OSREDNJA '■■■ # .......L 3R....oriSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo l ifOa 50(1 IIF Leto XXXIX. Št. 45 (11.461) TRST, četrtek, 24. februarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VRSTA POSVETOV V RIJADU POD JAMANIJEVO TAKTIRKO Petrolejske države ob Zalivu prevzele pobudo v vojni cen» Na izrednem zasedanju OPEČ, ki naj bi bilo prihodnji teden v Evropi, nameravajo vsiliti svoje pogoje glede cene nafte Potniki spet svobodni RIJAD — šejki so že odločili glede rapresalij na pocenitev nafte, k' so jo ob koncu preteklega tedna odredile Velika Britanija, Norveška 'a nato še članica OPEČ Nigerija: svoj petrolej bodo pocenili vsaj toliko ali še bolj, nočejo pa še povedati do kakšne mere. Očitno hočejo Proizvajalke okrog Perzijskega zaliva pod vodstvom Saudove Arabije izkoristiti moč svojih velikih ležišč in proizv svojih s cenami« vajeti v svoje roke in vsilijo tudi ostalim članicam OPEČ ter tudi proizvajalkam izven organizacije svoja stališča in usmeritev Slede ponovnega urejanja petrolejskega tržišča. Zato so se najprej v nedeljo, takoj po nigerijski pocenitvi nafte dogovorili o skupni strategiji zuna-nji ministri 6 članic Sveta za sodelovanje, predvčerajšnjim so se pa zbrali petrolejski ministri Saudove Arabije, Združenih arabskih emiratov. Kuvajta in Katarja, ki so določili (tudi s pooblastilom Bahreina in Omana) na strogo zaupni seji ^tehnične postopke« za pocenitev svoje proizvodnje. Šele nato so povabili na posvet še petrolejskega ministra Iraka, ki je prišel včeraj v Rijad in dosegli (po telefonu) soglasje tudi indonezijskega ministra Subrota. Jasno je torej, da so arabski petrolejski šejki prevzeli pobudo v proizvodnje, da prevzamejo v «vojni svoje roke in da nameravajo vsiliti svoja stališča tudi ostalim članicam OPEČ in po možnosti tudi drugim proizvajalkam. Zato nočejo še povedati, kolikšna naj bi bila nova (močno znižana) osnovna cena. za katero so se dogovorili, zato niso še sprejeli alžirskega poziva k sklicanju nujnega izrednega srečanja OPEČ in zaradi tega tudi vabijo še druge naftne države na posvet v Rijad. toda posamično. U stvarili so fronto, ki naj bi diktirala vsem drugim svoje pogoje Sinoči je že prispel v saudsko prestolnico še libijski petrolejski minister Kamel Hasan Maghur. pričakujejo pa uro za uro tudi venezuelskega ministra Calderona Bertija. Posveti so potekali sicer tudi med drugimi skupinami držav, na primer med Veliko Britanijo. Norveško in Mehiko (ki niso članice OPEČ) ter n ed Iranom. Libijo in Alžirijo, vče- ftiiHiiiiiiiiutmuuuiimuiiiiiiiiitiiiuitiiiiititiiiMlimiiimiiininiimimiHiiiiiiiiHMiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii VELAJATIJEVA TISKOVNA KONFERENCA V BEOCRA DU Razpoložljivost Irana za prekinitev spopada Iranskega zunanjega ministra sta sprejela Stambolič in Mojsov BEOGRAD — Predsednik predsed-stva SFRJ Petar Stambolič je vče-raJ sprejel zunanjega ministra I-slamske republike Iran dr. Alija Ak-ba'a Velajatija. V prisrčnem pogovoru, v katerem' ■s° sodelovali zvezni sekretar za zu-nanje zadeve Lazar Mojsov, namestnik iranskega ministra za kulturo in konzularne posle Djavad Masoori, kot tudi veleposlanika v Beogradu in Teheranu Mahmud Ahmadzadeh Heravi in Edvard •“jun, so razpravljali o rezultatih dvostranskega sodelovanja ter o re-®mih možnostih za nadaljnji razvoj stikov, posebej na gospodarskem Področju. banski zunanji minister je včeraj Pa tiskovni konferenci v Beogradu 174avil, da je bila vrednost blagov-ne menjave med državama pred i-sianisko revolucijo v Iranu komaj milijonov dolarjev, lani pa že o-Jj°li 400 milijonov dolarjev. Predvideno je, da se bo vrednost menja-v'e letos povečala za 600 milijonov dolarjev, je dejal Velajati in dodal, da sta se v pogovoru z Lazarjem •bojsuvim strinjala, da je treba go-sPoda.sko, znanstveno - tehnično in drugo sodelovanje med Iranom in Jugoslavijo nadalje krepiti v korist °beh držav. bar zadeva iransko - iraško voj Jj° vse kaže, da obstajajo možnosti, da pride v kralkem do konca vojne med Irakom in li anom, to bi bilo mogoče sklepati iz sicer dokaj dvoumnih izjav iranskega zunanjega ministra. Velajati je sicer zanikal, da bi prišlo do pogajanj z Irakom 111 jc dejal, da Iran ne sprejema Predloga, da bi se na bližnji kon-'erenci neuvrščenih iranska delegacija brez posrednikov sestala z. lraško, češ da je Irak agresor in da Se z zastopniki agresorske države Ofmajo kaj pogajati. Vendar pa je Vvlajati povedal, da so iranski po 8°ji za dosego miru isti. kot so bili v začetku vojne (umik iraških čet, ubsodba agresorja in vojna odškod "ma). Baje je to tesno povezano z ri(-'davnimi posegi alžirske diplomate, ki se je že zelo odlikovala pri Posredovanju med Iranom in ZDA J? izpustitev ameriških talcev. Al-“Urški predstavniki so, kot kaže. Prevzeli vlogo posrednika med Ira-l1°m in Irakom in baje je še edino aporno vprašanje višina vojne od akodnine, kar pomeni, da so si sta ušča zelo blizu. . bi lahko razumeli tudi iz Vela kalijevega odgovora na vprašanje, ali Iran še postavlja kot predpon- i konec vojne tudi zahtevo po pad-£u režima Sadama Huseina v Iraku- To zahtevo je namreč Teheran v zadnjem času večkrat odločno Postavil. Včeraj je iranski zunanji minister odgovoril, da je to iraško '"terno vprašanje. Poudaril je, da «‘an sicer ne soglaša s politiko Sa dama Huseina, o kateri misli, da nasprotuje interesom iraškega ljud-stva, prav tako pa je poudaril, da se teheranske oblasti v nol)enem Primeru ne nameravajo vmešavati v„iraške notranje zadeve, ker je njihova zunanja politika osnovana n* načelu nevmešavanja. sije nad tajnimi službami. Na srečanju so obravnavali predvsem stališča. ki jih morata zavzeti parlament in tajna služba ob morebitnih perečih vprašanjih, ki zadevajo varnost države. ‘ BRUSELJ — Na sedežu EGS v Bruslju so včeraj izmenjali ratifikacijske dokumente sporazuma o dolgoročnem sodelovanju Jugoslavije in Evropske gospodarske skupnosti. Sporazum je bil podpisan 2. a-prila 1980. leta z namenom, da se tako obogati sodelovanje med EGS in Jugoslavijo, razen trgovine pa sporazumi predvidevajo tudi višje oblike kooperacije v industriji in kmetijstvu, znanosti in tehnologiji, o energetiki, turizmu in prometu. raj so se sestali v Londonu zastopniki Venezuele in Velike Britanije, danes pa se bodo srečali v Parizu predstavniki Venezuele, Mehike in Kuvajta. Toda jasno je, da bodo prišle odločitve le iz Rijada, kamor je saudski minister in glavni režiser Jamani že povabil petrolejske ministre vseh petrolejskih držav. «Nastopili bomo z vso težo za to, da bodo morali drugi dvakrat premisliti preden se odločijo za vojno s cenami proti nam,« je zelo odločno povedal včeraj šejk Jamani in pri tem poudaril, da «se bodo cene znižale, ali v okviru OPEČ ali pa ; samo pri nekaterih članicah«. Zavrnil pa je vsako napoved o novi znižani ceni. ker hočejo očitno udeleženci rijadskega sestanka odkriti to karto šele na uradnem zasedanju OPEČ. ki bi moglo biti (kot je izjavil minister Združenih arabskih emiratov Oteiba) prihodnji teden na Dunaju ali v Ženevi. Katarski minister je dejal samo. da se o nafta pocenila najmanj za 4 dolarje pri sodu (od sedanjih 34), a v Rijadu krožijo glasovi, da bi zalivske države pocenile svojo nafto še mnogo bolj. za 5. 7 ali celo 9 dolarjev, če bi na sestanku OPEČ ne dosegli trdnega sporazuma. Medtem vlada v mednarodnih gospodarskih krogih živčno pričakovanje odločitev, ki bodo vsekakor močno vplivale — pozitivno in negativno — tudi na razmere nepetrolej-skih držav. Pojavile so se tudi, zlasti v krogih izvedencev za naftno tržišče v Londonu, skrajno črnoglede in malone katastrofistične napovedi, da se bo v paniki sprožila verižna reakcija s ponovnimi pocenitvami petroleja iz Severnega morja in pri drugih proizvajalkah, ki naj bi strmoglavile ceno celo na 20 dolarjev za sod. Zelo zaskrbljene so transnacionalne posredniške družbe, ki se bojijo razvrednotenja, nakopičenih zalog in občutnega znymjšanja marže, ki bi jo prinesle prehude pocenitve. Zaskrbljeni so bankirji, zlasti ameriški, pri katerih je mnogo, petrolejskih držav močno zadolže- i sestanka nih. ki sedaj trepečejo za še bolj negotovimi vračili. Previdni Japonci so že začeli računati. kakšne širše posledice bodo imele pocenitve za trgovske zmožnosti petrolejskih držav. Poleg močnega krčenja uvoza industrijskih proizvodov bo pocenitev, po mnenju japonskega zunanjega ministrstva prisilila članice OPEČ. da umaknejo iz zahodnih bank okrog 26 milijard dolarjev svojih depozitov, kar bo povzročilo nemajhne težave mednarodnemu bančnemu sistemu. TAJNIKA PSI SPREJELI STAMBOLIČ, PLANINČEVA IN RIBIČIČ Sodelovanje med državama predmet Craxijevih pogovorov v Beogradu Predsednik ZKJ Mitja Ribičič poudaril nujnost odobritve zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji Po 65 urah jetništva potniki zapuščajo nek berite na zadnji strani ugrabljeno libijsko letalo. Čla-(Telefoto AP) (Od našega poročevalca) BEOGRAD — Poglobljena analiza italijansko - jugoslovanskega sodelovanja, predvsem na gospodarskem področju, in ponovni pregled sedanjega mednarodnega stanja z obširno informacijo o pripravah na vrh neuvrščenih so bile teme, o kate jih se je vsedržavni tajnik ita-lijan,*e socialistične stranke Betti-no C ii včeraj razgovarjal z naj-višjir.. jugoslovanskimi političnimi predstavniki. Craxija so sprejeli predsednik predsedstva Jugoslavije Petar Stambolič, predsednik predsedstva zveze komunistov Mitja Ribičič in presednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc. Prav z Milko Planine se je Craxi razgovarjal o sterilnih vprašanjih v zvezi z odnosi med Italijo m Jugoslavijo. na prvem mestu je bilo seveda gospodarsko sodelovanje med državama, pri čemer so ugotovili, da je izmenjava, pri kateri je imela v zadnjih letih Italija velik presežek, sedaj mnogo bolj uravnovešena, kar pa ni zasluga povečanja jugoslovanskega izvoza, ampak predvsem zmanjšanja jugoslovanskega uvoza. Pregledali so tudi te- žave v odnosih med Jugoslavijo in EGS, kjer so pogoji še vedno restriktivni, tako da industrializirana Evropa sicer nudi Jugoslaviji tehnologijo. nato pa ji ne dopušča, da bi izplačevala dolgove z izvozom svojih proizvodov na zahodni trg. Govor je bil tudi o novih oblikah sodelovanja, predvsem o skupnih pobudah za prodor na tržišča tretjega sveta, o možnosti tristranskih vlaganj, pri čemer bi se Italija in Jugoslavija povezali z drugimi državami in o drugih podobnih pobudah. Na srečanju z delegacijo ZK Jugoslavije, kj jo je vodil Mitja Ribičič, je prišlo najprej do izmenjave informacij o dejavnosti obeh delegacij in o družbeno-politični stvarnosti v obeh državah. Govor je bil tudi o številnih mednarodnih vprašanjih, o razorožitvi, o madridski konferenci, o gibanju neuvrščenih, o bližnjevzhodni krizi in o vprašanju Sredozemlja. V zvezi s tem bo prišlo kot je bilo že rečeno v torek na srečanju Craxija s predsednikom SZDL Marinem Cetiničem še pred koncem marca do konference vseh levičarski!) in naprednih političnih iiiiiiUHiiHiiiiiiiiiiiiiMUMiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiimiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiminiMMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiliuiiiitimiiii TUDI VČERAJ^ SE POLOŽAJ V BOLNIŠNICAH NI IZBOLJŠAL Negotovosti pred današnjim srečanjem vlade z zdravniškimi organizacijami Vlada zahteva prenehanje stavk kot pogoj za udeležbo na pogajanjih Za rešitev dolge krize se je zavzel tudi predsednik vlade FanfanT RIM — Za včeraj napovedanega , »‘Stanka zdravniških sindikalnih ■ združenj in javne strani, ki naj bi končno premaknil z mrtve točke težak sindikalni spor v zdravstvu, ni bilo. Zaradi vladne seje so ga premaknili za 24 ur, tako da ga je pričakovati za danes, še prej pa se bodo skupaj sestala tri samostojna zdravniška združenja ANAAO, AN PO in CIMO. Pač pa so se včeraj v palači Videni sestali predstavniki javne strani, se pravi dežel, občin in vlade, ki so pod predsedstvom ministra Scliietrome razpravljali o zakon- i , - rnmmmmmm Saudski šejk Jamam (drugi z desne) je izrekel dobrodošlico svojim kolegom iz Kuvajta, Združenih emiratov in Katarja (Telefoto AP) . min,im, lil.................................................................................n. i..................................... skib vidikib enotne zdravstvene pogodbe pred današnjim nadaljevanjem pogajanj. Ob tej priliki so navzoči znova potrdili, da se jih bodo lahko udeležile le tiste sindikalne organizacije, ki bodo prenehale stavkati. Včerajšnji je tako bil še dan več v skoraj dva meseca trajajočem obdobju negotovosti in težav za 400 tisoč bolnikov, kolikor jih je trenutno v italijanskih javnih bolnišni cah. Kako in kdaj se bo ta žolčni spor razrešil, menda ni jasno prav nikomur, najmanj pa tistim, ki na svoji koži preizkušajo njegove učin ke. Generalni tajnik CISL. Pierre Camiti, je v tej zvezi poslal tele gram predsedniku vlade Fanfaniju, s katerim ga poziva, naj poseže za čimprejšnjo »odmrznitev« položaja. Fanfani je nemudoma poklical ministra za zdravstvo Altissima, da ga je seznanil s trenutnim položajem v bolnišnicah, nato pa sta se Po vsej verjetnosti dogovorila za načrt zakonodajnega posega na tem področju. Enotna sindikalna zveza CGIL -CISL UIL pa je pozvala komisije za zdravstvo v poslanski zbornici in senatu na nujno srečanje, da bi se skupaj dogovorili o spremembah zakona o zdravstveni reformi, ki jih pripravlja vlada. Sindikati v tiskovnem sporočilu poudarjajo, da morebitne spremembe tega zakona nikakor ne smejo izpasti kot popuščanje javne strani pred zahtevami neke ozke kategorije. Za konfederalne sindikate je namreč ovrednotenje zdravniškega poklica moč doseči z odpravo pojavov birokratizma in lo-tizacije ter z vpeljavo objektivnih metod selekcije. Na takih realističnih osnoval) bo znova lahko do seči operativno enotnost vseh sil, ki jih zanima obramba javnega zdravstva. Enotna zveza je s tele gramom Fanfaniju ter ministroma Altissimu in Schietromi še posebej poudarila svoje globoko nasprotovanje kakršnimkoli vladnim pobudam, kj bi — čeprav le delno — spreminjale pravni' ix>ložaj Krajevnih zdravstvenih enot. v nasprotnem primeru' pa je pripravljena na nove protestne manifestacije. Pred današnjim srečanjem zdravniških sindikatov in javne strani pa je podoba stavkovnega vala nasled nja: poleg zdravnikov, združenih v samostojna sindikalna združenja, stavka del zdravstvenega osebja, ki pripada avtonomnim sindikatom in CISNAL, ker zahteva obnovo delovne pogodbe. Protestne akcije izvajajo bolniški, farmacevti in profesio- nalne kategorije krajevnih zdravstvenih enot, kot so biologi, kemiki in fiziki v okviru SNABI, za 25. februar pa so v Rimu napovedali zborovanje univerzitetno izobraženi strokovnjaki, zaposleni v zdravstvu in združeni v okviru enotne sindikalne zveze. Medtem ko CISAS in CISNAL zahtevata revizijo sporazuma, ki so ga na ministrstvu za zdravstvo podpisali 2. februarja, pa enotna sindikalna zveza opozarja na njegovo nedotakljivost in grozi s stavkami, če bi ga kakorkoli spreminjali. IIIIIIHIItlllltimilllttlHIIIIIIIIflllllllllltlHlimillUlllllimHIIMIfllUIIIIHIIflllMItlllHIIItlllMItlimimitllHIIIII NA IHŠTITUTU ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA Predavanje o Slovencih v videmski pokrajini Sodelovala prof. Viljem Cerno in dr. Riuardo Ruttar LUBLJANA — Enajsto predavanje iz ciklusa «Narodnostno vprašanje v sodobnem svetu s posebnim ozirom na položaj slovenskih manjšin v sosednjih deželah«, ki ga pripravlja Inštitut za narodnostna vprašanja, je bilo posvečeno Slovencem v videmski pokiajini. Tokrat sta sodelovala profesor Viljem Černo, predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino in dr. Riccardo Ruttar. raziskovalec na Slovenskem raziskovalnem institutu podružnica Čedad. Oba gosta sta poskušala z različnih zornih kotov osvetliti trenutni položaj slovenske manjšine, ki se kljub prizadevanjem v zadnjih letih, ni premaknil z mrtve točke. Sicer je res, da obstaja nekaj zakonskih o- Prvi imperativ povečati izvoz . RIM — Predsednik vlade Fanfa b! se je včeraj sestal s predstav-parlamentarne nadzorne komi- BEOGRAD — V torek je bila pod predsedstvom Milke Planinc seja koordinacijske komisije ZIS, ki so se jc udeležili predsedniki izvršnih svetov republik in pokrajin. Ocenili so. da so gospodarske razmere kljub sprejetim ukrepom tor dejavnostim organov federacije, republik in pokrajin, občin in OZD še naprej resne m težke Čeprav je stabilizacijska politika splošno sprejeta in daje pozitivne rezultate, obnašanje v posameznih okoljih odstopa od določene in da govorjene politike, kar poglablja in jx)daljšuje gospodarske težave. Ocenili so. da je bistvenega izmena stabilnost pogojev gospodarjenja in uravnoteženja celotnih odnosov s tujino. Zaradi tega so sprejeli ozi- roma še pripravljajo ukrepe, ki bodo dolgoročno združeno delo usmerili tako, da predvsem poveča me njavo s tujino. V prihodnjem obdobju je treba vsako leto [»večati izvoz najmanj za 20 odstotkov, da bi uravnotežili menjavo s tujino, predvsem s konvertibilnim področjem. Finančna podpora jugoslovanskemu stabilizacijskemu programu, ki jo država pričakuje iz tujine, mora služiti predvsem za dosego teh ciljev, ne glede na posamične intere se, sp menili na seji. kajti interes celotne države, pa tudi njena usmeritev je, da dolgove tujini redno vrača in da se gospodarstvo usposobi ža močnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. (dd) PO SREČANJU OBEH DELEGACIJ V PALAČI VIDONI Vlada le delno zadovoljila šolnike V marcu napovedali še tri dni stavke RIM — Po srečanju z vladno delegacijo v palači Vidoni so tajništva enotnih šolskih sindikatov sklenila včeraj po dolgem sestanku prekiniti vse sindikalne akcije, ki so trenutno v teku, vendar pa so oklicala tri dni stavke, ki bodo potekale ločeno po posameznih področjih in sicer se bodo učitelji ter profesorji vzdržali poučevanja 8. marca v severnem deiu države, 14. marca v srednjem in 16. marca v južnem delu. Pred napovedanimi stavkami bodo imeli med delovnim časom v svojih šolah tudi sindikalna zborovanja, da bi na njih učno osebje ocenilo dosedanji potek sindikalnega spora v zvezi z delovno pogodbo. Dokument, ki so ga izstavile tri šolniške sin dikalne organizacije sicer priznava da navodila, ki jih je izdal zakladni minister za izplačilo me sečnih prejemkov začasnim suplentom. kot tudi za gotovilo, da bo poskrbel za odgovarjajoče kritje proračuna za vse leto 1983, odgovarjajo postavljenim zahtevam, šolnikov pa ne zadovoljuje ministrov odgovor na vrsto drugih žalitev, ki so jih postavili, tako kar se tiče denarne strani, kot tudi ne pa gajanj o preobrazbi šolskega sistema. Prav zato so konfederalni sindikati sklenili sicer prekiniti drugi del svojega boja, v katerem so se šolniki vzdržali ocenjevalnih sej, kljub temu pa bodo še vedno ostali (S tremi enodnevnimi stavkami), «na barikadah«, da bi tako ohranjali pritisk na vlado pred nadaljevanjem pogajanj 10. marca. Podobno stališče je zavzel tudi sindikat SNALS. Sindikat CISNAL pa je označil srečanje šolnikov z vlado za razočarujoče in je zato napovedal, da se bodo njzgovi člani še naprej vzdržali vse dejavnosti v okviru 20 dodatnih obveznih ur (v okvir katerih sodijo tudi ocenjevalne seje). snutkov za zaščito slovenske manjšine, ki so jih izdelale posamezne stranke, a je njihova uresničitev vprašljiva. Socialistični to komunistični sta nekoliko bolj sprejemljiva kot krščanskodemokratski, toda večinska stranka verjetno ne bo o-mogočila sprejema Slovencem bolj naklonjenih zakonov. Značilnost in obenem slabost osnutkov pa je, da so nastali brez večjega posvetovanja z manjšino. V posebnem položaju pa so Slovenci v Beneški Sloveniji, ki jih je po statističnih podatkih čedalje manj. Ne gre za nobeno »skrivnostno« izginotje, marveč je to po sledica politike italijanske vlade, ki je omogočila hitrejši gospodarski razvoj občin izven Beneške Slovenije, kamor so se v iskanju dela in obstoja izselili Slovenci. Zato je bol za zagotavljanje pravic tem Slovencem toliko težji, a tudi specifičen, za kar po besedah dr. Rutarja pri strankah. Prof. Černo je menil, da je tre | ba še naprej iskati možnosti skup-i nega sodelovanja na enotnih osnovah, ne glede na politično pripadnost, da pa bi morali Slovenci zagovarjati ta skupna stališča v strankah, kjer delujejo. ZORAN SENKOVIČ organizacij z območja Sredozemlja in Craxi je zagotovil prisotnost italijanskih socialistov in njihovo zavzetost za uspeh te pobude. Na srečanju je predsednik predsedstva ZK Jugoslavije Mitja Ribičič načel tudi vprašanje nujnosti odobritve zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji. V zvezi • tem je podpredsednik deželne vlade Furlani je - Julijske krajine Fran-cesco De Carli, ki je član delegacije PSI dejal, da je treba zakon odobriti in je bilo o tem vprašanju predloženih več zakonskih osnutkov. ki jih sedaj usklajuje senatna komisija. Gre torej za vprašanje, ki sodi v prisotnost parlamenta in ne vlade. Sicer pa gre za zelo široko problematiko, s katero se v zadnjem času ukvarja tudi evropski parlament. O vprašanju bližnjega vrha neuvrščenih pa je bil govor predvsem na srečanju s predsednikom predsedstva SFRJ Stamboličem, ki bo vodil jugoslovansko delegacijo v New Delhiju. Stambolič je še zlasti poudaril, da ostajajo načela neuvrščenih nespremenjena in da bo delhijski vrh ta načela — mir, neodvisnost narodov, nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, boj za pravičnejšo gospodarsko ureditev — nedvomno v celoti potrdil. Obisk Bettina Craxija v Beogradu se bo končal danes s tiskovno konferenco za italijanske in tuje novinarje. Do obiska je prišlo, kot je sam Craxi povedal, s precejšnjo zamudo zaradi vrste naključnih vzrokov, vsekakor pa ni šlo nikoli za pomanjkanje prijateljstva, ki se je sedaj le še utrdilo. Ta obisk je bil priložnost za konkretizacijo odnosov italijanske socialistične stranke s SZDL in z ZKJ, kot je sicer jugoslovanska stran že pred časom mavezala tesne stike s številnimi drugimi zahodnoevropskimi socialističnimi in socialdemokratskimi strankami. V času. ko napetost stalno narašča in ko se na obzorju odnosov tudi na stari celini pojavljajo temni oblaki, imajo zato taka srečanja tudi širši politični pomen pri krepitvi medsebojnega sodelovanja in nedvomno pozitivno vplivajo tudi na razvoj odnosov med državami, v katerih te organizacij delujejo. BOJAN BREZIGAR NEW YORK - Delegaciji ZDA in Libije sta pred varnostnim svetom druga drugo obtoževali zaradi nedavne krize v zalivu Sidra. Varnostni svet se je sestal na zahtevo Libije, ki je protestirala proti Američanom, ker so poslali v preteklem tednu v Egipt vohunsko - izvidniška letala, pred libijsko obalo pa letalonosilko Nimitz. Američani pa so izjavili, da so hoteli le preprečiti napetost, če bi do nje prišlo na sudansko - libijski meji. Varnostni svet je poslušal pritožbe obeh držav in je nato zasedanje odgodil. Sodni pozivi delavcem in sindikalistom Fiata TURIN — Turinsko sodišče je pa slalo 22 sodnih pozivov proti delavcem obrata Fiat, ki so obtoženi nasilja in groženj med splošno stavko 18. januarja letos. Med njimi je kar 18 sindikalnih predstavnikov. Nič čudnega torej, da sta sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL in sindikat kovinarjev najodločneje obsodila to pobudo. Ocenjujeta jo kot poskus Fiata, da bi s tako provokacijo in izsiljevanjem, omejil pravico do stavke. še bolj ostre so bile izjave posameznih voditeljev, ki smatrajo sodne pozive kot napad na sindikat in na pravico do stavke. Od 18 sindikalnih predstavnikov jih je kar 11 v Fiatovem tovarniškem svetu. Epifanio Guarcello, ki je odgovoren za koordinacijo med delavci Fiata v dopolnilni blagajni, je prav tako prejel sodni poziv. Časnikarjem pa je izjavil, da ob vhodu 30 obrata Mira"iori ni prišlo do izpadov in tepežev kot trdi Fiatovo vodstvo. Parlamentarna komisija potrdila Reviglia za predsednika LM RL\I — Kandidaturo Franca Re-viglia za predsednika ENI je včeraj potrdila tudi parlamentarna ka misija, ki ji predseduje socialistični pesi. Principe. Za Reviglia je 'glasovalo 16 članov komisije tvsi predstavniki vladne večine), medtem ko so se vzdržali komunisti in predstavnik radikalne stranke. Proti je glasoval samo misovec Mennitti. Seji. kateri je sledilo glasovanje, je prisostvoval tudi minister De Michelis, poročilo večine, ki je spodbujalo izvolitev Reviglia, pa je imel socialist Petronio. Scotti - sindikati o reformi pokojnin RIM — Minister za delo Scotti se je sestal sinoči z voditelji enotne sindikalne zveze na posvet o vrsti skrbstvenih ukrepov, ki so na dnevnem redu v parlamentu. Sklenili so ustanoviti paritetno komisijo med vlado, sindikati in delodajalci, ki naj pripravi v enem mesecu da kument o splošni reformi pokojninskega sistema, iz katerega naj bi vlada črpala predloge za ustrezne popravke k že predloženim zakonskim ukrepom. TRŽAŠKI DNEVNIK S PONEDELJKOVEGA ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA SREČANJE RAJONSKEGA SVETA Z DR. BOTTEGHELLIJEM Uspešno delo SDGZ naj bo spodbuda ™ Sdotouenm k razmahu slovenskega gospodarstva V teku priprave na občni zbor, ki bo 27. marca v goričkem Kulturnem domu Tik pred sobotnim zborovanjem obrtnikov pa tudi že večkrat prej smo obsodili diskriminacijski odnos deželnih upraviteljev in raznih javnih organizmov do Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so mu v primeri s sorodnimi italijanskimi organizacijami pripisovali le podrejeno vlogo. Danes z zadoščenjem ugotavljamo, da si je SD GZ kot široko predstavniška strokovna in sindikalna organizacija priborilo značaj enakopravnosti z zvezama CGIA in CNA v deželnem merilu. Pa ne toliko zato, ker so za predsedstveno mizo v Avditoriju kot sopobudniki prireditve sedeli direktor združenja Vojko Kocjančič, predsednik sekcije za obrt Rado Andolšek in član predsedstva Livio Antonič, ker je prišla pred javnostjo in oblastmi do izraza slovenska beseda in ker je med devetimi lepaki na govorniškem odru bil vsaj eden v slovenščini, ampak predvsem, ker je nekaj dni poprej podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo De Carli na pari-tetični ravni sprejel delegacije vseh treh organizacij, torej tudi naše. Zadevo Je primerno komentiral tudi predsednik SDGZ Vito Svetina na ponedeljkovem zasedanju glavnega odbora, ki je bilo posvečeno pregledu opravljenega dela, proučitvi danih politično - gospodarskih razmer in pobud za učinkovitejšo prisotnost združenja v zamejskem gospodarskem prostoru ter pripra vam na občni zbor, ki bo 27. marca dopoldne v goriškem Kulturnem domu. Svetina je poudaril, da je šlo za politično zmago, ki je toliko pomembnejša spričo visoke kakovosti predlogov, ki jih vsebuje listina SDGZ o namembi finančnih sred štev v smislu člena 10 državnega zakona 828. Dogodek pomeni važen člen v verigi posegov za uveljavljanje moči posameznih sekcij zdru-vite organizacije ter globljo pronicljivost med tiste male in velike trgovce, obrtnike in gostince, ki so Občni zbor Društva Slovensko gledališče Društvo Slovensko gledališče je imelo sinoči svoj redni občni zbor. Poročilo o sedanjem položaju SSG je imel predsednik Bogo Samsa, ki je poudaril vrsto umetniških uspehov naše gledališke ustanove in nato a-naliziral njen finančni položaj. Poročilu je sledila poglobljena debata. Ob drugi točki dnevnega reda je bil izvoljen nov upravni svet društva, ki je bil razširjen z goriškimi člani. O občnem zboru bomo podrobneje še pisali. sicer Slovenci, niso pa včlanjeni v našem združenju. Listina vsebuje, kot znano, tudi zahtevo po izoblikovanju Sklada za obnovo slovenskega gospodarstva v višini 30 milijard lir v triletju; gre za vsoto, je poudaril Svetina, ki je pravzaprav skromna (saj je škodo, ki se dela slovenski narodnostni skupnosti vsak dan, zaradi njenega obsega težko oceniti), ki pa smo jo sposobni vložiti v tehnološko rast naših podjetij in iskanje višjih oblik dela. Potegovali se bomo seveda, je dodal predsednik, tudi za sredstva, ki jih predvidevajo še drugi zakonski predpisi in skladi; pri Friulii in Frie se npr. opaža večja odprtost, razpolagata pa z zajetnim kapitalom. Gospodarski del osimskih dogovorov je treba izvajati v smeri krepitve obmejnega sodelovanja. Rešiti bi kazalo problem gibljivosti tuje delovne sile tostran in onkraj meje, z druge strani pa utreti pot skupnemu vlaganju kapitalov, ki ga sedaj otežkoča tako italijanska kot jugoslovanska zakonodaja. Delovanje SDGZ v času med ponedeljkovo in predzadnjo sejo glav- nega odbora je razgrnil direktor Kocjančič s pripombo, da je bilo bolj razvejano kot v preteklosti. Med drugim naj omenimo Doljako-vo udeležbo na deželni razstavi u-metnostne obrti, sodelovanje pri oddajah Radia Trst A o gospodarski problematiki (vsak ponedeljek ob 13.20), udeležbo na shodu gostincev v Portorožu, sestanke s članstvom v zvezi z davčnim odpustom, novimi tehtnicami idr., združitev skupine obrtnikov iz dolinske občine v konzorcij (urbanizacija obrtne cone), okrepitev stikov z ESA in pripravo obiska delegacije Zveze obrtnih združenj Slovenije pri deželnem odborniku De Carliju (prihodnji mesec) in pobude glede o-brtne akcije na Krasu. Gornjemu treba prišteti vsakodnevne tehnično - strokovne usluge združenja članstvu, ki terjajo silen napor in jih bo SDGZ z ustreznimi organizacijskimi prijemi še izboljšalo. Na seji je prišla do izraza zaskrbljenost spričo zdajšnje gospodarske konjunkture, ki narekuje tako posameznim članom kot sekcijam prožnejšo prilagodljivost novim razmeram, (dg) Občinski upravitelj'i menijo, da bo potrebno poiskati drugo zemljišče, na katerem naj bi zgradili novo pokopališče Nerešen problem novega openskega pokopališča je bilo osrednje vprašanje, o katerem je bil govor na včerajšnjem srečanju med delegacijo vzhodnokraškega rajonskega sveta in odgovornim za higiensko in zdravstveno službo pri KZE dr. Romanom Botteghellijem. Na srečanju ni prišlo do bistvenih novosti: dr. Botteghelli je predstavnikom rajonskega sveta, ki jih je vodil predsednik inž. Sosič, ponovil tisto, kar borniki na tržaški občini. Načelnik zdravstveno - higienske službe pri KZE je tudi občinskim možem pred-očil situacijo na zemljišču, kjer je občina predlagala izgiadnjo novega pokopališča. Na sestanku je bilo med drugim rečeno, da bodo morali — po predloženih hidrogeoloških izsledkih — logično opustiti to rešitev in poiskati drugo zemljišče, ki naj bi bilo primerno za izgradnjo pokopališča. Ugotovitev je sicer spod so že izvedeli iz njegovega pisma I budna: sedaj je seveda vse odvisno našemu dnevniku, ki je bilo objav- j od kraja, kjer bodo občinski izve-ljeno v začetku meseca. Dejal je, da ! denci «našli» novo zemljišče za poje služba, ki ji načeluje, opravila v j kopališče in od časa, ki bo prete-preteklem letu dva hidrogeološka | kel, predno bo novi projekt nared, pregleda zemljišča, ki ga je občin-1 Po tem bodo prebivalci in vaške or-ska uprava že pred trinajstimi leti | ganizacije z Opčin, od Banov in od vinkulirala zato, da bi na njem; Ferlugov sodili delovanje tržaške zgradili novo pokopališče za Opčine, Bane in Ferluge. Obakrat je u-gotovila v zemlji votline in razpoke, prek katerih bi se lahko okužila podtalna voda. Zaradi tega naj bi izdal negativno mnenje o izgradnji pokopališča na predlaganem zemljišču. Dr. Botteghelli je nato seznanil delegacijo s ponedeljkovim srečanjem, ki ga je imel s tržaškim županom in pristojnimi občinskimi od- iiiiiiiiiiiiiiiiiliniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimimnfTiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiMiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiilliiillilN POTEM KO JE UPE SPREJEL ODGOVARJAJOČI SKLEP Zadovoljstvo dežele o finančni podpori vlade za namestitev sinhrotrona v Trstu Deželni odbor je vieraj nastopil pri vladi, da bi čimprej formalizirala to svojo razpoložljivost v podporo kandidaturi Trsta na pristojnih mednarodnih ravneh Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je s posebnim zadovoljstvom sprejel vest, da je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje — CIPE — sklenil tudi finančno podpreti kandidaturo Trsta kot sedež evropskega laboratorija s sin-hrotronom. Ta sklep je CIPE sprejel na predlog ministra za koordinacijo znanstvenega in tehnološkega raziskovanja Pierluigija Romite. Ob tej priložnosti je minister podčrtal pomen obveze, ki jo je vlada sprejela, da bo naredila vse kar je v njenih močeh v podporo italijanski kandidaturi na . pristojnih mednarodnih ravneh, kjar se o tem -odle-r ča, ter istočasno poudaril tudi vladno razpoložljivost za finančno kri tje vsaj polovice skupnega izdatka za uresničitev laboratorija, ki ga je moč oceniti v skupnem znesku 180 milijard lir. V brzojavki, ki jo je včeraj predsednik Comelli v imenu deželnega odbora odposlal ministrskemu predsedniku Fanfaniju in zunanjemu DOKONČEN KOLESAR BO ZNAN V KRATKEM SODELOVANJE DEŽELE F-JK NA MEDNARODNIH VELESEJMIH Dežela bo tudi letos prisotna na zagrebški in ljubljanski prireditvi Dežela Furlanija - Julijska krajina bo tudi letos, kot sicer vsako leto, sodelovala na številnih mednarodnih velesejmih. O tem sodelovanju je bil govor na včerajšnjem sestanku na sedežu trgovinske zbornice v Trstu, ki ga je vodil deželni odbornik za trgovino Bertoli. udeležili pa so se ga zastopniki vseh štirih trgovinskih zbornic iz naše dežele. Na srečanju so se tako dogovorili, da bo naša dežela uradno sodelovala na ljubljanskem spomladanskem sejmu (od 21. do 27. marca) in na podobnih prireditvah v Grazu (30. 4. . 8. 5.), v Celovcu (12. - 21. 8.), v Zagrebu (7. 15. 9.), na Dunaju (10. - 18. 9.) in v Kninu (15. - 21. 10). Iz seznama so morali letos črtati le sodelovanje na velesejmu v Baslu in to iz čisto tehničnih razlogov. Novost predstavlja udeležba Fur lanije - Julijske krajine na zelo znanem sejmu o prehrani (ANUGA) v Kiilnu. medtem ko ne gre izključiti sodelovanje na mednarodnih velesej mih na Malti in v Solunu. Drevi glavni svet Kmečke zveze Drevi se bo na svojem sedežu v Ul. Cicerone sestal glavni svet Kmečke zveze. Glavno vprašanje razprave bo seveda bližnji občni zbor organizacije, ki bo v nedeljo, 6. marca, v gledališču France Prešeren v Bol juncu. Odborniki KZ bodo drevi razpravljali o vprašanjih, ki bodo v središču poročil in razprave na občnem zboru; izdelali bodo tudi predlog o kandidatnih listah za razne orga nizme ustanove, ob koncu pa še govorili o tekočih zadevah, s katerimi ae dnevno spoprijema naša strokovna organizacija. Zahvala pobudnikov mladinske štafete cBratstva in enotnosti» Pripravljalni odbor, ki je prejšnjo soboto izpeljal gostovanje mladin- ske štafete «Bratstva in enotnosti* v zamejstvu, se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način sodelovali pri tej uspeli pobudi. Posebna zahvala naj gre športnim društvom Zarja, Gaja, Primorec in Polet, katerih člani so sodelovali pri štafetnem pohodu, SKD Tabor, ki je dalo na razpolago prostore openskega Prosvetnega doma in pa varnostnim organom, ki so pripomogli, da je prireditev potekala v najboljšem redu. • Tržaška Krajevna zdravstvena enota sporoča, da je razpisala na tečaj za eno mesto za visokokvalificiranega kurjača. Rok za sprejemanje prošenj zapade ob 12. uri dne 17. marca letos. Vse potrebne informacije nudi oddelek za osebje, Ul. Stuparich 1, 3. nadstropje, ministru Colombu je podčrtana nujnost takojšnjega in formalnega posega vlade v podporo izbiri o italijanski lokaciji za evropski sinhro tron, namestitev katerega bi nedvomno obogatila celotno državo in Furlanijo - Julijsko "krajino. V brzojavki ministrskemu predsedniku Fanfaniju in zunanjemu ministru Colombu je Comelli poudaril, kako ima sklep medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje o dodelitvi vsaj polovice vseh stroškov za namestitev sinhrotrona še posebno važnost; ta sklep še predvideva, da je višino tega nakazila mogoče še povišati, v kolikor bi od tega bil odvisen dokončni sklep o lokaciji laboratorija. Ob tej priložnosti je predsednik Comelli ponovil razpoložljivost in obveze, ki jih je s tem v zvezi sprejela deželna uprava, kakor tudi krajevne ustanove in znanstvene institucije, ki delujejo v Furlaniji - Julijski krajini, da bi konkretno na organizacijski in finančni ravni doprinesle za uresničitev laboratorija. V brzojavki je predsednik deželnega odbora F-JK nadalje vlado spomnil, kako v bližini Trsta že deluje Center za znanstveno in tehnološko raziskovanje (ustanovljen je bil na osnovi zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov), ki razpolaga z organizacijskimi strukturami, zemljišči in osnovnimi infrastrukturami, tako da bi lahko sprejel tudi to strukturo mednarodnega značaja. Končno je Comelli še poudaril, da bi v tej posebno delikatni in težki fazi za mesto Trst, tako z gospodarskega kot s političnega vidika, namestitev sinhrotrona imela odloču- Mali bratec Irini se je pridružil DANIEL Srečnima staršema Heleni in Stojanu Družina čestitajo vsi, ki jih imajo radi. Ob rojstvu drugmojenčka DANIELA Čestitajo Heleni in soprogu, malemu Danielu pa želijo sreče v življenju kolegi Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska tlllllllllllllillMIIIIIIIIMMMIItllMIIIMIMilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMmiNIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIM V PRIMERJAVI Z MESECEM JANUARJEM ŽIVLJENJSKI STROŠKI NARASLI ZA 1,4 OD STO Trst najbolj drago mesto v državi Statistični urad tržaške občine je včeraj sporočil podatke o življenjskih stroških za družine delavcev in uradnikov v mesecu februarju. V primerjavi z mesecem januarjem so življenjski stroški v mesecu februarju poskočili za 1,4 od sto. Če pogledamo posamezne sektorje, bomo dobili naslednjo sliko; živilski stroški so narasli za 0,7 od sto, stroški za oblačila za 0,5 od sto, za stanovanja za 0,2 od sto za razne izdatke pa za 2,3 od sto; v primerjavi z mesecem januarjem pa so za 1,2 od sto padli stroški za uporabo elektrike, plina in gorilnih olj. V primerjavi z lanskim februarjem pa so življenjski stroški nara sli v poprečju za 17.4 od sto. V posameznih sektorjih (vedno v primerjavi z lanskim februarjem) pa so narasli takole: za 13,7 od sto za živila, za 17,8 od sto za oblačila, za 23,5 od sto za elektriko, plin in gorilna olja, za 16,9 od sto za stanovanja ter za 18,9 od sto za razne izdatke. Naj še dodamo, da so življenjski stroški v Trstu v primerjavi z ostalimi večjimi italijanskimi mesti, dokaj večji; v Milanu in Bologni so v primerjavi z januarjem v tem mesecu narasli za 1,1 od sto, v Tu rinu pa za 0,9 od sto. Pozabljiva ženska 38 letnici Eriči Bazzari, doma iz Ul. Molinari 3, so včeraj ukradli iz avta torbico, v kateri je med drugim imela dve hranilni knjižici in pol drugi milijon lir. Okrog poldne je Eriča Bazzara parkirala svoj mini minor v Ul. Buonarroti in odšla, ne da bi zaklenila vrat. Vrnila se je čez nekaj minut, toda torbice, ki jo je pustila na sedežu, ni bilo več. joč pomen za začetek razvojnega procesa. V zvezi z načrtovano namestitvijo sinhrotrona v Trstu gre še beležiti brzojavko, ki jo je deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni odpos.al ministroma za proračun in gospodarsko načrtovanje Bodratu in za znanstveno in tehno loško raziskovanje Romiti (ki je medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje predlagal kandidaturo Trsta). V njej Coloni poudarja, kako je poseg obeh ministrov odločujoče vplival, da je CIPE spre jel omenjeni sklep. Potem ko je izrazil’zaupanje, da bosta oba mi nistra še naprej podpirala ta načrt, je Coloni ponovno potrdil razpoložlji vost in obveze dežele, krajevnih u-prav in znanstvenih institucij, da hi izbira o namestitvi sinhrotrona padla na mesto Trst. • Tržaška občina sporoča, da bo v nedeljo, 27., občinski bazen zaprt, ker bo v njem plavalna mani festacija. občine in njenih upraviteljev. O včerajšnjem sestanku z dr. Botteghellijem bo podrobneje govor na bližnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta. DANES PRI SV. JUSTU Počastitev spomina Eugenia Curiela Na današnji dan pred 38 leti je v Milanu padel pod fašističnimi streli mladi in obetavni Eugenio Curiel, ustanovitelj in voditelj italijanske antifašistične mladine v odporniškem gibanju. Curiel, ki je bil po rodu Tržačan, je bil odlikovan z zlato kolajno odporništva. Pokrajinsko vodstvo VZPI - ANPI bo počastilo njegov spomin s kratko svečanostjo, ki bo danes, ob 11.30 pred njegovim spominskim obeležjem v parku pri Sv. Justu. Pred jutrišnjo sejo občinskega sveta Jutri zvečer se bo sestal tržaški občinski svet, ki ima med drugim na dnevnem redu obravnavo sklepa o uporabi 17 milijard lir v korist ljudskih gradenj in imenovanja svojih članov v nekatere pomembne komisije. Na dnevnem redu seje ni razprave o politični krizi, kljub temu pa je pričakovati, da bo zasedanje razburljivo in odprto marsikaterim razpletom. V zvezi s sejo se tako načelnik svetovalske skupine KPT Ca'abria v izjavi za tisk sprašuje kaj se bo pravzaprav zgodilo jutri v občinski dvorani in kakšna stališča bodo prizadete stranke (KD, lista in laiko - socialisti) zavrtele do krize. Komunisti so namreč mnenja, da sedanji položaj in problemi o katerih bo tekla jutri razprava, zahtevajo razčiščevanje in zelo jasne izbire s strani strank. • V sesljanskem socialnem centru (Naselje Sv. Mavra) bo danes ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor istrsko - beneškega kulturnega društva «Istria». NA POBUDO NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V TRSTU Ksenija Rozman predavala o klasicizmu in romantiki v slovenskem slikarstvu Sinoči je Ksenija Rozman, kustos Narodne galerije v Ljubljani in u-metnostna zgodovinarka, predavala v sklopu ciklusa o zgodovini sli karstva na Slovenskem, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica o neoklasicizmu in romantiki. Najprej je predavateljica povezala ne-oklasicistično umetniško gibanje z barokom, predhodnikom neoklasiciz-ma. V baroku je človeka obdajal ne le prostor, kot v renesansi, a tudi svetloba. Površine so svetle a tudi zelo slikovite. Poleg tega je za barok značilen patos, vsa čustva so izredno poudarjena. Barok pomeni čutnost in včasih celo preočitno rafinira-nost. Te prvine bodo morale na koncu obračunati predvsem s fran-cosko revolucijo z vrhuncem razsvetljenstva, ki poveličuje vero v razum, razum, ki je bogastvo vsakega človeka. V letih 1780 se je treba vrniti k razumu, ki usmerja čustva, kar se odraža v vseh umetnostih. Razum mora zmagati, ideja, ki vodi k boljšemu in pravičnejšemu. Vzor je renesansa, obnavljajo se renesančna vodila. Pred tem obdobjem sta tudi novi •maročnikh, to so meščani, oficirji, trgovci. Razkošje markiz in dvorjank zamenja preprostost gostilničarke, ki ne skriva svojega stanu. Medlem ko v baroku prevladuje čustvenost barv, poudarja klasicizem predvsem risbo, se pravi «idejo», kot je pravil Rosseau. Barve neoklasicizma so hladne in vse je posneto po starih vzorih, tudi sama arhitektura. Neo-klasicizem se v letih 1820 začenja prelivati v romantiko, ki gleda bolj itiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiimiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiimiTtimitnHHUHHHiHUHmimiinHmmHHiin* DREVI V DRUŠTVENI DVORANI Kantuvtor Ivo Tul gost KIP Ivan Cankar Večer bo povezoval Dušan Jelinčič Po obnovitvi društvenega delovanja je aktivnost kulturnega društva «ivan Cankar* od Sv. Jakoba zelo pestro, predvsem pa raznolika. Tradicija te : aznolikosti se bo nadaljevala tudi drevi, ko bo v društveni dvorani v četrtem nadstropju stavbe Primorskega dnevnika (Ul. Mon-tecchi 6) prvi celovečerni koncert zamejskega kantavtorja Iva Tula iz Milj. Ta koncert, ki se bo pričel ob 20. uri, je posvečen predvsem mladini, za katero je lahka glasba ena izmed najbolj izrazitih in značilnih izraznih postavk. Ivo Tul je star samo osemnajst let in v svoje pes mi, ki jih je seveda vse napisal in uglasbil sam, daja vse svoje občutke in duševna stanja, ki so tako značilna za to starostno obdobje, torej predvsem eksistencialni problem. ko se sprašuješ, kje in kaj so tiste vrednosti, za katere se lahko in se sploh še moraš boriti, nato seveda ljubezen in vsi dvomi, ki se porajajo in prepletajo s tem v zvezi. sanje in upanja, ki so lahko tako obširna in raznolika, pa krize, ki nujno spremljajo mladega človeka ob vsakem koraku in vsa proti-| slovja. ki se oh tem rojevajo, in še ! bi lahke naštevali. Prepričani smo. Pisma uredništvu NEUPRAVIČENE KRITIKE O DELOVANJU KMEČKE ZVEZE Spoštovano uredništvo Površnost, brezbrižnost in neinformiranost človeka do delovanja katerekoli športne, prosvetne, gospodarske sindikalne in druge organizacije, privede večkrat do neskladnih in neutemeljenih kritik, ki brez dvoma škodijo ne samo tem organizacijam, ampak širši družbi, kateri pripadajo. Pri tem mislim na dogodek, ki se je pripetil pred nekaj dnevi v Bazovici, kjer je vaščan kritično ocenil delovanje naše strokovne organizacije Kmečke zveze. Slučajno sem imel priložnost govoriti z domačinom, ki je vesten član naše Kmečke zveze in ki me je o zadevi podrobno seznanil. Najprej moram poudariti, da je sam vaščan - kritik član tako naše Kmečke zveze kot tudi organizacije <.a na poslopju vhodne kapele, za tlakovanje glavne potke na pokopališču in nekatere druge posege. Na vaškem posvetu, udeležilo se ga je nad 50 vaščanov, so nadalje opozorili na nekatera druga vprašanja. ki bi jih kazalo v kratkem rešiti, seveda v dogovoru med vaščani in občinsko upravo. Tako bi kazalo poskrbeti za odprtje in ureditev nekaterih poti. namestitev prometnih znakov itd. Vaščani so opozorili nadalje na motnje v sprejemanju prvega in drugega televizijskega sporeda. V nadaljevanju pogovora pa so člani občinskega odbora seznanili vaščane z načrtom, da se tudi v vrhovski šoli vgradi centralna kurjava in da je bila pri Kraški gorski skupnosti vložena prošnja za popravilo in ureditev poti proti Črncem. V SOBOTO, 26. T. M. Vrsta prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika V Štandrežu bodo dali poudarek domači kulturni us. tvarjalnosti - Razstava fotografij v Doberdobu . Pre. šernovi proslavi tudi v Sovodnjah in na Vrhu Niz prireditev bo v soboto, 26. t.m., v raznih krajih na Goriškem v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Prešernove proslave bodo v štandrežu. Sovodnjah, na Vrhu in v Doberdobu, pa morda še kje, o čemer pa v tem trenutku še nimamo poročil. V štandrežu bodo na letošnji prireditvi skušali predstaviti predvsem domačo kulturno - u-metniško ustvarjalnost. Ob 19.30 bodo v domu A. Budala odprli fotografsko razstavo in razstavo slik, nastopil bo otroški pevski zbor, recitatorji bodo posredovali pesmi domačinke Ivanke Jermol Zavadlav. Nastopil bo tudi kvartet flavt iz Trsta, pri katerem sodeluje domačin Fabio Devetak. V soboto ob 20. uri bo Prešernova proslava Uidi v Sovodnjah, v Kulturnem domu. Kulturni del sporeda bodo oblikovali dekliški pevski zbor, recitatorji in gojenci Glasbene matice. Nastopil bo tudi nonet. Vrsto prireditev pod naslovom Dan slovenske kulture prirejajo v soboto, 26. t.m. v Doberdobu, na pobudo KD Jezero. Ob 19.30 bodo v prostorih društva odprli fotografsko razstavo Marina Černiča in Karla Ferletiča. Ob 19.45 bo v občinski šemi dvorani prireditev »Dnevnik RTV Jezero* z nastopom moškega nevskega zbora Jezero. Sledila bo družabnost. Tudi KD Danica na Vrhu pripravlja prireditev v počastitev kulturnega praznika. Na sporedu bo v soboto, ob 20.30 v prostorih osnovne šole. Poleg recitatoriev bo nastopil zbor KD »Kras* Dol - Poljane. Vrteli bodo tudi film. Posebna kulturna prireditev bo v soboto zvečer tudi v Gorici. V Kulturnem domu bo namreč javna radijska kviz oddaja Spoznavajmo svet in domovino, zatem pa še kon- kot je bilo pričakovati, povzročilo.-------------------- - prve resnejše težave kar zadeva cert znanih pevcev lahke-glasbe, vzdrževanje nujno potrebne dežurne zdravniške službe in drugih nalog. Goriška prefektura je včeraj vpoklicala na delo 44 zdravnikov, ki naj bi zagotovili do nedelje, kolikor toliko redno delovanje bolnišnic v Gorici, v Krminu in Gradežu. V bolnišnici v Tržiču je stanje nekoliko drugače, saj je bila tam prva skupina zdravnikov uradno poklicana na delo že prejšnji teden. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italija 10, telefon 84-516. Slovesnost ob podelitvi priznanj CONI Na slovesnosti, ki je bila sinoči v pokra,tinski sejni dvorani, so posameznikom in predstavnikom športnih društev na Goriškem, izročili priznanja za dosežke na športnem in organizacijskem področju v lanskem letu. Priznanja podeljuje pokrajinski odbor CONI. Posebno priznanje so podelili Linu Bregantu, DANICA MARAŽ STOPILA V ZASLUŽENI POKOJ Prvi preteldurni ukrepi v javnih bolnišnicah Nadaljevanje sindikalnega boja zdravnikov v javnih bolnišnicah je, Pravzaprav je imela z raznašanjem poste opravka skoraj štirideset let. Začela je kot partizanska kurirka, ob koncu lanskega leta pa stopila v pokoj kot državna uslužbenka, z minimalno pokojnino. V mislih imamo doiguiei.no postarico v Šieverja-nu. Danico Maraž. Na Silvestrovo lani je zadnjič službeno prevozila tistih 33 kilometrov poti, ki jih je običajno prevozila vsak dan, ob lepem in grdem. Te dni čaka da ji po pošti pošljejo pokojninsko knjižico. V pokoj je stopila pravočasno, še pred znanim vladnim ukrepom, ki naj bi omejil predčasno upokojitev državnih uslužbencev, sicer pa bi morala, če bi poslušala prigovarja nje kolegov in nadrejenih prevoziti še nekaj mesecev. Bolje tako pravi, saj je bilo tistih trinajst let, ko je raznašala pošto po števerjanskih zaselkih in domačijah zares napornih. Posebno pozimi, pa ob dežju. Kako so jo sprejemali ljudje? Predvsem z zaupanjem, saj so vedeli. da jim bo kot domačinka prav gotovo dostavila pismo, razglednico ali časopis, čeravno naslov ni bil točen. Vedela je, kje poiskati naslovnika. Za kratek klepet navadno ni bilo časa, saj je kraj velik, zaselki in hiše oddaljeni. »Kljub temu pa sem morala biti informirana o vseh glavnih dogodkih. Tako recimo ko je kdo umrl. Po navadi sem že pred odhodom povprašala, komu je zjutraj zvonilo in sem imela že pripravljen odgovor, ki ga je bilo treba povedati skoraj pri vsaki hiši*. Pravzaprav je dolgo let pošto v Števerjanu raznašal mož Mario in ga je v tem času Danica le občasno nadomeščala. Po upokojitvi (leta 1969) pa ga je povsem nadomestila. Tale zapis pa ne bi bil popoln. če ne bi povedali, da nas je Danica velikokrat opozorila na razne življenjske jubileje, vesele in tragične dogodke v Števerjanu, da smo o tem pravočasno poročali. Naj bo teh nekaj vrstic v priznanje in zahvalo za njen trud in sodelovanje. Lepo bi bilo, ko bi njeno mesto pri raznašanju pošte v Števerjanu poverili domačinu. dolgoletnemu športnemu delavcu in organizatorju na Goriškem. Srebrno zvezdo za zasluge na športnem področju je prejel Giovanni Bigot, bronaste zvezde pa Bruno Gubani, Igigno Codiglia, Luciano Zuttion in Elvio Ferrigo. Priznanja in plakete so prejela tudi številna športna društva, ki so v lanskem letu dosegla pomembne uspehe, tako na organizacijskem področju kakor tudi na tekmovalnem področju. ZA 35 OBTOŽENIH RAZPEČEVAN1A MAMIL Javni tožilec skupno zahteval preko 100 let zapornih kazni Za štiri obtožence najvišja možna kazen, 8 let zapora • Za manjše razpečevalce je upošteval razne olajševalne okoliščine - Proces se nadaljuje prihodnji četrtek Skupno 107 let in 5 mesecev zapora ter 50 milijonov lir denarnih kazni: toliko znaša seštevek kazni, ki jih je na včerajšnji obravnavi proti skupini razpečevalcev mamil zahteval javni tožilec dr. Staffa za 35 obtožencev, medtem ko je za enega, 34-letnega Orazia di Marca zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Za štiri obtožence je tožilec zahteval najvišjo možno kazen, 8 let zapora in po 4 milijone lir globe. To so Giuseppe Calabro, Ugo Aloe, Franco De Fabris in Luciano Pri-vitellio: prvi trije so že v zaporu, zadnji pa se še izmika aretaciji. Sorazmerno visoke kazni je dr. Staffa zahteval tudi za Renza Maran-gonija, Massima Sergia in Romea Paola Rossija (po 5 let zapora in 2, oziroma 3 milijone globe), Paola Grubisso (4 leta), Sergia Buiata in Flavia Lenardona (3 leta), Luigija Marconeja (2 leti in 10 mesecev), Lucia Apollonija, Claudia Dal Mas-sa in Francesca Bistaffo (po 2 leti in 9 mesecev), Giorgia Marcbesana in Maura Regolina (po 2 leti, 8 mesecev in 15 dni) ter Enrica Ursel-lo (2 leti in 8 mesecev). Ostalih 18 obtožencev naj bi sodniki obsodili na nižje kazni, ki gredo od enega do dveh let zapora. Te precej stroge zahteve je dr. Staffa utemeljil z dolgim, malo manj kot triurnim govorom, kateremu je bila skoraj izključno namenjena včerajšnja obravnava, še pred tem so sodniki sklenili, da posredujejo javnemu tožilcu zapisnik prejšnje obravnave, zato. da se postopa proti priči Robertu Cimarostiju zaradi lažnega pričevanja. Javni tožilec je pričel svoj poseg z dolgim, rekli bi skoraj traktatov-skim uvodom o pojavu mamil nasploh, o raznih vrstah mamil in njihovih učinkih. Nato se je dotaknil preiskave, ki je privedla do tega neobičajnega procesa: živahno je branil svoje delo pred namigovanji nekaterih obtožencev in njihovih branilcev, češ da je uporabljal grobe metode. Dejal je tudi, da ni združil vseh obtožencev v isti maksipro-ces, ker bi iskal slavo, ampak ker je ta edini način, da se lahko učinkovito postopa v zapletenih primerih, kot je razpečevanje mamil. Zatem je podrobneje govoril o rezultatih preiskave. Obtožbe ne slonijo na zaplembi mamil (»praktično gre za proces o mamilih brez mamil* je dejal) pač pa na podatkih, ki so jih zbrali policijski organi tudi s pomočjo telefonskih prisluškovanj in na pričevanjih obtožencev ter raznih prič. Glede sprememb pričevanj med obravnavo je dejal, da so številni obtoženci pa vedali resnico med preiskavo, ne da bi jih kdo ustrahoval .medtem ko so bili pred sodniki preplašeni ali pod vplivom navodil s strani branilcev. Preiskava naj bi tako zanesljivo z verodostojnostjo osvetlila like nekaterih posameznikov: Calabrd naj bi bil vezni člen s sicilsko mafijo, Aloč naj bi imel tudi stike z velikimi razpečevalci predvsem v Venetu, Privitellio in De Fabris pa sta v naši deželi organizirala dve vzporedni a ponekod povezani mreži razpečevalcev. Prvi se je ubadal pretežno s heroinom, drugi s kokainom, nista pa zanemarjala niti drugih mamil. Z enim ali drugim so bili povezam Rossi. Grubissa, Lenardon, Sergio in o-stali. Nfc čelu tržaškega dela mre že, ki je nekoliko ločena, naj bi stal' Marangoni, po vsej verjetnosti pa je tudi ta bil povezan z ostalimi, predvsem z Aloejem. Ko je utemeljil zahtevane kazni, je javni tožilec podčrtal, da noče strogosti, ki naj bo komu za vzor, pač pa naj bodo strogo kaznovani obtoženci, ki nosijo res nude odgo vornosti, medtem ko je bi) do malih razpečevalcev in hkrati uživalcev mamil bolj prizanesljiv. Sklepni del včerajšnje obravnave je bil namenjen prvim posegom branilcev, ki se bodo nadaljevali tudi na prihodnji (v četrtek, 3. mar ca ob 9. uri) obravnavi. Drevi seja skupščine goriške KZE V občinski sejni dvorani bo danes ob 18.30 skupščina goriške krajevne zdravstvene enote. Nadaljevali bodo z razpravo o organizaciji zdravstvene službe ter o pravilniku poslovanja družinskih posvetovalnic. Pešei imajo prednost V Tržiču so te dni končno pričeli izvajati sklep o zaprtju nekaterih ulic in območij za avtomobilski promet. Najprej bodo poskrbeli za tako ureditev v neposredni okolici glavnega trga in stolnice. Tako so že zaprli za promet Ul. della Ba-silica, ki je tako rezervirana samo pešcem. Razna obvestila V predavalnici v Kriški ulici 3 v Gorici bo jutri 36. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Prvo sklicanje je napovedano ob 20. uri, drugo pa ob 20.30. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira tečaj za specializacijo pri organizaciji in vodenju obrtniških in trgovskih obratov. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu SDGZ - Travnik 11. telefon 32844, do 28. februarja. V Katoliškem domn bo danes cb 20.30, v okviru ciklusa predavanj o delovanju slovenskih katoličanov na Primorskem, predavanje o Virgilu Ščeku. Predaval bo prof. Tone Požar. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da so slike pustovanja na ogled na sedežu društva danes in jutri od 10. do 12. ure. Prireditev ob dnevu žena v Štandrežu bo 5. marca v domu A. Budala. Prijave in pojasnila pri Marti Zorn v Klancu. Kmečka zveza obvešča, da zapade 5. marca rok za predložitev prošenj za podpore EGS, ki so namenjene pridelovalcem mleka z najmanj petimi in največ 20 kravami mlekaricami. Prošnje je treba vložiti na deželnem odborništvu za kmetijstvo, podrobnejše informacije pa dobijo zainteresirani na uradu Kmečke zveze. Sindikat slovenske šole obvešča, da sta na razpolago dve štipendiji za sodelovanje na tečaju slovenskega jezika in kulture. H ga tildi letos v poletnem času prireja filozofska fakulteta univerze »Edvarda Kardplia*. Podrobna no jasnila dobijo interesenti nri odbornikih sindikata. Kandidati nai se prijavijo naj- kasrAjp Ho rohmpHfl. Prireditve V Goriškem muzeju v Kiuinueiku bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo «Jedermann v Evropi* (Slehernik). Ob otvoritvi bo tudi koncert ansambla Collegium musieum iz Zagreba. Razstave V ljudski knjižnici «Damir Eeigel* v Kriški ulici, je razstava beneškega tiska odprta še danes in jutri od 10. do 13. in od 17. do 19. ure. Gledališča Primorsko dramsko gledališče Novi Gorici, danes, Peter Turrini Jožef in Marija in Lov na podgane ob 10. uri predstav? za Lesno šok ob 20. uri predstava za abonma re S petek, C in izven. Obe predstav bosta v mali dvorani Kulturnega dr ma v Novi Gorici. (iitriru VERDI 18.00—22.00 »La ragazza di Trieste*. O. Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00— 22.(KI «Ecsecutor». K. Wahl in A. VVatson VITTOR1A 17.30- 22 00 »La pomo storia di Amanda*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič EXl'EI.SIOR 17.30-22.00 «Bingo bon-go». PRINCIPE 18 00- 22.00 «ET - l'extra-terrestre*. !\nrn fiariru in oholim SOČA 18 00— 2(100 «Ob!ečena da ubija*. Ameriški film. SVOBODA 18 00-20.00 «Vaba». Ameriški film. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU I-ekarna Centrale, Trg republike, tel. 72 341. POGREBI Ob 9.30 Francesco Mugherlj iz kapele glavnega pokopališča v cerkev in na pokopallščp v Podgoro; ob 12. uri Pavlina Medvešček iz hiše žalosti v Ul. Groppai 1 v štmavru v cerkev in na pokopališče v Pevmi. Pred 80 leti se je pri Sv. Ivanu jPojutrišnjem iz goriškega Kulturnega doma rodil pisatelj Vladimir Bartol neposredno Spoznavajmo svet in domovino» Na današnji dan pred osemdesetimi leti (24. februarja 1903) se je pri Sv. Ivanu rodil slovenski pisatelj, dramatik, esejist, književni in gledališki kritik Vladimir Bartol. (Umrl je 12. septembra 1967 v Ljubljani). Njegov oče Gregor je bil poštni uradnik, mati Marica roj. Nadlišek pa je bila znana učiteljica, pisateljica, urednica ter družbena delavka. V Trstu je obiskoval osnovno šolo in pet razredov nemške realke, šesti razred pa na tajni gimnaziji v prostorih GM v Trstu. Po preselitvi v Ljubljano je tam končal gimnazijo, študiral biologijo in filozofijo ter diplomiral z disertacijo «0 faktorjih, ki omogočajo živim organizmom smotrno reakcijo na zunanje vtise*. V letih 1926/27 je bil kot štipendist na pariški Soiboni, v Beogradu je urejal Slovenski beograjski tednik, v letih 1941/42 je bil funkcionar Društva književnikov, od 1945 do 1946 tajnik Drame. Desetletje 1946/5$ je preživel in •iiitiiiiiimiuiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiitn Opomba k «Don Lorenzu» «Don Lorenzo^ je moj mladostni spis. Napisal sem ga bil konec avgusta in v začetku septembra 1927. Njegovemu nastanku, njegovi nadaljnji ‘ usodi in neki daljnji, ne prav oprijemljivi zvezi z našim Godino Vrdeljskim, sem posvetil v svojih spominih «Mladost pri Sv. Ivanu» eno celo (peto) poglavje v prvi knjigi rSvet pravljic in čarovnije». Tam pravim, da sem prepustil snovi, da si je sama poiskala sebi odgovarjajoči slog in svojo obliko. Veliko jih je. ki zahtevajo od avtorja, da se izrazi, kaj je hotel s tem ali onim svojim spisom povedati. So avtorji, ki imajo najprej neko idejo ali celo ideologijo in nato poiščejo primerno snov, da to svojo idejo ali ideologijo v njej utelesijo. Don Lorenzo in se marsikateri moj spis je zrasel čez noč kakor goba po dežju. Sam sem bil začuden, od kod se je vzel. O njem nisem ne razglabljal niti nisem hotel z njim nekaj določenega povedati. Bil je preprosto tu, padel mi je kakor zrelo jabolko v naročje, in moja naloga je bila edino ta, da ga spravim na papir. Bilo mi je takrat dobrih štiriindvajset let in o literaturi in njeni teoriji sem bil le malo razgledan. Na univerzi sem bil študiral druge ■predmete (filozofijo in prirodopis). 1' svoji mladostni neizkušenosti in nevednosti sem občutil to, da so se mi produkti, kakršen je Don Lorenzo, rodili brez moje volje in nekalco brez mojega sodelovanja, kot nekakšen nezaslužen in nezaslišan privilegij, da, kot nekakšen greh, ki zasluži pokoro in kazen, '/.ato sem nekako nehote in iz sramežljivosti prikrival pravi izvor tolikih svojih literarnih produktov. Hotel sem vzbuditi vtis, kot da o vsakem svojem delu kdove kako dolgo razglabljam in razmišljam, nekako v tem smislu, kakor je E. A. Poe opisal nastanek svoje svetovno znane pesnitve 11 sodobnikov v zvrhani meri. Kajpada mi je sčasoma in po proučevanju drugih, starih avtorjev, tak način produciranja utr dil zavest o avtentičnosti mojih literarnih produktov. Poizkusil in preizkusil sem se v različnih obdobjih, b najrazličnejših načinih in oblikah. Ko gledam danes nazaj na svoj mladostni spis rDon Lorenzo» in iščem v njem davne korenine njegovega izvora, opa tam tudi neko daljnjo zvezo med njim in romanom «Alamut», ki je bil napisan deset tet za njim. Takrat ko sem pisal Lorenza, sem imel že alamutsko snov v sebi. Seme je bilo že padlo vame in «zmaj» se je začel pomalem kotiti. Od vsepovsod je črpal hrane, dokler se ni, kot sem bil sodobnikom napovedal, skotil točno čez 10 let in sicer prav tako čez noč kot Don Lorenzo. Bil je tu in iskal sem samo še dohod, kako bi prišel v ta utrjeni grad. Kot sem dejal, so si taki produkti sami poiskali svojo obliko. A ne samo to. Sami so si tudi poiskali hraniva, od katerega so se redili in ob katerem so rastli. To hranivo so si prisesali od vsepovsod, v sodobnem domačem in svetovnem dogajanju, v preteklo ati in prihodnosti. Kar se je skotilo. je bila podoba ali prispodoba lasa. gledana takorekoč iz vseh treh dimenzij, sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. To sgledanje* ali delovanje je bilo povsem avtomatično, ni bilo podvrženo niti volji niti mojemu privatnemu gledanju in mišljenju. Zato mi velikokrat ni hotelo v glavo, da me delajo sodobniki odgovornega za neke i* krajše razmišljanje v zVezi s pro-"' i 'bitmi,'irt "Se* nanašajo na obdobje blematiko sledov starejše slovan- ske naselitve na-prostoru,--kjer živimo že več kot tisoč let in kjer je naš obstoj posebno v zadnjem času podvržen hudemu asimila- cijskem pritisku. O naši najstarejši zgodovini na Tržaškem, na prostoru namreč, kjer danes prebivamo, vemo ma- lo. Pisani viri. ki se nanašajo na obdobje, ko se Slovani prvič poja vijo na našem območju, so namreč zelo skopi. V zvezi z našimi kraji se Slovani prvič omenjajo v letih 599 - 611, ko so skupaj z Avari upadali v bizantinsko Istro, kjer so plenili in pustošili po ta kratnih istrskih mestih. Za te podatke se moramo zahvaliti pismom takratnega papeža Gregorja I. in kroniki langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona. S tem v zvezi moramo obvezno dodati, da je takratna bizantinska Istra segala na severu do meje Timav - Nanos - Javornik - Snežnik in da je bil seveda Trst z okolico znotraj te upravne enote. Zato se zgoraj omenjeni vojaški vdorj nanašajo tudi na tržaško območje in verjetno tudi na Trst sam, vsaj sodeč po zelo izpostavljeni legi, ki jo je imelo naše mesto na severnem obmejnem območju. Skoraj 200 let pa maramo počakati, da najdemo spet omenjene Slovane v zvezi z našimi kraji. Mislimo namreč na zelo znano listino, nastalo nekje okoli leta 804, imenovano »Rižanski pla-citum», ki govori o zboru, ki se je vršil v omenjeni dolini nedaleč' od Kopra. Ta listina, ki govori o načrtni kolonizaciji Slovanov s strani Frankov na zalednem področju istrskih mest, je doživela do danes večje število več ali manj kritičnih interpelacij. Številni italijanski avtorji so videli Slovane v Rižanskem placitu le kot obroben podatek o številčno malo pomembnem naselitvenem posegu s strani Frankov, ki je bil časovno morda celo omejen. Eden izmed največjih slovenskih zgodovinarjev. M. Kos je leta 1950 zatrjeval v svoji študiji »O starejši slovanski kolonizaciji v Istri*, da spada okolica Trsta v tista območja, kjer moramo računati na starejšo slovansko kolonizacijo. Na vprašanja, ki so povezana z naseljevanjem Slovanov v Istro v začetnih dveh stoletjih in sicer od prvih pismenih virov v zvezi z nasilnimi vdori (leta 599 - 611) pa do prvega pisanega podatka o načrtni kolonizaciji (leto 804) so skušala dati odgovor v poyojni dobi obsežna arheološka izkopavanja posebno na ozemlju lir vaške Istre. Po večjem številu raziskanih najdišč, predvsem nekropol, lahko da nes sklepamo, da pred prehodom Istre pod frankovsko nadoblast (leta 788) ne moremo računati v Tstri na množično naseljevanje Slovanov. Slovani naj bi bili v bizantinski Istri številčno močne je prisotni le v obmejni vojaški organizaciji graničarjev. Ti izsledki so namreč prišli na dan v ne kropolah iz 7. in 8. stoletja v no tranjosti Istre, predvsem v okolici Buzeta, čeprav so posamezni slovanski elementi prisotni tudi v drugih nekropolah Istre iz tega obdobja, šele Franki naj bi torej dali politično in ekonomsko osnovo za širše naseljevanje Slovanov na območju zapuščenih zemljišč v okolici istrskih mest. To so dokazala tudi raziskovanja grobišča v Predloki v Rižanski dolini, katerih izsledki so prikazani na v začetku omenjeni arheološki razstavi v Piranu. •Kako pa- je z- arheološkimi najd- preseljevanja narodov in zgednje-•gB' 'Srednjega veka- na območju Trsta in njegove okolice? Za ta zgodovinska obdobja, ki segajo od 6. pa do 10. stoletja in ce upoštevamo tudi visoki srednji vek. še dlje. ne razpolagamo na Tržaškem skoraj z nikakršnimi arheološkimi podatki! Res čudno, saj se okolica Trsta lahko ponaša s številčno in kvalitetno res pestrimi arheološkimi najdišči. Naj sa mo omenimo najdišče starejšega paleolita v Vižovljah. nato tri najdišča srednjega paleolita, kar petnajst najdišč mezolitika, nato veliko število jamskih najdišč iz ča- Ženski okraski, ki so jih našli pri odkopavanju v Predloki v Istri sa neolita in eneolita, da ne govorimo o gradiščih iz pozne bronaste in iz železne dobe in o rimskih najdiščih, ki se nahajajo seveda tudi v Trstu samem. Ko pa preidemo tisto usodno 6. - 7. stoletje, pa kot bi ljudje izginili z našega ozemlja. Tudi razni lokalni zgodovinski teksti so obdobje, ki gre od 7. pa do 10. stoletja, opravili zelo na kratko z nekaj vrsticami. n vendar kljub temu pomanjkanju podatkov, temu splošnemu nezanimanju, ki verjetno izhaja iz več vzrokov, moramo slutiti, da so tudi na tržaškem teritoriju zanimive zgodnjesrednjeveške in kasnejše materialne ostaline, ki pa niso bile do danes, razen red kih izjem, raziskane ali sploh odkrite. Naj samo omenimo izredno obsežno zgtKlnjesrednjeveško nekropolo na hribu sv. Mihela pri Sta rili Miljah. Obstoj grobišča je znan v znanstvenih krogih že celih sto let! Po edini dokumentirani najdbi iz te nekropole (par uhanov iz bronaste žice) sega vsaj predel nekropole, kjer so bili uhani najdeni, v obdobje 7. 8. stoletja. Nekropola seveda ni še znanstveno raziskana in potrpežljivo čaka, kljub raznim poškodbam, ki jih je utrpela (divji kopači, poljedelska dela, kopanje vodovod nih jarkov, itd.), da se je končno usmilijo poklicni arheologi. Kraške jame v okolici Trsta so v stoletni dobi arheoloških razis- kav tudi nudile, poleg drugih najdb, veliko količino predvsem keramičnih ostalin, ki segajo v razna obdobja srednjega veka. Ves ta raznoliki keramični inventar, ki časovno sega od pozne antike do poznega srednjega veka, še vedno čaka vestnega po znavalea — znanstvenika, da bi ga podrobneje časovno in kulturno opredelil, saj so nekateri raziskovalci to keramiko dodelili kar — Rimljanom! Precejšnje število zgodnjesred-njeveškega in kasnejšega arheološkega materiala bi se prav gotovo dalo izluščiti pri detaljnem pregledu uskladiščenih in še neobjavljenih depojev iz raznih obdobij, ki jih hranila v svojih skladiščih Tržaški mestni muzej in Skrbništvo za spomeniško varstvo. Material namreč, ki je prišel na dan v stoletje dolgem raziskovalnem delu. Tudi na območju razvalin srednjeveškega stolpa «Moncholano» prj Kontovelu in gradu «Mueho» (Muhov grad) pri Zabrežcu naj bi nedavno najden keramični ma terial pripadal tako imenovani grobi ali domači keramiki »srednjeevropskega tipa» (po V. Šri-barju) iz 11. - 13. stoletja. Nosilci osnovnih oblik tega tipa keramike, ki so jo v zadnjih časih v velikih količinah odkrili na območju kastelov v Tržiču (Monfal-cone), Mušu (Mossa), Krminu (Cormons) in celo v Ogleju (Aqui-leia) naj bi bili Slovenci, ki so naseljevali od madžarskih vpadov (899 - 952) opustošenc kraje vzhodne Furlanije. V zvezi s srednjeveško keramiko naj še omenimo, da je tržaško skrbništvo za spomeniško varstvo odkrilo leta 1977 ob priliki zaščitnih izkopavanj na območju Lokav-ca prj Štivanu ostanke rimske in srednjeveške lončarske delavnice z velikim številom srednjeveškega keramičnega materiala, vendar do danes najdbe niso bile objavljene. Poleg omenjenih primerov, Katerih seznam sicer omejuje prostorska stiska, lahko v tržaški o-kolici slutimo prisotnost še precejšnjega števila še neodkritih arheoloških lokalitet, ki hranijo morda srednjeveške ostaline. Naj omenimo na primer kraje okoli nekaterih opuščenih cerkva, za katere nam še živo ustno izročilo pri domačinih govori o nekdanjih pokopališčih. Na primer ledina imenovana »Žegen* pri ■ nekdanji cerkvi sv. Antona med Še m pol a-jem in Slivnim, ali pa prostor o-kolj nekdanje cerkve sv. Andreja med Dolino in Mačkoljami. Za sv. Andreja nam stari Dolinčani še znajo povedati, da je bilo o-koli te že zdavnaj porušene in opuščene cerkve najstarejše pokopališče na dolinskem območju in na katerega so nosili pokopa vati mrliče iz vseh okoliških vasi, kot na primer iz Boršta. Bo-Ijunca, iz same Doline itd. Naj navedem kot podatek, da obstaja v dolinskem župnišču seznam cerkva in pokopaliških prostorov iz leta 1727, v katerem je sicer navedena cerkev sv. Andreja, med tem ko pokopališče pri tej cerkvi ni omenjeno. Seveda s tem se ni rečeno, da je to pokopališče nekoč res obstajalo. Treba bi bilo namreč to tudi raziskovalno potrditi. Pred koncem bi še rad opozoril na veliko število arheoloških naj dišč iz Furlanije, ki spadajo v staroslovansko ketlaško kulturno skupino (9. - 10. stol.) in ki so povezana bodisi s prisotnostjo slovenske najemniške vojske, ki je branila ozemlje Furlanije pred madžarskimi vdori, bodisi z masovnim naseljevanjem Slovencev s strani oglejskih patriarhov na od omenjenih vdorov opustošena ozemlja. Ta najdišča so predvsem nekropole s tipičnimi obsenčnimi obročki in luničastimi uhami in so posejana po vsej vzhodni Furlaniji do Tilmenta. Bila so odkrita v raznih obdobjih in sicer od konca prejšnjega stoletja pa do povojne dobe. Na italijanski strani je te najdbe opredelil kot staro slovanske M. Brozzi komaj leta 1963. Glede na problematiko naseljevanja Slovanov na furlansko področje pa le moramo zabeležiti pozitivno sodelovanje, ki se je v zadnjih letih razvilo med »Centro regionale di catalogazione e re-stauro dei beni culturali* s sedežem v Passarianu. ki ga vodi znani furlanski zgodovinar G. C. Meniš, ter »Centrom za zgodnje srednjeveške in staroslovanske študije* pri Narodnem muzeju v Ljubljani, ki ga vodi dr. V. Šribar. To sodelovanje je že obrodilo zelo spodbudne rezultate: v skupnih raziskavah, ki jih ta dva zavoda vodita na območju prafarne cerkve sv. Lorenca na Mcnte di Buja severovzhodno od Vidma (Udine), so poleg langobardskih grobov odkrili tudi grobove klet-laškega horizonta. Naj še omenimo, da zgoraj omenjeni center iz Ljubljane aktivno sodeluje pri študiju in restavriranju ketlaških najdb iz grobišča v Mušu (Mossa). STANKO FLEGO enak uspeh kot lam. *,e Konec januarja je bila v okviru rednega tekmovanja «Spoznavajmo svet in domovino» podobna oddaja v Novi Gorici, kjer je nastopala mešana goriško-novogoriška ekipa. Sobotna kviz prireditev se obeta še bolj pestra, saj se bodo tokrat pomerile kar štiri ekipe. Tekmovali bodo namreč predstavniki Mladinskega krožka iz Gorice, skupna ekipa mladih iz Sovodenj, Doberdoba in Vrha, ekipa s Tržaškega. ki jo sestavljajo mladinci iz Križa. Proseka in Kontovela, ter ekipa občinske konference ZS MS iz Nove Gorice. Vprašanja, na katera bodo odgovarjali nastopajoči, bodo povzeta iz knjige Maria Magajne «Trst v črno-belemt (ZTT - 1982) ter iz Primorskega dnevnika v razdobju od 1. do 20. februarja. Oddaja, ki jo vodi že dolgo let urednik Jurij Holhj, se obeta zelo pestra in raznolika. Poleg tekmovalnega dela si bodo namreč sledili nastopi slovenskih popevkarjev kot so Tatjana Dremelj, Oto Pestner, Branka Kraner. Lado Leskovar. Edvin Fliser in ansambel Parixj, ki bodo verjetno zadostili vsakemu glasbenemu o-kusu. Nastopila bosta tudi gledališka igralca Jerica Mrzel in Marko Simšič. Programski režiser bo Mariuča Oficija. napovedovali pa bodo: za RTV Ljubljana Menči Klančar in Janez Dolinar, za radio Trst A pa Ivana Placer in LivijO' Valenčič. Pri oddaji bo sodelovala tudi tehnična ekipa RAI iz Trsta. Ker bodo oddajo snemali v živo in jo neposredno prenašali po valovih ljubljanskega in tržaškega radia, bo pričetek sporeda točno ob 20. uri. gledalci pa lahko vstopijo v dvorano do 15 minut pred pričetkom oddaje. Naj za zaključek še povemo, da bo po oddaji (približno ob 21.30) koncert zgoraj omenjenih pevcev in ansambla Party. Goriški publi ki se bo ponovno predstavil tudi pes Štumfi z zabavnimi točkami, skeči in vici pa bodo povezovali celotno prireditev. V oddaji ((Spoznavajmo svet in domovino«, ki je bila januarja v Novi Gorici, je prvič sodelovala skupna ekipa mladih iz obeh Goric. Od leve proti desni: Mariza Pelesson, Mitja Baucon (oba MO SKGZ), Valter Adamič, napovedovalec RTV Ljubljana, Metka Zorč in Radovan Simčič (predstavniki OK ZSMS iz Nove Gorice). NmiiiiiiiHMiiitininiiiiiiMitiimiiiiiiiiiHnMiiHmfiniiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiinuiiHiniiit Patronat KZ - INAC svetuje Invalidski upokojenec ima pravico še do dodatkov na pokojnini Vpr.: «Tafco po televiziji kot tudi pri prijateljih sem slišal govorice, da bo verjetno v kratkem stopila v veljavo pokojninska reforma in da se bodo stvari precej spremenile. Skrbi me predvsem, da bi povišali upokojitveno starost od 60 na 65 let. Moj slučaj je malo različen, vendar sem vseeno zaskrbljen, da me nova zakonodaja ne bi oškodovala. Nisem še star 60 let m že tri leta dobivam invalidsko pokojnino INPS. Čeprav se je moje zdravstveno stanje še poslabšalo, še vedno delam pri poč etju, ki mi sicer gre precej na roko, vendar bi rad vedel, kakšne garancije imam glede de'ovnega mesta in glede pokojnine. Lahko zaradi po slabšanja dobim večji odstotek invalidske pokojnine? In če mi vza mejo invalidsko pokojnino?» I. Ž. Že celo vrsto let v Italni na povedujejo pokojninsko reformo, vendar so zaenkrat razni predlo gi in zakonski osnutki ostali v zaprašenih predalih parlamenta, ker ni bilo soglasja političnih sil in sindikalnih organizacij. V bliž nji prihodnosti pa bo prav gotovo stopila v veljavo kaka novost in možna je tudi zakasnitev upokojitvene starosti. Glede tega vprašanja pa menimo,, da bodo aplicirali načelo postopnosti, se pravi. da bedo verjetno povišali naj prej na 61 let, nato na 62 let: na tak način bi se tudi Italija prilagodila zakonodaji nekaterih zahod nih držav, kot npr. Nemčije in drugih. Kar se pa vašega specifičnega primera tiče, je vsaka bojazen glede tega vprašanja odveč. Vi ste namreč že upokojeni in se torej vas ne tičejo sedanji ah bodoči predpisi glede starostne upokojit ve. Pravico imate, da vam INPS po petih.letih prizna dodatek na pokojnini na osnovi prispevkov po invalidski upokojitvi. Dokler pa ste še zaposleni, itak dobivate le minimalno pokojnino, ker mora delodajalec zadržati znesek, ki presega minimalno pokojnino. Kar se ohranitve delovnega me sta tiče, nimate nobenih jamstev, saj lahko optira.jo, da so zaposle ni do 65. leta starusti le tisti od visnj delavci, ki niso se upoko jeni. Teoretično bi vas delodaja lec lahko odpustil še pred dopolnitvijo 60. leta starosti. Višina pokojnine se ne more po višati zaradi višjega odstotka in validnosti, temveč le na osnovi novedozorelih zavarovalnih pri spevkov. če bi vam INPS preklical inva lidsko pokojnino (kar pa je malo verjetno, saj trdite, da se je va še zdravstveno stanje še peslab šalo), bi vi od tega imeli le ko rist. Vsi vaši zavarovalni prispev ki, ki so vam že dali pravico do invalidske pokojnine, bi se tako »spremenili* in bi prišli v poštev za starostno pokojnino ob dopol nitvi 00. leta. V tem primeru bi dobili precej višjo pokojnino, ker bi vzeli kot osnovo zadnjih pet let prejemkov, od katerih so tri leta ovrednotena zaradi inflacije. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja — sedem lepot sveta 13.00 Kronike 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Milva, H. Parisi in Oreste Lionello v oddaji «A1 Para-disev 15.30 šola in vzgoja — barve na televiziji 16.00 Mister Fantasy — glasbena oddaja 16.50 Danes v parlamentu 17.00 TV dnevnik — kratke vesti 17.05 Neposredni prenos s tvojo anteno 17.10 Nils Holgersson — risanke 18.20 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 18.50 Koga spet vadimo — varietejski program 19.45 Almanah in vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Čarobna noč — glasbena oddaja 21.35 Fontamara po romanu Igna-zia Silone Fontamara: Kdaj ni kmet hlepel po lastni zemlji. In to tem bolj spolovinar, ki že generacije daje zemlji vse svoje moči, a dobi od zemlje le malo, ker mu večino pobere lastnik zemlje. Zato ni nič čudnega, da so se »cafoni*. torej kmečki delavci z italijanskega Juga. rade volje odzvali pozivom fašistov, da naj se zberejo na manifestacijo, ker da bodo dobili zemljo. Kaj kmalu pa so ugotovili, da je bila obljuba le vaba. In se hočejo zato upreti, a je njihov »vodja* Berardo Viola drugačnega mnenja... 22.30 TV dnevnik 22.40 Soncino, sporočilo ob prvih korakih tiska 23.25 TV dnevnik — zadnje vesti Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16.00 Tandem — dve uri programa iz studia 7 16.00 šola in vzgoja — novim telmologijan nasproti 16.30 Planet — programi vsega S vet 3 17.30 TV dnevnik — kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tretja stran 18.40 TV dnevnik — Šport 18.50 TV film iz serije »Cuore e battieuare* 19.45 TV dnevnik 20.30 Reporter — tednik ........ Aldo Falivena je eden tistih italijanskih časnikarjev, ki se določenih problemov loteva z vso resnostjo in temelj-tostjo. In čeprav ni nujno, da z njegovimi koncepti soglašamo, od njegovih anket vedno kaj pozitivnega zvemo. Nocoj bo govoril o vojakih - ženskah. Kot je znano, je na svetu vedno več voj ska, ki vključujejo v svoje vrste tudi ženske. Nekoč smo mislili, da bo vojske vedno manj in kot smo visoko cenili partizanko kot ena- kovrednega borca, smo upali, da ženski ne bo treba več obleči uniformo. Sedaj pa vključujejo žensko v vse vojske, z letošnjim poletjem bodo to poskusih tudi v jugoslovanski vojski. Danes pa nam bo Falivena prikazal ameriško žensko vojsko, ki jo sestavljajo belo in temnopolta dekleta, ki pa jim komandira — moški. Le kako bi moglo biti drugače... 21.20 Srečanje s kinom 21.25 »D pianeta Toto* Smo že pri dvajsetem na; daljevanju oddaje, ki nosi naslov Planet Toto. Znani neapeljski komik, ki je igral glavne vloge v malo manj kot sto filmih, bo danes prikazan v odlomkih iz njegovih filmov »Letto a tre piaz-ze», »Toto e Peppino divisi a Berlino* in »Toto, Peppm° e la dolce vita*. 22.15 TV dnevnik 22.25 Športni dnevnik Košarka: Cibona — Billy Boks: Fossati — Nati 23.35 TV dnevnik — zadnje vesti Tretji kanal 14.45 Alassio: Kolesarstvo 17.30 Simfonični koncert 18.30 L’orecchiocchio — glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželni program 20.05 šola in vzgoja 20.30 20 let Beatlesov 21.30 TV dnevnik 22.05 Živi in mrtvi — film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.(6 - 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Vesolje: Potovanje skozi čas in prostor 18.25 Ljubljanski obzornik 18.40 Mladi za mlade 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21. C0 Zvoki godal 21.35 V znamenju Koper 13.30 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi predvajali tudi naslednje vesti: TRST — Intervju s predsednik®® folklorne skupine »Stu ledi* TRST — Stavka goriških delacev TRŽIČ - Nova tržiška bolnišnica TRST - Občni zbor SSG 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TV D novice 17.10 TV šola 18.00 Tlie Collaborators — serijski film 18.45 Italija z neba — dok. oddaja 19.30 TV D — Stičišče 20.15 Visoki pritisk — glasben« oddaja 21.15 Turistični vodič 21.25 TV D - Danes 21.40 Kdo pozna umetnost Zagreb 17.45 Nekega poletja — otroška serija 18.25 Kronika občine Split 18.45 Danes v skupščini 19.30 TV dnevnik 20.00 Refleksi — politični magazin 21.05 Kvizoteka TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; 8.45 Glas bena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 - 11.20 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole: 11.30 - 14.00 Pol-dnevniški razgledi; 12 00 Na gori škem valu; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih; Boris Pahor: »Zatemnitev*; 14.30 Otroški kotiček; »To je pa laž!*, 15.00 Beseda ni konj; 16.00 Almanah: Povejmo še kaj o otrocih; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Pri Hubi jeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.00. 6.30, 13.00, 14.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper: 14.10 Objave in glasbene želje poslušalcev; 14.30 Mladi izvajalci; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba IX) željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema; 16.40 Danes z nami; nagradna glasbena oddaja: 16.55 Zaključek s pregledom novic. Srednji val 277,8 metra alt 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli krit 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz KOPER (Itallliniski progroml 6.30. 7.30. 12.30. 16.30, 18.30 Ra dijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30. 15.30, 17.30 Poročila; 0.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop: 8.32 Popevka tedna; 9.00 Casadei; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.32 Glasbeni prostor; 11.00 Kim. svet mladih; 11.32 Popevka tedna: 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah: 12.50 Na zdravimo z...; 15.20 Glasbeni in termezzo; 15.32 Crash; 16.00 Slo venija poje; 16.45 Dalmacija in njene pesmi; H5.55 Knjige v iz ložbi; 17.32 Glasbeni trg. Srednji val 546,4 metra ali J 549 kilohertzov UKVV - Beli križ 102.0 MHz j UKW - Koper 98,1 MHz UKVV — Nanos 88,6 MHz RADIO 1 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00- 13.00, 15.00. 17.00, 19.00 Poročila.; 6.00 900 Jutranja oddaja; 9.0« in 10.30 Radio tudi mi; 11.10 Top and roli; 11.30 Življenje genija ; Leonardo Da Vinci; 11.58 Zelem val; 12.03 Ulica Asiago Tcndai 13.25 Karavana; 13.35 Master glasbene novosti; 14.30 Radiocirco uno!; 15.03 Radio ena servis* 16.00 D Paginone; 17.30 Master under 18; 18.05 Glasbena knji&m ca, 19.25 Jazz na radiu; 2LS> Objektiv Evrope; 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski P° ziv. RADIO 2 7.30. 8.30, -y.30. 12 30. 13.30, 15.30' 16.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 8.45 Ju; ran ja oddaja; 8.45 Corinna e Adolfo iz živrienja modam de Stael; 9.32 Program deželnega se deža L'aria che tira: 10.30 /d daia za stik s poslušalci; 12.® Deželni program; 12.48 G’asben' efekt; 13.41 Sound-Trnek: 15-°V Radijski spektakel - Pes na vetrU; 15.42 Natečaj za radiedramo; 10'“-Radio 2 predstavim Festival* 17 32 Glasbene ure; 18 32 Krog sonca; 19.50 šola in vzgoja; 21 w Večerno srečanje z melodramo-22.20 Parlamentoma panorama. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 8.00, 9.00. 10.00, 12.00, 14.00 Poročila: 6.10. 6.D-7 35 Prometne .informacije; ® i * * * * * * * * Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.45 17 naših sporedov; 8.05 Radijska la; 8.35 Mladina poje; 9.05 Gms bena matineja; 10.05 Rezervira®" za...; 1105 Ali (»znate?; Naše pesmi in plesi; 12.10 Znan melodije; 12.30 Kmetijski nasveti* 12 40 Od vasi do vasi; 13.00 Da®0* do 13.00; 13.30 Od melodije /" melodije; 14 05 Mehurčki; ”*]q Koncert za triade poslušalce: 14; . Jezikovni pogovori; 15.00 Dog0'" in odmevi; 15.50 Radio da//?' radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17 , Studio ob 17.00: tB 00 Ansanm01 Ottovia Braika; 18.15 Lokalne/f. dilske postaje: 18.35 Lirov/cK'. Pesmi ir. m';na; 19.00 Rafli's/ dnevnik; 19 35 Lahko noč. olr‘/.' 19.45 Ansambel Jožeta Privšk®; 20.00 Četrtkov večer doma01 • 21.05 Literarni večer: 21.45 L*Pr melodije; 22.15 Informativna 00 daia: 22.25 Iz naših spored0'’' 22 30 Večerna podoknica; -p-Literarni nokturno: 23.15 P°‘e. popevk; 00.05 - 4.30 Nočni P10 * * * * * * gram-. SMUČANJE V SLALOMU ZA SP NA ŠVEDSKEM VVENZEL ZMAGAL, KRIŽAJ TRETJI Stenmark in Phil Mahre sta odstopila - Ekipni uspeh Italijanov TaRNABY — V predzadnjem slalomu za svetovni smučarski pokal, ~ Je M včeraj na Švedskem, je zasluženo zmago požel Andreas Wenzel u Liechtensteina, ki je bil v obeh spustih najhitrejši. V dnevu, ko je večina favoritov zavozila s proge ali bila diskvalificirana, je Bojan Kri-žaJ zasedel več kot dobro tretje mesto, potem ko je bil po prvi vožnji celo drugi. Med tistimi, ki so odstopili, so tudi domačin Stenmark, •J1 je bil na progi vsega 8 sekund, Američan Phil Mahre in Avstrijec Klaus Orlainsky. Italijani niso posegli po višjih mestih, a so vseeno zabeležili lep kolektivni uspeh, saj se jih je kar štiri uvrstilo med prvo petnajste-tlco- Najboljši med njimi je bil Iva-n° Edalini. Uspeh Bojana Križaja. V smučarskih tekih pa se nadaljuje premoč Sovjetske zveze. Zmago so včeraj Sovjeti osvojili še v štafeti 4x10 kilometrov, za njimi pa sta se uvrstili reprezentanci Finske in Avstrije. Italija je bila 13. NA SP V BIATLONU Spet slavje NDR , VRSTNI RED L Wenzel (Liecht.) l’4rt”18 Strand (šve.) 1’40”98 3- Križaj (Jug.) 1’41”20 \ P>-a!delli (Luks.) 1’41”52 5- Edalini (It.) 1’41”78 6- Gruber (Av.) 1’41”91; 7. Popan- 8elov (Bol.) 1’42”13; 8. De Chiesa ‘t.) 1’42’15; 9. Giorgi (It.) 1’42”78; Frommelt (Liecht.) 1’43”15; 11. “kajem (Nor.), Mallv (It.) in Vion (Era.) 1’43”50; 14. Wallner (Šved-!*») 1’44”08; 15. Cerkovnik (Jug.) 144”09; ... 25. Benedik (Jug.) : 45”74; 29. Strel (Jug.) 1’46”74; 30- Franko (Jug.) 1’46”96. LESTVICA SLALOMA ZA SP L Stenmark (Šve.) 105; Strand tsve.) 97; VVenzel (Liecht.) 81; S. "mhre (ZDA) 80; Ph. Mahre (ZDA) •5« LESTVICA ZA SP Fh. Mahre (ZDA) 198; Stenmark t»ve.) 167; VVenzel (Liecht.) 164; Zurbriggen (Švi.) 161; Liiseher (Švi.) Girardelli (Luks.) 129; Miiller tsvi.) 123; Križaj (Jug.) 103; VVei-rather (Av.) 100; Reber (Švi.) 99. ANTERSELVA — Na svetovnem prvenstvu v biatlonu je bilo včeraj spet moč beležiti uspeh Vzohrirrn Nemcev. Na razdalji 20 kilometrov je namreč prvo mesto osvojil vzhodnonemški atlet Frank Ullnch, drugi pa je bil njegov rojak Frank -Peter Rotsch, ki je za njim zaostal samo za 17 sekund in mu je bil stalno za petami. Med Italijani je bil najboljši Andreas Zingerle, ki je zasedel deveto mesto. TENIS Favoriti zmagujejo LA QUINTA (KALIFORNIJA) — V prvem kolu teniškega turnirja v La Quinti so dosegli naslednje izide: Connors (ZDA) - Giamalva (ZDA) 6:2, 6:3; Noah (Fra.) - Keretich (ZRN) 6:1, 6:2; Van't Hof (ZDA) -Gottfried (ZDA) 7:5, 6:2; Laconte (Cra.) - Spith (ZDA) 2:6, 6:3, 6:4. Presenetljiva poraza DELRAY BEACH (FLORIDA) — Turnir WCT v tem kraju se odvija v znamenju presenečenj. Po izločitvi Lendla, ki ga je premagal njegov rojak Slozil, je včeraj Američan Winitsky odpravil bolj znanega Argentinca Clerca s 6:3, 3:6, 6:1. McNamara pa je premagal Fleminga (oba sta iz ZDA) s 4:6, 6:4, 6:2. KOLESARSTVO Knetemann osvojil dirko po Sredozemlju BEZIERS (FRANCIJA) - Nizozemec Gerrie Knetemann, ki je osvojil zadnjo etapo na kronometer, je zmagovalec kolesarske dirke po Sredozemlju. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila rojaka Zoetemelk in Rooks. NOGOMET V ITALIJANSKEM POKALU Juventus v četrtfinalu V Bariju je igral neodločena z 1:1 - Platini izenačil v 88. minuti BARI — V povratni tekmi osmine finala italijanskega pokala je tu-rinskemu Juventusu uspelo doseči uvrstitev v četrtfinale, a drugoli-gaški Bari mu je pot do napredovanja v nadaljnje kolo grenil vse do (»slednje minute. Domačini so povsem zasluženo povedli v 22. minuti prvega polčasa z golom napadalca De Martina. Tudi sicer je v tem delu tekme imel Bari stalno pobudo v svojih rokah, Juventus pa je nasprotnika očitno podcenjeval. Podaljšku so se Turinčani izognili le v 89. minuti, ko je Francoz Platini s točnim strelom premagal vratarja Caffara. Bari se je očitno uštel, ko je v drugem polčasu dovolil prestižnemu nasprotniku, da prevzame nadzorstvo nad sredino igrišča, sicer bi lahko domačini tudi iztrgali presenetljivo zmago, saj Juventus res ni pokazal nič kaj posebno nevdušujočo igro. Mladinci: Malta — Italija 0:3 LA VALLETTA — V tekmi za evropsko mladinsko prvenstvo je I-talija na Malti premagala domačo enajsterico s 3:0 (2:0). Gole sta dosegla Baldieri v 20. in 55. min. in Righetti v 35. min. Ascagni (Triestina) izključen za 2 koli Disciplinska komisija tretjeligaške nogometne zveze je napadalca Trie-stine Tiziana Ascagnija spet izključila za dve koli, potem ko ga je pred tednom dni pomilostila neke prejšnje kazni. Ascagnija torej na pomembnem nedeljskem srečanju z Vicenzo ne bo na igrišču. Disciplinska komisija nogometne zveze je za A ligo za eno kolo izključila naslednje igralce: Celeštini-ja (Napoli), Garlinija (Cesena), Gentileja (Genoa), Marini ja (Inter), Miana (Udinese) in Rivo (Piša). Kar zadeva drugoligaško prvenstvo pa je komisija zaradi hudih izgredov, ki so jih med tekmo Cave-se . Palermo povzročili domači navijači, kaznovala moštvo Caveseja s prepovedjo igranja za tri kola na lastnem igrišču. £ Ferfolja (Mladost):« V moštvu nekaj dokaj perspektivnih igralcev» Mladost je sicer razmeroma mlado športno združenje, a ima še kar bogato tradicijo. Prva nogometna ekipa, ki igra v prvenstvu 3. amaterske lige, je pred nekaj leti zasedla drugo mesto in letos je tudi med najboljšimi in se poteguje za vstop v višjo ligo. Kako pa je z mladinskim nogometom? Obiskali smo Evgena Ferfoljo, ki je trener naraščajniške ekipe in ga zaprosili za pogovor. Evgen Ferfolja je dobro znan med doberdobskimi navijači, saj je igral več let pri domači ekipi. »Igral sem pet let. potem sem prenehal zaradi poškodbe kolena. V domače moštvo sem pa sicer prišel že kot veteran, kajti začel sem igrati pri moštvu Juventine, in sicer šest let,* nam je takoj pojasnil. uKoliko let pa že treniraš?» »To bo moje drugo prvenstvo v vlogi trenerja. Lansko leto sem treniral začetnike, letos pa naraščajnike.* tKakšno je stanje v ekipi?* »Trenutno šteje ekipa petnajst igralcev, prvenstvo pa smo začeli z več kot dvajsetimi igralci. Postopoma pa so nekateri pustili, predvsem zaradi šolskih obveznosti. Ostali pa bolj ali manj redno trenirajo.* »Kaj pa z rezultati in s ciljem v tem prvenstvu?» »Trenutno smo zadnji na lestvici m uit.....m................................................................................................... iirmiiiiiliiuiiiHiiiHiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiimHtiiiimiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliillfiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintitiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiu KOŠARKA SINOČI V POKALU PRVAKOV Ford zopet boljši od Reala V madridskem moštvu Dalipagic in Delibašic najboljša - Danes Cibona ■ Billy Veliko pričakovanje za tekmo Kras-Fiat ^ je z včerajšnjo, dosegel že sed-®° uvrstitev na tretje mesto v svoji karieri, je dopolnil še Tomaž Cerkovnik, ki je bil 15. Smolo je “krat imel Jože Kuralt, ki je v frvi vožnji imel odličen vmesni čas, * Je pred ciljem padel. NA VSEUČILIŠKIH igrah Kolajna tudi za Italijo SOFUA — Giovanni Beccari je ®Sv°jil prvo kolajno za Italijo na '^čiliščnih igrah v Bolgariji. V Paškem smuku si je namreč pri-~°til srebrno odličje. Zlato kolaj-?° je osvojil Švicar Du Pasquier. ?r°nasto pa Čehoslovak Soltis. V inskem smuku se je. Italijanka SIL. Vestri uvrstila na dobro osmo mesto. ^,,l>lllli,lIIM||l|flllimill|(lltl„„nt,llllfl,lllliitvtimmillllllllllMillllilllllllllti'!lltmmimtllin,ll,,lll,>ll,,> Ford - Real 84:78 (43:45) FORD CANTU’ Cattini 2, Bosa 15, Bariviera 4, Brewer 12, Riva 25, Marzorati 8, Bryant 18, Innocentin, Bargna, Fumagalli. REAL MADRID: Romay 6, Martin 17, Corbalan 6, Rullan 7. Dali-pagič 22, Delibašic 20, Brabender, Llorente, Beiran. CANTU’ — Ford iz Cantuja je sinoči še drugič premagal moštvo madridskega Reala in je praktično finalist tega pokala. Sinočnje srečanje je bilo dokaj izenačeno in razburljivo. V domačih vrstah je bil najboljši Riva, pri gostih pa oba Jugoslovana Delibašic in Dalipagic. Danes pa bo v Zagrebu še eno srečanje tega kola. in sicer med Ci-bono in milanskim Billyjem. POKAL POKALNIH PRVAKOV Finale Scavolini - Villeurbanne V finalu pokala pokalnih prvakov bosta .10. marca v Palmi, de Mallor-cj igrala Scavolini, ki je, kot smo NOGOMET Zaostala tekma 3. AL Primorec uspešen V is raj doma premagal solidno ekipo Roianeseja 3:2 Timorec — Roianese (2:1) bSTRELCI za Primorec: v 30. min. favel Kralj, v 35. min. Edvin Kralj i U-metrovke, v 65. min. Igor Milkovič. . PRIMOREC: Leone. Franko Kralj iY 83- min. Mauro Kralj), Walter "Likovič (v 57. min. Mule), Križ-“ančič, Lugnan, Finessi, Edvin SraU. Pavel Kralj, Ritossa, Marko !!®lj. Igor Milkovič. r Y zaostali tekmi je Primorec vče-®1 zasluženo premagal solidno eki-Roianeseja. Trebenci so se mo-,a'i tokrat pošteno potruditi, da so >°®®gli obe točki. Že od samega za-- je namreč Primorcu slabo ka-saj so bili gostje boljši tek-I in spravljali vedno v velike lj ®ve Primorčevo obrambo. Že v -. Tin. so tudi povedli po zelo leji akciji. Trebenci se nikakor niso našli Počasi pa so prevzeli igro v y roke in z izrednimi akcijami liJj' min- remizirali s krasnim go-0“ Pavla Kralja. Remi je dal do-Jirinom novih moči in pet minut so povedli. Pavla Kralja so /Ušili v kazenskem prostoru, sodnik w Usodil 11 metrovko, ki jo je Ed-L Kralj uspešno streljal. Sledila je reakcija gostov. ” drugem polčasu pa je Roianese j?°va močno pritisnil in v 51. min. miziral. Trebenci pa so pokazali ®č.io voljo do zmage in stalno 0-J^ali vrata gostov. V 65. min. je s”r° Igor Milkovič z lepim strelom povedel. Tedaj pa Trebenci se iso več pustili presenetiti in so za--”!’!'li solidno tako v obrambi kot v /®Padu. kjer so si s hitrimi protina-1m 7-aPravili še več ugodnih pristnosti. Naj omenimo zelo uspešno Edvina Kralja. (Bruno) MLAJŠI CICIBANI ln>er SS — Breg 0:1 (0:0) STRELEC za Breg: Kosič “REG: Gigii-Fano, Sancin, Vodo-f>Vec. R. Gombač, D. Kralj, Švara •Kralj, Gerdol, Ota). Brežani so v tem srečanju poka-zvrhano mero borbenosti in vo-do zmage in povsem zasluženo lagali. s V Bregovih vrstah gre omeniti u-»pašen krstni nastop vratarja Gigli-®noja (n Deana Kralja. Sicer pa vse pohvaliti za zmago in pred pa Vodopivca. (M.Š.) ŽAČETNIKI _ Portuale 1:3 (1:1) STRELEC za Breg: Švara w“REG: Cottar, Krašovec. Bandi. v®ljič, Vodopivec, Mačlnič, Sancin (Pintus), Ražem, Slavec, Prašelj, Švara. Proti prvemu na lestvici so naši zelo dobro začeli in tudi zasluženo povedli. Nato pa je sodnik s čudnimi odločitvami (med drugim si je izmislil enajstmetrovko v korist gostov) oškodoval Brežane in poraz je bil neizbežen. Čeprav sodnik ni bil ravno naklonjen našim, pa vseeno ne moremo odobravati nešportnega obnašanja mladih Brežanov. Pa tudi odnos nekaterih igralcev do moštva, ki so si namesto tekme privoščili smučanje, ni ravno najbolj spodbuden. (M.Š.) Seznam za Davisov pokal RIM — Selektor Vittorio Crotta je sporočil imena teniških igralcev, ki bodo branili italijanske barve v prvem kolu Davisovega pokala. Za srečanje z Irsko, ki bo od 4. do 6. marca v Reggio Calabrii, je Crotta izbral brata Adriana in Claudia Pa natto, Corrada Barazzuttija in Paola Bertoluccija. poročali, premagal ljubljansko Olimpijo, in Villeurbanne, ki je izločil nizozemsko moštvo Nashua Den Bosch. KORAČEV POKAL Slavje Šibenke Šibenka - Zadar 89:69 (49:29) ŠIBENIK — Šibenka se je uvrstila v finale Koračevega pokala. Sinoči je namreč v povratnem polfinalnem srečanju visoko premagala moštvo Zadra, proti kateremu je v prvem srečanju izgubila le z osmimi točkami razlike. Finalist tega pokala je bil včeraj znan že po prvem polčasu. Že tedaj so namreč šibenčani zanesljivo vodili in zmaga ni bila več v dvomu. Najboljša pri šibenki sta bila Dražen Petrovič (25 točk) in Macura (19), pri Zadru pa Sunara (20) in Obad (12). Šibeničani bodo,, v finalu igrali proti francoskemu moštvu Limoges, ki je sinoči v polfinalu izločilo moskovski Dinamo z 92:79 (prvo srečanje v Moskvi 86:93). POKAL PRVAKINJ Zolu finalist Monting — Zolu 77:67 (43:30) ZAGREB — čeprav je včeraj v povratnem polfinalnem srečanju zagrebški Monting zasluženo premagal moštvo Zolu iz Vicenze, pa so se v finale pokala prvakinj uvrstile košarkarice iz Vicenze, ki so v prvi tekmi zmagale kar s 35 točkami razlike. V včerajšnji tekmi sta bili pri Zagrebčankah najboljši Ožegovičeva (23 točk) in Uzelac (18). pri Italijankah pa Pollinijeva (23) in Američanka Smith (20). SMUČANJE Boris Baša zmagal v Ovčji vesi V Ovčji vesi je bilo v soboto 7. pokrajinsko prvenstvo, na katerem so nastopili predstavniki raznih podjetij goriške pokrajine. Tekmovanj (veleslalom in teki) se je u-deležilo več kot 400 tekmovalk in tekmovalcev v predstavništvu 58. podjetij in ustanov. Med temi je bila prisotna tudi Kmečka banka, ki je na skupni lestvici zasedla 20. mesto, medtem ko so si prvo mesto prismučali predstavniki Goriške hranilnice. Med posamezniki pa gre omeniti, da je v veleslalomu (C kategorija) Boris Baša (Kmečka banka) osvojil 1. mesto in dosegel enega najboljših časov vsega tekmovanja. V D kategoriji pa je Ivo Bordon (Kmečka banka 1 zasedal 5. mesto. AVTOMOBILIZEM «candy» sponsorlzira Tolemana MONZA — Tvrdka «Candy» je sporočila, da bo po enem letu premoga ] spet sponsorizirala avtomobilski j «team» formule 1 Toleman, ki je letos najel italijanskega pilota Bru- i na Giacomellija- Ta bo vozil skupaj z Derekom Warwickom. Avtomobili 1 toleman so letos opremljeni s štirivaljnim turbinskim motorjem hart. Gordon ostal prvak EAST - RUTHEFORD — Ameriški boksar Gordon (23 let) je obdržal svetovni naslov v lahko-težji kategoriji, s tem, da je premagal svojega rojaka Bumetta s k.o. v osmem krogu. Za sobotno odločilno tekmo,kcasovk v prvi italijanski namiznoteniški ligi .proti Fiatu iz Barija vjada veliko zanimanje. V primeru zmage bodo namreč naše predstavnice dohitele na lestvici moštvo Fiata in potrebno bo tako za državni naslov dodatno srečanje. V tej tekmi pa je našim igralkam nujna pomoč navijačev in upajmo, da bodo-le-ti v soboto napolnili repenske tribune, ki - so bile doslej, žal večkrat dokaj prazne, kot kaže gornja slika med tekmo Kras - Stetan Neapelj z dvema točkama, to pa ne pomeni, da smo najslabša ekipa v ligi. Sodniki pa so nas doslej dokaj oškodovali. Poleg tega se je že zgodilo, da so naši prejeli rumeni karton, če so v tekmi le zinili med seboj po slovensko.* «Kakšno raven pa so dosegli posamezniki v ekipi?* «Nekateri so zelo perspektivni. Pri tem bi omenil Pavla Perica, ki je vedno med najboljšimi na igrišču, toda tudi drugi se zelo trudijo. Letos pa jih čaka vsekakor težka naloga, ker je prvenstvo daljše. Poleg tega igrajo ob sobotah v zgodnjih popoldanskih urah in dostikrat ne utegnejo niti pokositi, ker slovenske šole imajo eno uro več pouka. To seveda vpliva tudi na rezultate.* V nedeljo, 27. februarja 1983, ob 9.30 v ČRNEM VRHU nad Idrijo 8. TRNOVSKI MARATON (42, 25, 8 km) »Koliko pa je navijačev?* »Le-teh ni dosti, starši pa se večkrat niti ne pokažejo na igrišče. Zato imam večkrat velike težave, posebno ko igramo v gosteh. Mnogokrat se znajdem namreč brez prevoznih sredstev. Enkrat smo celo dobili globo, ker se nismo predstavili na igrišče.* »Kaj meniš o domači članski enajsterici?’» »Z nedeljsko zmago so naši dokazali, kaj zmorejo. Po mojem mnenju Mladost igra najlepši nogomet v prvenstvu. Ima zelo dobrega trenerja, ki je pristaš napadalne igre. Z zmago nad moštvom iz Koprivnega ima Mladost velike možnosti za uvrstitev v višjo ligo, kar bi bil velik uspeh za našo ekipo. Nekateri igralci so tehnično zelo dobri in bi lahko igrali tudi v višjih ligah. Omenil bi samo vratarja Gergoleta, svojega brata Karla, Frandoliča, Lavrenčiča in seveda brata Kobal. Vsekakor pa vsi skupaj tvorijo eno najboljših enajsteric v tem prvenstvu.* (Z.F.) PRED SOBOTNIM GOSTOVANJEM V PRVENSTVU CA LIGE Jadran kot dr. Jekyll in mr. Hyde Pred 79 leti je Stevenson napisal svojo grozljivo pripovedko o dr. Jekyllu in mr. Hydu in prav neverjetno je, kako nas ta klasik svetovne literature spominja na »današnjo stvarnost Jadranove ekipe*. V zadnjem mesecu smo videli trikrat na delu poštenega, delavnega, gospodarnega dr. Jekylla, seveda vedno doma pred domačo publiko (Castelfranco, Videm, Forli) in dvakrat groznega, razuzdanega mi-stra Hyda (v gosteh v Bologni in Trevisu). Ker mislimo, da do podobnih in ne verjetnih sprememb pri učinkovitosti in hitrosti ekipe ne pride po zaslugi kakšne alkimistične formule, kot se je to dogajalo v Steven-sonovi pripovedi, moramo verjetno iskati krivdo za takšno nihanje v igri v psihološki pripravljenosti i-gralcev. Jadranovci se morajo prepričati, da se lahko tudi v gosteh igra tako kot pred lastnim občinstvom v Trstu, in sicer hitro, borbeno in duhovito. Sobotni nasprotnik, ekipa Cento je začela letošnje prvenstvo dokaj ambiciozno, vendar je povsem razočarala. Trenutno je na repu lestvice in samo še čudež bi jo rešil pred izpadom. Ima številno in zelo temperamentno publiko (kar dvakrat je bilo igrišče v Centu «izključeno» zaradi nešportnega vedenja navijačev), moštvo pa je dokaj poprečno. Na domačem igrišču je izgubilo vrsto tekem, vendar vselej z majhno razliko (s CIS iz Pordenona in Eurocarom iz Vidma z —2). Če bodo naši fantje igrali, kot od njih pričakujemo, se bodo gotovo vrnili z gostovanja z dvema točkama, kar pa je tudi neobhodno potrebno za dosego zastavljenega cilja: uvrstitev v «play-offs». (Niko) Sestanek komisije za telesno vzgojo ZSŠDI Pred kratkim se je v Gorici sestala komisija za telesno vzgojo pri ZSŠDI. Sestanka se je udeležil tudi načelnik sorodne organizacije iz Nove Gorice Karlo Vončina. Na srečanju so se dogovorili o realizaciji nekaterih pomembnih pobud. Med temi omenimo prireditev «Pozdrav pomladi*, ki bo 21. marca v Sovodnjah, tekmovanje med dve ma ognjema konec maja v Novi Gorici ter kolesarski poligon v Pev mi (konec aprila). Predstavniki komisije se bodo po govorili z vodstvom SPDG za sodelovanje pri pohodu za značko »Ciciban - Planinca* ter za značko «Zlati škorenjc*. Komisija je negativno ocenila, da v Štandrežu, kot v Doberdobu niso še pričeli s tečajem STV za predšolske in šolske otroke. Ob koncu pa so se menili tudi o vpisu za tečaje v Mozirju ali v Gorici. (MUC) Gloria brez Igralcev LISBONA — Trener portugalske reprezentance Brazilec Otto Gloria je odstopil s svojega položaja z u-temeljitvijo, da mu prvoligaška kluba Benfica in Sporting nočeta odstopiti svojih najboljših nogometa šev. g X-:- v v jjgg -»F F- • X -.v.- • v.y • v. Iz planinskega sveta :3 Smučarska sezona SPDT ko povemo, da bo vpisovanje za _ , , ,,društva možno do srede, 2. marca, Ta smučarska neaeliaje btla, kot | Qd 2Q ^ n urg m sedgžu SpDT (Ul. sv. Frančiška, 20/3), sicer pa vsak dan ob uradnih urah na sede- bodo prav vse do konca zimske sezone, za naše smučarje zelo pestra. V Forni di Sopra se je v organizaciji ŠD Mladina odvijalo tekmovanje za 5. pokal Skdanc, v Ravasclet-tu pa se je nadaljeval smučarski tečaj SPDT. Le ta se je odvijal v lepem vremenu in na še lepšem snegu, ljudi pa je bilo tokrat res dosti. To je bila tretja nedelja tečaja, četrta in zadnja pa bo prihodnjo nedeljo, 27. februarja, ko bodo smučarski učitelji tečajnike ocenili ter za njihovo znanje podelili značke. Kot smo že omenili, je bilo v Forni di Sopra prvo tekmovanje v veleslalomu, veljavno za 3. zamejsko smučarsko prvenstvo, ostali dve tekmovanji, ki bosta nato dali končno skupno lestvico, pa bosta še 17. zimske športne igre m pa tekmovanje za pokal ZSŠDI, to soboto pa bo že tekmovanje za Pokal bratstva treh dežel, ki je svoj čas odpadlo zaradi pomanjkanja snega. Sedemnajste redne zimske šoortne igre bodo tudi letos v priredbi SP DT. odvijale pa se bodo v Rava-sclettu v nedeljo. 6. marca. Popoln razpis teh iger bo objavljen v Primorskem dnevniku, že takoj pa lah- .......................I................UH.............................i..i...............................................m...... Uaiiiillltllllllllllt It lil tllllllllHIIIHIIt 11111111111111111 • SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RUNIH PRVENSTVIH • «UNDER 15» — ŽENSKE V nadaljevanju odbojkarskega prvenstva »under 15» pri dekletih v zadnjem kolu ni prišlo do bistvenih sprememb, še naprej vodi v A skupini Inter 1904 in slej ko prej bo odločal drugi neposredni dvoboj med to šesterko in Borom. V skupini B pa je na vrhu razpredelnice Sokol, ki bo odigral derbi 5. kola z Bregom šele 3. marca. SKUPINA A IZIDA 6. KOLA: Sloga B - Breg B 2:0, Orna 01ympic - Bor 0:2. LESTVICA: Inter 1904 in Bor 8 točk, Sloga B 6, Orna 01ympic 2, Breg B 0. (Inter 1904 ima tekmo manj). SKUPINA B IZID 5. KOLA Kontovel Electronic Shop - Sloga 2:0. LESTVICA: Sokol in Kontovel E-lectronic Shop 6, Breg A 4, Sloga A 0. (Breg A in Sokol imata tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA V skupini A je Kras še vedno na prvem mestu lestvice in to ne glede na to, da je v 6. kolu poči; val. Še več: slovenski odbojkarji imajo dve točki prednosti in so se edini nepremagani v skupini. Na dobrem 3. mestu skupaj z ASPAV ie Sloga bar Alex, ki je v zadnjem nastopu odpravila Volley '80 Duke v gosteh. V drugi skupini pa znaša prednost ekipe Vis po 6. kolu kar 4 točke. Drugo mesto si delita Gold Fassl in VM. Borovci pa so izgubili kar v štirih tekmah po petih setih igre. SKUPINA A IZIDI 6. KOLA: Volley 80 Duke -Sloga bar Alex 1:3, ASPAV - Si-stiana 3:1, Inter A - Nuova Palla-volo Trst 3:0. LESTVICA: Kras 10, Inter A 8, Sloga bar Alex in ASPAV 6, Vol-ley ’80 Duke 4, Nuova Pallavolo Trst 2, Pallavolo Sistiana 0. SKUPINA B IZIDI 6. KOLA: VM . Bor 3:2, Nuova Pallavolo Greta - Inter B 3:0. Gold Fassl - Vis 1:3. LESTVICA: Vis 12, Gold Fassl in VM 8, Nuova Pallavolo Greta 6, Inter B 2, Bor 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na vrhu razpredelnice skupine A Vivai Busa in Bor nizata zmago za zmago. Verjetno bosta prav ti dve šesterki odigrali še dodatni turnir četverice — to je štirih najboljših zastopnikov — po dva iz vsake skupine za napredovanje v višjo ligo. Po zadnjem uspehu se je Breg A prebil na tretje mesto. Slogašice so že vedno praznih rok. Potem ko je Orna 01ympic odigrala še zadnjo zaostalo tekmo 3. kola se je prebila v ospredje skupine B. Kontovelke so premagale La Talpo in spodrsljaj Gold Fassla z Orna 01ympic je pripomogel Kon-tovelu Electronic Shop, da je še naprej na 2. mestu razpredelnice. SKUPINA A IZIDI 6. KOLA: Sloga - Breg A 1:3, Nuova Pallavolo Trst - Bor 1:3, Vivai Busa - Cus 3:0. LESTVICA: Vivai Busš 12, Bor 10, Breg A in Nuova Pallavolo Trst 6, Cus Trst 2, Sloga —2. SKUPINA B IZIDI 6. KOLA: Kontovel Electronic Shop - La Talpa 3:2, Orna Ol.vmpic - Gold Fassl 3:2, Breg B -Club Altura 3:0. IZIDI 3. KOLA: Orna 01ympic -Breg B 3:0. LESTVICA: Ol.vmpic 10. Kontovel Electronic Shop in Gold Fassl 8, La Talpa 4, Breg B in Club Altura 2. (Orna 01ympic in La Talpa imata tekmo manj). (G.F.) 1. ŽENSKA DIVIIZJA Sovodnje — Corrldonl 1:3 (9:15, 15:6, 16:18, 6:15) SOVODNJE: Adr. in Ant. Petejan, D. in M. Petejan, Černič, I. in C. Cotič. Lovisutti, Vižintin. V tretjem kolu prvenstva prve divizije so sovodenjska dekleta doživela tretji poraz proti bolj izkušeni ekipi Corridonija. V prvem setu so se dokaj enakovredno upirale nasprotnicam, le da so zgrešile preveč servisov. Drugi set so igrale bolj zbrano in tudi manj grešile, tako da so niz tudi osvojile. V tretjem setu so po visokem vodstvu 12:5 preveč popustile. V zadnjem setu je bilo že opaziti utrujenost naših igralk in ob poškodbi ene domače igralke je bila naloga nasprotnic olajšana. Prihodnja tekma bo v telovadnici Kulturnega doma v ponedeljek, 28. t.m., z ekipo tržiškega Italcan-tierija. (m. k.) •UNDER 15» — ŽENSKE Kontovel Electronic shop — Sloga 2:0 (15:8, 15:13) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Danev, E. in K. Gerbini, Marcuzzi, Perini, Rupel, Starc, Umek. SLOGA: Bizjak, Colja, Guštin, Hrovatin, Kokoravec, Puri, Rebula Kontovelke so po pričakovanju o svojile slovenski derbi s Slogo. Za zmago pa so se morale predvsem v drugem setu pošteno potruditi. Slogašice so se namreč enakovredno upirale do konca seta. Igralke obeh ekip so se tokrat potrudile in s prikazano igro povsem zadovoljile. T. C. OBVESTILA ŠZ Jadran vabi svoje navijače na prvenstveno tekmo v Cento, ki bo v soboto, 26. t.m., ob 21. uri. Avtobus bo odpeljal iz Trsta (Trg Oberdan) ob 15.15, z Opčin ob 15.30 in s Proseka ob 15.45. Cena vožnje je 12.000 lir, cena za skupno večerjo po končani tekmi tudi 12.000 lir. Ker je čas za potrditev avtobusa samo še danes, 24. t.m., prosimo vse interesente, da se dotlej prijavijo pri potovalnem uradu «Aurora» - Trst, Ul. Cicerone 4, v trgovini čevljev Malalan - Opčine ali v cvetličarni Nadja na Proseku. • • • ŠD Olympia priredi v nedeljo, 27. t.m., v Rablju društveno tekmovanje za člane in prijatelje v veleslalomu in teku. Prijave še danes. 24. t.m., zvečer pri odbornikih (Vrtovec, Vižintin, Kranner) ali v trgovini Košič v Raštelu. ter v baru Roman v Ul. Roma. Na razpolago bo tudi avtobus. * • • Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 24. t.m., ob 20. nri na stadiona «1. maj*. Jadralni klub £upa iz Sesljana obvešča člane, da bo 11. redni občni zbor jutri, 25. februarja 1983, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: L otvoritev, 2. nagrajevanje, 3. sprememba statuta, 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika in gospodarja, 5. pozdravi gostov, 6. diskusija. 7. razrešnica odboru, 8. volitve novega odbora, 9. razno. Vabljeni vsi člani. Odbor. Tudi Bogateč (Sirena) v državni selekciji Pred kratkim je italijanska jadralna zveza F1V poklicala v Livorno, kjer je bila 3 dni zbrana državna selekcija v okviru priprav na olimpijske igre (razred «finn») tudi predstavnika Sirene Lorenca Bo-gatca. kar je lepo priznanje za Bo-gatca samega kot tudi za društvo. Lorenzo Bogateč je začel najprej pri »optimistih*, nato je prešel v razred »Evropa*, kjer so ga opazili tudi conski trenerji, saj je bil vedno med boljšimi, njegova vestnost tako pri treningih ter uspešnost na regatah pa je bila sedaj lepo popla čana. žu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška, 20/2, tel. 76-73-04). Kot vsako leto bodo tudi letos predstavniki društev predstavili popolno polo svojih tekmovalcev ter jih tako avtomatično vpisali. Člani SPDT pa, ki bi radi tekmovali za to društvo in niso avtomatično vpisani, kot so npr. člani tekmovalne skupine, ki so redno vadili na Zoncolanu, se lahko vpišejo v torek, 1. marca, na sedežu društva od 19. do 20. ure. Vse podrobnosti bomo še javili. Predavateljska sezona SPDT Drevi se bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu nadaljevala predavateljska sezona SPDT. Ob 20. uri se bo namreč pričel družabni večer $ prikazom diapozitiv na temo: »Pohod na Durmitor». Predaval bo Branko Bratož iz Kopra, ki bo prisotne spomnil na pohod, ki so ga lani avgusta člani SPDT opravili skupno s planinci Obalnega planinskega društva iz Kopra. Iz Kopra je tokrat najavljenih kakih dvajset planincev, tako da bo to res prilika ponovnega srečanja in družabnosti. Teden pozneje, m sicer v petek, 4. marca, pa bo svet v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška, 20/2) predavanje SPDT, tokrat pa bo znana slovenska alpinistka iz Ljubljane Marija Štremfelj govorila o lanskoletni jugoslovanski ženski odpravi na Pamir. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, sodilo pa bo v okviru praznovanj dneva žena 8. marca. Po slovenskih osnovnih šolah pa vztrajno predava novinar Lojze A-bram. Pred tednom dni je obiskal dve slovenski mestni osnovni šoli, in sicer uši rok*, v Ul. Donadnni in «Župančič» pri Sv. Ivanu. V obeh ;e predaval o Kitajski, otroci so ga, kot povsod, tudi tu zelo navdušeno sprejeli. Kaj pa alpinisti? Še kratka alpinistična novica. Vodstvo AO SPDT se je pred kratkim udeležilo srečanja s člani alpinističnega odseka Obalnega PD iz Kopra. Srečanje je bilo v Tumovi koči na Slavniku, govor pa je med drugim bil o poglobitvi obojestranskih srečanj in stikov, o morebitnih skupnih akcijah, o skorajšnjem alpinističnem tečaju, ki ga bo v kratkem priredilo AO SPDT ter še o marsičem drugim. (D.J.) Zmaga Kuvajta KUVAJT — V prijateljski tekmi je reprezentanca Kuvajta premagala belgijskega prvoligaša Water-scheia z 2:0. Uisdnistvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečno 9.0C0 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 24. februarja 1983 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADI I — DZS 61000 U|Ut)l|ar»o Gradišče 10/II. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 min) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IV* 18% Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih de/tu v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel lzd«i in tiska :H član italijanske zveze časopisnih frst založnikov FJEG ZRAČNA GUSARJA STA SE PREDALA IN OSVOBODILA POTNIKE Na letališču v La Valletti srečen konec ugrabitve libijskega potniškega letala Ugrabitelja sta častnika libijske vojske - Dom Mintoff jima je obljubil, da ju ne bo izročil Libiji in da bosta lahko odpotovala v državo, ki ju bo sprejela LA VALLETTA - Včeraj ob 14. uri se je na letališču v La Valletti končalo trpljenje in strah potnikov libijskega letala «boeing 727», ki »o bili 65 ur prepuščeni na milost in nemilost zračnih gusarjev. Malteški premier Dom Mintoff je torej prepričal ugrabitelja, da sta izpustila vseh 153 potnikov in šest članov posadke. Zagotovil pa jima je. da ju ne ho izročil libijskim oblastem in da bosta lahko ostali na Malti, dokler ne bo kaka država pripravljena jima nuditi političnega zatoci-čišča. Odločnost malteških oblasti, da ne popustijo ugrabiteljema, je bila torej uspešna. Do zadnjega sta skušala zračna gusarja izsiliti gorivo m hrano za nadaljevanje svoje poti. zadnje ure so bile do skrajnosti dramatične. Najprej sta grozila, da testa razstrelila letalo, nato pa sta pozvala oblasti, naj kar pripravijo tovornjake, da bodo nalagali trupla umrlih potnikov. Dom Mintoff pa jima je na vse te grožnje vračal milo za drago. Prišlo je celo do o-strega prerekanja in žalitev. Odločnost in nepopustljivost pa ni bila zaman. Zračna gusarja sta se oprostila premiera za žalitve, obenem pa sta spoznala, da lahko samo mal-težke oblasti preprečijo, da bi padla v roke Libiji. Ob tem je bilo bistvenega pome-1 na, da so malteške oblasti odločno zavrnile libijski predlog, da bi bili | posredniki na pogajanjih. Malta si- j je bala, da bi prisotnost libijskih funkcionarjev še zaostrila položaj. , Ugrabitelja sta namreč večkrat po ! udarila, da raje umreta, kot da bi padla v roke Libiji. Ko sta torej ugrabitelja spoznala, da bi Jima vsako nadaljnje čaka nje le škodilo, saj je obstajala ne 1 varnost, da jima kdo od potnikov j zaradi pomanjkanja hrane in pitne j vode še umrje, sta pristala na mal | MILAN — Namestnika državnega pravdnika Pierluigi DelTOsso in teške pogoje, da se predata obla-i Ltiigi Fen.zia nadaljujeta preiskavo v zvezi z nezakonitim upravljanjem stem in izpustita potnike. _ zadnjih let podjetja Rizzoli in sta v zadnjih dneh zaslišala še vrsto Točno ob 14. uh sta zračna gu- upraviteljev in članov sindikalnega sveta podjetja samega. Ta zasliše-sarja zapustila letalo. Takoj za nji- vanja se bodo še ■ nadaljevala: dal bi' imela pheiškiMilca jasno sliko, ma pa ostali potmki.kiso jih, takoj Medtem pa je najmlajši izmed bratov Rizzoli. Alberto, vložil priziv na co ^Malteške oMasti^so^namreč"^'mi,ansko ^sodišče..svobode* a namenom, da bi to izničilo zaporni nalog co. Malteške oblasti so namreč v zara(lj ./ir,e!ns!iega šlecaja, ki ga je prejšnji teden izdalo milansko državno pravdništvo. Porotnika libijske vojske At-Tavati Mansur Almahdi in Abdesalam Abn Kidžla, ki sta ngrabila libijski »boeing 727», zapuščata letalo (Telefoto AP) V Peruju je padla «camarada Carla» LIMA — V krvavem spopadu s posebnimi oddelki perujske civilne garde, je skupaj z drugimi petdesetimi gverilci skrajnolevičarske skupine «Sendero luminoso», izgubila življenje Carlota Tello Cutti, neustrašna borka, ki so ji na Andskem višavju pravili «camarada Carla». 22-letna bivša študentka univerze v Huamangi, je s 150 gverilci sodelovala v najostrejšem oboroženem spopadu med civilno gardo in skupino «Sendero lumincso» po letu 1980. ko je skupina napovedala od prto vojno limski vladi. Dekle, znano po svoji krvoločnosti, je nasledilo mit pred letom padle Edith Lagos, ki je za prebivalstvo Aya-cucha predstavljaja «herojsko žensko revolucije*. Dekle je bilo resnično neustrašno: opisujejo jo kot ponosno in krvoločno borko, saj je po pripovedi mnogih očividcev osebno izvršila mnoge smrtne obsodbe tako imenovanih »ljudskih sodišč*, ki jih je ustanovilo «Sendero luminoso*. S svojo lahko avtomatično puško je sodila županom, guvernerjem, premožnim trgovcem in politikom, ki si po BENEŠKI DNEVNIK V PROSTORIH KULTURNEGA DRUŠTVA IVAN TRINKO Prešernova proslava posvečena stikom med Benečijo in Tolminom Nastop domačih instrumentalistov, razstava slikarjev in nastop okteta Simon Gregorčič iz Tolmina ČED.AD — V prostorih kulturnega društva Ivan Trinko sta istoimensko kulturno društvo in Zveza kulturnih organizacij Tolminske priredila Prešernovo proslavo, posvečeno stikom med Beneško Slovenijo in Tolminsko. Za to priložnost so se v prostorih društva v Čedadu zbrali domačini, gostje in številni nastopajoči. Izvajalcev programa bi moralo biti neprimerno več kot jih je bilo, tako z beneške kot s tolminske strani, vendar jih je gripa prisilila, da so ostali doma. Zaradi tega je odpadla igrica Pika bi živeli, ker so izdali ljudstvo*. Med številnimi gverilskimi akcijami, ki se jih je Carla udeležila, je dvignila največ prahu osvoboditev 220 zapornikov iz ječe v Ayacuchu, med katerimi je bilo 110 članov «Sendera». njenem mnenju «niso zaslužili, da Nogavička, ki bi jo morali zaigrati tolminski otroci. Med navzočimi so bili številni Beneški Slovenci, slovenski beneški župniki, iz Tolmina so prišli predstavnica Zveze kulturnih društev Danica Hrast, Pavle Kalan, predstavnik kulturne skupnosti, Marjan Černigoj, predsednik Društva slikarjev amaterjev, iz Gorice pa predstavnik ZSKD Zdenko Vogrič. Prisotne je pozdravil predsednik društva Beppino Crisetig, ki je povedal, da tudi Beneški Slovenci, kot vsi drugi Slovenci, prirejajo praznik slovenske kulture v počastitev našega največjega duha, Fran- RIM — šest milijonov lir so od nesli štirje mladi roparji, ki so vlo mili v spalnice treh duhovnikov v cerkvi svetega Sebastjana v Rimu, pri čemer so enega laže ranili. V zadnjih dneh so bili rimske cerkve in verski zavodi že večkrat tarča podobnih napadov. četa Prešerna. Prejšnja leta so današnji dan posvetili nekaterim specifičnostim v zvezi s slovensko kulturo v Benečiji in še zlasti v zvezi z življenjem in ustvarjanjem I-vana Trinka in vsemu, kar je povezano z njegovim imenom. Tako so se spomnili tudi tridesetletnice izhajanja Trinkovega koledarja. Letošnjo prireditev pa so posvetili sodelovanju s Tolminsko. «Proslava želi potekati v znamenju odprtosti in sodelovanja, ki naj se v prihodnje še bolj poglobi in utrdi. S tem bomo največ prispevali, da bodo že sedaj vzgledni odnosi med obmejnimi narodi še naprej ostali trden most dobrih sosednih odnosov,» je dejal Beppino Cristetig. V kulturnem programu naj najprej omenimo uvodne besede umetnostne zgodovinarke Maje Jerman Bratec. Govorila je o slikarjih, ki so na prostovoljni osnovi, brez kakršnihkoli akademskih naslovov na široko zajeli predvsem krajinske motive, prijetne našim očem. Marsikateri med njimi se je povzpel do zavidljive višine, vsi pa so kot krajinarji tudi ustvarjalci dokumentov, ki bodo ostali zanamcem. Poleg slikarjev so nastopili tudi PREISKAVA 0 PODJETJU RIZZOLI Radikalci so zahtevali zaplembo dela imetja pričakovanju morebitnega zapleta in tragičnega konca namestile v neposredni bližini letališča poljsko bol ni.šnico, da bi v najkrajšem času nu dili prvo pomoč. Po prvih vesteh je zdravstveno stanje vseh potnikov še kar zadovoljivo. Celo deset najmlajših otrok od 2 mesecev do 7 let starosti je kot kaže dobro preživelo težko preizkus njo. da so le nekoliko dehidriram Prav tako se dobro počutita obe nosečnici. Vsi potniki razen italijanskega inženirja Giuseppa Gandol-fija so Libijci. Prav tako sta Li bijca ugrabitelja. Malteške oblasti trdijo, da sta ugrabitelja dva častnika libijske vojske, ki se ne st in'a TAJNIK ITALIJANSKIH SOCIALISTOV PREDAVAL NA BEOGRAJSKI UNIVERZI CRAXI0 VLOGI PŠI V ITALIJANSKI DRUŽBI TIR 0 ODNOSIH S KOMUNISTIČNO PARTIJO V zvezi z vprašanjem evroizstrelkov je Craxi menil, da je SZ z namestitvijo SS 20 kršila ravnovesje v Evropi Od našega poročevalca BEOGRAD — Odnosi med socialisti, in komunisti, zgodovinski kom promis, stališče o evroizstrelkih, rdeče brigade: to so bile osrednje V s vrlem prizivu Alberto Rizzoli zatrjuje, da ne ve od kod je prišla I vprašanj, s katerimi s0 štu-vsota več kot 5 milijard lir. ki jo je dobil, ko je zapustil družinsko < entl fakultete za politične vede na podjetje vred tremi leti. Kaže pa. da državno pravdništvo ne bo upo- 1 beoeraiski univerzi kar zasuli Bel Milansko civilno sodišče je včeraj ukazalo Rizzolijem. da morajo \ predavanju namenjena prav vlogi v tekil dvajsetih dni plačali okrog 3 milijarde in pol v zvezi z nekim j socialistične stranke v italijanski posojilom, ki so ga bivši predsednik podjetja in njegova dva sina prejeli' družbi in odnosom med komunisti od Mediooanee za papirnico v Maržabottu. Posojilo 5 milijard bi bili j in socialisti. Cra.vi je začel pri letu morali odplačati do 3(1. novembra 1983. leta. Pa še nekaj. Predstavnika j 1921. to je pri odcepu komunistov radikalne stranke poslanca Rocella in Teodori sta včeraj na tiskovni ! od socialistične stranke. Dajal je. ti na Craxija. ki je v torek zvečer konferenci zahtevala zaplembo 10.4% imetja podjetja «Fincoriz Rizzoli*. ker naj bi le to pripadalo loži P2. Med neko družbo P2 in Rizzoli naj bi bil v veljavi podpisan sporazum, po katerem bi morala zloglasna prostozidarska loža prevzeti kontrolo nad dnevnikom «Corriere della Sera*. da je takrat komunistična partija zagovarjala stališče, da je treba z revolucijo doseči diktaturo proletariata. da pa so sedaj stališča KP1 nost. ko je dejal, da napadajo socialiste, ker so v vladi, oljenem pa pravijo, da so proti predčasnim volitvam. Kar pa zadeva bodoče perspektive jc Cravi dejal, da so komunisti «30 let razlagali, da je SZ domovina socializma, sedaj pa so odkrili, da PRIMORSKE VESTI Ugodne razmere za razvoj sožitja med prebivalstvom v piranski občini Na sestanku komisij za vprašanja italijanske narodnosti so govorili o rezultatih demografske raziskave ta z Gadafijevo politiko. Druge agen cijske vesti trdijo, da so ugrabite iiliiiiiiiiiiiiiiiiilllllliiiiHllinillii"i...........umil......... i•• i>iI■■ itnaitM:i poudaril. da obstajajo dokazi o stikili med italijanskimi teroristi in češkoslovaškimi ter sedaj bolgarskimi državljani. Alda Mora so ubili z orožjem češkoslovaške izdelave, je poudaril in dodal, da to po eni strani ne po meni nič, ker je pač orožje mogoče kupili, je pa o vsem tem mnogo indicov, ki vodijo vsi v eno samo smer. In končno vprašanje socializma v svetu: socializem, je dejal Craxi, ni več antiteza kapitalizma. Vprašanje socializma je danes vprašanje boja proti velikim razlikam v svetu, proti razlikam med razvitimi in nerazvitimi, pa tudi vprašanje obrambe osnovnih človekovih vrednot, kot je enakopravnost, in končo vprašanje prizadevanja za družbene vrednote, kot so mir, varnost in neodvisnost. BOJAN BREZIGAR člani okteta Simon Gregorčič, ki J® vodi Metod Bajt. Njegovo petje »4 slike so se tako zlili v enoten n-met-niški prostor, ki je lepo učinkoval. Poleg okteta so nastopili tudi ®" troci, ki obiskujejo glasbeni pouk Na svoje majhne inštrumente •>* pod vodstvom prof. Nina Specogne lepo zaigrali preprosto skladbico m s tem pokazali, kako lepo napredujejo v šoli. (gv) MARIBOR — Danes bo v M®”: boru zanimivo srečanje s 'tržaških književniki, ki najbrž presega okvir golih literarnih večerov. Srečanj* sta namreč priredili založba Obzorja in mariborska Mestna knjižnice, dve največji maril orskt kulturni ustanovi, ki bosta tako skušali me-Tržaškem zalivu. Ob tem pa bo tu' vsaj del literarne ustvarjalnosti °° tržaškem zalivu. Ob tem pa bo tudi uradna predstavitev pesniš1'n zbirk Marija Čuka cSuho cvetje* in Aleksija Pregarca t.Moja pot d° tebe-D, ki sta konec lanskega ieja izšli pri mariborski založbi. Sreča' nja, ki bo ob 18. uri v veliki citat' niči knjižnice na Rotovškem trgU' se bodo poleg njiju udeležili se Marko Kravos, Ace Mermolja 18 Ivanka Hergold. ‘Ti o Opontba k «Don Lorenzu» (Nadaljevanje s 4. strani) - v glavo, da sem kot privatnik P° svojem življenju in delovanju P°' polnoma drugačen, kot pa so nekateri moji junaki. Nisem jim vedel pojasniti tega drugače, kakor s tem, da sem rekel, da tttpi Dostojevski ni bil morilec, kot J’ njegov Razkolnikov, in da verjet' no tudi Shakespeare ni bil lopo0’ morilec in intrigant, kakršni s" premnogi junaki njegovih dram-Pa tudi Goethe se ni ustrelil, k®1 se je ustrelil njegov drugi, mio' dostni, «jaz» — Verther. Naj torej zagleda .. ee ameriških priseljencev, ki -s0 P-e stali v Liberiji vladajoča elita’ ^ strmoglavil v udaru leta 198dj. muel Doe, pripadnik lokalnega 1J stva. T,o- Sedanja zaostritev s Sierra ^-e nejem pa ogroža tudi sodelova^, obeli držav, skupaj z Gvinejo v ^ ganizaciji reke Mano. Voditelji članic te organizacije »o se .sej*, nedavno in obsodili nigerijskii o izgonu dveh milijonov nezakoo priseljencev. Toda kmalu zatem _ tudi liberijske oblasti aretirale čje število tujcev, med njimi v« a sosednjega Sierra Leoneja. ™ je ravno to spodbudilo objavo sp% nega članka v fretoivnskem c* TIT DOBERSE*