik:: ČMER Ladislav, dipl. iur. Izhaja mesečno Tisk: TOZD Papirkomfekcij a Krško Naklada 2800 izvodov ZLATKO PAVČNIK-petdesetletnik Zlatko se je rodil 20. maja 1929 v Belovem občina Laško. Oče je bil uradnik, mati je imela lastno trgovino v Sedražu. V družini je bilo troje otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Sedražu, nato gimnazijo v Celju, ki pa je ni dokončal, ker je prišla vojna. Že 15-letni fant je od aprila 1944 sodeloval v NOB kot kurir. Na tej poti je doživel marsikateri dogodek, ki mu je ostal vse življenje v spominu. ? .......................................................: ; Tako naj bi bil 17. marca 1945 drugo rojstvo Zlaitkota. Zlatko in še dva tovariša so opravljali redno kurirsko pot v domačem kraju. Eden od tovarišev je bil na straži, ki pa ni mogel obvestiti ostala dva, da se bliža kolona nemške vdjske. Na dobrih 15 — 20 m so trčili skupaj. Pri tem je bil tovariš ubit, Zlatkotu pa se je beg posrečil. Po osvoboditvi je služboval pri Slovenija-ceste Ljubljana, Okrajnem ljudskem odboru Celje, kot trgovski poslovodja pa v KZ Rimske Toplice Trg. podj. »RUDAR« Laško, medtem si je pridobil VK. Od leta 1960 pa pri Trg. podj. »IZBIRA« Laško vse do združitve z MERX-om Celje, katero delo še sedaj vestno opravlja. Zlatko je vseskozi družbeno-po-litično aktiven: je predsednik KS Sedraž, član predsedstva SZDL, član konference ZK, delegat v dru-žbeno-političnem zboru Skupščine občine Laško, je član DS »MERK« TOZD Laško, član DS DO. Za vsa prizadevanja in uspehe so mu bila podeljena različna priznanja in odlikovanja kot: Medalja zasluge za narod, Medalja za hrabrost, Red zasluge za narod s srebrno zvezdo. Zlatko je znan kot Skromen in delaven aktivist. Ko sva se pogovarjala o njegovem življenju je bila slutiti pri vsaki besedi njegova skromnost. Njegov obraz pa se mu razvedri, ko se pogovarja o svojih vnučkih, ki jih ima neizradno rad; Zlatko za Vašo 50-letnico rojstva Vam v imenu kolektiva »MERK« TOZD Laško izrekam iskrene čestitke in želim še veliko zdravih, uspešnih in ustvarjalnih let. Vera Planko Akcijski program OBČINSKEGA SVETA ZSS CELJE IN NJEGOVIH ORGANOV DO 30. 12. 1979 Občinski svet ZSS je sprejel program dela za september 1978 — septembra 1979 in je bil objavljen v INFORMACIJAH občinskega sveta ZSS Celje, dne 6/11-1978, št. 20. S tem akcijskim programom v celjskih sindikatih dopolnjujemo naš program dela do konca leta 1979. Posebej izpostavljamo tiste naloge, ki smo jih v sindikatih in ostalih DPO oziroma SOb Celje opredelili kot prioritetne in, iki zahtevajo aktivnost skazi vse leto 1979. Ob tem je pomembno, da ne pov-darjamo akcij in da delujemo čim bolj usklajeno, zlasti tam, kjer so naloge dolgoročnejše oziroma stalne. TEMELJNI CILJI NAŠEGA DELA V II. POLLETJU BODO: 1. Nadaljevati z uresničevanjem pomembnih družbenih nalog, ki so že sprejete v programu dela in zahtevajo aktivnosti skozi vse leto 1979. 2. Pravočasno vključevati nove aktualne družbene naloge, pomembne za utrjevanje družbenoekonomskega položaja delavca ter za celovito uresničevanje vseh njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti. 3. Nadaljnje utrjevanje demokra- tizacije našega delovanja ter s tem tudi povečanje naše odgovornosti in učinkovitosti pri u-resničevanju sprejetih nalog. 4. Uresničevanje programov u-smerjenega izobraževan! j a. NOSILEC: ROK: september 1979 5. Integracijski proces NOSILEC: ROK: september — oktober 1979 6. Družbenogospodarski razvoj Celja — stalna analiza gospodarjenja še posebej ob poletju, devetih mesecih in zaključnem računu, ter priprava plana za leto 1980. NOSILEC: družbeno ekonomska komisija ROK: september 7. Nadaljne uresničevanje delitve po delu v skladu s sprejetimi stališči sindikata. NOSILEC: ROK: september — stalna naloga 8. Aktivnost pri organiziranju razprav in pripravah ter sprejemanju srednjeročnih planov. NOSILEC: ROK: oktober 9. Razvoj samoupravnih in delegatskih odnosov v TOZD in naloge sindikata. NOSILEC: ROK: november — december 10. Akcija »Nič nas ne sme presenetiti«. NOSILEC: -komisija ROK: september — ocena novembra 11. -Priprava občnih zborov OOZ-S. NOSILEC: organizacijsko 'ka- drovska komisija ROK: september — oktober 12. Demokratizacija odnosov in kolektivno delo v Zvezi sindikatov Slovenije. NOSILEC: komisija za organizacijsko kadrovanje ROK: oktober 13. Zveza sindikatov in krajevne skupnosti. NOSILEC: ROK: november — december 14. Informiranje v združenem delu. NOSILEC: komisija ROK: november — december 15. Analiza gospodarjenja v letu 1979 in izhodišča za leto 1980. NOSILEC: ROK: november 16. Preobrazba družbenoekonomskih dnosov -v stanovanjskem gospodarstvu. NOSILEC: ROK: 17. Zdravstveno varstvo — varstvo pri delu. NOSILEC: ROK: 18. Javna razprava o zakonu o planiranju. NOSILEC: ROK: - OBVESTILO - Zveza sindikatov Slovenije je sprejela od 1. 7. 1979 dalje novo delitveno razmerje za članarino. O novem ključu nas je obvestil OBČINSKI SVET CELJE z okrožnico z dne 3. 7. 1979, ki glasi: Obveščamo vas, da se je na osnovi sprejetega Pravilnika o finančnem poslovanju sindikatov SRS, dne 29. 6. 1979 spremenila delitev sindikalne članarine. Na osnovi 10. člena tega pravilnika se od 1. 7. 1979 dalje za dejavnost zveze sindikatov zbrana članarina deli med posamezne uporabnike v naslednjih razmerij ih: — osnovna organizacija 35 % — občinska organizacija 28 % 1. TOZD prodaja Celje TOZD grosist Celje TOZD Laško prodaja TOZD DSSS delno 2. Saldo blagajne 1. 1. 1979. 3. Saldo banke 1. 1. 1979. Plačani stroški Zimska živihada KOPE 2 x 1.017,66 Smučarski trening 37 x 250,15 Izbirno tekmovanje MERX smučanji Pokali za tekmovalne smučarje Vosek za mazanje smuči delno še zaloga 1. TEČAJ smučarji ROGLA 16 x 642,50 2. Živilske igre pekov NOVI SAD 22 x 1.798,05 3. Letna živiliada PORTOROŽ 80 x 1.285,05 4. Planinci izlet STOL, POREZEN in PECA 18 x 143,40 naročilo VESTNIKA 1 x 5. Najemnina kegljišč zakuske in kilometrine kegljači 6. Strelska sekcija diabole, tarče, preobleka za puške 7. Nogomet (mali) kilometrina, zakuska 8. Šahisti, doplačilo za turnir DOBRINA 9. Zakuska zaključek LIGE sind. igre CELJE 10. Rekviziti (dresi, copati, žoge) 11. Nagrada ČERNE od 1. 9. 1978. do 30. 6. 1979. po sklepu konfe renče za čuvanje rekvizitov 12. MLADINA časopis 13. Pranje dresov 14. Bančni stroški — republiška organizacija 29,2 % — zvezna organizacija 7,8 % Skupaj za Občinski svet in višji organizaciji 65 SKUPAJ 100 % Prvič smo obračunali tako razmerje od osebnih dohodkov za julij v mesecu avgustu 1979. Do 30. 6. 1979 je bilo delitveno razmerje: 40 %za osnovno organizacijo sindikata 60% pa za zvezo sindikatov (občino, republiko in zvezo), Zaradi takega sklepa boste od 1. avgusta 1979 v osnovno organizacijo prejemali nižjo članarino. M. P. 52.136.00 81.320.00 18.240.00 10.000,00 254,95 80.343,74 + 242.294,69 28.494,50 9.255,60 1.946,50 6.945,00 1.627,60 10.280,00 58.549,20 39.557,30 102.805,00 2.580,00 200,00 2.780,00 6.336,00 1.353,60 7.689,60 4.193,20 1.585,00 400,00 461,30 10.048,15 4.000,00 191,30 735,00 380,50 — 233375,55 Saldo blagajne 1.611,65. Saldo na tekočem računu v banki 7.303,49. Blagajnik predsedstva Majda Radežnik Iz sodne prakse Temeljno sodišče Maribor je obsodilo MERK Celje — TOZD gostinstva in turizma Ravne na Koroškem in odgovorne osebe zaradi storjenega gospodarskega prestopka. V sodbi Gp-85/79 je zapisano, da je obd. pravna oseba odgovorna za gospodarski prestopek po čl. 20 tč. 1 in 2 Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe s tem, da je kršila določila 4. člena zakona o zdravstvo ni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe (Ur. 1. SFRJ, št. 71/72), ker je dne 10. 4. 1978 v svojem obratu družbene prehrane v Železarni Ravne na Koroškem dala delavcem za malico najmanj 18 kom sirnega namaza (liptovski — zelenjavni s hrenom), proizvajalca Ljubljanske mlekarne, v enotah po 100 gr, katerega organoleptične lastnosti so bile zaradi kemične in mikrobiološkega procesa spremenjene, saj se je na njem že močno razvila plesen sive, zelene in sivo zelene barve, bil pa je tudi neprijetnega vonja, nekaterim komadom pa je že potekel 21-dnevni rok uporabnosti, tedaj dala v promet živila, ki niso bila higiensko neoporečna oz. ki jim je iztekel rok uporabnosti. Pri tem gospodarskem prestopku so bili udeleženi BAVCE Štefka, kot poslavodkimfja, ki bi naj storila gospodarski prestopek po čl. 20 tč. 1 in 2 cit. zakona, ker je kot poslovodja obrata družbene prehrane iz skladišča sprejela oporečno živilo in ga je brez kontrole dala v promet, KNEZ Jerica, kuharica, bi naj storila prav tako gospodarski prestopek po čl. 20 tč. 1 in 2 s tem, ko je dala v promet oporečeno živilo, ODERLAP Ivan, ker je kot glavni Skladiščnik centralnega skladišča Doma železarjev iz skladišča obrata družbene prehrane izdal živilo, ne da bi se prepričal o njegovi neoporečnosti, MI-GLIC Stanko pa je storil prav tako gospodarski prestopek po čl. 20 tč. 1 in 2 cit. zakona, ker je kot interni kontrolor z opustitvijo dolžnega nadzora nad skladiščenjem in prometom z živili v centralnem skladišču in obratu družbene prehrane sopovzročil, da je prišlo do tega dejanja. Za storjeni gospodarski prestopek je sodišče izreklo naslednje kazni: obd. pravni osebi denarno kazen v znesku 30.000,00 din in plačilo VSEGA IZDATKI SALDO 30. 6. 1979. 8.919,14 Poročilo o porabljenih sredstvih iz dotacij 30.6.79 Prejete dotacije: Gospodarjenje v TOZD Čeprav bomo kmalu obravnavali bilanoo uspešnosti za 9 mesecev, želim v kratki analizi prikazati rezultate poslovanja v minulem obdobju ter zunanje vplive, iki bodo učinkovali na pogoje poslovanja v bodoče. Nasploh velja letošnje leto kot zelo nestabilno v celotni žitoprede-lovalni industriji. 'Prvič se je zapletlo prti februarski ‘korekciji cen kruha in peciva, ko nam je uspelo povišanje z zamudo. Potem so bile nejasnosti okrog osebnih dohodkov, točen poračun je bil znan šele ob polletni bilanci. Močno so se spremenile tudi transportne storitve. Vsi navedeni momenti, so se močno odrazili pri uspešnosti (gospodarjenja. Dopolnilni podatki, Iki smo jih pripravili za analizo gospodarjenja kažejo, da je bil gospodarski plan TOZD za leto 1979 dejansko v celoti pravilno zastavljen. Sicer so nekatera odstopanja v realizacij i posameznih obratov. Negativna odstopanja smo na zborih delavcev dodatno analizirali, poiskali vzroke, ki jih sedaj odpravljamo in poskušamo storiti vse, da zamujeno še nadoknadimo do konca leta. Posamezni elementi bilance kažejo sicer ugodno gospodarsko rast, kar se odraža v " porastu dohodka (ind. 132,5) ter čistega dohodka (dnd. 140,8). Porabljena sredstva sicer niso prerasla načrtovane okvire (ind. 108,4). Vendar pa dohodek, zlasti pa čisti dohodek, močno bremenijo obveznosti do družbe, ki naraščajo hitreje kot pa rast samega dohodka. Na sorazmerno ugodno gospodarsko situacijo pa so vplivala tudi oživljena stabilizacij sika prizadevanja vseh delavcev v TOZD. Struktura proizvedenih vrst kruha se je tudi v tem obdobju spremenila v korist posebriih vrst. Žal je k nestabilnosti v naši dejavnosti pripomogla sedaj še neugodna žetev, oziroma odkup pšenice, kot uveljavljanje novega pravilnika. Spremenjena meljava, zlasti pa slabša kvaliteta moke od tujih dobaviteljev, bo vplivala na zmanjšan izplen, kot na samo produktivnost in porabo energije (podaljšan čas peke, povečana uporaba aditivov), ker se proizvodi težko prepečejo. Za razliko v povečani ceni porabljene molke, smo lahko korigirali cene kruhov konec julija. Vendar smo ob tem v povprečju izgubili 0,10 din za kilogram pri specialnih kruhih na račun drobnoprodajne mreže (dohodkovni! odnos v %). Administrativni ukrepi nam čestokrat v celota porušijo, oz. vplivajo na pridobivanje dohodka. Tudi v prihodnje bo potrebno povečati produktivnost dela, tako bomo lahko najbolje ublažili vplive (Nadaljevanje na 10. strani) it IZ SODNE PRAKSE 3.000,00 din — stroški gospodarsko kazenskega postopka in povprečnine, BAVCE Štefki denarno kazen v višini 1.800,00 din, KNEZ Jerici denarno kazen v višini 1.000,00 din, ODERLAP Ivanu denarno kazen v znesku 2.000,00 din in MIGLIČ Statiku denarno kazen v znesku 1.200,00 din, vse po 2. odstavku 20. člena cit. zakona. PODMENIŠEK Ano pa je sodišče oprostilo obtožbe. V zagovor je obd. pravna oseba navedla, da so bili v kartonih lončki z različnimi datumi in da bi naj do storjenega dejanja prišlo zaradi preobremenjenosti delavcev. Smiselno enak zagovor so podale tudi ostale obd. fizične osebe. Sodišče pa zagovorom seveda ni sledilo in je ugotovilo, da gre v danem primeru za malomarnost odgovornih oseb, čeprav škodnih posledic v danem primeru ni bilo, saj delavci sira niso jedli, ko so ugotovili, da je plesniv. Posebnih obte-ževalnih okoliščin sodišče ni našlo, razen pri Oderlap Ivanu, za katerega je menilo, da je imel dovolj časa, da bi lahko kontroliral neoporečnost. Podmeninšek Ana pa po mnenju sodišča ni bila udeležena v tem postopku, ker je takrat razdeljevala tople obroke hrane, zato jo je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo krivde in kazni. Urednik Trgovina v Dobju je tudi premajhna, pravi poslovodja tov. Salobir Prikupni Market na Planini pri Sevnici. Kaj storiti, da bo gradbeni material, ki ne sodi pred trgovino našel drugo mesto? Gospodarjenje v|T0ZD od zunaj. Seveda pa to ni lahka naloga, možna rast produktivnosti je samo z boljšo organizacijo dela, ter posodabljanjem strojne opreme. Napori celotnega kolektiva gredo v to smer, potrebna bo še večja angažiranost slehernega delavca, le tako lahko pričakujemo ugodne rezultate. Vsi navedeni napori pa se morajo odraziti tudi v osebnih prejemkih. NIK Paket rezervne hrane „Danes in jutri 84" se vključuje v akcijo NNNP Eden izmed pomembnih dejavnikov v funkciji preskrbe je tudi akcija z geslom »Danes in jutri 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, ito je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu. V to aikctijo se vključuje H P Kolinska Ljubljana, :ki bo s septembrom leitos v TOZD Slovenj Gradec pripravila pakete rezervne hrane. Vsebina paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanske družine. po 3 obroke za 7 dni 7 dni po 3 obroke za 4 osebe = 84 z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C. Paket tehta 25 kg in -stane 1,050 din, cena itzdelkov v paketu pa je za približno 20 '% nižja od -maloprodajnih cen. Jedi, vsebovane v paketu bodo uporabne najmanj leto -dni, nekateri izdelki tudi dlje, tako -da ibo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. ZAHVALA Ob težki izgubi mojega dragega očeta Jožeta Zvonarja se najtopleje zahvaljujem sodelavcem za darovani venec in izrečena sožalja in vsem ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Danica Jazhinšek