Štev. 84.
V Ljubljani, u sredo, dne iz. aprila 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ n 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta
t
za četrt leta „ za «n mesec „
10--5'-1-70
Za polllj. na dom 20 h m
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
. . . .
...
13 h 11
za več ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
..._ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
3ie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrednlSkega telefona štev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ——_— Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Novo potu.
Nemški cesar je s svojo odločnostjo že mnogokrat zmešal štreno raznim diplomatom. Osebno je poiskal stika s sultanom in na temelju osebnega prijateljstva izpodriva sedaj angleški vpliv na Balkanu in v Mali Aziji. Sedaj je potegnil važno potezo proti Francozom. Sel je v Tanžer in pri maroškem sultanu zagotovil nemški trgo vini in ž njo zvezani politiki vpliv na maroški zemlji. Viljem dela in skrbi tudi, da se izrabijo vplivi njegovega dela. Za njim hodijo v posete v tuje kraje nemške trgovske ladje. Kjer si pridobi Nemčija kaj politiškega ugleda, brž nastopi organizovana nemška trgovina, ki ostane vedno v nepo-srednji zvezi z domovino. Nemški veleobrt-niki in trgovci utrjujejo, kar se je pričelo z diplomatskimi obiski. Pred obiski in za njimi pa zvršuje najvažnejšo nalogo vojno brodovje.
Znano je, da nemške vojne ladje zvr-šujejo po celem svetu poizvedovalno službo za svojo državo. Poslaniki imajo v vojnem brodovju svoj nadziralni in dopolnjevalni organ. Z vojnimi ladjami se pa vozijo vedno tudi trgovsko izobraženi strokovnjaki. Ti študirajo trge, kamorkoli pride ladja; in če izprevidijo, da količkaj kaže, ostanejo dlje časa v enem kraju, da vse natančno prouče. Vsako najmanjo stvarico, ki jo zvedo poročajo domov; umno zasnujejo trgovske zveze in kmalu pride stalen nemški trgovec in za njim drugi. Da se pa utrdi to delo, pride, če je treba, ali če je koristno, Viljem sam. Tako se vlada! Nemški cesar goji armado, hoče imeti močno vojno brodovje, a glavni namen mu ni parada; pri tem ne misli neposrednje na kako vojsko, marveč na gospodarski razvoj svoje države. Vsa politika, tudi vojna, služi v Nemčiji gospodarskemu razvoju in s tem splošnemu gmotnemu blagostanju.
Ta način je uspešen, ker je edino pravi. Francozi so zdaj vsi izven sebe, ker jim je Viljemov obisk v Tanžeru oddaljil njihove cilje na maroški zemlji. Namestu, da bi delali, in z delom popravili, kar se d&, pa modrujejo in delajo sanjave teorije, kako naj se izpremeni njihova zunanja politika. Francoski listi so izkuhali novo misel, da je zdaj treba spraviti v ožjo zvezo Anglijo in Rusijo, in tako po vplivu teh dveh držav oslabiti nemške vedno bolj naraščajočo silo. — Silno natančno in duhovito dokazujejo, kako se lahko složita Rusija in Anglija vkljub nasprotstvom v Aziji, in pri tem seveda popravljajo politiko obeh držav. Prazne besede! Zunanje državne zveze imajo svoj temelj v egoistiškem načelu samoobrambe. — Kdor se pa mora braniti, išče zveze z močnejšim. Zato je umljivo, da razumni ruski politiki zavračajo francoski nasvet.
»Novoje Vremja" piše dne 4. apr. tole: ,Sloga Rusije z Anglijo mora biti Franciji ugodna, toda Rusiji ne more dati ničesar in ji ne more zagotoviti ničesar ne na moha-medanskem vzhodu, ne v srednji Aziji. O tem niti ne govorimo, da bi se za možnost take sprave potrebovalo dolgih let; angleško - francoska zveza pa potrebuje že zdaj podpore. Pač ?a opozarjamo, da ima za Rusijo poleg Daljnega Vzhoda največji pomen bližnji vzhod (Balkan); tu se je pa angleški vpliv po germanskem vplivu že znatno zmanjšal. Za Rusijo je torej ugod-
nejše, da dosežemo svoje cilje na bližnjem shodu složno z Gtrmanijo, nego z Anglijo, to je ložje in razumnejše, nego druge kombinacije.*
Gre se tudi za nas. Kaj bo z Avstrijo ? Ruske - nemška zveza pomenja za Avstrijo končne degradiranje v državo druge vrste na ogromno škode južnih Slovanov. Nemčija si tudi želi zveze z Rusijo Vleče jo k temu med drugim tudi njen boj proti Poljakom. Pot do boljših razper za nas in Avstrijo more biti po naši -sodbi- edustfOa/le: Rusija mora najprej zadoVoJjiJ^^raVl^re zahteve svojih Poljakov. S PoljSkiTS^ravljena Rusija pa ne sme iskati drugod zaveznika nego v Avstriji, da se s skupno silo upre največji nevarnosti za Evropo — prodirajo-čemu vplivu nemške države.
Državni zbor.
Dunaj, 11. aprila.
Duhovniške dotacije.
Danes je bil v zbornici razdeljen načrt zakona, s katerim se premene in spopolnijo določbe zakona z dne 19. sept 1898 držav zak. št. 176 glede dotacij katoliške duhovščine v pastirski službi
Minimalne plače za samostojne duhovne pastirje (župnike, dekane) znaša za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Solnograško, Tirolsko in Predarelsko v stolnem mestu 2400 kron, za duh. pomočnike 1100 kron, torej 400, oziroma 300 kron več; v krajih z več ko 5000 prebivalei in večjih kopališčih 1800 (+ 200), oziroma 1000 (+ 300) kron; v drugih krajih 1600 (-f- 200), oziroma za kaplane 1000 (+ 400) kron.
Ekspoziti in kurati, to je, duhovni pastirji izven župnega kraja, dobe več 400 K, nego znaša minimalna plača kaplanov. Isto velja za stolne propovednike, člane kolegiat-nih kapitljev, kome vikarije in sploh duhovnike pri stolnicah, ako so v dušnem pa-stirstvu.
Petletnice znašajo brez izjeme za vse dušne pastirje za prvih pet let 100 kron, za drugih pet let tudi 100 kron, pozneje pa za vsakih 10 let do 40. službenega leta po 200 kron Torej bi znašala župnikova plača v Ljubljani po desetih službenih letih 2600 kron, po 20 letih 2800 kron, po 30 letih 3000, po 40 letih 3200 kron; kapelani (5 let) v Ljubljani 1100 kron, 10 let 1200 kron, i. t. d., tako, da bi znašala kaplanova plača v Ljubljani po 401etni službi 1900 kron; drugod bode znašala župnikova plača s pri-klado (10 let službe) 1800, (20 let) 2000, (30 let) 2200, (40 let) 2400 kron, v mestih z več ko 5000 stanovalci in večjih kopališčih po 200 kron več. Za kaplane bi znašala plača s priklado prvih pet let 1000 kron, do 10 let 1100, dalje 1200, 1400, 1600, po 40letni službi 1800 kron.
Pokojnine za župnike z manj ko lOletno službo bi znašale po načrtu 1100 kron, do 20. službenega leta 1400 do 30 službenega leta 1800, do 40. službenega leta 2200, za več ko 40ietno službovanje 2400, oziroma 2600 in 2800 kron.
Župniki v pokoju, ki imajo sedaj morda pokojnine v najvišjem znesku 1600 kron, dobe po novem načrtu 2000 kron.
Pokojnine kaplanov bodo v istem razmerju znašale 900, 1100, 1400, 1600, 1800 kron, ekspozitov 900, 1200, 1600, 2000 in 2200 kron.
Zakon stopi v veljavo za kape-lane in pokojnine sl. januarjem 1906 za polovico, s 1. januarjem 1907 za drugo polovico; za samostojne duhovnike s 1. januarjem 1908 za polovico in s 1. januarjem 1909 za celoto.
To so glavne določbe tega načrta. Iz vsega se vidi, da je finančno ministrstvo imelo prvo besedo pri dotičnih obravnavah. Socialni d«mokratje so danes ugovarjali, da
bi se načrt brez prvega branja izročil finančnemu odseku.
Ravnatelj Lapajne.
Poslanec dr. Šusteršič in tovariši so danes vložili interpelacijo na nauč nega ministra zaradi upokojitve ravnatelja meščanske šole v Krškem, Ivana Lapajne-ta:
Z dekretom deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 19. sušca 1905, številka 1025, je bil ravnatelj meščanske šole v Krškem, g. Ivan Lapajne, uradno vpo-kojen.
Ta dekret pa se le splošno sklicuje na § 57. zakona z dne 30 julija 1900, deželni zak. štev. 17 ter ne navaja nobenega konkretnega vzroka za upokojitev.
Istina je, da ni pravega vzroka za upokojitev v smislu omenjenega zakona, marveč je to le čin krutosti kranjskega deželnega šolskega sveta, ki v zakonu ne najde nobene utemeljitve in zato v dekretu tudi ne navede nobenega konkretnega vzroka.
Pravi vzrok je, da je gospod Ivan Lapajne Slovenec in da hoče deželni šolski svet na njegovo mesto spraviti nemškega nacionalca.
Gospod Lapajne je že 27 let ravnatelj meščanske šole v Krškem in bil večkrat pohvaljen. Sele ko so nemške šole na Kranjskem dobile posebna nadzornika nemške narodnosti in nadzoruje meščansko solo v Krškem odločen pristaš nemško-nacionalne stranke, gotovi krogi niso bili zadovoljni z ravnateljem Lapajnetom. Jasno je pač, da je slovenska narodnost in mišljenje gospoda Lapajneta trn v očeh dobro znanih oseb.
Prebivalstvo na Kranjskem, ki znaša 95 odstotkov slovenske narodnosti, pač nikakor ne more trpeti, da se tako postopa z marljivim in spretnim domačinom v domači deželi.
Zato podpisani nujno vprašajo: Ali hoče gospod minister potrebno ukreniti, da se razveljavi, oziroma popravi označeni čin krutosti kranjskega deželnega šolskega sveta?
Sledi 18 podpisov.
Vojaška priprega.
Včeraj in danes razpravlja zbornica o načrtu zakona, s katerim se predrugačijo določbe glede vojaške priprege v mirnem času. Dosedanje določbe se naslanjajo na ces. patent iz leta 1748. in regulativ z dne 9. junija 1782. Določbe so torej za današnje čase že zdavnaj zastarele.
Odškodnina za vojaško priprego je odločno prenizka, dasi posamezne dežele, iz-vzemši Galicijo in Bukovino, same prispevajo. Tako je n. pr. 1. 1899. vsa državna odškodnina za vojaško priprego znašala 7 vinarjev od konja in kilometra. Država je plačala 726.339, dežele 722.009 kron. Kranjska dežela plačuje povprek na leto 25.000 kron, država pa 10 500 kron.
Vse stroške za vojaško priprego prevzame država in zviša odškodnino od konja pro kilometer povprek na 23 3 vinarjev. Dočim je doslej voznik dobil od države za miljo, to je 7'/, kilometra in od dveh konj 90 vinarjev, dobi po novem zakonu povprek 3 krone 50 vinarjev. Ker je doslej z deželnim prispevkom znašala državna odškodnina ali plačilo k večjemu le 18 vinarjev za konja pro kilometer, bode v bodoče le nekoliko boljše. Poleg tega pa si dežele prihranijo nekaj stotisočakov, Kranjska okroglo
25.000 kron.
Zakon seveda ne ugaja vsem željam in zahtevam občin, a več ni bilo mogoče doseči. Bivši minister je rekel v odseku, da vlada ne predloži zakona v sankcijo, ako bodo poslanci več zahtevali. Razni poslanci so včeraj in danes ostro grajali razne določbe novega načrta. Danes hoče predsednik spraviti ta zakon pod streho.
Potresno posojilo.
Danes hočejo rešiti še kratek zakon, s katerim se v zakonu z dne 23. junija 1896 vsled potresa za Ljubljano in okolico dovoljena 251etna davčna prostost za poškodovana poslopja podaljša do 2. julija 1910. Za nove zgradbe in prezidave v Ljubljani določena 181etna davčna prostost se podaljša do 2. julija 190 8.
Davčni odsek je na predlog poslanca P o v š e t a danes soglasno odobril načrt zakona, ki utegne biti še danes sklenje^," ako se predolgo ne zavleče razprava d vojaški pripregi.
• * o
Dodatne k temu poročilu našega poročevalca iz drž. zbora smo dobili danes obvestilo, da je bil sprejet v prvem, drugem in tretjem branju zakon o podaljšanju davčnih o 1 a jša v p o p o tresu prizadete Ljubljane, Kranjske in Štajerske. Koncem seje je protestiral poslanec Sjlvester proti temu, da je sodnik pri razpravi Sternberg-Penižek dejal, da hodnik drž. zbora ni kraj, ki bi zahteval posebnega spoštovanja.
Sternberg je vprašal predsednika če ga hoče ščititi ,pred denuncijacijami mla-dočeških voditeljev". — Kramar je reagiral, nakar ga je Sternberg na vso moč opsoval. Predsednik je odločil, da bo prihod-n j a s e j a d n e 3. maja in da bo tretja točka dnevnega reda: „ L a š k a pravna fakulteta". Poljak Starzynski je predlagal, naj se postavi na dnevni red imunitetna zadeva dr. Tavčarjeva. Ta predlog je sprejet. Lahi protestirajo.
RusKo-japonsko vojsko.
Bitka na morju.
Pariz, 10. aprila. Iz Petrograda poročajo „Matinu": Stab vojne mornarice meni, da se bo bila pomorska bitka po vsi priliki v bližini otoka Pescadores. Japonci so tam postavili bazo za svoje operacije, za pre-skrbovanje in popravljanje brodovja. Sedaj je razumljivo, zakaj je rusko brodovje zapazilo deset bežečih japonskih križaric, ki so zapustile svoje mesto severozapadno ed otoka Borneo, kjer so se bile namestile, da nadzirajo kretanje ruskega brodovja. Otoki Peskadorski so japonski in se nahajajo zapadno od Formoze. Togov načrt meri na to, da zvabi Ruse za seboj na točke, ki so ugodne japonskemu brodovju. Japonske kri-žarice imajo tudi ta namen, da potopijo prevozne parobrode ruske eskadre.
B a t a v i a , 10. aprila. Razširjena je govorica, da se rusko brodevje nahaja v višini Mutho. Holandsko brodovje je s tajnimi povelji odpotovalo proti severu.
London, 10. aprila. „Daily Expr." poroča iz Batavije 10. aprila: Lastniki džunk pripovedujejo, da pluje mnogo japonskih ladij, ki so doslej križale po vseh ožinah kitajskega morja, z visoko parno močjo proti severu. Menijo, da se bo japonsko brodovje koncentriralo blizu Liukiu otokov. Japonske križarice in torpedovke so bile doslej postavljene v Flores ožini v cesti Sundski in Balijski. Vrhtega pa so Japonci najeli večino malajskih in kitajskih brodov, ki sicer oskrbujejo paroplovbo po kitajskem morju. Porabljajo jih za ogledovanje. Holandski mornariški častniki so prepričani, da ne bo rusko brodovje dospelo v Saigon, ne da bi ga napadli Japonci. Vendar dvomijo, da bi se razvila prava morska bitka. Togo se bo najbrže omejil zgolj na nočne napade.
Haag, 11. aprila. Vse depeše, ki so dospele semkaj, javljajo, da se je rusko brodovje zasidralo severozahodno od Inambas otokov na skrajni meji arhipla. Nizozemsko brodovje je baje dobilo povelje, da v varstvo nevtralitete odpotuje tjakaj.
London, 11. aprila. Splošno demen-tirajo vest, da je Roždestvensky s svojim brodovjem plul v Java morje. Vsi angleški
poročevalci javljajo soglasno, da si je izbral čisto pravilno pot. Včeraj zjntraj se je nahajalo vse rusko brodovje pri ožini Anambskih otokih, približne 240 kilometrov severovzhodno od Singapora. Tudi to vest, da je Roždestvenskj svoje brodovje razdelil, dementirajo. Roždestvensky ima seboj vse ladjevje.
Berolin, 11. aprila. „Berliner Tage-blatt" poroča iz Londona: Iz Sangaja javljajo, da seje že vršila pomorska bitka med ruskim in japonskim brodovjem in daje potopljenih pet d o s e d e m j a -ponskih bojnih ladij.
Manila, 11. aprila. Parnik .Struvve", ki je dospel sem iz Saigona, je v kitajskem morju zapazil 9. aprila dve japonski križa rici, ki sta pluli proti Singaporu.
Washington, 11. aprila. Poveljnik ameriškega brodovja v vzhodnoazijskih postojankah javlja mornariškemu oddelku, da je poslal križarico „Raleigh" z nekaterimi torpedovkami in rušilci proti otoku Palavan, da varuje ameriško nevtraliteto. Izjavlja, da ne bo dovolil nobeni ruski in japonski ladji, izvoliti si filipinska prista nišča za svojo operacijsko podlago.
Še nekaj poročil o sovražnih brodovjih.
Reuterjev Bureau ima iz Tokija nekaj poročil, da se ne more ničesar doznati o baltiškem brodovju Živahno pa povsod menijo, kje da se nahaja Roždestvensky in kaj namerava. Večina pa domneva, da Reždestven-sk j ne želi bitke in da bo poiskušal dospeti v Vladivostok. kjer bo popravil svoje brodovje in dobil trdno operacijsko podlago.
»Standard" pa piše, da so zapazili 250 milj jugovzhodno od Singapora drugo rusko brodovje, ki ga pa niso mogli natančneje popisati. Najbržeje je to bil del brodovja Roždestvenskega, ki pluje s petimi ali šestimi vojnimi ladjami proti severu, da se združi z ostalim brodovjem. Domnevajo, da bo napal Toga zahrbtno. Togo pa namerava napasti oddelek Enquistov.
Najbolj pa zadenejo resnico o položaju poročila, ki so došla 11. v London in ki pravijo, da ni znano ničesar ne o ruskem ne o japonskem brodovju in o namerah obeh admiralov.
Poročila z bojišča.
Gunčžulin. Od Mukdena do sem so Rusi prekorakali 220 vrst. Japoncev ni bilo dolgo videti, ruska armada je zopet urejena. Zadnja dva dneva pa so opazili, da se Japonci dvigajo nasproti našemu levemu krilu. Vreme je slabo — pol dež, pol sneg, povsod blato. To zavira Japonce. Iz Kirina se prebivalstvo trumoma izseljuje.
Iz Peterburga javljajo 10. t. m.: Iz Harbina poročajo, da je general Linevič strogo zapovedal, naj železniški vlaki hitreje in točneje vozijo. Železniškemu osobju so zapretili s kaznimi, če se ne bo ravnalo po tem določilu.
Harbin. Ruski zdravniki, ki so ostali v Mukdenu, so prišli v Harbin. Hvalijo Ojamo, kako preprosto in vljudno občuje z vojaki. Japonski častniki in vojaki jedo za eno mizo. Japonci pravijo, da so pod Mukde-nom takoj pokopali 20 000 Rusov. Svoje izgube cenijo na 60.000, ruske na 150.000. Hvalijo Nogija in Nišija, ki sta obšla Ruse, Oku pa je Mukden — zaspal.
Angleški listi poročajo: Japonska se pripravlja na to, da postane popolnoma kos ruskim načrtom o prenovljenju in preuredbi mandžurske armade. Japonska namerava podvojiti svoje čete. Menijo, da Japonska more postaviti na bojišče milijon mož. Japonci so prepričani, da bodo zasedli Harbin in bodo obenem operirali proti Rusom na vzhodu.
„Rus" javlja iz Harbina, da so se pojavili pred Ninguto japonski konjeniški oddelki, ki so prišli iz Koreje. Japonci menda dobivajo ojačenj koncentrično v obliki pahljače. V središču je malo čet, kar izpričuje, da se japonske sile koncentrujejo proti ruskim krilom.
Aretirani japonski ogleduhi.
Iz Peterburga javljajo, da so v V 1 a -divestoku zaprli pet japonskih ogle-duhov. Ko so preiskali njihova stanovanja, so našli več fotografskih plošč s slikami ruskih utrdb. Nekaj posnetkov teh plošč so bili že poslali na Japonsko. Ogleduhe bodo v kratkem usmrtili.
Dvoboj Klado.
Peterburg, 12. aprila. Dvoboj Kladov se ni vršil, ker je Klado prosil od puščanja za žaljive izraze, ker Zilotti ni delal po navodilu mornariškega ministrstva, ko je izjavil sodbo Roždestvenskega o Kladu, ampak kot zasebnik.
Na pomoč Vladivostoku.
Peterburg, 12. aprila. Gen. Linje-vič je poslal od svoje armade pomoč Vladivostoku. Japonci naglo grade železnico iz Fenvančena v Ljaojan. Japonci plačujejo kitajskim delavcem 25 kopejk na dan. Rusi Harbin redno in hitro zapuščajo.
Češki deželni zbor.
Dne 10. aprila dopoldne so imeli nem ški deželnozborski poslanci s Češkega posvetovanje na Dunaju, izvzemši Schonerer-jevih somišljenikov, ki se niso udeležili razgovora. Izvolili so odbor ki bo pričel z vlado pogajanja o sklicanju češkega deželnega zbora. Sklican bo v Pragi shod vseh remških čeških deželnih poslancev, na katerem bodo sklepali o prenehanju obstruk-cije. „Dautschn. Korr." poroča, da češki deželni zbor najbrže ne bo sklican že 17 maja, ker je obolel ministrski predsednik. Ce bo zasedanje res odgodeno, ne bodo Cehi najbrže po Veliki noči dovolili razprave o carinskem tarifu, ker so dovolili razpravo o tej točki le pod tem pogojem, da bo zagotovljeno zasedanje češkega deželnega zbora. Vsenemci so izjavili, da b do stavili pri shodu vseh nemških čeških deželnih po slancev predlog, naj se dovoli začasni proračun in podporni krediti.
Pogajalni odbor nemško čeških poslan- ! cev se je razgovarjal z ministrom za no — tranje stvari grofom Bylandt-Rheidtom. Mi- j nister je izjavil, da bo vlada nadaljevala po- j gajanja o delavnosti češkega deželnega zbora ; kljub temu, da je obolel Gautsch. „Nar. Listy" poročajo, da bo Pacak sklical vse češke deželnozborske poslance v posvetovanje. List pristavlja: Nikakor ne smemo dopustiti, da bi zopet Nemci, kakor se je to i zgodilo 1 1890. s pomočjo vlade nareko- j vali mirovne pogoje. Mi ne smemo odne- j hati od naših zahtev, ker hočemo le enake i pravice za naš narod. Vlada je sklicala j češki deželni zbor z 18. majnikom Med i Nemci v češkem deželnem zboru imajo ra- j dikalci večino. Razmerje je sledeče: 27 Vse- ! nemcev, 13 nemških nacionalcev, 26 napred- J njakov, 21 ustavevernih plamenitašev, 2 ! agrarca in 1 kršč. socialec. „Naprednjaki" I se boje Zi mandate in vlečejo z Vsenemci. I Zato ni upati, da bi so Nemci vdali.
Dogodki na Ruskem.
Novorosijsk, 11. aprila. Pod j predsedstvom guvernerja so zborovali to- | varnarji. Sklenili so, da je potrebno državno i delavsko zavarovanje po vzoru nemške za- i konodaje. Delavci naj dobe zborovalno svo- j bodo. Tudi naj se ustanove razsodišča za j rešitev sporov med delodajalci in delavci; 1 v njih naj bodo zastopniki podjetnikov ka- j kor tudi delavcev. Število prazaikov naj se zniža za 10% in ustanovi naj se osrednja i delavska podporna blagajna.
Varšava, 11 aprila. Včeraj je bil ; ubit ravnatelj Poznanskove predilnice, ko j se je vračal iz cerkve. Morilec, neki dela-' | vec, je ušel.	i
Peterburg, 11. aprila. Včeraj so j prijeli nekega sumljivega slugo, ko je da- j jal pojasnila nekemu prekucuhu o načinu, i kako živi car v Carskem selu in kdaj se j izprehaja po parku. Policija je oba zaprla, i
Peterburg, 11. aprila. Umoriti se i je poizkusila knjeginja Teniševa iz politič- ' nih vzrokov. Neka druga visoka plemkinja se je vrgla pod vlak. Knjeginja Teniševa je izdajala najboljši umetniški list na Ruskem.
Berolin, 11. aprila. „Voss. Ztg." poroča iz Peterburga: Včeraj zvečer se je zbralo 8000 delavcev iz Putilovih tovarn. Poživljali so k vstaji. Proti delavcem je nastopila policija. Neki policijski častnikvje bil ranjen s kamnom.
Peterburg, 12. aprila. Na Kur-skem in Livlandskem so nastali resni nemiri. Mnogo posestnikov in oskrbnikov je izgubilo življenje in premoženje. Že meseca februvarja so zahtevali poljedelski delavci znižanje delavnega časa in zvišanje plač. Na posestvih ob Baltiškem morju znajo poljedelski delavci brati in pisati. Kljub temu postopajo oskrbniki jako surovo ž njimi. Zato pa vedno narašča vstaško gibanje. Nezadovoljneži so se zbrali in z rdečimi zastavami na čelu so v mnogih krajih navalili na gradove. Na lastnike ve-leposestev so streljali. Oskrbniki so se večinoma rešili z zvijačo, češ da se bodo odpovedali službi. Nezadovoljneži so prerezali takoj telefonske žice, da ni bilo mogoče pozvati vojaštva. Po gradovih so uničili vso opravo. V Alackivi so celo zažgali gostilne, parne mline, žage, kakor tudi na skednjih in na poljih žito in seno. Na Livlandskem je škoda ogromna. Baron Nolken trdi, da so povzročili nezadovoljni delavci samo na njegovih posestvih več kakor 100 000 rub-ljev škode. Na Kurlandskem in Livlandskem so proglasili poostreno varstvo. Upor je sicer zadušen, a kmetje so še vedno nezadovoljni.
Peterburg, 12. aprila. „Rusu" poročajo iz Batuma : Ob belem dnevu plenijo in morč nezadovoljneži. V preteklih treh dneh je bil ubit železniški mojster Date-šidse, smrtno ranjen V. J. Hemdin in oropan sluga „Rusko-kitajske banke* Brondau. Na najživahnejši mestni ulici je bil dne 20. m. m. podnevi v pisarni oropan sluga i Martašija, ki je izplačeval delavce Vožnja i omnibusov je prenehala, ker so napadli vo- | ! zeče občinstvo v mestu in so poškodovali ' i vozove. „Ruska parobrodna družba" je imela med stavko v Batumu in Potiju 218 000 rub-
I ljev škode. Milijonarju Tereščenku, ki je j imel med kmečkimi - nemiri 4 milijone rub-Ijev škode, je vojno ministrstvo dovolilo, da sme na lastne stroške ustanoviti četo, ki bo imela 150 donskih kazakov.
Peterburg, 12. aprila. Car namerava sklicati posvetovanje 16 vojnih in civilnih dostojanstvenikov, ki se bodo posvetovali o mirovnem vprašanju. Istodobno bo izdal oklic, s katerim se skliče zemskij sabor in dovoli osebna in tiskovna svoboda. Zadnjega mobilizacijskega ukaza car ni podpisal, ker se je bilo bati nemirov.
Peterburg, lt. aprila. Sedaj so doznali, da se mora celo vsemogočni P o -bjedonoscev podvreči ruski cenzuri. Dasi je imel kot vodja bogo-častnih zadev pri duhovniških cenzorjih neizmeren ugled, mu vendar niso dovolili, kakor poroča „Novoja Vremja", izdati Novi testament Sukovskega v Rusiji. Moral je preskrbeti izdajo v Berolinu. Niti tega mu niso dovolili, da bi prestavil evangelij na ruski jezik in ga prodajal Le malo število izvodov je smel natisniti, da jih je podaril svojim prijateljem.
Vstaja na Balkanu.
Z Balkana dohajajajo jako resna poročila o bojih med turškim vojaštvom in med vstaši. Prihodnost bo pokazala, če so ti boji pričetek splošne vstaje ali le posamezni pojavi. V Solunu je prebivalstvo vznemirjeno. Mnogoštevilne vojaške patrulje krožijo po mestu. Splošna sodba je, da vse delovanje civilnih agentov ni imelo niti toliko uspeha, da bi v Solunu bila vsaj mogoče živeti v miru. Boje se krvavih spopadov med Grki in Bolgari. V Gradobor so iz Soluna poslali kavalerijske patrulje, ker se je pojavila močna vstaška četa, ki jo vodi neki Anton. Iz Cervina so v Solun prignali in zaprli 30 bolgarskih kmetov. Turki trde, da so se kmetje udeležili boja, ki je bil ne davno med vstaši in turškim vojaštvom v Cervinu. V Radovištah oblega od četrtka nadalje turško vojaštvo bolgarsko vstaško četo, ki se je utrdila v neki hiši. Vstaši mečejo na Turke dinamitne bombe. Izid boja še ni znan. — V boju dne 1. t. m. pri Tabonovcah so bili ubiti 4 srbski vstaši, med njimi srbska častnika Nikola Drvanica iz Vranjega in Veselinovic iz Kragujevca.
V	Kumanovem so Turki na grozen način dne 2. t. m. ubili in razmesarili sedem vjetih srbskih vstašev. Iz Skoplja poročajo:
V	kumanovski okolici je bil nedavno boj med 30 mož broječo srbsko vstaško četo in turškim vojaštvom. Turkom je poveljeval major, ki mu je tudi prideljen avstrijski orožniški častnik Tubič. Boj je trajal tri ure in je le 12 Srbov ostalo pri življenju. Turki so izgubili enega majorja, dva stotnika in več vojakov. Ko so Srbi videli, da ne bodo premagali Turkov, so pričeli me tati ročne bombe in je bil pri tej priliki smrtnonevarno ranjen tudi Tubič. Končno so Turki razkropili vstaše. — Poslaniki velevlasti so opozorili turško vlado na Lju-noze in Djakovance, ki prete Prizrenu. — Pod orožje so poklicani redifni bataljoni prvega razreda v Draču in Tieranu.
Notranja makedonska organizacija je izročila avstrijskemu, angleškemu, ruskemu in francoskemu konzulu spomenico, v kateri natančno opisuje vsa grozodejstva, ki so jih Turki izvršili nad krščanskim prebivalstvom. V spomenici se naglaša, da sta vsa grozodejstva povzročila grški konzul in pa grški škof v Monastiru Končno naglaša spomenica, da bo organizacija nastopila z nasilnostmi, ako se ne i z p r e m e n i položaj.
Iz Odrina poročijo: Položaj v okraju Kirklisi je silno žalosten. Popi že četrt leta ne smejo opravljati cerkvene službe, šole so zaprte od pretekle jeseni. Znano je, da je sultan izdal irado, da oni bolgarski učitelji, ki so pobegnili v Bolgarije, zopet smejo, ako se vrnejo, poučevati, sedaj pa ne smejo v šole niti ti, niti oni bolgarski učitelji, ki so ostali vedno doma. Turškega vojaštva je sedaj v mestu in v okolici toliko, da pride na vsakega prebivalca en vojak. Ljudstvo silno trpi pod nasilnostjo turških vojakov, ki pretepe vsakega, ki jim ne da, kar hočejo. Turški vojaki ropajo med čedami v okolici najlepše živali.
Te dni se je mudil pretendent za albanski prestol princ Albert Gzika v Belgradu Odpotoval je v Bukarešt, kjer se v kratkem vrši albanski kongres.
Upor na Kavkazu.
Divji kavkaški narodi: Gružinci, Čer kezi, Mingrelci, Abhazi in Oseti se pripravljajo na upor proti Rusiji.
»Daily Grapbic" poroča iz Sevastopola, da je na Kavkazu že sedaj popolna anarhija. Vlada je sicer odstavila generala Malamo, ker ni mogel napraviti reda, a najbrže tudi niegov naslednik ne bo imel večje sreče, Goroi, kakor imenujejo splošno vse kavka-ške narode, so že vzeli Rusom več manjših zalog za orožje. Neki ruski štabni častnik je pripovedoval poročevalcu „Daily Grap-hica", da imajo Gorci brez vsake dvojbeže popolnoma izdelan načrt za vstajo. Gorci
jako spretno zakrivajo nasproti ruskim ogle-duhom svojo tajno organizacije.
Za gotov znak preteče vstaje smatrajo dejstvo, ker so kavkaški narodi prenehali z medsebojnimi boji in so sklenili spravo cel« z Armenci. Ruski štabni častnik je rekel, da ne bo presenečen, če bo ob velikonočnih praznikih vzbruhnila splošna vstaja na Kav-kazu. Ruskim oblastim je jako dobro znano, da imajo Gorci že veliko orožja in streliva pripravljenega; prav nič pa ne vejo, po katerih potih dovažajo orožje. Ob perzijski, turški in ob ruski meji so večkrat lzpreme-nili carinske uradnike, a kljub temu in dasi je najstrožje prepovedano vtihotapljenje orožja, ga le še vtihotapljajo.
Neki čerkeški hetman (knez) se je hvalil v gostilni v Tiflisu, da ima nad 100.000 Berdanovih pušk skritih v gorah tako varno, da ga ne bosta nikdar odkrili rusko vojaš tvo in policija. Med knezi kavkaških rodov jih je mnogo, ki bi radi postali tako slavni, kakor je bil Samil, ki se je dolgo vrsto let boril za svobodo kavkaških narodov proti Rusom.
Položaj v Mlaroku.
Iz Alžira javljajo, da so izkušale čete pretendenta Mahamura iz plemena Huamana napasti grad Udja na meji Alžira. Sultanove čete so bile v težkem položaju. Francoska posadka je prizadela vstašem znatne izgube s topniškim ognjem.
60 milijonov lir za laško mornarico.
Rim, 7. aprila. Italijansko mornariško ministrstvo bo v kratkem v soglasju s celim kabinetom objavilo načrt, kako pre-osnovati mornarico za slučaj vojske ; „Mes-saggero" poroča, da bodo zahtevali za vdej-stvovanje teh namer 60 milijonov lir.
Nemška ljudska stranka.
Državnozborski klub nemške ljudske stranke je včeraj volil svoje predsedstvo. Izvoljeni so: za predsednika Derschatta, za podpredsednika Chiari in Tscherre, ki je tako postal naslednik Wolffhardtov v predsedstvu.
Kriza na Ogerskem.
Vladar je včeraj na Dunaju zaslišal Tiszo. Tisza je prosil za dovoljenje, da sme defini-tivno odstopiti, a vladar je pregovoril Tiszo, da vztraja še nadalje na svojem mestu. Voditelji opozicionalnih strank so imeli pri Košutu posvetovanje o Eotvosovem predlogu, ki meri nato, naj se izreče Perczelu in Tiszi zaradi dogodkov dne 18. novembra in 13. decembra m. 1. graja. Predlagano je celo bilo, da bi morala Perczel in Tisza prositi zbornico za odpuščenje, a ta predlog je bil odklonjen. Adresna razprava bo po Veliki noči.
Združitev čeških staro-katoličanov z rusko pravoslavno cerkvijo.
Preteklo nedeljo je prečital v praški ruski cerkvi pop Ryškov dopis peterburšlce sinode, ki dovoljuje združitev pravoslavne praške občine s starokatoliško češko cerkveno občino v Pragi.
Vojska med Turčijo in Bolgarijo?
Mohamedansko prebivalstvo v Bolgariji je trdno prepričano, da bo vzbruhnila med Bolgarijo in Turčijo vojska. Turško časopisje, ki izhaja v Bolgariji, že poprašuje, kako stališče bodo zavzeli v slučaju turško bolgarske vojske v Bolgariji stanujoči Turki. V vzhodni Bolgariji že nabirajo turški odbori denar.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Francoska zbornica je 10. t. m. nadaljevala podrobno razpravo o ločitvi cerkve od države. Socialistiški poslanec Allara je predlagal, naj se duhovščini vzamejo vse cerkve. Zbornica je s 494 proti 68 glasovom odklonila ta predlog.
Reforma ruske cerkvene uprave.
Arhimandrit peterburški, Mihael, je povedal uredniku „Birž. Vjedomosti" mnogo zanimivih podrobnosti o reformi pravoslavne cerkvene uprave, ki je posledica odstopa Pobjedonosceva. Vprašanje e izpremembi cerkvene uprave v patriarhat je po mnenju arhimandritovem gotova stvar. Cerkev treba rešiti birokratiške uprave in edino sredstvo zato je patriarhat, kjer naj svobodno volijo predstojnika pravoslavne cerkve. Tako se bo cerkev zamogla svobodno gibati in bo zadobila večjo avtoriteto in večjo moralično moč. Ruska cerkev, ki je doslej služila zgolj državi, ni mogla razviti svojih lastnih sil.
Sultan bolan?
„Preuss. Korr." poroča, da je sultan nevarno bolan Ze več mesecev je zelo nervozen in v preteklem tednu je na en dan trikrat omedlel. Poklicali so dunajske, pariške in berolinske zdravnike.
f Strossmni/er.
Strossmayer je bil po kanonični starosti drugi med vsem episkopatom. Najstarejši je msgr. Murphy, nadškof Hobartski v Tas-maniji, ki je postal škof 1 1845.
Strossmayer je svojo oporoko spisal, ko je bil star 80 let, torej deset let pred svojo smrtjo. Oporoko je biskup zaključil s stavkom: „0 sveta trojice jedini Bože smi-luj se meni, smiluj se narodu momu!"
V	Djakovo je »Matica Hrvatska" poslala slikarja Ivekoviča, da naslika mrtvega biskupa
Katedrala v Djakovu je polna naroda, ki na glas moli za umrlega biskupa
Vseučiliščniki v Zagrebu so prosili vlado, naj jim d;l vsaj za pogreb nazaj aka demično zastavo, a dobili so odgovor, da se je zastava — izgubila. Rektor je tedaj odredil, da se nabavi nova zastava na njegovo odgovornost
Posebni vlak bo odpeljal iz Zagreba jutri ob 11. uri ponoči in bo prišel v Vrpolje v petek ob 6. uri zjutraj.
V	soboto bo zagrebško meščanstvo priredilo slovesni requiem. V cerkev bodo ude-ležniki šli v slovesnem sprevodu. Prodajalnice bodo zaprte, po ulicah bodo gorele pli-nove svetilke. Žalost je v Zagrebu velika. Dame hodijo po mestu v črnih oblekah ali pa s črnimi znamenji. Šolska mladina v Zagrebu bo imela requiem na dan pogreba, potem se bo pa v šolah mladini predavalo o Strossmayerjevih zaslugah.
Pogreba se udeleži tudi d e p u t a c i -ja mesta Prage. Na grobu bodo pela združena hrvaška pevska društva.
Hrvaški vseučiliščniki nastopijo pri pogrebu v popolni gala opravi.
Slovenci od vseh strani pošiljajo sožalnice. Celjska narodna društva prirede v četrtek, dne 13. t. m. ob pol 8. uri zjutraj mašo zadušnico v cerkvi čč. oo. kapu-cinov, katero bode bral preč. gosp. gvardi-jan sam.
Djakovo. Sožalje ob Strossmayer-jevi smrti je brzojavno izrazil tudi klub ru-sinskih drž. poslancev.
Svoje sožalje je kapitelju v Djakovu izrazil tudi avstrijski cesar.
Aforizmi iz govorov Stross-mayerjevih.
Prva naloga vsakega zavednega naroda je napredovati duševno.
Nobena krivica in nobeno obrekovanje ne škoduje človeku tako, kot prevelika in nezaslužena pohvala.
To je zrelost in izobrazba: vsakemu pustiti, naj izrazi in brani svoje prepričanje.
Umnost, zmernost in spravljivost, to so kreposti in sadovi politiške zrelosti in spretnosti.
Otroci so predpogoj boljše bodočnosti narodove. Nikjer se denar ne obrestuje boljše, kot pri dobri vzgoji otrok.
Najbolj škoduje narodovemu življenju, če ljudje varajo sami sebe in precenjujejo svoje moči.
Nikoli ne povprašujem, kakšno delo pospešuje blagor domovine. Vedno sem pripravljen nesti za sejavcem semena, da le seje.
Dnevne novice.
Osebne vesti. Nj. eksc. prevz. g. knez in škof lavatinski dr. M. N a -potnik biva te dni v Rimu. — Danes se je odpeljal na Dunaj prevz. g. knezoškof dr. J e g 1 i č.
Zmaga v St. Vidu pri Vipavi. Iz St. Vida pri Vipavi, dne 11. aprila 1904. Torej vendar že enkrat konec borbe! Volitve v tukajšnji občinski odbor, ki so se vršile začetkom marca, julija in sredi decembra 1904 leta so po c. kr. deželni vladi potrjene, in katoliško narodni večini zmaga priznana. — Eno leto, en mesec in nekaj dni je bilo treba, da se je pravica priznala, dasi so liberalci rabili toliko in tako različnih sredstev, da bi to preprečili, pa ni šlo in ni šlo, propadli so. Nas ta zmaga veseli, ker je to zmaga v najštevilnejši vipavski občini. Prav malo se zmenimo za javkanje naših dozdaj ošabnih liberalcev, ko jih vidimo in slišimo tarnati in javkati. Izrabili so vse zvijače, da bi zmagali, pa niso! Padli so, četudi jih je liberalni „štab" v Ljubljani take pogosto in temeljito poučeval in vodil! Ves liberalni tabor jih je podpiral z dejanjem in svetem! Padli so in vrgli so jih ti nesrečni klerikalci, katere so hoteli še moralično uničiti, m so jim zato naredili tožbo, ki je pa njim več stroškov naredila, kakor tožencem. Čestitamo pogumnim volivcem: Zdaj pa kat. narodna večina — Naprej!
časnikarjem. Za proste vožne listke k časnikarskem sestanku na Opatiji se je oglasiti pri g. Fr. Hororka v Pragi, Žitn«i ul. 21. do 1 5. t. m.
Čudna razsodba razsodišča delavske zavarovalnice za slučaj nezgod v Trstu. Kako postopa tržaška delavska zavarovalnica za slučaj nezgod, je splošno znano in brezštevilne so pritožbe tako iz delavskih, kakor tudi iz krogov delodajalcev proti temu zavodu, ki je popolnoma vsled nebrižnosti poklicanih slovenskih krogov v laških rokah. Dne 4. januarja 1904 se je ponesrečil v tukajšnji tovarni g Tonniesa delavec Mihael Šraj. Zavarovalnica mu je priznala mesečno odškodnino 18 75 K. Mož je prosil, naj bi mu zavarovalnica zvišala odškodnino, ker ne more vsled povzročene poškodbe več delati. Svoji prošnji je priložil izpričevalo dveh ljubljanskih zdravnikov, ki sta izjavila, da mož ni več sposoben za delo zavarovalnica je pa dala preiskati prosilca po dveh laških zdravnikih v Trstu, ki sta izjavila, da je mož popolnoma sposoben za delo. Zavarovalnica je odstopila Šrajevo tožbo tržaškemu razsodišču, ki se je oziralo le na izjavi laških zdravnikov, prav nič pa ne na izpričevali ljubljanskih zdravnikov in je v svoji razsodbi ustavilo vsako nadaljnje izplačevanje revežu Sraju, ki je popolnoma nesposoben za kako delo ravno vsled dobljene poškodbe.
Dež. šolski nadzornik Leveč »Domoljubov" preganjavec. Iz
Šmarja 11. t. m.: V soboto popoldne je g. Leveč nadzoroval tukajšnjo šolo. Na cesti sreča petletnega otroka, ki je — oj groza! »Domoljuba« nesel V sveti jezi ga pokaže nadučitelju. Ves prestrašen se ta komaj izgovori, da to še ni šolski deček. — Kakšna navodila je učiteljstve dobilo, ne vemo, a biti so morala silno stroga, zakaj precej v ponedeljek je g. nadučitelj Punčah začel najnatančnejšo preiskavo, pravi boj na divje Amonite, ki se baje še danes nadaljuje. Vsak, ki je kedaj „Domoljuba" videl, mora nad eno uro sedeti, za kosilo pa dobi še dolgo pismeno pokoro. G. nadučitelj trdi, da je s to tako važno preiskavo naučil otroke morale, ki naj nadomesti zamujeni poduk, prav posebno pa, da je otrokom in njihovim staršem vlil tople hvaležnosti, ki jim je bila doslej neznana. V znak posebnega priznanja bomo pri prihodnjih občinskih volitvah Šmarci g. nadučitelju ponudili župansko čast, g. nadzornika pa izvolili za častnega občana. — Domoljubovec.
,,Hrvatska kruna" dne 5. t. m. ponatiskuje članek „Narodne obrane" z naslovom »Slavosrbi medjusobom". Umevame radikalno pravaško stališče tega lista in častna se nam zdi radikalna doslednost njegova. Toda malo več razsodnosti bi po pravici pričakovali od njegovega uredništva, nego se kaže v opazkah, ki jih dostavlja uredništvo imenovanemu članku. Jasno se vidi, da je v boju, ki ga je začel mladi dr. Tartaglia v liberalnem .Pokretu" proti Bian-kiniju »Hrvatski kruni" všeč. In to ni razumno in ni pravično. Ali res čuti »Hrvatska kruna" potrebo, tudi s svoje strani podpirati razvijajočo se svobodomiselno strujo v Dalmaciji ? Vrhtega moramo najodločnejše protestirati, da citira »Hrvatska kruna" laž-njivi napad »Slovenskega Naroda" proti »Slovanski zvezi", in sicer kot trditev, ki jo resno uvažuje. Če bo »Hrvatska kruna" iz „Slov. Naroda" zajemala sodbe o delovanju »Slovanske zveze", bo na tisti poti, kakor če postavi za sodnike nad delovanjem čistih pravašev v Dalmaciji »Dubrovnik" ali »Dalmata".
—	Novi častniki pri deželni brambi. Vojno* ministerstvo je izdalo ukaz na častnike, s katerim jih poziva, naj se oglase za vstop v deželno brambo. Prevzetih bo v deželno brambo 15 stotnikov in 65 nadporočnikov.
—	Samoumor. Dne 6. aprila t. 1. popoldne našli so 36!etnega moža, Andreja Crv, s Prapotna, očeta treh nedoraslih etro-čičev, obešenega v Senožetih.
—	Novi oddelki za strojne puške. Vojna uprava namerava v kratkem ustanoviti nove oddelke za strojne puške. Pri vsakem vojnem zboru nameravajo ustanoviti en oddelek za strojne puške, ki bo
pndeljen kakemu pehotnemu polku. Oddelek bo imel tri sekcije, vsaka sekcija dve strojni puški in tri vozove za strelivo. V miru bodo pri vsakem oddelku štirje častniko in 70 do 80 mož, v vojski pa 120 mož. Vsaka strojna puška bo imela 10.000 patron, vsak voz za strelivo 8000 patroa. Skupno bo torej lahko oddal vsak oddelek 84 000 strelov.
—	Občinsko starešinstvo v Gradežu razpuščeno. Tržaško na-meftništvo razpustilo je brzojavnim potom občinsko starešinstvo v Gradežu. Občinske posle vodil bode do novih volitev poseben vladen komisar.
—	Dunajski mesarji so si ustanovili zakupovalno zadrugo. Prvi dan obstanka je zadruga nakupila 300 volov.
_ ~ Nesreča. Marija Podbevšek v Olineku pri Šmarju se je tako opekla, da J® vsled opeklin umrla — Marija Rojina v oiški je padla z lestve in si zlomila roko
7 Nepoboljšljiva. V Trstu je zadavila svojega novorojenega otroka 22 let stara dekla Marija Gojaska s Kranjskega. Se le lani je bila odpuščena iz kaznilnice v Begunjah, kjer je radi detomora presedela 4 leta v ječi.
.— Skušnja mlekarskega tečaja v Logatcu. Dne 19 t. mes., ob 9. uri zjutraj, bode javna skušnja gojencev mlekarskega tečaja v Logatcu v občinski hiši; obenem bodo tudi razstavljeni izdelki mleka, katere so učenci sami naredili. V tečaju je dvanajst gojencev, in sicer deset s Kranjskega in dva s Štajerskega. Skušnje se udeleži gospod deželni in državni poslanec Povše in več drugih. Skušnja je javna in je vsdk, kdor se zanima, dobro došel.
—	Gad pičil je danes v Spodnjih Gameljnih Franca Koncilja, ko je nabiral bršljin za butare.
—	Novo bojno ladjo »Nadvojvoda Ferdinand Maks" bodo v Trstu spustili 21. maja v morje.
—	V Ameriki je v Jolietu umrl 45 let stari Fran O s e 1 n i k
—	Vojaškega begunca Franca Pistotnika, ki je pobegnil od 17. pešpolka so prijeli pri Mariji Zilji na Koroškem.
—	Cene mesa na deželi. Meseca marca je bila cena za 1 kg. govejega mesa v krajih: Postojna 1 K 60 v., Ilirska Bistrica, Senožeče, Vipava, Krško, St. Jernej, Mokronog, Rateče, Logatec, Idrija, Cerknica, Kropa, Kamnik, Novo mesto, Litija, Šmartno, Zagorje 1 K 20 v., Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Stari trg pri Ložu, Mengeš 1 K 12 vin., Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice 1 K 28 vin., Skofja Loka 1 K 26 vin., Kranjska gora 1 K 30 v., Bled 1 K 40 v., Kostanjevica, Planina, Črnomelj, Trebnje 1 K 4 vin., Metlika 1 K, Žužemberk 1 K 4 v.
—	Vodstvo Družbe sv. Cirila in IMetftda objavlja: Postojinska odbora ženske in moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda sta se lepo prenovila in zopet vneto nastopila delo za naš narod. Ker sta v zato osnovanem »koncertu z besedo" vspešno delovala sl. vodstvo postojinskega salonskega orkestra, kakor tudi njega mešani pevski zbor — bodi vsem vdeležnikom vpričo našega naroda očitna zahvala.
—	Tržaški cesar, namestnik obolel. Trst, 11. aprila. Namestnik knez H o h e n 1 o h e se je dal na Dunaju operirati.
—	Pogrešajo 131etnega cerkovni-kovega sina Janeza Smrekarja iz St. Pavla, občina Dobrunje.
—	Društvo slovenskih učiteljic nam je poslalo poročilo za leta od 1899. do vštetega 1904. - V tem času je imelo društvo osem občnih zborov s predavanji. L. 1904. je dobilo društvo članarine 915 K. V hranilnici naloženega premoženja ima 1004 K 72 v., v blagajni 65 K 27 vin. Predsednica je gdč. Katarina Drol, tajnici Janja Miklavčič in Vita Zupančič, blagajničarica M. M a r o u t. Članic je 86.
—	Pobijanje maček. V Osjeku so opazili šest steklih maček, ki so ugrizle nekoliko ljudi. Radi tega je mestno županstvo zaukazalo, da je brezpogojno pobiti vse mačke v mestu.
—	Hrvaške novice. Zlato poroko je praznoval v Zagrebu meščan Gjuro Crnadek. — Kap je zadela narodnega zastopnika Sekolica.
—	Bojna ladja „Nadvojvoda Karo I", katero so leta 1903. spustili v morje, je priplula v Pulj, kjer jo bodo anu-irali. — Meseca junija se bo pridružila eskadri.
—	Duhovniške izpremembe na Goriškem. Č. g. Vinko Buda, I. kaplan v Cerknem, je imenovan za kurata v Otaležu, ter č. g. Franc H 1 i š , kaplan Podbrdom, za I. kaplana v Cerkno.
—	Cesar je sprejel v avdijenci fml. Chavanna in predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu, g. dr. Jakoba Kavčiča.
—	Prijeta tatova. V Zagorju so orožniki aretirali 15 let starega delavca Jo-
žefa Hocherja in Antona Altmana, ki sta v Zagorju in v okolici izvršila več vlomov.
—	Samoumor. V Trstu se je zastrupila 25letna Terezija Kastelic, služkinja v družini g. Jakoba Coste
—	Ujeti tihotapci. Finančnim stražnikom pri luki v Trstu se je že dolgo časa čudno zdelo, da nekdo tolikokrat vozi iz proste luke z majhnim vozičkom in da je voziček večkrat prazen. Te dni so prijeli voznika in voziček preiskali. Kolesa vozička so bila votla in napoljena s kavo.
Lovska sreča. Gospod Valentin S tur m iz Poljč, je 11. t. m. v Covišču občine Begunje pod Planinico, vkljub skrajno slabemu vremenu ustrelil jako lepega težkega divjega petelina. Lovski zdar.
— Nova maša. Na Brezjah bede na velikonočni ponedeljek ob 10. uri daroval novo sr. mašo č p. Beavenut Winkler, frančiškan, redom Idrijčan.
Ljubljanske noulce.
lj Občinske volitve. Danes voli II razred Volitve so mirne. Izid volitev v III. razredu je marsikoga presenetil. To je bil krepak protest iz srede narodnonaprednih volivcev, kakeršnega nismo pričakovali. Ker opozicija ni imela skoro nič pooblastil se lahko trdi, da sta kandidata gg. Maček in K a lan imela v ponedeljek na volišču večine moških volivcev na svoji strani. Pri volivcih so mnogo pomagali .cigarspici", katere je Turk okrašene s svojim čestitim imenom delil med volivce. Maček bi bil skoro Turka snedel. Nas je pri tej velitvi zanimal posebno strah magistratne gospode pred volivnim shodom. Turk, ki si je »upal" pred socialnodemokratične nevolivce, si pred shod volivcev III. razreda ni upal. Tako daleč je privedle magistratno stranko klikarstvo, da se v tisti Ljubljani, katero proglaša .za svoje" n e u p a sklicati voliv-nega shoda, kaj še-le javnega ljudskega shoda. Pogum ima mazati le po »Narodovem" papirju, pred jasnimi pogledi javnosti pa — beži! Zanimalo nas je tudi, kako ta stranka respektira svoje zaupnike. Na prvem shodu zaupnikov je bil z veliko večino sprejet predlog za shod volivcev. Ker pa to dr. Bleivveisu in Turku ni bilo prav, je Bleiweis določil, da se vrši le še en shod zaupnikov, dal je pisati vabila na ta zaupni shod Turku in tako se je zgodilo, da skoro noben zaupnik, ki je bil za shod volivcev, na drugi zaupni shod ni bil povabljen. — Naj zdaj spiše dr. Tavčar roman „5000" o tem, na kako nizkem stališču svobode stoji že 1. 1905. njegova stranka! Najzanimivejše pa je, da se je na volišču pripovedovalo, da je Turk izdal nekomu parolo nekaj narodnonaprednih kandidatov na volivnih listih izpuščati. Ker se to govori, bi bilo prav, da g T u r k v javnosti izjavi, kolikejena tem resnice ali neresnice. Zanimivo je tidi to, da je v ponedeljek deželna vlada preklicala svojo prepoved voziti po mestu voz s plakati opozicije, češ, da na plakatih ni bila firma tiskarne. Tako prepoved bi bila vender lahko že prej izdala in vender je dovolila, da so se plakati nalepili po vseh vogalih. Pa ne da bi vladi bilo neprijetno, da je voz vzbujal jako veliko pozornost proti magistratni komandi ? Opozicija je bila posebno huda preti gosp. Turku. Prav bi bilo, da bi opozicija pomislila, da je na magistratu še mnogo slabših, nego je g. Turk in da bi imela pogum spraviti se tudi na druge, ki so raznih čudnih razmer še bolj krivi, ne pa samo na posameznega obrtnika. Letos se je pokazalo, da že v jako širokih plasteh volivcev vzbuja resen sum dejstvo, zakaj se m a g i -stratna gospoda take boji opozicije. Slej ali prej se bedo gospodje na magistratu morali radi ali neradi prilagoditi, da jih bo vzdramil iz sedanjega kimanja dohod opozicije v mestno dvorano ! Kakor čujemo namerava opozicija z vso odločnostjo zahtevati, da se z odločnimi dejanji preženo vse govorice e »koritih" in da se občinski svet postavi na stališče, da noben obč. svetnik ne sme imeti od občine kakih podjetij ali koristi. To stališče je vsekakor korektno. S tem se nikomur ne jemlje zaslužek, varuje se le dostojanstvo in čast obč. sveta. Opozicija pravi, da oni, ki imajo od občine kaj koristi, ne morejo ne odvisno zastopati svojih volivcev. Opozicija se sklicuje na to, da je občinski svetpred leti, ko je bil v občinskem svetu gosp. Supančič, že sklenil, da noben občinski svetnik ne sme od občine sprejemati podjetij in da ta sklep do danes še ni preklican, torej je ta sklep še vedno veljaven. Opozicija baje nikakor noče sedaj rok križem držati. *
lj Izid obč. volitev v II. razredu. Od 1388 volivcev je bilo danes na volišču oddanih 232 glasov. Dobili so gg.: S , e t e k 228, G o r š e 223, Dimnik 213 glasov. — G. Lovro Požar je dobil 13 glasov.
lj Emancipiranka. V Pristavskih ulicah, kjer spravljajo perice perilo je včeraj zasačil neki policijski stražnik brezposelno služkinjo Marijo Korošec, katera je pušila tobak iz pipe kakor kak moški. Ker se mu je zdela sumljiva, jo je predstavil polic, uradu kjer je pokazala še drugo pipo. Povedala je, da ji je pušenje duhana iz pipe v navadi in da jo je prijela strast kaditi, vsled česar se je podala v barako, da bi tam skadila vsaj eno pipo, pri čemur jo je pa zmotil stražnik.
lj Slovensko planinsko društvo. Občni zbor tega društva se bo vršil v soboto, dne 29. aprila ti. Podrobni spored se naznani pozneje. Opozarjamo pa na to, da se navedeni dan vrši tudi razstava slik društvenega odseka amater fotografov.
lj Z biciklom podrl je neki ko-lesav v Vegovih ulicah šiviljo Ano Ambre-žičevo in jo na levi roki poškodoval.
lj Vinska pokušnja v deželni vinski kleti bo v soboto, dne 15. t m. zvečer od sedmih do devetih.
lj Velikodušen čin ljubljanske plinarne. Tukajšnja plinarna je svojemu onemoglemu 751etnemu delavcu Andreju Š u s t e r š i č u , ki je bil 25 let v plinarni, dovolila mesečno pokojnino 60 kron. Ta plemeniti čin je vreden, da bi se splošno posnemal.
lj Ogenj. V ponedeljek popoldne se je vnel hlev posestnice Marije Kanije v Ko-runovih ulicah št. 10. zraven hleva je smetišče, kamor odkladajo stranke pepel in smeti. Ogenj, ki je nastal od žarečega pepela, je pravočasno opazil posestnik Franc Skof, ki ga je s pomočjo svojih dveh sinov pogasil. Ko bi se bil hlev vnel ponoči, zgodila bi se bila velika nesreča, ker je na dvorišču lesena baraka, tik Kanijevega hleva pa Škofov hlev.
lj V Zagrebu prijet. V Zagrebu so prijeli postopača Jerneja Saj na, ki je lani ušel policaju izpod Bavdekovega kozolca na Zaloški cesti, pustivši ondi ukradeno obutev.
lj Zabavni večer podčastnikov cele ljubljanske garnizije bo jutri zvečer, 1 3. t. m, v dvorani „P u n -t i g a m s k e pivnice" — restavracija J. Vospernig — na Turjaškem trgu. Ker je vstop vsem prijateljem dalje službu jočih podčastnikov prost, želeti bi bilo številne udeležbe od strani ljubljanskega občinstva. — Vabila se ne razpošiljajo. — Pevski zbor vojakov 17. pešpolka bo zapel nekaj pevskih točk.
lj Društvo ,Pripravniški dom'
bo imelo v nedeljo, dne 16. t. m ob pol 11. uri dopoldne občni zbor v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča in ne kakor smo včeraj pomotoma poročali ob pol 12 uri. K obilni udeležbi vabi odbor
lj Glas iz občinstva. Lesta v Mestni log je v tako slabem stanu, da tudi na Turškem nima enake. Vsakovrstne smeti, kakor stari črevlji, piskri itd leže kupoma na omenjeni cesti. Posebno pri Jurčkovi hiši je taka nesnaga, da človeka ki mora po tej cesti hoditi, obide strah, posebno ob letnem času Druga cesta na Rakovo jelšo ni prav nič boljša. Mestna občina sicer prodaja ob jarkih omenjenih cesta seno, a da bi kaj storila, za to nima ne časa in ne de narja. Nujno se prosi, da slavni magistrat na omenjenih cestah potrebno ukrene. — Več davkoplačevalcev.
lj Petak je našla neka ženska. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v našem uredništvu.
lj Predavanje „Kršč. soc. zveze". Včeraj je predaval v Zvezi dr. Krek o Sokratu. S tem so letošnja predavanja zaključena.
lj Sobotni jour fix „ Slov. trg. društva Merkur." se je v vsakem oziru izborno obnesel. Že ob določeni uri je bil namenjeni prostor hotela Ilirija popolnoma zaseden. Gospod Perdan je pozdravil člane in goste v prav srčnih besedah ter izrazil upanje, da se ti jour fixi kaj kmalu udomačijo pri našem društvu. Na to je nastopil pevski zbor, ki je zapel več lepih pesmi. Gg. Gaber in Selak pa sta nastopila v komičnih solo-spevih. Občinstvo je bilo jako animirano. Take prireditve se bodo vršile vsak mesec in bodo služile tudi v izobrazbo članov, ker bodo prihodnji taki večeri vezani s predavanji.
lj Klobuk zamenjal je nekdo pri včerajšnjem predavanju. Izmenjeni klobuk naj prinese nazaj kjer dobi svojega v „Zvezi".
Vlom v pušico. Pekovski vajenec Jožef Tomažič je bil dne 1. t. m. poslan od pekovskega mojstra Ivana Markiča s kruhom na Ig. Vajenec je kruh prodal, denar pa zapravil. Da bi pa mojstru zamogel vrniti denar, vlomil je v Jančih v puščico
v kapelici Matere božje kjer je dobil okelu 20 K in prišel nazaj v Ljubljano. Orož-ništvo na Igu pa je dognalo, da je Tomažič zapravil večjo svoto denarja kakor ga je skupil za mojstrov kruh, mu prišlo na sled in ga aretovalo, ko je bil zopet prinesel kruh prodajat.
lj Nevarnega zločinca, ki seje po raznih mestih predstavljal za strojevodjo, najemal stanovanja in mnogo strank pri tem tudi v Ljubljani osleparil, so menda prijeli v Celovcu. Ime mu je Anton S c h 1 i c k, ključar, ter je bil leta 1871. rojen v mariborski okolici. Pred kratkim je prišel iz zapora.
lj Smrtna koaa. Umrla je včeraj soproga tovarnarja g. Drelse-ta, gospa K a-relina Drelse, stara 67 let. — Na Češkem je umrla mati mestnega zdravnika g. dr. 111 n e r j a , stara 90 let.
lj Starček samomorilec. V neki tukajšnji goskilni se je včeraj popoldne med 12. in 1. uro obesil 741etni ubogi Jcžef M i s i č , doma s Trate, pristojen v Ljubljano. Obesil se je za jermen na kljuko za obleko. Ko so ga zapazili, je bil še go-rak, a se ga ni moglo več spraviti k življenju. Vzrok samomora je bila revščina Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Tatvina. Antonu z.latiču, mizar mizarskemu pomočniku, je bila iz žepa ukradena srebrna ura, vredna 24 K.
lj Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer pri »Iliriji" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin
lj Izgubljena je bila od sv. Jakoba cerkve do Zalaznika srebrna ura z zlato verižico. Kdor jo je našel, naj jo blagohotno odda v tobačni tovarni.
Štajerske novice.
š Velik požar je bil zadnjo nedeljo popoldne v S e š č a h vasi župnije S t. Pavel pri Preboldu. Ob silnem vetru je požgal ogenj v najkrajšem času vkljub vsem naporom 14 požarnih bramb dvanajstim posestnikom hiše in gospodarska po slopja z vsemi živili, orodjem in krmo vred. Vseh pogorelih objektov je 46. Zgorela je pri tem ena krava in nekaj svinj, Cez 70000 K se ceni škoda, ki jo bo pokrila zavarovalnina le tretjino. Beda je velikanska. Sest rodbin je brez stanovanja, brez živeža, brez vsega; nimajo ničesar, kakor Boga v nebesih, kakor se je nekdo izmed njih izrazil. Ker so zdaj spomladi cene živil visoke, povrh pa v okolici radi lanske suše primanjkuje krme — je treba nujne pomoči in se priporočajo ponesrečenci dobrim srcem v podpero. Darove sprejemata župnijski in občinski urad v St. Pavlu pri Preboldu.
š Umrl je v nedeljo v mariborski bolnišnici Franc Breznik,) učitelj v Mariboru. Bil je značajen in jako delaven narodnjak. N v m. p !
š Poostrena kazen. Graško nad-sodišče je povišalo kazen pred celjskimi porotniki na 18 mesečno ječo obsojenemu Lovrencu Šlambergerju na tri leta težke ječe poostrene s postom vsak mesec.
š Umrl je 10 t. m. pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah trgovec gosp. Martin Muršec. Bil je zaveden Slovenec, kot odbornik mlekarske zadruge in katol. slov. izobr. društva pa izredno delaven. Težko ga bomo pogrešali. Blag mu spomin!
š Novice iz Trbovelj. Smrt vsled opeklin. Delavki Mariji Knavs na Vodah se je dne 8. t. m. pri »gašperju" vnela obleka in jo hudo opekla. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je vsled strašnih opeklin sledeči dan umrla. — Iz bolniške postelje v zapor. Janez Durnik, ki je zabodel Vrečkovega težaka, obenem pa bil sam nevarno ranjen, je okreval. Seve je bila njegova prva pot — v preiskovalni zapor v Laško. — Prememba posesti. Vreč-kovo, prej Volavškovo hišo, je kupil posestnikov sin Ž a g a r s Kleka, Dolničar-jevo hišo z gostilno pa črevljarski mojster K. Kukenberg.
š Maribor. Dne 2. julija t. 1. priredita obe podružnici sv. Cirila in Metoda v Mariboru v prid družbe veliko svečanost v »Narodnem domu". Odseki za priprave so se že volili, ki pridno delujejo. Odbor prosi rodoljube na Štajerskem, da uvažujejo pri prireditvah veselic ta dan, da se bode zbralo v Mariboru tudi letos občinstva iz celega Spodnjega Stajerja kakor pred dvema letoma.
š Celjski okrajni zastop. Zoper razpustitev celjskega okrajnega zastopa so se pritožili dr. Dečko in tovariši. Zakon določuje, da se okrajni zastop zoper svoje razpuščenje sme pritožiti. Ministrstvo je pa pritožnikom odgovorilo: Vi niste zastop, zastop je razpuščen in ga torej ni. Pritožiti se sme zastop, katerega ni, ne pa vi člani razpuščenega zastopa. — Ta je pa imenitna.
š Umrl je vsled žganja Janez P e č n i k , po domače .Cibengl", zidar v Koprivnici. Nasrkal se ga je tako, da se
mu je vžgal« in ga zadušilo. — Nesrečno žganjepitje!
š Umrl je na Teharjih veleposestnik E n g e 1, pruski protestant in bivši zobo zdravnik v Trstu K zadnjim občinskim volitvam ga je pripeljal pod pazduho znani agitator Jellek in ta njegov zadnji hod k volitvam v sneženem vremenu je pospešil njegovo smrt. Truplo prepeljejo v Trst.
š Velika nesreča je zadela Martina Sepec, kmeta v Rigoncih V živinskem hlevu je začelo v soboto 8. t. m. ob 4. popoldne goreti; bil je hlev nakrat v plamenu, vsa živina, lepa kobila, dva vola, dve kravi in teleta so zgorela. Da ni dežilo in bila v hitro pomoč nova brizgalnica iz Obreža bi vsled viharja vsa vas postala pogorišče. Kako je ogenj nastal, se ne ve; sumi se, da vsled neprevidnosti kadilcev; v tej vasi je v kratkem času že v drugič gorelo.
š V Mariboru je umrl nadzornik straž v ondotni kaznilnici I. Ostermann.
š Ustrelil sc je v Mariboru uajem-nik gostilne »pri slonu" 45 let Alojzij Gangl. Sprla sta se z ženo radi neke natakarice.
Književnost In umetnost.
# Regina coeli za mešan zbor in spremljavo orgelj ali orkestra zložil Ign. Hladnik, op. 49. Cena partituri 1 K, instrumentalnim glasovom v prepisu 3 K. Založil skladatelj. Novomesto. — Boljšim našim pevskim zborom je g. skladatelj s tem delom omislil slovesno skladbo, katera bo pri velikonočnem vstajenju brez dvoma napravila mogočen vtis. V nekaterih odstavkih se vrsti triglasni moški zbor z dvoglasnim ženskim zborom. Proti koncu je v veličasnem slogu uporabljen znani koralni napev velikonočnega »alleluja". Spremljevanje na orglah se bo orglavcem zdelo na nekaterih mestih težko, a ona pedalova figuracija se lahko izpusti ali pa igrajo orgle vokalni del. Boljši zbori torej, kateri radi segajo po novih skladbah, naj se poizkusijo tudi s tem Hlad-nikovim delom.	F. F.
Razne stvari. Najnovejše.
Urednik „ S i m p 1 ici s s i m u-s a " je bil v Berolinu tožen zaradi razža-ljenja Veličanstva. Sodišče ga je oprostilo.
Slepi abiturient. V Lipskem je te dni napravil neki slepec maturo z iz-bornim uspehom.
Potres v Indiji. Iz Lahore poročajo: Pri potresu je v okraju Palanpur izgubilo življenje 3000 ljudi, v okraju Kan-grat pa okolu 10.000 ljudi.
Časnikarji stavkajo. V Rimu je predsedstvo parlamenta prepovedalo časnikarjem, hoditi po hodniku, po katerem se izprehajajo poslanci. Vsled tega časnikarji stavkajo in prav nič ne poročajo o zasedanju parlamenta.
Kitajska cesarica je poslala svetemu očetu krasno darilo z zahvalo, ker ji je sveti oče povodom njenega rojstnega dne poslal dragoceno darilo.
Splošna stavka črevljar-skih pomočnikov je v Oseku.
Iz Rima poročajo: Nevarno je obolel kardinal A j u t i. — Generalu jezuitov, Martinu, so odrezali levo roko.
Gautscheva bolezen se je včeraj v toliko poslabšala, da je šen prešel na oči. K bolniku se bili pozvani specija-listi za oči.
Operni pevec Heš namerava zapustiti svoje mesto na dunajski dvorni operi.
Zdravnik umoril svejo ženo. V Monakovem se je pričela obravnava proti zdravniku dr. Braunsteinu, katerega dolže, da je svojo seprogo na ženi-tovanjskem potovanju zastrupil.
Pevka obsojena od revolucionarnega odbora. Iz Varšave poročajo: Operetna pevka Kavecka je dobila nedavno od častnihov tukajšnje garnizije v dar briljantnega metuljčka v vrednosti 35 tisoč rubljev. Revolucionarni odbor je sklenil, jo vsled tega obdačiti in je poslal k njej dva člana revolucijonarnega odbora, ki sta zahtevala od nje 5000 rubljev za revoluci-jonarno blagajno. Pevka je dala 25 rubljev ter zagotovila, da ostalo svoto drugi dan izplača. Ko sta drugi dan prišla revelucijo-narja k njej, bila sta — aretirana. Pevka je dobila naslednji dan brzojavko: »Obsojena št. 4 9." Pevka je takoj odpotovala v inozemstvo.
Izpred sodišča.
Radi tatvine je bila obsojena Jožefa V a 1 e n č i č, pristojna v Trnove na Notranjskem na 7 mesecev težke ječe.
Obsojen je bil radi konkurza trgovec Ivan Auerhamerna štiri dni zapora.
Tatinski hlapec Franc Kobilca pri gostilničarju in mesarju Andreju Kovaču v Zgornjih Domžalah je bil radi raznih tatvin ebsojen na štiri mesece težke ječe.
Telefonska In brzojavna poročila.
Zagreb, 12. aprila. Češka deputacija k Strossmayerjevem pogrebu se pripelje sem danes ob 7. uri zvečer. Do Zidanega mosta se Čehom peljeta nasproti župan Amruš in občinski svetnik Deželič. Zvečer je sestanek. Do sedaj je oglašenih 350 oseb, ki pojdejo iz Zagreba k pogrebu.
Budimpešta, 12. aprila. Predlagalo se je v rešitev krize, da bi imele vojaške zastave ebeh državnih polovic obojestranske grbe, da bi vse uradne listine imele pečat obeh državnih polovic, da bi bil sedež skupnega finančnega ministrstva preložen v Budimpešto itd.
Dunaj, 12. aprila. Gautschu se zdravje boljša. Temperatura 37 stopinj.
Zagreb, 12. aprila. Tu je nagloma umrl vojaški uradnik Vjekoslav Holjevc, ki je došel sem s svojo redbino.
Dubrovnik, 12. aprila Oddelek avstrijskega vojnega brodovja je priplul v luko Gruž.
London, 12. aprila. Poroča se, da je belgarski knez zato prišel v Londen, da izjavi, da je pri sedanjih razmerah v Makedoniji njegovo stališče nevzdržljivo.
Simla, 12. aprila. Tu so bili zopet močni potresni sunki.
Krf, 12. aprila. Cesar Viljem je včeraj došel sem. Mesto je v zastavah.
Pariz, 12. aprila. Zbornica je nadaljevala debato o zakonski predlogi glede ločitve cerkve od države ter je sprejela prvi del člena, ki se glasi: republika jamči svobodo vesti.
Peterburg, 12. aprila. Tiskovni ed-sek je sklenil, da se cenzura nad privatnimi brzojavkami časopisov odpravi.
Peterburg, 12. aprila Shod advokatov je zahteval ustavo na podlagi splošne volilne pravice.
Peterburg, 12. aprila. Privatna poročila poročajo o japonskem obkolje-vanju »Rus" poroča, da je pred 14 dnevi 10.000 mož močan oddelek z artiljerijo odšel v Mongolijo, da se skrije v notranjosti Mongolije. Pred par dnevi je sledilo temu oddelku 5000 mož. Japonci groze Rusom na zahodu. Japonci pravijo, da je njihov cilj H a r b i n in da bodo ondi do 30. t. m.
Peterburg, 12 aprila. Peterburške žene so poslale Linjeviču sledečo brzojavko: »Mi ruske žene smo doprinesle že mnogo žrtev za vaše in naše težko delo. Vsak neuspeh naše drage armade nas reže kakor z nožem v srce, a nam ne jemlje nade na končni uspeh. Kadar se otrekom slabo godi, kam se zatečejo, če ne k svojemu očetu? Vas nazivlje armada svojega očeta, papaša. Tudi me se v teh težkih časih obračamo do vas s prošnjo: Mili, slavni, stari papaša, potrudite se iznova za korist domovine!"
Džibuti, 12. aprila. (K. u.) Tretje rusko baltiške brodovje so videli pri otoku Sokotra.
London, 12. aprila. (K. u.) „Daily Telegraph" poroča: Kljub nasprotnim trditvam je bila pri ruskem bojnem bredovju, ki je plulo v soboto mimo Singapore, le velika bejna ladja »Sisoj Veliki".
Washington, 12. aprilu. (Reuterjev urad.) Amerikanski odposlanec v Tokiu je brzojavil vladnemu oddelku, da je obveščen, da je Kelung, neka luka na Formozi, do daljne odredbe zaprta inozemskim ladjam. Tukaj se sodi, da hoče admiral Togo porabiti Kelung za baze svojega brodovja.
London. (Kn.) Angleški parnik »Empir" poroča iz Avstralije, da je videl veliko japonsko križarico med Borneo in Mindanao, ki je preiskavala vedevje.
Hag, 12. aprila. Ruske brodovje se je zasidralo 10 milj severezapadno od Anamban otoka na skrajni meji arhipelaga.
Rim, 12 aprila. Poveljnik italijanskega brodovja v Vzhodni Aziji poroča, da je Togo svoje brodovje razdelil. En del tvori takozvane leteče brodovje, ki ima namen signalizirati počasnejšim ladjam sovražnika. Leteče brodevje bo etvorilo bitke.
Amsterdam, 12. aprila. Trgovski list poroča iz Batavije da se pri Anamban otokihvršibojmed ruskim in japonskim brodovje m-Podrobnih peročil o tem še ni. Pri bojišču je navzočih pet holandskih bojnih ladij.
Ciril - Met d d've biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi * vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
N r tfia »pr*! m- d	< il Ž iik 8
H Sfcerl. Sv Iv»n pri Trstu
Naročajte ae na »Slovenca" I Nabirajte novih naročnikov 1 Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec4 izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
..KutolBRn BuKuarnu"
v Ljubljani.
Književna poročila.
Novosti:
Kirsch-Luksch, Geschichte der katholi-
schen kirche. Herausgegeben von der Oester. Leo- Gesellschaft. Lieferuog 22 K 120. Celotno delo bo obsegalo 25 številk, — Rauschen, Flori-legium patristicum. Fasciculus tertius. Mo-numenta minora saeculi saecundi. trdo vez. K 2.04
—	Link, Italienisches Lehr- und Ubungs-buch zum Schul- und Privatgebrauch. 2 Teile : Die Hauptregeln der Syntax. K 1.80, — Kržič, Verouk. Zodovinsko- slovstvena razprava. Ponatis iz „Pedagogiškega letopisa Slov. Šolske Matice" 1. 1904. K .30, — Neuer nraktischer Fuhrer vom Seebade Grado, Aquileja und Umgebung. Mit zahlreichen Illustrationen und einem Plane der Stadt. K —.60, — Oransz, Grado und seine Heilkrafte nebst Anleitung zum Kurgebrauch. K 1.50, — Heim Paulus. Oer Volkerapostel nach Bibel, Geschichte uno Tradition. K 9.b0, -
Raznoterosti:
Toussaint, Rette deine Seele! Funfzig Missionstiredigten. 4. natis K 4.20, - Alban Stolz, Versorgungsanstalt ftir arme Siin-der. Buss- und BeichtbUchlein. Aus Alban Stolz's Schriften gesammelt von Franz Hattler. Vezano K 1.80, - Katholische Volksbibliothek: Havv, Eine gute Beicht! Ein Mahnruf an viele Ka-tholiken K —.48, — Haw, Etwas aus dem dunklen Jenseits. K -.60, — Haw, Der Himmel auf Erden. K -.42, Hug, Die christliche Familie im Kampfe gegen feindhche Machte. Vortrage iiber christliche Ehe und Erzieh-ung. Vezano K 3.84. — Krone des bSuslichen Gliicks. Anleitung zur guten Kindererziehung fUr katholische Mtitter. Trdo vezano K —.90. —
Cerkvena glasba.
Anton Foerster, Op. 5, Lamentacije in Očitanja za 4 mešane glasove v partituri. K —.70,
—	Foester, Op. 17, Lairretanske litanije
za 4 mešane glasove v partituri K —.40, — Foerster, Op 73, Litanije Srca Jezusovega in Tantum ergo za moški ali ženski zbor kvartet in mešan zbor v part. K —.10. —
Za potovalce v Rim.
De Waal, Der Rompilger. Weg\veiser zu den wichtigsten Heiligtlimern und Sehenswiirdig-keiten der ewigen Stadt. Mit Titelbild, 101 Abbil-dungen im Text, zwei Kartea und einem Plane der Stadt Rom Vezan. K 6.-, — Baedeker, Italien von den Alpen bis Neapel. Vezano K 9 60, — Die ewige Stadt. Ihre Heilig.umer und Denk-maler in Wort und Bild. Herausgegeben vom Ma-rienkollege der Salvatorianer in Rom. Vez. K 4.80,
—	\Voerl's ReisebandbUcher: Fuhrer durch Rom. K 1 20. —
Povodom smrti moje predrage soproge
Ane Kavčič
roj. Malič,
od premnogo strani izraženo mi so-žalje, in za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu, izrekam tem potom mojo najiskrenejšo zahvalo.
Pri D. M. v Polji, 11. aprila 1905.
Fran Kavčič
nadučitelj.
Dr. Fran Raznožnik, okrožni zdravnik, naznanja v lastnem in v imenu soproge vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mu je umrl 3 '/a leta stari sinček 736
Stanko
Pogreb bo v četrtek 13. t. m. dopoldne.
Vel. Lašče, ll. aprila 1905,
Zahvala.
Povodom zelo dolge bolezni in britke izgube našega iskreno ljubljenega sina ozir. brata, gospoda
Avguština Pogorelca
abiturienta
nam je došlo toliko pismenih in ustme-nih dokazov tolažilnega sočutja, da se čutimo dolžne, izreči tem potom zanje vsem najtoplejšo zahvalo.
Zahvaljujemo se čast. g. p. Placidu za večkratni obisk in tolažbo med boleznijo, kakor tudi častiti duhovščini trnovski za vodstvo pogreba. Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem za darovane krasne vence in šopke ter tako mnogobrojnim udeležnikom pogreba: č. g. ravnatelju semenišča, gg. uradnikom in vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da so mu izkazali zadnjo čast.
V Ljubljani, 12. aprila 1905.
Žalujoči ostali.
Dnnajska borza
dne li. aprila.
Skupna 4% konv renta, maj - nov. Skupna 4% konv. renta, jan.—julij Skupna 4-2% pap. renta, feb - avg. Skupna 4-2% sreb. renta, april - okt. Avstrijska zlata renta . , . . . Avstrijska kronska renta 4% . . Avstrijska invest. renta 3'/»°/o . .
Ogrska zlata renta 4°/0.....
Ogrska kronska renta 4°/o . . . Ogrska invest. renta 3 V/o • • . Delnice avstro-ogrske banke . .
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark . . . . ......
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Cekini...........
100 45 100-35 100-90 100-90 119-90 10050 93-45 118-60 98- — fc9'85 1653 664-10 239 90 117-121/, 23-42 19-07 95-00 11.28
ffleteoroiojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Čas opazovanja
11 9. zveč.
17. zjutr. i 2. pop.
Stanje barometra v mm
728 1
728 5 728-6
Temperatura po Celzija
VetroTi
+11-2 I sl. jzah.
+ 10 8 j
+19*4 I sr. vzh.
jasno del jasno
S S š z ° a
Srednja včerajšnja temp. +10 3", norm. +8
Priporoča se za vsa podobarska dela
v
Josip Subic 51910-9
podobar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Delo priznano, o o o O Cene nizke.
Ia mast
1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko
688 (29-5) Lad. Urban i dr. Praga-Žižkov.
V kratkem izide knjiga o
„Osebni dohodnini"
obsegajoča zakonska določila o osebno-do-hodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorce za napovedi, hišne izkaze
i- t. d.	576 3-2
Uredil in sestavil Valentin Žun, c. kr. davčni nadzornik.
Naročila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivanu Pr. Lampretu, tiskarju v Kranju. Cena knjige K 120, s poštnino vred K 130.
Franc Stupica,
IJubljana, Marije Terezije cesta ) t Ančaikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča alamoreznioe. mlatllnloe, dlatli aioe, gepeljne, prede za grozdje in aadj« plugo in brane najboljšega izdelka ter sarnokt. nloe Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnloo, pt. cinkane, asfaltirane in svinčene oevi za napeljn* vode, razne tehtnioe z uteži, štedilnike v«c vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, n* kovala, prlvljake, žage, kotle za klajo \r žganje.
Portland in Rom&a-oement, železni«* i ilne in traverzo, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko in kljudavnldarsl orodje ter vse dru«e v železno stroko spati; Joče predmete.
Velika zaloga vedno svežega šp«-fi76 52-5i cerijskega blaga.
Išče se začasna
poštna uprauiteljica.
Stanovanje In hrana brezplačno.
Plača po dogovoru. Nastopi se takoj.
Sv. Jurij v Slov. goricah.
73i 3-2	Franc Krajnc.
ttlj učenec
za j&rmonarsfti in far Bar s Ri o6r/.
734 1-2 Poljanska cesta 24.
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. 694
sv Le do sobote 15. aprila
Svetovna razstava. 739 1
v St. Louis u--
HalnovejSe In najlepše.
Izurjeni, samski
premogarji
(Kohlenhauer),
728 3—3
ki so že delali na strmih, slabejših odrih (Flotzen), bili že eno leto samostojni kopači ter so zmožni nekoliko nemščine, dobč delo pri
KolHenbergbau der Geu/erkschaft Marienstein. P. Schaftlach, Oberbai/ern.
Letošnje orehe
z belimi jedrci razpošilja franko na vsako postajo na Koroško, štajersko, Primorsko ln Kranjsko po 14 gld 100 kg. franko na vsako pošto 5 kg. gld. 1.10 proti povzetju.
729 4-3 Franc Bleinveiss
Pošta Medija, Izlake pri Zagorju.
744 3—1
Razglas.
Št. 43.
Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje
oferfno obravnavo
..KtitolKka Bukonrna"»Ljublitinl. j Restavracija „Drenikov vrh".
Ob pričetku sezije usoja si udano podpisani slavnemu občinstvu naznanjati, da bodem točil garantirano pristna vina, kakor cviček iz krške okolice kupljen v poku-ševalni kleti, dalje belo staro vino iz kleti prevzv. gospoda biskupa Strossmayer-ja Djakovo, kakor tudi pristna goriško rebuljo. — Pivo gosp. bratov Koslerjev. — Izborna mrzla in gorka kuhinja, dobra kava in čokolada.
K obilnemu posetu vabi 741 5-1
Alojzij Rus
restavrater na ,,Drenikovem vrhu".
Hlodov
vsake vrste, kakor dolžine in od 20 cm. naprej debelosti
ur kupi se °wm
proti takojšnji gotovini, začenši od 20. t. m. — Povabi se torej vse na-pravitelje hlodov, kakor tudi posestnike gojzdov, naj se obrnejo s pismeno ponudbo za kolikor si bodi blaga na tvrdko	255 b (10)
Anton Deghenghl v Ljubljani.
Reji na coeli!
za mešan zbor z orgijami ali orkastrom zlomil Ign. Hladaik op. 49. Cena partituri 1 K instrumentalni glasovi v prepisu 3 K.
V Kat. bukvami in Schwentnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu.
zaradi oddaje poprave ločenske okrajne ceste št. 50 pri Hočevarjevem ma-rofu po predležečem načrtu in troškovniku.
Dotične pismene ponudbe se bodo sprejemale do 4. maja t. I. do 12. ure opoldne. Ponudba mora obsezati: ime, priimek, poklic in stanovanje, ponudbo v številkah in besedah, ter mora biti z 1 K kolekovana.
Načrti, pogoji in troškovnik se lahko ogledajo vsak dan ob uradnih urah pri županstvu Šmihei-Stopiče v Kandiji.
Gmajni cestni edber ^tidclfcuc,
dne 31. marca 1905.
Načelnik: Jos. Zurc.
Potrti najgloblje žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti svoje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere in stare matere, gospe
KflnoiiifiE Dreuse
tovarnarja soproge,
ki je danes, dne 11. aprila, ob '/, 12. uri dopoldne, po dolgi hudi bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje starosti,
mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v četrtek, dne 13. aprila, ob 5. uri popoldne, iz hiše žalosti, Pečarska steza št 2, na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se zemski ostanki položč v lastni grob
Sv. zadušna maša se bo brala v petek, dne 14. aprila ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 11. aprila 1905.
Filip Frohllch flvgusf, Oton, Karolina Drelse
otroci.
743
Avgust Drelse
tovarnar soprog.
Vnuki In vnukinje.
Toni Frdhllch Micl Drelse
sinahi.
Odlikovan
z zlato kolajno In častno diplomo
v Parizu.
603 104—7
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
V nojem se da
719 3-2
velibabaraka
pripravna za trgovino, pekarijo, gostilno, prenočišča, in stanovanja. — Zraven 12 m dolg hrani za vino in pivo in drugi za gospodarstvo potrebni prostori ter velik vrt. — Baraka je v bližini kolodvora nove železnice Podbrdo-Gorica. Naslov pove upravništvo »Slovenca.'
o o o W w
V
najlzurstnejin voda za lase.
Ista pospešuje rast las, odstrani luskine, utrjuje živce, zabrani izpadanje in lomljenje las.
Nobena dama naj ne zamudi poizkusiti tega sredstva. Cena ene steklenice 2 K.
Izdelovalec Paško Domianovič, frizer v Ljubljani.
Osebe, katere hočejo »Floridas" v prodajo vzeti, dobijo rabat.	698 10—2
Prava	- k reniontolr ■ ura
-ti V ni uoiiiopf patent t trpel nem le Jelenovega usnja i eleg. verižico IJa Ia priveskom, komad
1122 10U 82
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilnstrovani ceni'* 2 vci ko fcOO podobami
ar, zlatega n srebrnega blaga v godbenih reci
Manns Konrad
tovarna ia are ln livoina trgovin; Sfoit Ht. 955, Ceifeo
■ sidro, i j _
gld. 2-50,
Kmetska posojilnica Ijijisit obilice
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
l/VA/VS/V
t lastni hiši ? v ujubtjani lastni lisi j
2 52-14
i
tia Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
411 01 |2 |0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sam* m vložnik«.
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. In od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada Upravno premoženje kmetske V r" oif S 4 P ji A
posojilnice znaša	R !)>*4j,04j 4Ul
stzhran' K 5,089.883-14. ^0^X23,806*306*40. ssr K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
Pomladanska in jesenska doba
19 0 5. 343 40-14
prltfno brnsko blago.
En kos Mtr 3.10 , K 7, 8, 10 iz dobre t dolg, zad. za kompl. R „ K . . ... o obleko za gosp (stik- * 12> * 14 lz	3
nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz finejše stane le	' K 21 iz najboljše l
En kupon (kos) za Črno salon, obleko K 30, kakor tudi blago za površnike, turist loden, sviln. kamgarne razpošilja po tovarmSkih cenab kot reelna in solidna znana tovarnlSka zaloga za sukno
Siegei-lmhof v Brnu.
Viorei zastonj ln franko. Zajamf poSIIJatev po vzorca. Velike so prednosti, ki jih imajo od|emalci, ki dobivajo blago direktno pri te) tvrdki na mestu tovarne.
Odi Ikovan
z zlato medaljo
na rkiititvl v Parlsu 1. 1904.
Vedno najnovejši =—
pr- gramofoni
tudi plofče v največji izberi morete dobiti le ari zastopniku nemške akcijska družbe za gramofone
_	. .	»059 100-84
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja s* na obrok*.
Star• plošl« s* jamtnjajo.
Dragofinpuc
tapetnlk In praprogar Dunajska oesta it. 18,
zvrsti e vsa tapetniška ln dekoraoljska deli er ima v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka. 884 48
kakor tudi pohištva prve kranjske mizarski zadruge v St. Vidu nad Ljubljano.
Dobro ohranjen
725 3-2
Otvoritev restavracije.
Naznanjam, da sem prevzel in otvoril staroznano restavracijo
fcr^* „pri Levu"
po domače „na Pergerš", Marije Terezije cesta.
Točil bom najboljši dolenjski cviček, iini štajerski rizling ter raznovrstna druga vina iz soda in v steklenicah.
Posebno opozarjam na večkrat na dan sveže nastavljeno punti-gamsko marčno in bavarsko pivo iz sodčka in v steklenicah.
Ob vsakem dnevnem času postregel bom z okusno gorko in mrzlo kuhinjo.
Na razpolago imam velik salon za društva kakor tudi druge prijazne prostore za manjše družbe.
——— Postrežba točna, cene nizke. ———
Priporočam se slav. občinstvu za obilen obisk
AlOjZij KOS, restavrater.
glasovir
se radi selitve ceno proda.
Naslov in ceno pove upravništvo.
Znlofio Koles m motoroo
znane tovarne Puch v Gradcu
z dveletnim jamstvom =
Franc Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, nasproti samostana. Filijalka: Glavni trg, nasproti rotovža.
Velika zaloga drugih vrst koles od 120 K
dalje z jednoletnim jamstvom in šivalnih strojev s petletnim jamstvom.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
606 4—3
Zahtevajte pri nakupu
chicht-ovo štedilno milo

Ono ]e
zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
«
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCfflOHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini
Varstvena znamka
Dobiva!
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri trebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.

Menjarična delniška družba
IEBCVK
L, Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
99
IftT Pojasnila	v vseh gospodarskih in finan6nlh
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—40
Isdajatelj in od«<mirni urednik: Ur. l.aaoil Žitni*.