ilJ3::i RAVNATELJ Št. 129 poštnina poraSnnjaui (C. C. een ta peste) List izkaja vsaki dan S mesecc L 22.— l> 6-50 vet. — V širokocti 1 kolone aice, zahvale, posl V Trstu« v sredo, 1, junija 1927. Posamezna Številka 30 cent. Letnik Lil ž^iedeljka. Naročnina: za 1 na«sec L 8.—. oelo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno * 30 stot. — Oglasnina za 1 mm proatora trgovske in obrtne oglate L 1.—, za osmrt-L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.— i na prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravnfttvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'AssU 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izkljtačno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvn. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirsnft •isma te ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarna «Edinost*. PoduredniStvo v G o r i o i : ulica Gioaufc Cardeeci it. 7, L n. — TeleL it. 3JL Glavni in odgovorni urednik; prof. Filip Peric. V znamenju „prestiža Ko smo govoriti pred par tedni na tem mestu o odnošajili toed Rusijo in Anglfjo po znanem «Oiicmmu», kii ga je poslala angleška vlada Moskvi, smo rekli, da je pretrpel l>ri tem •po ruskem odgovoru «prestiž» londonske vlade velik udarec. Kor pa je vodilno načelo v&e eške tlipiomac i je — kakor 'SŠC-CT vsakega imperializma -— v prvi vr&li prestiž, je bilo pri-Safcvati, da je angleška vlada le za.ča>no obmolknila. Dogodki zadnjih dni, prekinitev diplomatskih odnošajev z moskovsko \iado, ki je sledila preiskavi v ruski trgovinski misiji v Londonu, so popolnoma potrdili naša predvidevanja. Prav teko so dokazali ti dogodki, da je najnevarnejša rusko-.anglfSfca fmirta — kot smo tudi že zapisali — ravno na angleških tleh samih, to je tam, kjer se je Rusom kljub vsej pozorne«*! angleškega notran. ministrstva posrečilo zrevol učioni rati en del angleškega prole-tariata. Dogodki, ki so čk>vedli do prekinitve diplomatskih odnošajev, so se odigrali tu in Kitajska, Indija in druge dežele, kjer so križajo interesi teh dveh držav, so le postranskega pomena, in to tem bolj. sedaj, ko je naetai na Kitajskem relativen mir ter je skoro popolnoma ja^nehala propaganda. proti Angležem in drugim inozem- Slter* pa je spor jmed tema dyeroa državama 'izviren, njego^.' i vzroki tičiio v samem obstoju Angine in Rusije, dveli narodov, ki predstavljata dva rasti č na. sveta v vsakem oziru. Zato je rusko-a«gle£ko nasprotja neodpravljivo. Daleč smo torej od tega, da bi šlo tu za fle-k-ak režimski spor, na pr. mod komunističnim in kapitalističnim socialnim rodom. Ce ni sedanji režim v Rusiji v ničemer drugem izraz narodne volje, je pa gotovo, da je s svojo odločno proti angleško politiko v skladu z naj-prtstnejšim čustvovanjem sleJirnega Rusa — od velikega kneza Nikolaja Niko-lajeviča do zadnjega sibirskega mttžika. taborno pravi torej včerajšnji o samih obstojnih pogojih obeh držav.» S svcjiin zadnjim korrJ.com proti Moskvi angleška vlada ne moro tore i zasledovati cilja, da bi izsilila rešitev tega izvirnega in večnega spora, kajti edina rešitev bi obstojala ali v j/ropa-sti angleškega ali ruskega svetovnega. carstva. Pripisovati bankirjem v Londonu ta namen v sedanjem hipu bi pomenilo jim delati slabe komplimente. Preostaja torej le vprašanje < prestiža», ki ga mora držati angleška konservativna vlada visoko toliko napram domačim revolucionarnim laburistom kolikor napram izvenevropskim n vrodom, ki jih ima pod svojo oblastjo ali jih hoče ohraniti P^d svojim vplivom. Demonstrativna, prekinitev odnošajev je bil »a Anglijo edini prestižni izhod v sedanjem položaju. Vojna, do katere je od prekinitve diplomatskih odnošajev le en korak, ne bo sledila. Na eni etra/ni je dala razumeti angleška vlada, da hoče ostati le pri prestižni bitki, ker je izjavila, da zastopstvo ruskih zadrug Še nadaije lahko ostane v Londonu kot privatna trgovinska a-gencija, a na drugi strani se ne vidi, kje bi se mogli ti dve dr-£avl druga drugo resno raniti. Težavna stvar je vojna med kitom in medvedom. Ali mora kit na suho ali medved na morje, dru trače se ne moreta udariti^ pa naj se Se tako sovražita. Takšen je položaj med Rusijo in Anglijo vedno bil in se tudi danes ni spremenit Meje Indije so močno utrjene deloma po neprehodnih gorah, deloma po umetnih trdnjavah. Rusija bi morala vreči v to smer ogromno armado in poleg tega Se prehoditi) Afganistan* državo, ki se nahaja med Rusijo in Indijo. Ta najobčutiji vešrja točka Angine je torej dobro »varovana. Na drugi strani pa ima Anglija še manj modtaosts za direkten napad na Rusijo. Krimska vojna, kakor pred 60 let*, s© ne more ponoviti, če ne sodeluje tudi Turčija. Ta pa je sedaj v prijateljskih od noša jih z Rusijo. Morda pa bi mogla poskusiti Anglija z novo izdajo krimske vojne v baltiških krajih, prt čemer bi mogla računati wa pomoč Romunske, Pol jeke in baltiških držav. 'M načrt bi imel kafkiseffi izgled na uspeh le v slučaju, da bi imele te države varen svoj hrbet pred Nemčijo, z drugimi besedrani, če bi se jim pridružila Nemčija santa. To pa je sedaj zopet izključeno. Zato ne preti tudi od te strani nobe-na resna nevarnost za mir. Do vojne bi moglo torej priti le v slučaju, da jo sama hoče. Tudi to pa je, kot v»e kaže, izključeno, kajti tudi ta država ima mnogo nufn.ejftih poslov, nego je vojna- Preostalo bi Angliji še orožje f*o&p*4mr-skega bloka, toda torti ta načrt je neizvedljiv. V ostalem je iz-stradanje Rusije met^vreljiva stvar. En «po»tiven» uspeli pa bo angleški kor^k le imai, in sicer bo obstojal v tem, da bo postala radi te napetoefci, dasi bree neposredne vojne nevarnosti, popolnoma breepred met«; *ako-imenovana raeui » poroča njegov pesefcni poročevalec Iz Tk*ane, da so bil aretirani v Draču tolmač j ugo&lovenskega poslaništva Djurasović, neki ai-banafei orožnik in dva črnogorska Šoferja. Aretiran ci so osumljen špijonafee v korist Jugoslavije. Jugosknrenski poslanik v Albaniji je baje protestiral proti aretaciji tolmača, Češ da ga SPIti diplomatska imuniteta. Na protest jugoslovanskega poslanika je haje odgovorila albanska vlada, da je Djurasović po narodnosti sicer Črnogorec od-bosuo Grk, a albanski državljan in da ni bil prijavljen vladi kot dan poslanskega osobja. Do sedaj Se ni mano, kaj je našla noiioeja pri areLLrancih, toda alban^ca vlada upa, da je pri-šksk na sled široko razplet eni SpiionaSnf orgarkfoaciji. Aretirane i so bili v svrho nadaljne preiskave prepeljani v Tirano. Po poročilu omenjenega po-aočevaiea je bila po noči med M. in 27. mata napadena na al-h»niBo-j ugosloven ski meji pri KScaj Mercurf od oborožene tolpe aifcaaoka obra e j na straža. Od Albancev sta bila ranjena dva vojake., ki sta bila prepelja-v AmUco bolnico. vOno razumeli in odcArllL Sa- Velike SVe2aHOStI mo nekateri beograjski listi so Senat odobril proztina ga ministrstva. - g^a poslaaake RIM, 31. (lav.) Danes popoldne sta zasedala istočaeno oba zakonodajna zbora, senat in poslanska zbornica. Senat je odobril proračun manlstrstva za zunanje zadeve, poslaneka zbornica pa je nadaljevala razpravo o proračunu fioančnefjpa ministrstva Predsednik visoke zbornice on. Tittoni otvarja sejo ob 16. uri. Po otvoritvenih formalnostih preide senat takoj k razpravi oziroma čitanju poaar meznih poglavij proračuna ministrstva za zunanje »utove. Senat odobruje ptx>njjwn brez slelierne ra-zprave s 137. proti 17. gl-aso^vom. Nato sprejme ie razne druge zakonske n-ačrta. Predsednik on. Tittoni zaključi sejo ob 17.40. Nekoliko bolj živajma je bila seja posLamake zbornice. Po otvoritvi glajsuje parlam&nt o pi\)šnji za uvedbo sodnega postopanj a proti poslancu Bar-duzziju radi dvoboja. Poslant&ka zbornica pi*ošnji ne u§podi. Po sprejetju in odobritvi raznfti dekretov prehaja zbornica k razpravi o proračunu finančnega ministrstva. Prvi povzema besedo poslanec on. Rotigliano, ki poučka*j a takoj ob začetku svojega govora, da je fašistov-ska vlada dosegla tri velike uspehe: ravnovesja v državnem budgetu, uredttev medzavezni-ških dolgov in konsolidacijo notranjega dolga. Govornik je mnenja, da sedanji državni dohodki v znesku 21 milijard lir ne bodo zadostovali za razvoj in okrepitev države. Po njegovem mnenju, ki je Mcer v nasprotju s prevladujočim mnenjem, bi bilo možno zvišati državne dohodke še za tri do Štiri milijarde lir, ki so potrebne za nujne državne izdatke. Največje davčno breme je naioženo onemu poldrugemu milijonu državljanov, ki plačujejo skoro Štiri milijarde dopolnilnega davka m davka na prebitno bogastvo. Delavski razred, ki ni bil t vojni, bi ne smel iabegati plačevanju davkov. Tudi delavci morajo izpolniti svojo dolžnost napram državi, ki jo "bodo znali potem bolj ceniti in ljubiti, ko postane z njihovimi žrtvami bolj silna in mogočna. Za poslancem on. Rotigiiano*n se prielasi k besedi Še poslanec on. Šansone, ki razpravlja o kon-sumentni politiki, nakar zaključuje predsednik ob 17.45 sejo zbornice. Misija ttaH|aa»fctgo rdečega krfta zapustila Albanijo. RIM, 31. (Izv.) «11 Giornale d'Italiafc prinaša iz Drača vest, da je v pondeljek zvečer odpotovala na parniku Metković misija italijanskega rdečega križa. Ob njenem odhodu je pozdravil misifo albanski polkovnik Ghi-lardt, ki je v svojem poslovilnem pvoru poveličeval zaslužno delo misifo. _ Peltm banka NEAPSLJ, 31. (I»v.) Semkaj je doSk> porottlo o nepričakovanem polomu banke v Vioo Eguanea, ki je bila eden najvažnejših *eearoih zavodov na to-rentinekem pol«toku. Ko je policija odprla blagajno banke, je nagla v njej poldrugo liro gotovine. _ ^Jama uMMgMMA ■MiMMM fll hAMIMMI qiT! rsnenga priieis v Enpn tarškamn novinarja RIM, 31. (Izv.) Agenciji mo» poročajo iz Carigrada: Glavni urednik lista «Republika Nady» in poslanec v angorekem parlamentu je Imel z romunskim poslanikom v Beogradu daljši tnterview, tekom katerega mu je podal romunski poslanik aanlmtve izjave o nalogah Male antante in o njenih odnodajih lUbpram Ogrski in Bolgarski, predvsem v slučaju zapleti j a j ev fn oboi-oženih konfliktov. Ro-Htunski poslanik je dejal: Glavna naloga Male aaitante je ohranitev miru. Držve, ki jo sestavljajo, so zadosti močne, da lahko jaaa*jo za mir na Balkanu. Mogoče je, da se bo čez nekoliko časa Mala mrtanta ojačila potom Turčlie ali ke;ke druge balkanske dr&ave, toda trenutno se ne čuti potoeba take razširitve, ker se smatra Mala antanta kot dovolj krepka v svojem sedanjem sestavu. Turški urednik in poslanec je omenil, da si je Turčija nadela nalogo opazovalke in da se ji zdi čudno, da je ravno v trenutku nevarnosti konflikta med Italijo in Jugoslavijo Romunija sklenila prijateljsko pogodbo z Italijo. Zdi se mu neverjetno, da more biti ena država ob enem in Istem času prijateljica dveh nasprotujočih si držav. Romunski poslanik je odgovoril, da resnična nevarnost oboroženega konflikta med Italijo in Jugoslavijo ne obstoja. Z druge strani pa je bistvena naloga Male antante slediti dogodkom med Ogrsko In med Bolgarijo in med Malo antanto. Mala antanta je mnenja, da bosta ti dve državi na vsak način poskušali otresti se bremen, ki so jima jih naložile mirovne pogodbe. S tega staliSča je treba promatrati odnošaje Male antante. Pogodba, sklenjena med Romunijo in med Italijo ne o-slaimje Male antante. Romunija ni nikdar skrivala svojih načrtov napram drugim državam, ki sestavljajo Malo antanto. In že na predidočem zasedanju Male antante je javila ostalim članicam, da namerava skleniti prijateljski pogodbi s Francijo in Italijo. To namero Romunske sta ostali dve državi tudi pra- se pokazali vznemirjene. Reči Tam hočem samo to, da predstavljata glavni vzrok obstoja Male antante Ogrska in Bolgarska. Ako bi došlo do oboroženega konflikta med Italijo in Jugoslavijo, bi Bolgarska ne mogla napasti Jugoslavije, ker bi v tem slučaju takoj nastopila Mala antanta. In isto velja tudi za Ogrsko. _ Huda nesreča na rimski ulici RIM, 31. (Izv.) Danes ob 12.15 ' je došlo v ulici Cola di Rienao do strašne nesreče. Ko je hotel 121-letni Josip Ta>furi, uslužbenec v neki neapeljski restavraciji prekrižati na kolesu cesto, mu je pridrvel nasproti tramvajski vo®, ki ga je podrl na tla. 'Ko je zavirač hipoma ustavil •voo, so opazili mimoidoči, da so tramvajska kolesa stisnila nesrečnega mladeniča. Na mesto nesreče so bili nemudoma pozvani ognjegasci, ki so dvignili težki tramvajski voz ter osvobodili povoženega nesrečnika. Težko ranjeni mladenič je bil takoj prepeljan v bolnico. Ko pa je bil postavljen na operacijsko mizo, je bil že mrtev. Analfabetizam v Italiji RIM, 31. Agencija «La Recen-tissama* poročaj, da analfabetizam v zadnjih letih stalno pojema. L. 1911 je na vsakih 100 oseb, nad 6 let starih, prišlo povprečno po 38 analfai>e4ov. Leta 1921. je ta odstotek padel na 27. Kar se kulturne stopnje tiče, stoji na prvem mestu Tridentin-ska Benečija, ki ima 2 odstotka analfafcetov; za njo prideta Benečija in Julijska Benečija s 14 odstotki. Na zadnjem mestu stoji K&labrija s 53 odstotki, pa zaznamuje kljub temu lep napredek, kajti 1. 1911 se je število analfabetov v Kalakrlji sukalo med 70 in 75 od sto. Razpuščeno n draženje RIM, 31. Odbor Udruženja italijanskih katoliških športnih društev je na svoji zadnji seji sklenil razpustiti udruženje ter prepustiti posameznim društvom, da se vpišejo v nacionalne federacije, postopajoč pri tem sporazumno s krajevnimi cerkvenimi oblastmi. De PJnedo bo nadaljeval svoj polet v pondeljek HAERTA, 31. Poveljnik De Pinedo je sklenil nadaljevati svoj polet v pondeljek, ker računa, da bo do tedaj njegov hi-droplan že popravljen in zmožen za polet (Jo Lisbone in Rima. Letalec upa, da se bo povrnil v domovino 8. junija, če se vreme ne bo skazilo. Nota angleške vlade preti egiptovskim nacionali* listom KAIRO, 31. Angleški višji komisar Lord Lloyd je včemj popoldne izročil egiptovski vladi noto londonske vlade, ki se nanaša na nameravano reformo egiptovske vojske. Nacijonalisti so namreč predložili zbornici načrt za zvišanje števila vojakov ini za odpravo «sirdarja», poveljnika egiptovske vojske v vojnem času. Še vsak < sirdar» je bil do %edaj angleški general. Egiptovski nacijonalisti so hoteli, da bi se mesto »sirdarja^ kratkomalo odpravilo, ker so računali, da se bodo na tak način rešili tudi angleškega generala. Angleška vlada je na vse pristala, samo glede zadnje in najvažnejše točke, glede «sir-darja» je postavila svoj veto. Londonska vlada pravi v svoji noti, da hoče sodelovati z egiptovsko vlado v vseh vprar-šanjih, ki zanimajo Egipet, predvsem pa pri vprašanju državne brambe. Obenem z noto je angleška vlada poslala v Aleksandrijo tudi tri vojne ladje, ker hoče •braniti tujce pred morebitnimi izgredi egiptovskih skrajnežev.» Vlkaifl v Združenih državah. PARIZ, 31. Iz New Yorka poročajo, da je v vzhodnem delu države Tennessee in v zapadnem delu Virginije divjal silovit orkan, ki je zahteval šest človeških žrtev. Mnogo oseb pogrešajo. V Kentuckyju je divjal Se sil-nejši vihar, ki je zahteval kakih dvajset človeških žrtev. v Nišu BEOGRAD, 31. (Izv.) Z današnjim dnem se je pričelo politično zatišje, ki b o trajalo več časa, verjetno celo nad teden dni. Ministrski predsednik Velja Vuk i če vic in drugi ugledni politiki so danes odpotovali v Niš, da prisostvujejo jutrišnjim velikim narodnim svečanostim povodom odkritja spomenika borcu za svobodo Sindjeviću v Nišu. Svečanostim v Nišu pri-svuje tudi kiaij Aleksander, ki je danes krenil iz Vrnjačke banje proti Niču. Po niških sve čanos tili bo kralj bržkone odpotoval za nekaj dni v Topolo te»r se najbrž v pondeljek, 6. junija, vrnil v Beograd. Predvolilno razpoloženje v Beogradu je v polnem razmahu. Povsod govorijo samo o bližnjih volitvah in celo o kandidaturah, čeprav volitve še niso razpisane. Zanimiva je govorica, da nameravajo radikali postaviti za kandidata v Beogradu svojega prvaka Aco Sta-nojevića, ki bo na ta način spet vstopil v politično areno.. V kratkem bi se naj sestal glavni odbor radi kal ske stranke, za katerega so vse priprave končane. Na seji glavnega odbora se bo poleg vprašanja izpopolnitve odborovega predsedstva razpravljalo tudi o razčiščen] u v radikalskih vrstah. SLS želi vstopiti v vlado BEOGRAD, 31. (Izv.) Dr. Korošec se je bil danes vrnil iz Vrnjačke banje, kjer je bil včeraj sprejet od kralja v arvdienci. To dr. Koro.?čevo avdijenco tolmačijo nekateri krogi kot njegov ponovni poskus, da bi SLS vstopila v volilno vlado. Dr. Korošec je dopisniku zagrebškega «0b-aora» potrdil, da želi njegova stranka vstopiti v vlado. Vojvodinska mesta nameravajo najeti 590 milijonov posojila SUBOTICA, 31. (Izv.) Danes dopoldne so se pričela posvetovanja med zastopniki vseh večjih vojvodinskih mest in med evropskim zastopnikom ameriškega bančnega sindikata Las-lom Lukačemj. Vfsa vojvodinska mesta nameravajo najeti večmilijonsko posojilo v skupni svoti 500 milijonov dinarjev. Subotica sama je pripravljena najeti posojilo v znesku 100 milijonov dinarjev. V slučaju, da potečejo začasna pogajanja ugodno, prispe v letalu v Subo-tico glavni ravnatelj berlinske banke «Marshal, Sield & Co.», ki bo potem odobril dotično pogodbo glede najetja posojila. Pola Negri bo zapustila film. PARIZ, 31. (Izv.) Pariškim listom poročajo iz New Yorka, da je filmska zvezda Pola Negri izjavila ob svojem prihodu v New York, da zapusti kinematograf, čim potečejo njene pogodbe. Keagres Zveze iig za Dražbe narodov Govov poslanca dr. Josipa Wil« lana. BERLIN, 31. (Izv.) Včeraj zvečer se je vršil v hotelu Esplar nada banket na čast udeležencem kongresa zveze lig za Družbo narodov. Na banketu je med drugimi govoril tudi voditelj slovanske narodne manjšine v Italiji dr. VVilfan, ki je v svojem govoru nagia^al potrebo solidarnosti voditeljev vseh narodnih manjšin v borbi za o5*-'guranje nacijonalnega in kulturnega razvoja narodnih majšin. Njegov govor so udeležene! sprejeli z velikim odobravanjem. Politične beležke Dunajska špijonska afera. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je bil nenadoma izgnan iz avstrijske republiko dunajski dopisnik moskovske «-Izvestije», Andrej Bakonyi, sin bivšega prvaka Košutove stranke in šefa tiskovnega oddelka z.unanjega ministrstva v Budimpešti. In dasi se je spočetka trdilo, da je bil izgnan radi goljufij, ki jih je zakrivil pri dobavi madžarskih konjev za rusko armado, je bilo vendar povsem jasno, da ima ta afera politično ozadje. In da je ta slučaj nanesel na odkritje špijo-nažne akcijo v velikem stilu. Pravi cilj Bakonyijovega bivanja na Dunaju je bila organizacija sovjetske Špijonske službe v sred nj evropski h državah. In jo je tudi organiziral. Uspelo mu je, da si je pridobil so-trudnike, ki so mu mogli nabaviti razne tajne informacije ali pa so sami bili v stikih z važnimi državnimi činitelji. Kolikor so mogle avstrijske oblasti ugotoviti, je imel Bakonyi v avstrijskem zunanjem ministrstvu dva zaupnika, ki sicer nista bila visoka uradnika, a jima so bili znani najbolj tajni podatki in sta mogla informirati Bakonyija o vsom mogočem. Eden teh njegovih zaupnikov je bila gospa Fuchs, ki je razpečavala politično korespondenco in je bila v političnih in novinarskih krogih zelo znana oseba. Oba uslužbenca sta bila takoj odstavljena in v nekaj dneh tudi vpokojena. Pri tej špijonažni akciji sta sodelovala tudi dva inozemska novinarja. Eden izmed njiju je bil brez dvoma intimen Ba^ konyjev sotrudnik in je posredoval med njim in vpokojenimi političnimi uradniki. Dunajsko udruženje inozemskih novinarjev bo o soudeležbi dveh njegovih članov pri tej aferi na eni najbližjih sej razmotrivaJio. Neki zagrebški novinar namreč zahteva, da se ona dva novinarja, ki sta celo njega nagovarjala, naj stopi v službo sovjetske Rusije, takoj izključita iz društva. DNEVNE VESTI Živilska p s! i pa zadela pat psi. Masa Mežlne Okoli leta 1890. je cela vrsta mladih ljudskošolskih učiteljev začela orati brazde na gospodarski in prosvetni ledini naše goriške dežele. V prejšnjih desetletjih se je šele s težavo izoblikovala posebna osebnost ljudskošolskega učitelja v nanovo ustanovljenih ljudskih šolah. Skromen, tih, boječ, polen družine in revščine, brez posebne naobrazbe ni igral učitelj posebne vloge v javnem življenju naše vasi. Ureditev stanovskih odnošajev, obveznost strokovne predizobrazbe ter vesel dih medsebojnega strankarskega političnega delovanja in svobodnega uveljavljanja so pa okoli 00. leta vrgla v dolgoletno plodonosno delovanje celo vrsto mladih učiteljev. Pokojni Anton Možina je bil med njimi eden izmed prvih, pa tudi najpožrtvovalnejših skozi dobo 39 let prav do konca, ko je že večina njegovih tovarišev morala prenehati z delom radi posebnih novih razmer. Smrt ga je nekako zalotila na barikadi njegovega delovanja; še par dni pred smrtjo je prisostvoval s svojo neutrudno sve-žostjo seji posojilnice, priskrbel gnojila In modro galico prav zadnje dni svojim sovaSčanom, še ves gorek v mislih, kako pomagati iz gospodarske krize svojemu kraju i. t. d. Pričel je svoje učiteljsko delovanje pred 39 leti v kanalskih hribih v Levpi ter kmalu nato sledil kot učitelj svojemu še živečemu učiteljskemu veteranu Cibeju v domači vasi na Brjah. Piaztresene frakcije Brij so dremalo takrat svoje lieprebujeno gospodarsko in prosvetno življenje kot vse druge vasi naše dežele. Polno analfabetizma, nevednosti, zaostalosti, vražarstva in sirovosti. Pa je prišla mlada nesebična, idealna duša pok. Antona in pričela razlivati blagoslov svojega dela skozi leta in leta, vztrajno neumorno, brez prestanka. Košatilo se je zasebno oderuštvo, pa je ustanovil Možina hranilnico in posojilnico in rešeni so bili kmetje oderuških obresti. Po starem so obdelovali trte in kletarili Brejci. Iznajdljiva inicijativa Možinova jim je ustanovila vinarsko društvo. Sadjereja, ki je živela klaverno in le svoji usodi prepuščeno življenje, je dobila svež razmah po sadjerejskein društvu, ki ga jc pokojnik poklical k življenju. Pusta in žalostna se je razprostirala med zelenimi brejskimi griči «Miaka», domovje žab, zelenih mlak in šopov slabotne trave, katero je le nerada mulila živina Prepričevalna, zgovorna Možinova beseda je počasi prepričala obotavljajoče se, prisilila trdovratneže, da so šli vsi skupaj složno na delo. Ko smo ga spremljali tani mimo «Mlake» na njegovi zadnji poti, so naše žalostne oči zrle plod njegovega dela: smejoče se sadovnjake, zelene trate, poganjajoče cvetje ponižnih brajd. Iz tesne osamelosti vipavskega gričevja je vodil Možina vsakih par let gručo mladih IL «EDINOST» V Trstu, dno 1. Junija 1927. gospodarjev v kraje, kjer je že cve-ila kmetska zadružna misel, kjer je stremljenje po groepodarski naobrazbi te rodilo posnemanja vredne vzglede. Kranjska In celo bivše Primorsko s svojimi kmetijskimi šoJr.mi m vzor-kmetijami so bile pogosto cilj teh velepoučnih izletov. Zbral je nadalj« fante in dekleta, jih vpregel v dolgoletne pevske in dramske vaje ter Jih potopil čitanje knjig. Kmalu je donelo pod večer ubrano petje med griči ter SrO ee zbirale v hladu Vipave v Kasovljah množine k velikanskim ljudskim prireditvam. Sokolska misel s© j« po zaslugi Možine globoko usidrala na Rrjah in v železni disciplini ter bratskem sporazumu oblikovala duhove in utrjala mlada telesa. Težko in žalostno pot •o romali poprej pogrebci z žalo»t-no-težkim bremen ono v uro oddaljeni Rihemberk k fari na Britof. Pa je pre-ud&ril Možina, da treba bližjega, zadnjega počivališča vasi in kmalu so brejski rajnki počivali v bregu domačih brajd. Tudi on laže počiva v senci lip domačega pokopališča. Nova cerkev vzra-sla po Možinovi zaslugi čaka, da se zasveti v njej mramor oltarjev, podobe križevega pota ter besede svečenika segajoče v srca brejske cerkvene občine. Ko je vojna izpraznila žitnice in vzbudila glad v množicah, je Možina vodil aprovi-zacijo čistih rok in nesebično, tako da nI mogla pognati kal očitkov in sumničenja. Izjema se zdijo Brje v vipavski dolini, tako blagoslovljeni na prijaznih gostilnah. Še ena životari življenje v vasi. Zato pa je gostoljubna Možinova nrav klicala v njegovo priprosto kmečko hišo vesele gruče prijateljev tovarišev, da je zadišalo po gostilniški preSe mosti in bučnem veselju ob krepki, nagajivo-zbadljivi besedi gostitelja. Stopil si iz hiše na rob ceste ter gledal na spodaj ležeči prelepi srednji del vipavske doline z vasmi razstresenimi kot črede ovc po dolini. Povsod tod je deloval M ožina. Nastopal na političnih shodih, organiziral prireditve, pomaa-al pri soustanovljanju zadrug tako n. pr. hranilnice in posojlmice v Skriljah, kmetijske zadruge v Dobravljah, prosvetnega društva v Dobravljah ter še v raznih drugih vaseh. Njegovo delo je bila znamenita sadjarska razstava leta 1900, v Kasovljah. Ciril-Meto-dove podružnice, zavarovalnice za govejo živmo, podružnice kmetijskega društva ter povojno prepo-trebno Šolsko društvo so dobile v njem svojega neumornega pomagača. Zbadljiva vipavska Šepavost mu je vrela iz ust in še ostreje zba-dala v neštevilnih njegovih člankih razstresenih po naših časopisih bojeviti «Soči», plamtečem «Rde-čem praporju«, v starem Slovenskem Narodu ter prav do zadnjih ur v naši «Edinosti». Ponosne učiteljske organizacije pred vojno v brambi pred silnimi strankarskimi napadi so v odborniku Možmi imele krepko, nepopustljivo pomoč in borca, ki jim je pripomogel do zmage. Niso ga pa omajale niti težke ure učiteljske organizacije po vojni in zlasti idealno zamišljena «Samopomoč» ie imela v njem treznega svetovalca pri izvrševanju svoje težke stanovske naloge. Dvoje rodov je prešlo na Brjah skozi njegove ljubeče roke učite-lja-vrtnarja, dvoje rodov tako različnih od onih, ki prihajajo. Preobilno je bilo bogastvo njegovega srca, da bi ga mogel potrositi v svojem vsestranskem delovanju izven šole. zato je pa tudi šolska mladina izhajala izpod njegovih rok duševno oplemenitena in obogačena. Skozi 39 let učiteljevanja je njegova Šibka postava izžarevala čudovito silo energije in delala brez prestanka. Zadnja pot. Zato pa je bilo tiho strmenje v nas, ko smo ga videli v tesni sobi, tihega, mirnega, onemelega s priljubljenim rdečim nageljnom na prsih. Veenaokoli so viseli venci deseterih frakcij brejske vasi, desetero iskrenih izrazov hvaležnega ljudstva, spleteni iz domačih opojnih poljskih rož. Prosvetno društvo in posojilnica sta tudi s prelepimi venci zasenčili svojo globoko ža-•lost nad izgubo skupnega očeta. Številen pevski zbor sestavljen iz brejske^ra. riliemberškega in dobra-veljskega pevskega zbora je razbiral z «Vigredjo» misel o večni ločitvi prijatelja. Domača mladina in mladina iz bližnjih šol je šla pred krsto, sledili so sorodniki, nato razni zastopniki naših organizacij, g. Sever kot zastopnik pote-štatov, g. Avgust Faini, zastopnik Srtskih obleurti in šolskega skrbnika, gruča osivelih prijateljev in tovarišev, Četverostopi krepkega prosvetnega društva, odborniki gospodarskih organizacij ter vsa pisana množica od soinca ožganih, čvrstih kmetskih postav, sosedov, znancev in sotrpinov pokojnika. V toplih valovih majskega solnca se je vil »prevod tja proti «Cukovcu» k zadnjemu zemeljskemu cilju. Skozi okna pokopališke kapelice »o bili glasovi cerkvenih pesmi ri-hamberškega zbora med tiho ma£o preč. g. Strancarja. Še par korakov poti in krsta je počivala ob robu zadnjega počivališča, v katerem bo letal Motina v objemu zemlje, katero je toliko ljubili. Govori. Lahko nalogo so imeli govorniki pri naštevanju zaslug pokojnikovih, toda grenka jim je bila misel, da morejo Je medlo podati ljubezen in žalost prisotnih. G. Krtiman, stari in zvesti sobojevnik pokojnikov, Je doživljal v svojih besedah vso mlado navdušeno mladost skupnega delovanja na javnean polju. Razvil je zgodovino pokojnikovega vsestranskega delovanja: skrbnega očeta družini in narodu. «Nebrušen diamant si bil, dragi Tone, s tvojo trpko veselo besedo, ki je Šla brez ovinkov do prave resnice. Žalost je topila besedo pri spominjajo, kaj je bil pokojnik svojim tovarišem, narodu družini. Borec je padel v svojem delu. Klije naj mu spomin slave v srcih vseh. Sosed - tovariš, kum, neločljivi prijatelj g. učitelj Mermolja je pokazal na troje najlepših cvetov Možinove duie: Resnico, pravico, dobroto. «Lučka resnici je gorela z neu-gasnim svetlim žarom v Možino-vem srcu in je podila daleč proč zahrbtno senco neresnice.« «Pogumno in možato je klilo v njem zaupanje v pravico potlačenih. Sestra praviča ga ni nikdar zapustila v njegovem delovanju^. «Dobrota, vesela in prisrčna je bila od njega za vse, prijatelje in znance ter tudi sovražnike«. G. Jurca je v imenu ogranizacije «Edinosti» ter v imenu naroda izrazil troje vrst besed: Besede priznanje za pokojnikovo delovanje,' besede hvaležnosti za vse dohro, ki ga je pokojnikovo delo obrodilo in besede toplega zaupanja v posnemanje njegovega težkega vzgleda. V imenu Zveze Prosvetnih društev je g. Jelinčič pokazal na senco vodnico pokojnikovega delovanja, prodirajočega v bodočnost. Pot je začrtana, smer prava, ni mogoče, da bi se izgubilL Temperamentno je pregnal končno g. Franc Terpin, pokojnikov so-rojak, vso žalost in osamelost iz src tako, da smo začutili večnost življenja in duh Možinov v vseh našidi dušaJb. Iz krste je stopil in se vselil v nas, povsod se je razlil, sama krsta je ostala na trati. Kdo je, ki more ubiti duha? KR. ZAVOD ZA GLUHONEME V MILANU. Prejeli smo: Z ozirom na zakon z dne 31. decembra 1923 št. 3126, ki določa obvezno ljudskošolsko izobrazbo za gluhoneme obojega spola, in na podlagi odredb naučnega ministrstva so se pri gori omenjenem zavodu v Milanu, ulica S. Vincenzo Št. 7, pričela vpisovanja za gluhoneme dečke in deklice, ki so dopolnili 6. leto starosti in so potemtakem dorastli za šolo. Kr. zavod za gluhoneme v Milanu je edini državni zavod te vrste v Italiji, v katerega se sprejemajo otroci omenjene starosti, kar je absolutno potrebno za priučenje govorice, kajti izkušnje dokazujejo, da je pouk ghshonemcev tem uspešnejši čim prej se ga pridne. K zavodu je dodeljena kr. metodična Šola, v kateri se pripravljajo specijalizirani učitelji, kar je najboljše jamstvo za uspešnost pouka, ki ga dobivajo gojencem. Ker je zavod državen in je neposredno odvisen od naučnega ministrstva, se pouk gojencev vrši po programu, predpisanim po zakonu, pri čemer se uporabljajo najmodernejša sredstva; pouk se, lahko raztegne čez navadno ljud-skoSolsko izobrazbo s tem, da gojenci obiskujejo dopolnilne tečaje, kjer se dečki uče raznih rokodelstev, deklice pa ženskih del. Poleg tega razpolaga zavod z najmodernejšimi aparati za dia-gnostiziranje gluhosti in za izkoriščanje najmanjših znakov slišnosti, ki jih kažejo gojenci; dalje skrbi za verski pouk (zavod ima lastno kapelico), goji telovadbo po državnem programu in razne panoge 1 sporta. Oba oddelka (deški in de- kHikl) razpolagata z modernimi kinematografskimi aparati, s katerimi se predvajajo gojencem raznovrstni poučni in zabavni filmi. Zavod ima svoje posebne zdrav ni-ke-specijaiiste, ki skrbe sa negovanje zdravja gojencev. Hrana, ki jo dobivajo gojenci, je zdrava in izr datna; sploh vsa oskrba je prvovrstna in odgovarja zahtevam, ki jih morejo imeti otroci iz meščanskih slojev. Šolnina je zelo zmerna. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo zavoda. Naslov je sledeči: «Regio Istituto Nazionale pei Sordomuti, Milano (116), Via S. Vmcenzo 7.» Nalezljive bolezni ▼ našem mesta. V času od 22. V. do 28. V. 1027 »o bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davi ca 6, Skr-l&tica 4, legarjeva mrzlica 25. Od obolelih oseb ni umrla nobena. •ruilvtii« mM Danes v srede, dne 1. Junija se vrši seja šentjakobske podružnice Šolskega društva. Ker je seja zelo važna, so naproieni vsi cenjeni gg. odborniki, da se seje prav gotovo udeležijo ob navadni uri in navadnih prostorih. Predsednik. Iz tržaškega žtvljenfa Huda nezgoda tramvajskega uslužbenca. Ker mu je pošel drobit, je 23-let-ni tramvajski uslužbenec Josip Marcheeini, stanujoč v ulici Maz-zini št. 46, včeraj zjutraj okoli 9. ure, ko je vršil svojo službo na priklopnem vozu tramvaja proge št. 3, stopil na trgu N. Tommaseo k tovarišu v motorni voz, da si preskrbi nekoliko drobiža. Nato se je Marchesini hotel vrniti v svoj voz. Toda v hipu, ko je izstopil, se mu je službena torba zaplela ob držaj pri vratih, tako da je padel med motorni in priklopni voz. Ker se je tramvaj medtem začel premikati, je siromak prišel z levo nogo pod kelesa priklopnega voza, ki so mu strle ud na treh mestih. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilno postaje, ki je eden cd navzočnih telefo-nično poklical na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj kakih 5 tednov. Slabe končana veinja m motornim kolesom. Včeraj se je vršil v Bujah semenj za živino, katerega je obiskal tudi 35-letni trgovec Anton Gržina iz Ilirske Bistrice. Popoldne, ko je opravil svoje posle, se je Grtkia zopet napotil s svojim moto ciki jem proti domu Ko je privozil v bližino Kaštela, je srečal na cesti več kmetov, ki so gnali živino s semnja. Da se izogne paru volov, ki mu je zapiraj pot, je moral Gržina nenadoma z a vozit i na kup gramoza, meneč, da bo »rečno prevozil trezen j. Toda motocikelj se je prevrnil in Gržina je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo klju&nico, se pobil po glavi ter si hudo razdražil živce. Nesrečni trgovec je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral približno mesec dni. Nezgode pri dela. Med delavci, zaposlenimi pri podiranju stare vojašnice na trgu Oberdan, je bil včeraj popoldne tudi 24-1 etni podajač Ernest Pmeeich stanujoč v Rojanu - Vernieiis it. 436; podiral je notranjo steno v drugem nadstropju poslopja. Oči-vidno pa delavci niso delali s po-(trebno previdnostjo, kajti zdajci se je podrl strop in del ometa se je vsul na Pinesicha, ki je radi sunka izgubil ravnotežje in padel z višine kakih 3 metrov. Pri tem je siromak zadobil številne poškodbe na raznih delih telesa in najbrž si je tudi poškodoval hrbtenico. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Ko je 45-letni težak Ivan Stranj, stanujoč v Dolini, včeraj opoldne prenašal vreče oljnatih semen v tovarni v Zavijah, se je spodtaknil in padel z vrečo vred. Pri tem je revež zadobil tako hude poškodbe po trebuhu, da so ga morali prepeljati v mestno bolnišnico. Ako no nastopijo kake komplikacije, bo ozdravil v 8 dneh. — 18-letni Mihael Počina, kuhar na jugoslovenski motorni jadrnici «Orien», zasidrani v prosti luki V. E. III., je hotel včeraj zjutraj odmašiti pletenico vina. Pletenica ka je bila tako trdno zamaše- na, da je z zamaškom vred odle-tel tudi kos vratu ter se kuharju »drobil v roki. Pri tem se mu je oster steklen drobec zapičil globoko v desni palec in mu prereza«! kito. Nesrečni mladenič se je moral zateči v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Vino, ljubezen In banke- Včeraj predpoldne je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 6(Met-ni težak Henrik Ivanov, stanujoč v ulici Rigutti št. 26; dal si je izlečiti in obvezati številne krvave bunke in podplute na raznih delih telesa, zlasti na gJavi in hrbtu. Mož je povedal, da je predpreteklo noč šel obiskat svojo ljubimko, 64-letno CL, etanujočo v ulici P ari ni. Kaj se je potem zgodilo, se mož ne spominja, ker je bil «v rožcah». Spominja se le, da je naletel na dva neananca, ki sta ga obdelala s pestmi in brcami. Ivanov bo čutil posledice svoje ponočne dogodivščine kakih 10 dni. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE. T. V. L. — Lakkoettefeskl miting. V včerajšnji številki je pomotoma Izostalo med moškimi disciplinami tekmovanje v skoku v višino. Toliko društvom na znanje. T. V. L. Vodstvo. 8. K. Nanos, Vipave. Ali bi bili pripravljeni oddigrati z našo prvo četo prijateljsko nog. tekmo na Vašem igrišču v Vipavi, odnosno v Ajdovščini? Prosimo odgovora potom lista «Edinost» — S. K. Concordia. M. D. RocoL Ali ste pripravljeni oddigrati drugo nedeljo dne 12. junija re-vandno tekmo z našo četo na igrišču Adrije? Prosimo takojšnjega odgovora v Edinosti. S. K. Concordia. • • • V nedeljo 5. junija prijateljska tekma Concordia - Prosveta. Toliko v naznanilo Pr osveti — Trst. Vesti z JioriSkega IDRIJA Preselitev poštnega urada Tuka^jSnji poštni urad se polagoma preseljuje iz poslopja,, ki je bik> pred vojno nalašč zgrajeno v ta namen in tudi zadostovalo našim potrebam, na glavni trg- v hišo poleg mestne občine, kjer se je nahajala kraljeva pod prefektura. Poštni u-ra bo v prostorih nekdanje gostilne «Pri črnem orlu». \ prostore, kjer se je d ose daj nahajal poStni urad, pa se naseli registrski urad (Ufficio registre), ki je bil nastanjen do sedaj v hišk Okrajne posojilnice za ljudsko šolo. Ni nam znano, kaj je vzrok tem preselitvam, ki za prebivalstvo ne bodo imele nobenega pomena. Ob tej priliki hočemo opozoriti na nedostatak, kateremu je kag lahko od-poenoči. A vtokorij©ra Idrija -Ajdovščina - Gorica, ki prevaža ob enem tudi pošto za Godovtč in Crni vrh, se ob času odhoda ustavlja pred hotelom Didič, dasi bi bilo edino umestno, da odhaja na>prvo izpred poštnega uradni. Ljudje se na to zanašajo, kočno pa hite vsi zasopljeni, da ne zamudijo odhoda, ali ga pa tudi zamudijo. Šoferjem bi bilo pač vseeno, ali čakajo na tem ali na drugem mestu, saj je kosnaj par sto metrov razdalje; toda to naj bi bilo vsak dan enako in zanesljivo. Obračamo se na vodstvo prevoznega podjetja inž. Ribi & Co., ki vzdržuje omenjeno progo, naj poskrbi, da odhaja korijera redno izpred poštnega urada, kakor tudi, da se nato nekoliko ustavi na križišču pred hotelom Didič. Smrt na cestL V četrtek, na praznik Vnebo-hoda opoldne, so opazovali mimoidoči na cesti Pod gorami, oriletnega kmečkega moža, ki je trudno korakal po cesti s cu-lico v roki in se od časa do časa nekoliko ustavil, da si odpočije. in S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem prijateljem, da je naš nadvse ljubljeni oče, soprog in brat mum sm^Mi veleposestnik, gostilničar in trgovec danes ob 2. uri zjutraj, v 59. letu starosti, po kratkem, mučnem trpljenju, izdihnii svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil v torek, ob 9. uri zjutraj, na domače pokopališče v Kobaridu. SUŽID PRI KOBARIDU, 30. maja 1927. Žalujoči: soproga Josipina ; otroci: Milka, Ivan, Rudi. Anic* in Ignac ; sestra : Marija; brata : Ivan in Franc. (695) Ko je prišel prod hišo nekdanje gozdarske šole, se je ustavil in seedel na zid ob spod-njji strani ceste. Ko je hotel čez nekoliko Časa vstati ter nadaljevati svojo pot, je gotovo vsled slabosti omahnil in pedel na trdo cesto ter nepremično obležali. Iz bližnjih hiš so takoj pritekli ljudje, da po morejo starčku, toda on ni potreboval nobene pomoči več. Pri padcu se je udaril na sence in radi udarca in notranjih slabosti bil takoj mrtev. Nesrečnež je bil po-zsneje apoznan kot cestar in užitkar Medved iz Griže občina Crni vrh. Zjutraj je prišel po opravku v naše mesto, kjer ga je nenadoma zalotila smrt. Po Ogledu sodne komisije je bil prenošen v mrtvašnico na pokopališče pri. Sv. Križu, kj-er bo tudi užival večni počitek. •ZAKLETI GRAD* V IDRIJI. 14. in 15. maja t. 1. so uprizorili v Idriji to Reančevo romantično delo, ki je bilo obakrat čer oder ob nabito polni dvorani občinstva. Igra je bila dokaj dobro uprizorjena, poznala se ji je drobna obdelava izgovorjave, kjer je skoro docela izginil lokalni naglas, ki je včasi prej, posebno pri Repoštevu zelo motil, poznala ee je dalje resna skrb za kuliserijo, kar je predvsem igro dvignilo na dokaj lepo višino. Kdor bi namreč mislil, da je oder, kulise itd. postranskega pomena, bi je zelo motil, ker upoštevati je treba, da nimamo pred seboj poklicnih umetnikov, ampak diletante, ljudi, ki so pač le iz svoje osebne pridnosti to, kar so. Razen II. slike je bil oder lep, vzoren naravnost. Pri drugem dejanju pa se je na nepravi način uporabila luč, kar je nekoliko motilo. Odrska sredstva so pač vsakomur na razpolago, treba jih je le pravilno uporabljati. V tem oziru nam pride pač vse v poitev. Ravno toliko nam je važna gesta, ki se ne sme izko-ri&čarti, kot recimo svetlobni efekti^ ki so včasih naravnost nujni, drugič pa zopet odveč. Da igra ljudi ni ogrela, bosta najbrž dva vzroka. Prvi bi bil igra sama, drugi njeno prednašanje. Romantična zgodba je sicer docela realna, postavljena je morda v le preveč slučajno skup stoječ okvir, ki ni utemeljen z duševno glol>o-kostjo in niti ne z nujnostno krizo značajev. Zato bi ta zgodba morala biti kot valujoč ritem, kateremu glavni akord tvorita mladi življenji, polni zdravja in sreče: Marjetica in Holar. Da to ni bilo, je žal največja napaka. Zakaj upoštevati je treba, da Zakleti grad niso Ro-kovnjači ali kaj podobnega, pa niti ne Vrtinec. Nekje med tema dvema stebroma dveh dokaj ločenih svetov dramske umetnosti jim gre pot. — Ne bem se spuščal nadalje v raz-motrivanje. Omenim samo, da sta v spisu kot sta bili tudi na odru najlepši 3. in drugi del četrtega dejanja, čeprav bi bilo morda dobro, da bi imeli kmetje še par vaj. Sicer pa si je dramski odsek K. D. D. postavil z uprizoritvijo tega dela težko naJogo in če je prvič ni rešil do konca, jo bo drugič. Kar je bilo zdaj samo očem prijetno, na postane drugič blagodejno sluhu, in imeli bomo medsebojno spopolnje-vane sezone. Hočem reči, da sta pri nas dve skupini oderskih delavcev -igralcev. V skupno sezono obeh skupin je Zakleti grad prijetno padel. Pri nas nimamo v obilici ene literature, ki bi ji rekli romantična, zdasti ne na dramskem polju. Ce bi kdaj bilo mogoče videti na našem odru kaj Sem-Benellijeve-ga, bi dosegli mnogo. Ne razumem, da se naši sicer korajžni diletanti (obeh skupin) ne polotijo česa slič-nega._;__________ naročajte „HIbosT ! U Iz tržaškM>okra]ine MATENJA VAS Iz naše vasi se malokdaj kaj čuje. Zg-u±>ili smo pril j ubij enega dnšneg-a pastirja. Moramo reči, da, kar pomnimo, še nismo imeli njemu enakega-. Bil nam je v vseh ozirih pravi duhovni oče, najsi bo v šoli pri o-trokih, pri ubogih, ter v splošnem, za vsa dobra dela pravi pomočnik. Veliko si je prizadeval in njegov tru'1 je imel povsod dober uspeli. Njegov odliod je napra^ vil na nas globok vtis. Želimo mu vso srečo in Bog blagoslovi vsa njegova pota! Izrekamo mu srčno hvalo v imenu vseh. BORZNA POROČILA. Trst, 31. maja 1927. Amsterdam 721-731, Belgija 248.50-253.50, Francija 70.95-71.45, London 88.05-88.35, New-York 18.10*-18.20K, Špairija 312.50-322.50 Švica 347.50-351.50, Atene 23.65-24.15 Berlin 425-435, Bukarest 10.40-11.90, Praga 53.47 M-53.97*, Madžarska 311.o0-321.50, Dunaj 250.75-260.50, Zagreb 31.67M-32.17*. Uradna cena zlata (30. V.) L 353.24; vojnoodškodninsske obveznice L 62.80. f*ALI OGLASI BERLiTZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-729 H A H AH J°n£s holandski, zasluži I\HHr4U prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 712 7IATJICNA Borsatti «fe h igli o. Trst, LLh K M (lil 14 Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, src« bro po poštenih cenah. Govori se slovenski. 678 HIŠA z gostilno na Opčinah št. 420, se proda 728 POHIŠTVO Tiirk, San Lazzaro 10. jc po najnižjih cenah v Julijski krajini. Radi selitve posebni popusti. 714 PSICA jazbečar, s hrapovo dlako, se je zgubila v nedeljo zvečer v bližini Re-pentabra. Najditelj dobi 50 lir. Daubler, Trst, Via Ghega 8. 733 GLYkOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella« novich. Trst, Via dei Giuliani št. 42. 711 MODNI SALON Vi« XXX ottobre 3, X. ta. 10% popust Krnini klobuki od L 30 n^re]. I/bera svilenih in slamnatih klobukov. Originalni pariiki vzorci. (6S4 VSAKOVRSTNE OBNOVE. OKRASKI BREZPLAČNO. NA OBROKE. Izgotovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. 633» Via Rsma št. 3, tretje ncdstronJe Velika izbero dobite v zlat... POVH ALBER1 Via Maziinl 46 — Tr»t PODLISTEK (124) iV. I. KRIŽANOVSKA: ENEZA ROMAN Z neodločnimi koraki se je Valerija povzpe-nj&la po stopnicah, prešla napol temno soba in opotekajoč se obstala končno pri vhodu v veliko dvorejH>, katere stene so bile prevlečene s črnim suknom. Na sredi se je dvigal mrtvaški oder, ki »a ga rassveUjerode sveče ln ki so ga obdajale južne maline. Gotovo so vse cvetličnjake opu-8to&li, da so okrasili poslednje bivanje teh otrok pod mibjo&arjevim krovom. Vsa dvorana je bila fcpromenjena v vrt in redke cvetlice so bile na debelo posute po stopnicah odra ter so pokrivale trupla mrtvih otrok. Utrujena od razburjenja se i e Valerije naslonila k durim in ni mog-la odvrniti pogleda eti mriva^tga vranji stop- nici je klečal človek, ki je naslonil glavo na blazine, na katerih sta počivala otroka. Vsa bankirje va postava je odražala mračen obup. Vsa trepetajoča in skrušena od žalosti in trpljenja je yalerija stopila k odru. toda bankir ni nič videl ne slišal; šele ko se je narahlo dotaknila njegovih ramen, je dvignil glavo in se zdrznil. — Vi tu, Valerija! — je zašepetal Hugo ter šel z roko po svojem bledem razburjenem obličju. — O, le naštevajte mi zaslužene očitke; nisem obvaroval vašega otroka; toda Bog: sam ve, da sem ga ljubil kakor svojega. — Nisem prišla očitat vani zaradi nesreče, ki je niste zakrivili, ampak prišla sem molit in jokat z vami, — je rekla Valerija, se spustila na kolena ter pritisnila svoje žareče obličje na mrzle Egonove ročice. V teku nekaj minut je pozabila na vse In ae zatopila v molitvi za otrokom, ki- je šel mimo njenega življenja kakor prikazen, in ki je bil na- videzno poslan na zemljo samo zato, da bi preizkusil človeka, ki zdaj tako iskreno za njim žaluje. Ko pa je Valerija dvignila glavo in pogledala tja, kjer je klečal Hugo, ga ni bilo več tam. Čuden občutek nemira, osamljenosti in bridkosti je stiskal srce mlade vdove. Celo v tem trenutku ne more pozabiti zla, ki mu ga je povzročila! Še enkrat se je obrnila k Bogu, nato je poljubila hladna ličeca malčkov ter se odpravila k izhodu. V tem trenutku ji je pogled padel na duri sosedne sobe. Pri mizi, ki so jo razsvetljevale sveče na svečniku, je sedel Hugo s povešeno glavo. Strmel je v fotografski posnetek obeh otrok, ki je stal na mizi. Na njegovem obličju se je odražal takšen mračen obup, takšno nravstveno utrujen je, da se je Valeriji krčilo srce. Porabila je na odo, kar jo je še pred nekaj trenotki vznemirjalo, naglo stopila k njemu in mu rekla z občutkom: — Ne morem gledati vašega obupa. Ne klonite z duhom. Možato ste prenesli preizkušnjo in bili ste pravi oče teh ubogih otrok. Bog vam bo štel to v dobro in vas l>o nagradil v prihodnosti. — Hvala vam za dobre besede, — je rekel Hugo in vstal: — četudi je moja bodočnost l>rez upna. Kaj mi ostane od življenja po tem krutem udarcu in po težeći prošlosti, zaradi katere moram zardevati? V vašem otroku sem ljubil del vas samih; otrok nesrečne Rute je bil moja utelešena vest; smoter mojega življenja je bil on. Kako naj živim zdaj sam v tej veliki prazni hiši, ki je ne bodo več oživljale igre in srebrni smeh edinih bitij, ki sta me ljubili! Glas mu je odpovedal; povesil je glavo. Valerija je zardela. — Čas bo potolažil vašo žalost. In v važi h letih ni dobro odtujevati se družbi; mladi ste, priroda vas je bogato odbarila in samo od vas je odvisno najti v življenju privlačnost, ko pozabite preteklost in boste ljubili svoje lastne otro« ke namesto tujih.