fl1
POLITIČEN LIST Z| SLOVENSKI NAROD.
................•-. j. ■	........._	__	_. .
OrcdniStvo je v Kopitarjevih ulicah itev. 3.
(vbod čez d*«rliče o«d tlikarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74.
V iijubljanl, v soboto, 15. oktobra 1904.
lahaja vsak Jlan, .ivacmsl nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemaš: ta celo lato Si K, * a polovico leta 13 K, u četrt leta 6-50 K, ia 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejeman: na celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Xa pošiljanje r Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravniitvo je v Kopitarjevih ulicah štev Vaprejema naročnino, Inserate In reklamacij*. I ■ a e r atl ar računajo enostopna petltvrsta (dolžini. TI Milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II ta, ia trikrat
9 ta, za več kol trlkral 8 b. V reklamnih noticah alane enoatapna garmondvreU M b. — Pri večkratnem objavl|enji primeren popaai.
Upravniikega telefona itev. 188.
7*)
y
Obroč poka.
Včerajšnji dan v det. zbornici kranjski je bil za alovemki narod zgodovinskega po mena. Reči smemo, da tolike energije, tolike neomajne stanovitnosti, takega odločnega nastope, tako vehementnega iiraza moške volje ie ni doživel kranjski deželni zbor.
Slutnja, da pride do čistečega viharja, je razburjala tuli deklo. Prišlo je s dtžele mnogo ljudi, kateri so oblegali deželno zbornico in se uprav vojskovati za vstopnice na galerijo. Vse je hotelo videti, kaj bo, in kakor se je videlo na obrazih, bi bili vsi tudi najrajši pomagali, da bi se bila stvar še bolj odločno izvršila. Nihde ni vedel, kaj bc, a vse je slutilo, da se bi ža dogodek, ki bo kakor grom udaril v nače nezdrave razmere
Grožnje dr. Tavčarjeve z liberalno galerijo so se seveda razpršile v nič. Galeri.a je bila natlačena, ca stopn cah in pred zbornico je bilo na stotine ljudi, a ti so hrepeneli po drugih dogodkih nego kum pam nemško liberalne zveze.
Iz včerajšnjega poročila so naši čitatdji posneli, da se je končJa včerajšnja se a z velikansko zmago slovenske i d e j e, ki je bila tom odločilnejša, čim večja je bila trdovratnont nasprotnikov, zo per katero je šla v boj katoliško narodna stranka
Predvsem zasluži vse priznanje isborna taktika katol. narodnega kluba. Bilo je res mojstrsko delo parlamentarne strategije, in dr. Susteršič lahko včerajšnji dan smatra kot triumf svoje vztrajnosti in svojega neustrašenega poguma. Vsa Slovenija mu je dolžna zahvelo za to!
Udarec za udarcem je padal na vlado, eden hujši od drugega. Nemško liberalna zveza, ki je imela namen te udarce zopet zadrževati ali vsaj omiljevati, je onemela Izzivači prejšnjih se) to kakor mutasti gle-
dali. Presenečeni so bili in ao izgubili pre vdarek. Niso vedeli, kaj bi storili; nevzdržno jih je vlekla za sabo zmagujoča logika ka-toliško-narodnih govornikov, dokler ni sledn|ič počil železni obroč in je polovica pidla na stran kat 1. narodnih poslancev, druga polo-vioa pa obležala zdrobl|ena na tleb.
Včeraj je deželnozboraka večina izrekla nezaupnico voditelju deželne vlade kranjske. 95 odstotkov prebivalstva je vstalo in ga je obsodijo. Nepopisno navdušenje je zavladalo ob tem. Tresla se jo velika dvorana od gro-movitih klicev, ki so kakor šumenje inog č nega morja odmevali v viharju vstajajoče ljudske zavesti.
A'io bi dobil v državnem zboru kak minister tako noiaupnico, še isti dan gre. Kaj bo storil baron Hein, nam ni znano.
Leta in ltta sta kovala baron Hein in S c h w e g e 1 U železni obroč, ki je stiskal slo rensko zastopstvo v dež. zboru. Težki udarci so sitovi.li ta obroč. Se težji udarci so ga razbili, da je ječ£ počil.
Zmagovit o je dr. K r e E dokazoval, da deželna vlada ne *ma gojiti pri nas nemškega državnega jetika, da greši ne le proti našemu narodu, ampak proti državi, proti ustavi, proti avtoriteti, proti veljavi naših zastopov, če se postavi na tako šovinist čno stališče.
Klavrno se je glas 1 zagovor deželnega predsednika. Dejstev tajiti ni mogel, in popolnoma je umolknil, ko so kazali naši poslanci na krivica, bi ee gode našim bratom v drugih deželnih zastopih, kjer nima zanje vlada ene slovenske besede, enega prijaznega pogleda. Ni 5% Nemcev v kranjski deželi, a zaBtopmk vlade ima zanje več kot 99% nemškega govora. To kričeče nerazmerje, primerjano s stanjem obmejnih Slovencev, je bilo udarec, proti kateremu je moral umolkniti vsak ugovor.
Bil je poraz za vlado, popoln, temeljit, zaslužen. Drugi poraženec je bilo nemško
veleposestro. Zadnjič so gospodje še psovali, grozili s pt strni. Včeraj so bili mirni. Niti eden se ni upal vstati in zagovarjati svojo slabo stvar. Onemeli so, potrti, iznenadtni, ko so Čuli resnico v obraz. Resnica jih je ubila. Čutili so, da je bolje če ne govore Vsaka njihova beseda bi bila dala povod razpravi, iz katere ne bi bili mogli priti drugače, kakor poraženi. Govoriti niso mogli, samo šteli so še pri glasovanju. In v tem je ravno velika krivica sedanjega volilnega reds, dn se v zbornici tudi mrliči še vedno štejejo,..
In kaj naj rečemo o s'ovenskih liberalcih? Nobene žal besede. Koncem seje so bili vsi drugačni, kakor ob začetku. Grasselli je na primer predlagal, da ca) se stvar ko-respondenčnega urada izroči upravnemu od seku. Ko je slišal, da katoliško- narodni poslanci ne gredo v ta odsek in bi torej !e liberalci imeli stvar v rokah, je umaknil svoj predlog. To je bilo lepo od njega.
Pred hudo alternativo so stali liberalci pri glasovanju za Krekov j.redl g, da se naj izreče obžalovanje deželnemu predsedniku in naroči d< ž. odboru, da naj od vlade ne sprejme nobenega simonemšjega dopisa. Z napeto pozornostjo je vse pričakovalo glasovanja, kajti zdaj so je moralo pokazati, koliko drži Sjhvveglov obroč. Obroč je počil — udarci nanj so bili prehudi.
Katoliško narodni poslanci so burno ploskali slovet siim naprednjakom. Njih nem ški zavezniki so pa osramočeni stali ob strani.
To je b:l dogodek, kakršnega že dolgo ni videla zbornica. Ali jih bo videla še f To je v rokah liberalcev, ki naj doKažajo s svojim nadaljnim delovanjem, ali so glasovali zdaj s katoliško - narodnimi poslanci le pod pritiskom javnega mnenja in galerije, ali pa odkritosrčno. Pri razpravi o volilni preosnovi bo najboljša prilika za to.
Bil je časten in lep dan za kranjsko diželo. Naj mu sledi še mnogo enakih t
Častna afera
dr. Susteršič - grof Barbo.
O tej zadevi se mnogo govori po Ljubljani. V položaiu smo, dati avtentična pojasnila. V sledečem objavimo dobesedno listine, ki se tičejo te zadeve.
A.
V	soboto, 8.oktobra, sprejel je dr. Susteršič sledeče pismo:
Vaše Preblagorodje!
Po besedah katera je rabilo V»še Pre-blagorodje v prepiru ki se je vršil danes dopoldne na hodniku deželne hiše mej Vašim Preblagorodiem ter gospodom deželnim poslancem, nadporočnikrm v e^Henci Josipom Antonom grofom B rbo W. x nstein, čuti se gespod grof Barbo Žaljenega in je naročil podpuiuim«, da zahtevata za to zadoščenja od Vašeg* Preblagorodja.
Usojawft se nuznanjati da na:u moreta dobiti zastopnika Vašega Pr»blH»orudja jutri, v soboto, 8. oktobra 1904 ob 5. uri popoldne v obedoici hotela »Stadt Wien«.
V	Ljubljani, 7. oktobra 1904.
Rudolf Freiherr v. Gall !. r.,
k. u. k. Generalmajor d. R.
R'ch«rd Kleinosehegg l r., Obit., Inf. R-.gt. Nr. 27.
B.
Zapisnik, sestavljen dno 8 oktobra 1904. v častni zadevi med gospodoma dr. Ivan Susteršič in
Josip Anton grof Barbo W<xenstein.
Zglasili so sa ob 5 uri popoldne v st«-novan u gospod* nadporočnika Riharda Klei-nosobegg, pešpolka št. 27, kot zastopniki.
Za g. dr. Susteršiča: gospoda dr. Viljem Schvveitzer in dr. Ivan Benkovič.
Za g. grofa Barbo: gospoda generalmsjor v pok. Rudolf baron Gall in nadporočnik Rihard K'einoschegg.
I. Zadeva se naslanja na sledeči dejanski stan, i. s. :
po navedbi g. dr. Susteršiča, odnosno njegovih zastopnikov:
LISTEK.
Na nevarni poti.
Spisal V. K.
Mladi blagajnik Nikolič je z nervozno nepotrpežljivoztjo pogledaval na uro. Zdelo se mu jf, da kazavci- to popoldne kar nočejo naprej in da danes ne bo nikdar konca uradnemu času.
Nemirno je sedel pri svoji pisalni mizi in brskal po pismih in listinah, ki so kupoma ležale v odprtih piedalih in na policah. Od caate Bpodaj je prihajal šum in ropot Velikomeatnega življenja, drdranje vozov, zvonjenje dunajske cestne železnice, zamolkli glasovi in vzkliki mimohiteče množica. Počasi, počasi sta se premikala kazavca velike stenske ure; naposled je odbilo šest.
«No, hvala Bogu, vendar enkrat!« je vzkliknil blagajnik polglasno. Pogledal je proti durim in poslušal z vso pozornostjo, slišal je, kako vstajajo drugi uradniki banke v sosednih dveh sobah s sedežev, kako ropotajo s stoli, hodijo semintja, se poslavljajo drug od drugega in odhajajo s htrimi koraki mimo njegovih vrat in po stopnicah doli na cesto.
Zdaj se je zazibala kljuka; vstopil je stari sivolasi sluga.
»Je že dobro, le pojdite!« mu je velel Nikolič kolikor mogoče mirno. »Imam še nekaj nujnega posip, ugasnem in zaklenem že sam. Lahko noč I«
Starec je odšel. Blagajnik je sedel še nekaj trenutkov nepremično in poslušal, kako so odmevali drsavi koraki sluge po stopnicah. Ko je bilo vse tihe, je Nikolič vstal in stopil k veliki blagainici.
»£daj!« je zašepetal in roke so se mu jele tresti v tem trenutku, ki je bil odločilen vsemu njegovemu življenju.
Z drhtavimi prsti je odklenil blagaj nico. Tu so ležali v črnih listnicah, pripravljeni za na pošto, kakor debeli zvezki dene taki, petdesotaki, stotaki, tisočaki, oviti z ozkim belim pap rjem, ki je bila na njem zaznamenovana vsota. Hlastno je pcmašil mladi mož dragocene zvezke v prazno pro storno listnico od črnega usnja, listnice pa, iz katerih je bil vzel bankovce, je napolnil zopet s pismi in raznimi ničvrednimi listi.
Kar naenkrat je slišal, da prihaja nekdo po stopnicah gor!
Z« trenutek je obstal kakor okamenel; ni se mogel geniti in ni vedel, kaj naj bi storil. Koraki so se bližali ravno njegovim
durim! Bliskovito je zgrabil nabasana listnico, jo vtaknil v notranji žep suknje, zaprl blagajnico in se sklonil k umivalniku. In že ja nekdo potrkal na vrata.
»Kdo je?« je vprašal Nikolič. ki si je umita! roke z dehtečim milom. Čudil se je, da r»u je glas tako miren, ko mu je bilo srce kakor kladivo, to r«zburjeno srce pod polno črno listnico !
Vrata so se odprla in vstopil jo Niko-ličev tovariš, bančoi uradnik Gruber, živa hen možiček, suh in čisto plešast
»Ich Anna Csillag mit meinem 185 cm langen Riesen Loreley Haar !« je odgovoril na blagajnikovo vprašanje in so je dtbolo zagrohotal na čast svojemu božjastnemu do-vtipu. »Servus, ljubi moj Nikolič! Čakal sem te spodaj! Ko te pa le ni bilo, sem bil prisiljen, da te počastim s svojim obiskom tu zgoraj I«
»Servus; kaj pa želiš ?« ga je vprašal blagajnik in si brisal mokre reke z dolgo brisalko.
Šaljivi Gruber pa ni odgovoril ničesar, ampak stopil je tik pred Nikolič«, potegnil iz hlač oba prazna žepa, mu pomolil pod nos prazno denarnico in se namuzal prav prijazno.
»Koliko pa hočeš?«
»Deset goldiuarčkov, ljubi moj Nikolič, deset goldinarčkov mi posodi do prvega in nič več I Danes je sobota, vidiš, naš klub keglja nocoj na Alsergrundu, jaz pa nimam nobenega počenega groša! V torek je prvi, v torek ti vrnem teh deset goldinarčkov in tudi onih pet goldinarčkov, ki si mi jih blagovolil posoditi prejšnji teden. Bodi torej tako dober, usliši mojo prošijo in še na smrtni postelji ti tega ne pozabim !«
»Z največjim veseljem!« se mu je nasmehnil blagajnik in mu je vtaknil desutak v zevajočo denarnico.
»Zahvaljujem se ti najiskreneje in nepopisno me veseli, da imam tak kredit pri tebi! Pa še drugikrat! Torej do terka! Str-vus 1«
»Teh petnajst goldinarjev no bom videl nikdar več,« si je mislil Nikolič, ko jo je odkuril veseljaški Gruber. »Pa kaj je meni do tega, ko imam tu v žepu svojih dvesto-tisoč goldinarjev! Do torka! Kje bom že v torek, habaha ! Zdaj pa lo hitro domov! Do tržaškega brzovlaka imam še dve dobri uri časa.«
Čuden čut mu jo tesnil srce, ko se je poslednjič ozrl po svoji pisarnici in oropani blagajnioi. Nehote je petipal po listnici v suknji.
Ko je dr. tsusteršič po Bklepu včeraj Snje seje deželnega zbora kranjskega šel čez hodnik, da sa poda t klub:>to sob? katol -narodne stranke, prlfiel je mimo gosp. grofa Barbota; v tem trenotju izrekel )e grof Barbo proti dr. Šusteršiča besede : »So ein roher Kerl!«
Dr. Šusteršič postavil je nato grcf a Barbota na cdgovor, ne da bi rabd kako žaljivo besedo, nakar mu je grof Btrbo ostentatitno obrnil hrbet in zavzel stališče, ki je dr. Susteršiču dalo povod, grofu Bar botu v slovenskem jeziku zaklicati: »Vi ho čete biti grof? Smrkavec ste!* Grcf Barbo je skočil z vzdigneno pestjo nad dr Šusteršiča, v očividrem namenu, da bi ga udaril. Dr. SuBteršič postavil se je v bran in dvig nil svojo torbo za akte, da parira udarec; tako sta si obadva stala nekaj trenutkov c ko v oko nasproti, nakar se je grof Barbo umaknil.
Dejanski stan po navedbi gosp grof* Barbo, odnosno njegovih zastopnikov:
Po sklepu včerajšnje seje deželnega zbora je govoril na hodniku dtžene hiše g. grof Barbo z g. deželnim poslancem Utmom o prizoru, ki se je bil malo popred dogodil v deželnozborski dvorani ter se je izrazil: »Diese R hheiten widern mioh an, so ein roher Kerl!« — a ni imenoval pri tem ni-kakega imena. G dr. Šusteršič, ki je v tem hipu mimo prišel in to opazko sliša', stopil je h grofu in ga Ukole nagovoril: »Kdo je ,ein roher Kerl ? En rrher Kerl' ie tisti, ki me je imenoval lažnjivci." Grof Barbo se ni hetel spustiti v pogovor z dr. Susterdi čem ia mu je estentativno obrnil hrbet. Nato je rekel g. dr. Šusteršič gosp. grofu Barbotu : „To hoče biti grof! To je le smrkavec!"
Po poslednjih besedah hudo razburjen je Bkoč>l g. grof Barbo z vzd gneno roko nad g. dr. Šusteršiča. Dejanski spopad se je zabranil , ker so tretje osebe stopile
vmes.
Sporazumno se konstatira, da se vpredidoči seji deželnega zbora oseba g. grofa Barbota po g. dr. Susteršiču sploh ni omenila.
II. Zistopnikcma g. dr. Šusteršiča, kot onega, od kojega se je zahtevalo pojasnilo, se podeli najpred beseda in leta dssta na zapisnik :
G ede na zgorajšnji od naju obrazlr ženi in od nasprotne strani deloma pripoznani dejanski stan, imava čast, v imenu najinega mandanta izjaviti:
I.	Dr. Šusteršič odklanja načeloma dvoboj, in sicer poglavitno iz verskih razlogov kot katoličan; to stal:š$e dr ousteršiča je znano v najširših kregih, ker je to opetovano obrazložil v delegacij državnega zbora.
II.	Dr. Šusteršič pa polaga kot kristjan in gentleman važnost na to, izjaviti, da je vsak hip pripravljen, podati roko k dru gačni častni uredtvi zadeve. Če gosp grof Barbo izreče od svoje strani obžalovanje nad hudim žaljenjem, katero jo prizadel gosp. dr. Sustpršiču z besedami in kretanjem, — bode tudi dr Susterši 5 cd svoje strani drage volje ravno isto storil.
III.	C9 se tudi zastopnika grofa Barbota nikakor ne smatrata opravičenima, oddati samostojno sodbo, dovoljujeta si vendar iz reii dvom, če je gosp. dr. Šusteršič v stanu predležečo zadevo vrediti na časten način, ker sa v seji državnega zbora dne 1. maja
1901 razpravljana zadeva danes ni mogla popclnoma pojasniti.
IV.	Zapisnik se prekine in v svrbo na daljavama snideio se podpisani jutri, nedeljo, dne 9 oktobra 1904, ob U. uri 30 minut dopoldne v stanovanju gosp. nadporočnika Kleinoscheggr.
Sklene se in podpiše ob 7 uri zvečer.
Zastopniki gospodov : dr. SuHerdiča :	grofa Barbota :
Dr. Benkovič, I. r. Rihard Kleincschegg, I. r.
Obit.
Dr. Schvveitier, ). r. Rudolf Br Gall, 1. r.,
G. M.
C.
Zapisnik sestavljen dnč 9. t. m. 1904. v častni zadevi med gg. dr. Šusteršičem in grofom Barbo.
Nadaljevan ob 11 uri 30 min. dopoldne.
V.	Zastopnika dr. Šusteršiča dasta glede na točko III na zapisnik:
1.	Pred vsem morava izraziti svoje začudenje nad tem, da se g. grof Barbo sklicuje na sejo državnega zbora z dne 1. maja 1901., ker sva se mejtem iz dotičnih steno-grafičnih zapisnikov prepričala, da je bila cela ta zadeva grofu Barbo že zdavna znana; tem bolj, ko je sam bil član grajalnega odseka, kojega poročilo se je obravnavalo v oni seji. G. grof Barbo je bil tudi 1./5. 1901. navzoč. V polni zavesti vseh onih dogodljajev je grof Barbo od najinega mandanta zahteval zadoščenja za prizadeto mu razžaljenje, vsled česar mora vzbujati začudenje, da se od nasprotne strani hočejo uporabljati tisti d o-godljajina način, ki stoji v protislovjuz zahtevo po zadoščenj u.
2.	Sicer pa nimava nikakega povoda, izogniti se razmotrivanju onih dogad jajev. Konštatirava iz stenografičnega zapisnika seje poslanske zbornice z dne 1./5. 1901., da se takrat sploh ni ravnalo za osebno čast najinega pooblastitelja. Poročilo grajalnega odseka konštatuje izrečno, da je po soglasnem prepričanju tega odseka, sedaj tudi po prepričanju grofa B a r b o, ki je bil član tega odseka, „osebna, privatna čast g. poslanca dr. Suster šiča v tej celi aferi popolnoma in-taktna in popolnoma nedotaknjena«.
Kar se specijelno tiče psovanja z besedo „Schuft" in „Ausgewachsener Schuft", ki se je b a j e v neki drugi seji poslanske zbornice izgovorilo zoper najinega pooblastitelja, ne da bi se bilo od poslednjega reagiralo, imava sledeče konštatovati:
a)	Ni objektivnega dokaza, da bi se bilo to psovanje res dogodilo, ker ga ni najti v stenografičnih zapisnikih;
b)	Ni dokazano in se od najinega pooblastitelja zanika, da bi bil ono psovanje, ki se je baje dogodilo v burni seji poslanske zbornice, sploh slišal.
Slednjič, če bi ga bil tudi slišal, ne da bi bil nanje reagiral, bi bilo to popolnoma nerelevantno, ker po parlamentarnih odnošajih in šegah pomenja taka psovka le oskrunitev dostojanstva zbornice, ki se kaznuje po predsedniku po „klicu k redu", osebne časti psovanje pa niti naj-manje ne zadeva.
To je po najinem mnenju naziranje naj-odličnejših parlamentarcev in najvišjih družabnih krogov. Kajti, v seji 27. novembra 1 8 9 7. se je takratni predsednik poslanske zbornice, David vit. Abrahamovicz obsul s celo kopo psovk, med njimi tudi s „Schuft" in „Schuster", ne da bi bil na to reagiral, in vendar je bil 1. 1 8 9 8. od-
likovan z imenovanjem pravim tajnim svetnikom!
3. Opozarjamo na okolnost, da najin pooblastitelj ni častnik, temveč po svojem peklicu odvetnik, da v častnih zadevah odločuje izključno njegova stanov-skačast in da v teku svojega več kot desetletnega odvetniškega službovanja n i bil nikdar pozvan na odgovor od svoje pristojne častne oblasti, od disciplinarnega sveta odvetniške zbornice. (§ 2 disciplinarnega statuta za odvetnike.)
Tudi poznava sama najinega pooblastitelja kot uglednega člana ljubljanskega barreau-a in kot v vsakem oziru časti vreden in integer značaj, za kojega čast osebnostojiva.
Potemtakem morala bi smatrati kot razžaljenje stanu, kateremu sama pripadava, če bi se izrazil katerikoli dvom nad častno lastnostjo najinega pooblastitelja; ravno tako, kakor bi bilo od najine strani razžaljenje častniškega zbora, če bi hotela častniku odrekati častno lastnost, o kateri ne dvomi njegova pristojna častna oblast.
Z najinim nazorom o stanovski časti se strinja med drugim tudi feldcaigtro ster Krieghamer (seja delegacije z dne 5 junija 1901.) in f-ddcajgmeister Pit t r e i c h (seja delegacije z dne 20 februarja 1904).
Vsled tega ne moreva do> puščati, da bi se fie dalje razpravljalo o častni lastnosti najinega pooblastitelja in bi morala pogajanja takoj pretrgati, kakor hitro nasprotna stran ne odstopi takoj od dvoma, izraženega v točki III. zapisnika.
Iz drugačnega obnašanja nasprotne strani bi morala le sklepati, da se zasledujejo drugi nameni, nego tisti, kateremu naj bode naA sestanek edino pesvečen, namreč častni poravna ?i konkretne aferi'. Midva pa ne moreva najinega častnega posredovanja postaviti v službo drugih namenov
VI Ne da bi se spuščala natančneje v nacore, ki so izraženi v nredidoči točki, dasta zastopnika g. greta Btrbo na zapisnik, da sta izvedela že tekom včerajšnjega večera cd prič, tudi od ene priče na lastne oči in 'aatna ušesa, o kojih resnicoljubnosti nista opravidena dvomiti, da je g. dr. SusterSič bil dejansko v parlamentu od strani g. pos'anca Bergerja pri priliki, ki ee je omenjala v seji 1. maja 1901, baje o p s o v a n , ne da bi bil n» to reagoval. Zastopnika (grofa Barbo — Op. ured.) ne moreta spojiti s svojo častjo in svojo vestjo, da bi o tej zadevi sama od ločila ia nadalje obravnavala, preden ne od loči o tem mešan častni sod, v kojega naj vsaka stranka pošlje svoje za stopnike.
Odkloiitev nasprotne stranke, predložiti zadevo častnemu sodu, bi naju silita pretr gati pogajanja.
VII. Ker obe stranki vstrajata vsaka na svojem stališču, sa pogajanja sporazumno pretrgajo.
Se sklene in podpiše dne 9 okt. 1904, ob 1. uri 30 m. prp >ldan.
Zastopniki tr. dr. Šusteršiča: g. grof Barbo: D Benkovič, 1. r. R'ch. Kleinoschegg, I. r. Dr Sohweitter, 1. r. Rudolf B. Gall, L r.
D.
Na to je Rosp. dr. Šusteršič pisal podnačolniku kluba katol-narodnih pcslanoev g. dr. I. Kreku sledeče pismo:
Dragi prijatelji
Prilagam zapisnike z dne 8. in 9 t. m. pod 7, in */» Iz kojih razvidiš, da sem imel častno atero i deželnim pos ancem grofom Barbo.
Kot podpredsednika kluba katol.-narodnih poslancev Te prosim, da proutrečiš, da klub izrazi svoje mnenie, če sem v tej zadevi postopal korektno tako kot katolik, kakor kot gentleman.
Da pa ima klub popolno svobodo v presoji ts zadeve, iirekam da odlagam na-čelništvo klub* in da se, ako za razpravo označene zadeve določiš klubovo sejo, te seje ne bodem udeležil.
Prijateljskim pozdravom beležim Tvoj udani dr. Ivan Šusteršič I. r.
V L j u b 1 j a n i, 10. okt. 1904.
P/, veleč gospod
dr. JanezEv. Krek deželni poslanec itd.
Ljubljana.
E.
Seja kluba katoliško narodnih poslancev dne 12. okt. 1 9 0 4.
Klub, pod predsedstvom g. dr Kreka, v odsotnosti dr. busteršiča, soglasno sklene:
1. Klub se striaja s postopanjem dr. šusteršiča, ker je I. odklonil kot katolik dvoboj in II. izrekel se pripravljenim, preklicati svoje razžaljenje, ako stori isto tudi glede svojega razžaljenja izzivalce
2 Ker je dr. Šusteršič pcstspal pravilno, klub njegovega odstopa cd načelništva ne sprejme na vednost.
Nihče nam ne bode v zlo štel, da končno še mi podamo nekaj opazk.
Jasno izhaja iz predstoječe objavljenih dokumentov, da grof Barbo nikakor ni iskal častnega zadoščenja. temveč da je zastedjval druge, politične namene po gotovem recepta.
V koliko se to strinja z c ficirsko ;n grefovsko čaetio, to preiskavati ni naša naloga, temveč pristojnega vojaškega častnega soda
Vsega obžalovanja je pa vredno, da sta se za take kalne namene dala zlorabiti dva časti vredna oficirja, gospoda baron Gall in Kleinoschegg. Uverjeni smo, da sta postopala v dobri veri, a grajati moramo, da si nista natančneje ogledala tistega, ki ju je zlorabljal in pa da nista imela v spominu jasnih pojmov o stanovski časti, ki popolnoma izključujejo takozvane „mešane" častne sode, ker ima vsak stan svoje lastne častne pojme in je vsakdo podvržen le nazorom o časti, ki vladajo v lastnem stanu — ne pa onim drugega, tujega stanu.
Poleg tega je še oficirjem po ukazu vojnega ministra, ki je, če se ne motimo, izšel pred petimi leti, izrecno prepovedano, kompromitirati na „mešani" častni sod, kaj šele zahtevati ga!
Toda to je zadeva, ki nas nič ne briga.
Naravnost smešno pa je to, kar se je od strani gr©fa Barbota navajalo proti častnosti dr. šusteršiča. Nič drugega ni vedel navesti, nego okolnost, da je drža vnozborski poslanec B e r g e r (prusak!)
Dalje v prilogi I.
*Lb nobene sentimentalnosti nikar!« se je nasmehnil sam sebi, zavil električno sre-tilko, zaklenil in odšel.
Doma si je nemudoma ostrige) brado in se potem obril. Oblekel je čisto novo temnosivo obleko angleškega kroja in ta men havelok, ki ga prej ni nosil nikdar Glavo si je pokril z okroglim mehkim klo bukom, svoje cilindre pa je pustil vse doma. Na noB si je nateknil čiipalnik. Pogledal bo je v ogledalu in je zadovoljno pokimal. Na mizi je pustil liit, ki je zapisal nanj gospodinji, da odpotuje do ponedeljka v gore. Svoja pisma je bil sežgal že opoldne. Naglo je odšel, da si poišče fijaksrja.
Preoej na ulici je zagledal od daleč ve« eelega Gruberja. Umakniti se mu ni mogel več. Dobroživček je židane volje jadral vedno bliže in se veselil zabavnega kegljanja. Že ga je sliSal prestrašeni Nikolič žvižgati in par trenutkov pozneje sta šla drug mimo drugega. Nikoliču so be jela tresti kolena in moral je napeti vso svojo energijo, da je šel hladno in mirno dalje. Gruber ga je pogledal s svojimi nemirnimi očesci in bla gajnika je preletelo vroče, kakor st3 strel. Vendar tovariš ga ni izpoznal, šel je mimo njega kakor mimo drugih neznanih ljudi.
NikdiS Be je globoko oddahnil in sedel v prvi fi{akarski voz, ki ga ;e zagledal.
Da se je nevarna poizkušnja obnesla tako dobro, to ga je jako ojunačdo. — Kdo naj bi ga tako izpremenjenega izpoznal, če ga ni izpoznal tovariš, ki je največ občeval z njim !
Cis'o hladnokrvno je Sel v restavracijo pred južnim kolodvorom in je dobro večerjal; čisto hladnokrvno je kupil listek do Trsta, sedel v vagon in gledal skozi okno.
Rdeče, zelene in modre luči so se sve tile kakor mirne zvezde obešene na nevidne vrvice. Zame električne svetilke so ga bodle v oči. V sosednem vozu so se smejali ljudje, in Bkozi okno na drugi strani so se pogovarjali popotniki s sorodniki ali z znanci. Vrata vozov so se zapirala, vratar je klical imena postaj, popotniki eo govorih hitreje z znanci, naročali pozdrave, sprevodniki so zatrobili, stroj je zažvižgal in vlak je potegnil z močnim sunkom.
Nikolič je opazoval vse to, kakor bi ne bil še nikdar videl nič enakega. Vse ga je zanimalo. Kmalu je zavil vlak iz meBta. Z zlatim svitom je svetil mesec na zahodni strani. Vedno h treje so drdrala kolesa, okna
so bobnela in zelena zagrinjala eo zatrepe tavala. Skozi okno jo videl, kako se zrcali tam zunaj čisto natanko to, kar je v vagonu: del okna in stropa s svetilko, črni sedeži, bovčegi, plašči, pribite bele tablice, priprava za ureditev toplote. Tako se Nikoliču zdi, da se vozi tam zunaj v zraku popotnik, ki sedi njemu nasproti bolj na levi. Navidezno se vozi mesec z vlakom in se ne da dohiteti.
Blagajnik se ozre po popotnikih. S »mo ena dama je med njimi, stara, bolehna, z« spana, vsi drugi so moški.
Ali je med njimi kateri — detektiv?
»Detektiv!« si misli Nikolič. „Naj bo! Kaj za to! S ij zdaj še nihče ne ve, da je poneveril blagajnik N količ, z do'go črno brade, navadno s cilindrom, in tak in tak dvesto tisoč goldinarjev. Vse to bodo zavohali šele pojutrišnjem, v pondeljek ! Zastonj bodo čakali blagajnika I Treba bo odposlati poslednji dan meseca te in te zneske in plačati menjice. Toda blagajnika ne bo od nikoder, vozil se bo že zdavnaj po Jadranskem morju proti Egiptu. To bo gledal debeli ban kir Itzig, kadar odpre blsgajnico in ne dobi v njej nič drugega nego par menjic, malo drobiža in polno papirčkov brez vrednosti,
To bo gledal šele hudomušni Gruber in brž kone bo vesel, da mu ne bo treba vračati tistih petnajst goldinarjev, in gotovo bo želel svojemu dobrotniku srečno pot, habal V Ameriko jo je popihal falot, bodo rekli, in brzojavi in časniki razneBo hipoma njegovo ime po vsem Bvetu. On pa se bo lepo i ožil proti Afriki in tam * Kairu bo začel uživati denarce tolstega Itziga. — O, z dvesto tisoč goldinarji se more imenitno izhajati, in ka dar se človek naveliča Egipta, se lahko popelje drugam. In kako hitro je prišlo vse to! Sa v sredo ni vedel, da bo v soboto v bla-gajnici toliko pripravnih bankovcev. Jutri zjutraj jih izmenja v Trstu in popoldne od plove ladja na jug. Osel bi bil, če ne bi bil porabil zlate priložnosti!
V takih mislih je zadremal. Dobra ve čerja in močno vino sta bila vzrok, da je izvrstno spal. Zbudil se je šele, ko je drdral vlak proti Ljubljani. Takoj je potipal, če ima še denarnico. Hva'a Bogu, še je bila na svojem mestu 01 sopotnikov so bili že vsi izstopili na raznih postajah, le gospod z rdečkastimi brki je ležal njemu nasproti in je smrčal na vse pretege.
Nikolič je gledal nekaj čita skozi obrisano okno v jutranjo meglo, kmalu pa se
1. Rrilopra 336. štev. „Sloveno»- dn6 15. oktobra
b a j e v neki seii poslanske zbornice pred več kot 3 leti kričal proti dr Šusteršiču psovko »Schuft« — in da dr. Susteršič na to ni »reagiral«. Gospod grtf — pojdite se soliti S Ukimi izgovori ostanite doma, ali kjer hočete — med razsodne ljudi pa nikan ne hodit«. Če je poslanec B e r g e r res metal v poslanski zbornici s »Sohufti" okolu sebe, je s tem le samega sebe mazal in rebenega druzega. Žalil je s tem dostojanstvo z b o r n i c e, in naloga predsednika je bila, poklicati ga k redu. Da bi pa radi tega tisti poslanec, kojemu je psovka baje bila namenjena, taj izgubil na svoji časti — to trditi ie bilo pridržano gro-fovski domišljiji gre fa Joži la Antona Barbo-Waxenstein.
Radovedni smo le, kateri poslanec je potemtakem pri današnjih razmerah v državnem zboru do mnenju grda Jožefa Antona Barbr ta Wtxensteina 8e v posesti častne kvalifikacije 1
P r e n e u m n o je to, da bi dalje o tem govorili!
Grof Jož« f Anton Barbo Waxerstein naj bi si bil oblizal vseh deBet prstov in svojo grofovsko krono na vihu, da je dr. Susteršič porudil mu — s v est si svoje krščanske dolžnosti — reko do častne poravnave.
Grefovika arogantnost ni dopu ščala — in prav se mu godi. Ostane mu torej, kar je bilo govorjeno!
Grof Barbo (Waxenstein Jožef in An ton) je po nemških časnikih bobnal, da je od dr. Susteršiča zahteval zadoščenja, kakor jc med »gentlemani« v navadi. Oči-vidno mož še pojma nima kaj je gentle man. Gentlemani, kakor že beseda kaže, so doma na Angleškem in ne v \ViXen steiru. In tam, na Angleškem velja kot dolžnost gentlemana, če je koga razžali), opravičiti se — če pa je sam bil razžaljen, opravičenje spre j e t i.
Tod», kaj se bomo pričkali z gre f >m Barbotom? On je s svojim obnašanjem ra hodniku deželnega dvorca dne 7. oktobra t. 1. dokazal, d a š e pojma nima o tem, kako semora gentleman obnašati. Pravi gentleman namreč absolutno ne sme psovati človeka, ki mu ni nič ž a ! e g a storil. Če to vendarle stori — ni gentleman, četudi je morebiti grof.
Probatum est!
pisma iz Srbije.
Kraljevo m a z i I j e ■ j e.
Z i č a , 9. o k t. Kakor že znano, se je maziljenje kralja Petra vršilo po starem srbskem običa,u v starem samostanu Ziči. Dne 5. oktobra je kralj odpotoval v Zičo; spremljali so ga: oba sina, ministri in več dostojanstvenikov. Po železnici se jo peljal do Kragujevca, na prej pa z vozonr, ker tukaj neba železsica. — V Kragujevcu in Vitano^cu je kralja pozdravljalo mnogo naroda V Gružu so že od nekdaj privrženci Karadjordjevičt v Zato je prebivalstvo tukaj mnogo trpelo za vlade Obrenovičev. Kralj se je ustavil v VBakem selu ter stonii med ljudstvo, ki ga je navdušeno pozdravljalo. — Razgovarjal se je s kmeti o letini. V selu Vndkovici so mu stari možje pravili, koliko so morali preje trpeti kot privrženci sedanje dinastije. Kralj pa jim odgovori: Obrenoviči so imeli mnogo zaslug za Srbi jo, kar se ne sme tajiti. Aonželi, da se na Obrenoviče ne mečejo
je spomnil svoje denarnice. Potegnil jo je iz žepa, da bi pasel poglede na lepih bankovcih. Naenkrat pa se je zganil in iz ust Be mu je izvil obupen krik.
V denarnici so bili sami listi in papir dki brez vrednosti!
Ono denarnico z dvesto tisoč goldinarji je bil torej pustil v blagajnioi, drugo denar-nioo t ničvrednimi pismi in listki pa je bil vzel s sabo. Tega je bil kriv samo neumni Gruber! Ce bi njega ne bilo, bi se ne bil tako prestrašil, da bi bil zamenjal denarnici. Venomer je strmel v papirčke, toda ti Be niso hoteli ispremeniti v bankovce. Popadla ga je divja jeza, zaklel je na glas, da so je rdečebradi smrčulj zbudil iz spanja.
»Ljubljana! Pet minut!« so vpili sprevodniki.
Ves potrt je stopil Nikolič is vlaka. — Cemu naj bi se . vozil zdaj v Trst ? Ali ne more umreti tukaj v domovini?
Kakor brezumen je taval dalje po tihih klicah, vedno dalje, dalje, kakor v groznih sanjah. Prišel je mimo »Zvezde" in postal. Tedaj se je oglasil gori v zvoniku urSulin ske cerkve pobožen zvon. Nehote je stopil
polena in kamenje, ker so sedaj n»prestoluKaradjordje v i č i. Te besede so izzvale turno odobravanje. Povsod v kraljevini so te besede na pravile najboljši vtis.
V	selu Guberevci so se kmetje pritoževali zaradi visokih davkov. Kralj jim je nato obljubil, da se bodo davki znižali, ker on in vlada skrbita, da Be denar porablja le za potrebne stvari. Koncem leta se bodo pokazalo, da je državni proračun na realni podlagi. V Guberevcih je ljudstvo tudi prosilo kralja, naj malo zapleše v »kolu«, ktr je tudi sto ril. V Kraljevem je obiskal vojašnico 2. ko-nienOkega polka „Car Dušan« in vojno šolo. Tu je tudi prenočil ter drugo jutro sprejel mnogi broino depuUoijc.
Dne 7. t. m. je obiskal samostan Sta denici, kjer so »hranjeni telesni ostanki kra lia sv. Stevana. — Odtod je odpotoval proti Žiči, kjer se je vršilo »večernijt" in „bde-nije«. Po končanih molitvah ae je vrnil v Kraljevo prenočit.
Drugo jutro, dne 9 t. m., se je vrnil v Zičo, kier sa je ob 9 uri pričela božja Blužba. Zbrani so bili metropolit Inocenti e ter £<ofje Nikenor, Dimitrij, Sava in Melen-tij. Ti so kralja pričakovali pri cerkvenih vratih, kjer ga je pozdravil metropolit. Kralj je poljubil sveti evangelij ter se podal s krono na glavi ter žezlom v roki na prestol, ki so ga prinesli iz Belgradi. Po božji službi se je vršilo maziljenie, katero ie izvršil me-tropolit po starem srbskem obredu Po ma siljenju se je pričelo nmnogoljetstvo". Kralj je še poljubil križ ter s spremstvom zapu stil cerkev. Navzoči so bili ministri, predsedniki narodne skupščine in državnega sveta, mnogi vojaški poveljniki, razni po-alanci in mnogo ljudstva. Vsa slavnost se je vršila med zvonenjem in gromom topov. Od Ziče do Kraljeva je bilo ob cesti mnogo ljudstva, ki ga je burno pozdravljalo. V Kra Ijevu je bilo danes jako živthno. Povsod so igralo godbe, a narod se je vrtil v »kolu«.
V	Žiči so odkrili spominsko ploščo z napisom : »Prvi krunisini kralj obnovljene Srbije Peter I., miropomazan v Zič', zaduž-b>ni Stevana Prvovenčanog 26. septeubra 1904.«
Slovenci na Dunaju.
Slovenska služba božja na Dunaju se je izvršila zadnjo nedeljo posebno slovesno zato, ker je oskrbelo krasno petje slovensko katoliško misleče dijaštvo. Tudi glede orglanja v cerkvi letos ne bomo v nikakih zadregah, ker smo dobili v osebi g. St. P. izvrstnega glasbenika. Zadnjo nedeljo smo imeli pete litanije, pri katerih je vsa zbrana množica pela ono genljivo .Marija k tebi uboge reve". Segala je vsem gleboko v srce. — Tudi zabavni večer „S t r a ž e" je bil kljub slabemu vremenu prav dobro obiskan in se je častno izvršil. Iz poročila gosp. dr. Valjavca, predsednika »Straže", smo izvedeli, da se bo vršila Vegova slavnost na Dunaju dne 16. novembra zvečer v I. okraju v hotelu „Zur Post". G. predsednik je pozival pevke in pevce, naj se pridno udeležujejo pevskih vaj za Vegovo slavnost. Enako je bodril navzoče g. Pukl, predsednik »Zvezde", naj pokažejo 16. novembra na Vegovi slavnosti, da so zavedni Slovenci, ki znajo ceniti zasluge velikega svojega rojaka in učenjaka! — Navzoče je zanimalo tudi predavanje o štajerskih naseljencih v vasi Pašabagdže ob Bosporu, kjer delajo v tovarni za steklo, ki jo je ondi napravil tržaški Žid Modiano. Med delavci je 196 katoličanov, in ti vzdržujejo svojo šolo in cerkev ter duhovnika, ki je obenem tudi učitelj. Mesečno zložijo
Nikolič v cerkev in sedel v zadnjo klop in je jel moliti, kakor moli obupanec.
Tiho in mračno je bilo v svetišču. Zraven sebe je videl klečati starega moža na golih tleh; z obraza in iz oči, obrnjenih zaupno v Križanega, je sevala pohlevna, ra dostna udanost.
„Kaj ima ta starec še pričakovati na tem svetu«, si je dejal Nikolič, »in kako je to, da je tako zaupljiv in miren ? In jas naj bi si končal življenje ? Ali je res vse izgubljeno ?"
Nikolič je ostal po maši še dolgo v cerkvi. Ko je stopil iz nje, je bil popolnoma miren. Precej predpoldnem se je vrnil z brzovlakom na Dunaj in v ponedeljek zjutraj je bitel v pisarnico. V blagajnici je našel takoj denarnico z dvestotisoč goldinarji in se globoko oddehnil.
Gruberju in vsem drugim ae js čudno zdelo, ko so ga videli brez brade. Se bolj pa ao se čudili, ko so zvedeli, da zahaja Nikolič VBak praznik in vsako nedeljo k maši.'
ti revni delavci, ki so pa zavedni katoličani, do 130 kron, na leto do 1500 krom. Kaj bi šele lahko dosegli dunajski Slovenci! Razveseljevalo nas je tudi tamburanje sinov g. Strahovnika in petje „Danice", posebno še krasni solo g. Robida. Vzradostili smo se, ko smo slišali, da „Danica" pridobi letos 20 novih članov, ki bodo obenem krepka opora »Straži*! Zato smemo z veselo nado zreti v bližnjo bodočnost „Straže". Na zabavnem večeru se je tudi prodalo lepo število narodnih znamk in vžigalic „Družbe sv. Cirila in Metoda".
Idrijske novice.
Nov virilen glas V občinski odbor k sejam odslej Uh&o tudi „Krščansko go spodarsko društvo" pošilja svojega zastop nika. Plačuie namreč nad 400 K pravega davka, vsled česar ima virilen glas. S tem pridobi katoliško narodna stranka zopet en glas v odboru. ZaBtopal bo zadružni načel nik Fr. Srctličič, ali pa pednačelnik Laopold
L3pame.
Občinski red v roke naj vendar enkrat vzame naše županstvo. »Slovenec« je ža enkrat opomnil, da hodi k sejam kot vi-rilist gospod F. K, dasi ni razvidno, kakšno pravico ima do tega. § 17. občinskega reda pravi: »Tisti občinci, imajoči volitveno pravico, kateri od svojega nepremičnega posestva, ki ga imajo v obiini, plačujejo vsaj po 100 gld. ali od obrta ali pridobitka, ki ga imajo onduiaj, vsaj po 200 gld. pra-v e g a , zdaj postavljenega davka brez p r i k 1 a d o v , smejo stopiti v odbor za odbornike, četudi niso voljeni«. Gospod F. K. ni izvoljen, torej hodi kct virilist k sejam. Moral bi pa tudi plačevati postavno visok direkten davek, doklade se no upr.stevajo. Plačuje pa: hišnega davka 184K 80 h zemljiškega davka 81 h, skupno torej 185 K 61 h. To pa vendar ni še 200 K, kolikor zahteva zakon. Ali bo šlo tudi sedaj še vedno »po domače« ? Ako prištejemo še pridobninski davek, ki ga plačuje g. F. K v znesku 3 K 75 h, še vedno ni 200 K, ampak še-le 189 K 36 h. E|, računarji niso pri oblini! Morda boste ugovarjali, češ, da g. F. K. ni le posestnik hiše št. 137, za ka tero plačuje preje navedeni davek, ampak da ima tudi hišo št. 473. Ako pa upoštevate davek te hiše, ki je le v z o r e n , ae motite Le prečitajte ša enkrat § 17., potem ne boste več klicali na pomoč naprednja-kom mož, ki ne morejo pomagati, oicar pa še nekaj zanimivega! Kako bi neki bilo, če Lil tid kdo pritežil, da je glasoval v občinski saji mož, ki ni imel pravice. Pri razpravi n pr. o računih 1. 1902. in 1903. so bili računi odobreni z enim glasom večine. Ali je bil tedaj g. F. K. pri seji, češ da je vi rilist? Ali je njegov glas odločeval ? Povejte! Nazadnje bi bilo še najlepše, ako računi še sedaj niso potrjeni, vsaj postavno ne.
Jeseniške novice.
V vodo je padel te dni na tovarniških rakah delavec Jožef Maček. O prsvem času je prihitel na pcmoč delavec Zirovnik ter ga potegnil iz vode.
Umrl je v torek Janez Rape, posestnik, podnačelnik gasilnega društva. Bil je blag mož in priljubljen, kar je pričal lep in velik pogreb.
Japonca smo imeli v četrtek na Jesenicah. Pravega, pristnega Japonca. Prišel je v tovarno sklenit kupčijo. Ali jo je sklenil ali ne, ne vemr, to pa vemo, da si je ogle-dal pleh v javorniški tovarni.
Primorske novice.
p Smrtno ranjen je bil v Muržah stražnik Medeotti pri prepiru, ki je nastal v gostilni caradi novih volitev.
p žepnega tatu Simona Mavriča so zaprli v Gorici. Anton KlanjšSek, nekoliko vinjen, je stal na Komu v Gorici pri izlož benem oknu in gledal To priliko je porabil Mavrič, da mu kaj izmakne. Odrezal mu je žep, v katerem je bilo denarja 2 42 K, za vitega v robec. Dobri Klanjšček ni prav nič opazil. A videli so drugi, kaj se godi, in so prijeli Mavriča.
Novice iz kočevskega okraja.
k Znamenita obletnica! Dne 10. okt. je preteklo eno leto, odkar je g. Višnikar obljubil 200 kron za ribniške reveže, če mu kdo dokaže, da ae liberalci krivi, da se od krošnjarjev pobirajo tako visoke doklade. Dokazano mu je bilo te tako jasno, da mu je brnelo po glavi, a 200 kronic ni in jih ni! Od danes naprej pa ga ne tirjamo samo za 200 kron, ampak tudi vštete obresti, to je 210 kron. Morda jih bo tolike rajši plačal!
k Pa vemo, da bi g. Višnikar rad plačal, saj ve, da obljuba dela dolg; pa se boji pred vsem svetom priznati, koliko zla so že liberalci učinili slovenskemu ljudstvu, in to ga drži nazaj! Ljudstvo pa je že itak o vsem prepričano.
k Pri Novi Štifti se je zbralo dne 9. oktobra vkljub slabemu vremenu prav obilo število mladeničev, Marijinih družabnikov, iz ribniške doline. Po lepi cerkveni slovesnosti so se fantje prav prisrčno nekoliko poveselili v prostorih č. g. Klinarja. Sledilo je več nagovorov, v katerih so se mladeniči navduševali zav vzvišene verske in narodne vzore. Tovariš Stupica iz Sodražice je imel svojim sodrugom prelep nagovor. Liberalcem bržkone tudi to ne bo po volji!
k Velikanska povodenj je bila v Ribnici dne 11. oktobra. Vode je prišlo toliko, da je celo v Ribnici v trgu vzela en most in stopila zlasti po Mlaki tako visoko, da je tekla v hiše. Kleti so bile dobro polne zdrave pijače. — Burgarjev Marko, kot glava trškega gospodarstva, so pa veseli, češ, „je voda sedaj vzela vsaj blato po Mlaki, za katero sem imel jaz toliko neprijetnih zaslug!"
kč O velikanskem m atu, ki se že eno leto zida v Ribnici, pa se komaj še-le vidi iz vode, in o njega gospodarstvu bomo imeli še priliko marsikakšno reči. Menda so slavni očetje tega mostu mislili, da bodo vsadili v vodo par kamnov, pa bo sam zrastel. Pa le neče! Še vedno se vidi samo tistih par kamnov!
kč Lepe stvari se dogajajo po nekaterih šolah, ki jamčijo v šoli dober uspeh, učiteljem ugled, obenem pa tudi kažejo sadove učiteljskega liberalstva. Tako je neki učitelj, ki je dobro znan po ribniški dolini, pustil v šoli pri dečkih na mizi podobo — čisto nage babe, in to v prostem času, med uro, ko so otroci brez nadzorstva lahko svobodno pasli svojo radovednost nad grdo-bijo! Ali je to versko-nravna vzgoja? Kaj si otroci mislijo o takem učitelju? Učitelje, ali sedaj vidite, odkod prihaja vedno večja posurovelost pri moški mladini? In za to hočete imeti višje plače? Menimo, da se boste morali dokaj izpremeniti, da bo ljudstvo to dovolilo! Morda povemo še ime tega ljudskega vzgojitelja! Tak učitelj res pravi: „Doktor der gesammten Kartoffel-kunde"!
kč Klavrno, kakor Judje pod jeruzalemskim zidem, se drže za svoje glave ribniški liberalci. Višnikar je vse skupaj vodil za nos, župana in tiste, ki so pripravljali imenik za prihodnje volitve. Dva zapisnika sta bila razgrnjena, Višnikar se je nosil kakor kak paša — na, sedaj je pa glavarstvo reklo, da vse skupaj ni — za nič, in da se volitve razpisati ne smejo brez dovoljenja in ukaza glavarstva, in tako so vsi skupaj dobili — dolg nos, za katerega se bodo lahko vodili/ in so pokazali, da potrebujejo čuječega — jeroba!
v
Štajerske novice.
š Od Sv. Marjete nižje Ptuja. V
222. št. »Slov. Naroda« z dne 29 sept. je dopis od Sv. Marjete nižje Ptuja, v katerem kar mrgoli samih laži in nesramnosti. Ni moj namen, da bi se s to isjavo takorekoč opral madežev, s kojimi me je „Slov. Narod" tako grdo oblatil, temveč s to izjavo hočem le označiti poštenega dopisnika, na kojega pač sme „Slov. Narod" biti ponosen. V odgovor na ta nesramen dopis izjavim torej sledeče: Laž je, da bi bil kdaj oznanil, da je slavnost, koja se je priredila na čast mojemu predniku, bedarija, katere se naj nihče ne udeleži. Lal je, da bi bil kdaj učencem svojega razreda pravil, da se je ta slavnoBt samo zato napravila, da bi se ljudem denar iz žepa gulil in da je vsak moj osebni sovražnik, ki se slavnosti udeleži. Grda laž je, da bi bil kdaj župane peljal v »farovž«. Nesramna laž je, da bi bili župane v farovžu napajali, da bi potem pritožbo podpisali. Debela laž je, da bi bil eden izmed županov meni nekaj debelih povedal ter odšel. Grda laž je, da bi bil šel že v sredo k svojomu vinogradu pobirat. N a j -grša in; najnesramnejša laž pa je, da bi bil kdaj tukajšnji učiteljici, ko ji je umrla mati, čestital rekoč, naj bo vesela, da se je iznebila ... Iz tega je rai-vidno, da je ves dopis od začetka do konca grda 1 a ž. Ali bi ne bilo boljše, da bi mesto meni, temu nesramnemu dopisniku oblasti preiskale možgane. Obenem pa imenujem pisca teh laži nesramnega obreko-valca, ako mi svoje trditve ne dokaže. Ako mi pa dokaže, da je njegov dopis resničen, dobi 1000 K, reci: tisoč kron. — Janko Z u n -k o v i č , nadučitelj.
š Oviran promet. Na progi Maribor-Franzensfeete je bil dne 11. t. m. promet zelo oviran radi mnogih žametov in narasle Drave. Tudi predor pri Faalu ni več varen, ker se zemlja preveč posipa. Promet iz Maribora v Celovec] jo bil ustavljen, in potniki bo morali na poBtaji po več ur čakati. Jako dobro pripominja »Sildsleierische Presse«, da je temu vzrok največ vodstvo južne že lesnice, ker premalo skrbi za varnost proge. Tudi je jako umestna pripomnja imenovanega lista, da naj poslanoi poskrbe za varnost
proge, da ne bo vedno vsled brezbrižnosti vodstva toliko nesreč.
š Nemška kultura. »Sulst. Presse« pifie: V zadnji „Marb. Ztg." beremo sledečo notico, ki prida o globoki nemški kulturi: V grafiki razstavi psov je bil odlikovan pes, ki alifii na ime »Peter«. Ei/ropa ima sedaj dva kronana Petra. — Nemška kultura, heui!
fi Porofill se je na Dobrni pri Calju g. dr. L u d o v i k F i 1 i p i č, odvetnik v Cilju, z blagorodno g. Ano K e r n - o v o, roj. S i m ». Poročil ]u je župnik dobrnski Frid. K u k o v i č , kot pridi sta prisostvovala g. dei. poslaneo Lan V o fi n j a k ter nevestin b'at, veletržec Karol Sima iz Poljfan.
fi Na Dobrni je bilo letos 1012 gostov.
fi Nesreča Vmcenca Marovštka, p. d. Čerenaks, v stseski Lik?, občina dobrnska, je pretepeni teden, ko je sadje predal, ve liko predno brano tako nesrečno zadelo, da so ga neza\estnega nafili. Zdaj mu gre na bolje.
š Trgatev po dobrnski občini se je sačela. Rjoa bo boljša ko lanska, a držala se ne bo dolgo, ker je ni veliko. Sadjevca bomo pa irneli za die leti.
š Is Ptuja. Slovensko politično društvo s sedežem v Ptuju izvolilo si je naslednji odbor: Predsednik g. prof. Josip Zelenik, podpredsednik gosp. dr. 1 o m a ž Horvat, blagajnik g. dr. Fran Jurtela, tajnik g. Miran L o r b e r , vsi v Ptu u; odbor niki: 5, g. Alojzij buta, iupnik pri Sv. Marjet', g. dr. Anton Gregorec, zdravnik v PtUjU, g. Mihael Brenčič, veleposestnik in tovarnar v Žibjeku pri Ptuju; namestniki so gg.: Vinko Bezjak, krojaški moister, Peter Zirovnik, kaplan in Ferdo Skuhala, posojil-nični uradnik, vsi v Ptuju.
i Utopljenec. Sv. Marko pri Ptuju: V torek, 11. t. m., je Jakob Vrabelj, žeblar v Zabovcib, iskaje po Dravi drv, uafitl utopljenca, katerega ao pogrebci prenesli na pokopališče k Sv. Marku. Zdravnik, g. dr. F. Stuhec, je spoznal po scbeh in nekaterih znamenjih na telesu, da je sin podžupana Kaiserja iz Ptuja. Nesrečni utopljenec je bil abiturijent Zvršivši z dobrim uspehom gim nazijo v Gradcu, je prišel k staršem na počitnice, a na veliko žalost — posebno dobri mamici — našel je pri kopanju smrt v deročih valovih trmoglave Drave. Ta Drava j« strah. Čez noč naraate. Danes je tako divja, da je ni opisati. Ča hodifi ob obrežju, vidifi same nesreče in Škode. Včeraj ti je prifio mela kar s centi krme in sežnji drv. Seveda tudi cbrežiu ne prizanaša. Ravno tako ga trga, kakor 40dnevno deževje plazove z gora. Ko bi bili nepoklicani ljudje inženirji in ubogi obdravčanje bankirji, bi kmalu Drava drla pravo pot.
Rusko-Japonska vojska.
Ruski poraa?
Pretekli pcnedbljek je presenetila svet vest, da je Kuropatkin zapovedal prodiranje, češ, da hoče priti na pomoč Port Arturju. Mnogi so se čudili, da je že sedaj pričel prodirati in so bili mnenja, da nima sedaj fie zadosti vojakov. Najnovejfia poročila trdijo, da Be je res moral umakniti. Sa daj stojimo pred vprašanjem, ali je Kuro patkin moral prodirati na povelje iz Peterburga, ali je pa prodiral namenoma, da Japonce, ki od bitke pri Ljaojanu niso hoteli več dalje prodirati, zvabi za Beboj in jih kolikor mogoče oddalji od njihove glavne operacijske podlage. Če je pa nvslil že sadaj v bojih pri Jantaju premagati Japonce, se mu je ta namen ponesrečil. Sicer pa se je tudi v bitki pri Ljaojanu začetkoma videl velik poraz Rusov, pozneje se je pa marsikaj druzega pojasnilo.
Peterburg. 14 oktobra. »Birž Vjed." poročijo iz Mukdena, da je boj 12. t. m. pri Jantaju trajal ves dan neprenehoma. Obe armadi se bijeta posebno na vzhodni fronti z veliko ljutostjo. Mandžursko prebivalstvo in posebno višji kitajski uradniki se sedaj mnogo bolj prijazno obnašajo proti RuBom, ko prej, ker upajo, d» se bo na bojifču kmalu obrnilo na bolje Rusom.
Peterburg, 14 oktobra. Kuropatkin brzojavlja carju 13. t. m : V neč! od 12. t. m. in nasledaji d»n je imela man-džurijska armada prestati hude boje. Itkufiali smo, da naše prednje čete vzdrže Bvoje postojank«. Na desnem krilu so se prednje čete držale do noči ter se umaknile fie le na moje povelje na glavne pozicije. Tudi prednje Čete centra so bile okrog 2. ure ponoči prisiljene, umakniti se na glavne pozicije. Boj je bil zelo vroč. Posebr o hrsbro se je boril tombski polk, ki ja stal v pred njih vrstah. Na levem kr.lu j« bil tuli hud boj za neki prelaz; naši vojaki so preplo zaii skoro nedos'opne ppčine ter se bliž Ii korak za korakom s vratniku O uspehu tega boja še nisem dobil poročila. Č te t'gA krila bo bile daneB zapletene v drug krvav
boj. Izdal sena povelje, z vsemi močmi jutri braniti od nas zesedene postojanke.
Tokio, 14. okt. Poroč lo iz glavnega ta boriiča japonske mandžurijske armade pravi-Japonci so v včerajšnjem boju povsod dosegli uspehov. Operacije za obkoljenje Rusov pri Peosiku so se izvršile ugodno. Na mnogih krajih je bil boj tako srdit in obupen, kakor v tej vo|ski še nikdar, ligube bo bile velike. Japonske čete bo v hitrih pohodih došle v Mantufun, kjer so obkolile Ruse.
London, 14. okt. Predrzno bi bilo še govoriti o izidu bitke, ki divja od nedel|e med L aojanom in Mukdenom. Toda vsa znamenja kažejo, da se je ponesrečil veliki načrt Kuropatkinov o svoji ofenzivi, in v malo urah se lahko izpremeni ta ofenziva v odločen poraz. Tudi se je ponesrečil njegov načrt, prodreti japonsko črto, ali jo obiti. Njegove čete bo bile na celi črti zadržane, ali prisiljene se umakniti Vprašanje je, bo Ii vržen Kuropatkin, ako bo pobit nazaj do Mukdena ali fie dalje. To je odvisno od tega, če ima Kuropatkia fie dovolj svežih rezerv na razpolago.
London, 14, okt. Zopet bo dosegli Japonci veliko smago. Rusi so se umikali v neredu. Poročila iz Tokia praviio, da je bitko odločilo japonsko topništvo. V ponedeljek bo zmagovali Rusi, potem se je pa obrnila vojna sreča. V torek je bil hud, a ne odličen boi. Oba dela imata skupaj 20 0 0 0 m o i i z g u b. V boju v sredo bo se borili Rusi z obupnim pogumom, vendar so se morali umakniti, ker so jih hoteli Japonoi obiti. Mnogo ruskih častnikov je bilo ubitih ali ranjenih..
London, 14 okt. »Standardu« po ročajo iz glavnega Kurokijevega tabora od 11. 1 m.: Po dvadaevnem hudem boju je bil odpor Rusov popolnoma zlomljen. Ja ponci so fili k napadu preko neke ravani v strelskih črtah med groznim ognjem firap nelov in granat. Japonci so v najhujšem ognju ohranili mir. V bližnjem boju so bili Rusi vrženi nazaj. Ko si je de ano Kuroki j e v o krilo osvoiilo izgubljene pozicije, je prešlo k napadu. V varstvu megle so na padli Japonci Ruse ter jih prisilili. da so se umaknili. Ruska artilerija je ostala do zad njega v svojih pozioii*h.
Peterburg, 14 oktobra. Brzojavka generala Kuropatkina od včeraj ss glasi: Po poročilih, ki so mi doša do 1. ure, sta dne 12. t. mes. trpela dva polka našega desnega krila velike izgube ter sta se umaknila, pustivfii topništvo. Brigadni poveljnik je ra njen, en polkovnik ubit. Pozneje sta si oba polka pod poveljstvom polkovnika Vanov skega zopet osvojila izgubljene topove, raz-ven 16, ki bo ostali v sovražnikovih rokah. Končni isid tega boja dne 12 t. m. je pa bil neugoden vsled nekega japonskega nočnega napada, čate niao bile le prisiljene, se umakniti, ampak so zopet izgubile to pove, ki so jih poprej sovražniku vzele, ter se umaknile na že poprej določene postojanke ob reki Sakho.
Tokio, 14 oktobra. Marfial Ojama poroča: Srednja in leva kolona desne armade sta v Bredo zasedli višine cb Jantaju. 12 milj zahodno od Jantaja je bil obkoljen sovražni oddelek, ki se je hitro umaknil. Lava armada pa je od torka neprenehoma napadala sovražnika v bližini železnice, 10 milj severovzhodno od Jantaja. Srednja kolona je v sredo zasedla Lancekin ter zaplenila 15 topov. Sivražoik se je v neredu umaknil in naša kolona je pri zasledovanju sa-jela fie štiri topove. Sovražnik je naše dva krat Brdito napadel, a je bil odbit* Desna kolona leve armade je pri zasledovanju bo vražaika v bližini reke S liho zaplenila pet t pov in pet munisijBkib voz.
London, 14. oktobra. R juter jevemu uradu poročajo iz Tokia včeraj ob pol 5 uri popoldne: Zadnje brzojavke z bojišča kažejo velike uspehe Japoncev. Leva armada pod generalom Oku je zaplenila včeraj 25 topov. Druge armade bodo to število gotovo fie povifiale. Japonski poveljniki govore z občudovanjem o ruskihra-b r o s t i.
Peterburg, 14 okt. (Uradno.) Gen. poročnik S a h a r o v poroča danes generalnemu štabu: Čete prve mandžurijske armade so 13. t. m. zopet pričele boj. Sovražnik je pričel z ofenzivo ter napadel posebno naše desno krilo. Naše čete so pa obstale v svojih postojankah ter odbile vse napade. Tudi postojanke na skrajnejšem desnem krilu so ostale v naših rokah. Z ozirom na to, da so bile pozicije čet, ki so branile cesto proti kraju Lialjuhedi, v primeri z najskrajnejšim desnim krilom potisnjene preveč naprej, je bilo izdano povelje, držati se do mraka in se potem umakniti, da se izognejo izoliranju. Umikanje se je pričelo ob 6. uri v popolnem redu. Levo krilo je 12. t. m. nadaljevalo napad na soteske. Po obupnem sovražnem odporu smo zasedli skalnate višine v bližini prelaza. Ker pa je dobil sovražnik precejšnjo pomoč, so se čete nekoliko umaknile vsled nevarnosti, zato, ker so imele zelo izpostavljene postojanke. Naše izgube v tridnevnem boju so velike.
London, 14. okt. (Reut. urad.) Iz japonskega glavnega tabora brzojavljajo: Po tem, ko so bile oddane zadnje brzojavke, japonska armada energično zasleduje sovražnika. Rusi, ki so veliko trpeli vsled ognja japonskega topništva, so bili z veli k i m i izgubami odbiti. Desno krilo leve kolone srednje armade je vjelo 150 Rusov.
London, 14. oktobra. Ruske izgube mrtvih in ranjenih cenijo v Tokiu na 37.000 mož (?), katerih je ena tretjina padla samo v torek. Neka brzojavka iz Harbina poroča, da je namenjen ondi dohod mnogih vlakov z ranjenci. Delajo se priprave za 12.000 ranjencev.
Peterburg, 14. okt. General Re n-nenkampf in gen. K a š t a 1 i n s k i sta baje obšlajaponce pod Kurokijem. Baje sta dosegla veliko cesto od Tomhun-čina ter pretrgala Japoncem zvezo.
London, 15. okt Po doslej došlih poročilih so vsido&edanji boji le uvod k velikanski bitki. Tukajšnji vojaški krogi smatrajo kot dosedanji izid, da so Japonci pričeli operacije proti ruskemu napadu na desno japonsko krilo ter prešli nato k napadu aa celi črti.
Peterburg, 14, okt. Tu se boje za usodo Miščenkovega oddelka. Vendar pa sodijo, da seJiponoem ni posrečilo, ga od rezit', ker tega Ojama v svoj h poročil,h ničesar ne omenja.
Boj aa Port Artur.
P e t e r b u r g 14. okt. SteBelj poroča earju 10 t m.: Japonci rabijo v veliki meri eksplozivne snovi v obliki mečev, vreč itd. Te snovi imajo pritrjene uligalne motoze, ki se vžgo, potem se mečejo te bsmbe kakor ročne grauate. Tudi naše čete rabijo taka sredstva z »e'ikim uspehom. Naš neumorni junak, gen. Kondratenko, najde vedno novih 8red8t'v, s katerimi občutno zadene sovražnika. Čete so vedno polne poguma. Ranjenci se z navdušenjem vračajo v vrste bojujočib. Vsi, od poveljnika do proBtaka, hrepene borit< bb s sovrogrm.
London,. 14. ok^ »E>»i'y Telegraph« poroča iz čfua: Promet džunk s Port Ar turjern je storaj popolnoma nehal. Kitajci poročajo, da so Ruti zaplenili vse džunke v Port Arturju, da z njimi odstranijo iz mesta vse dvomljive- osebe. Žs dva dri Japonci Brdito napadajo lian, ki ga Rusi z uspehom bjaniio.
Pariz, 14. okt. »Mat<n" poroča iz Čifua: Japonci utrjujejo pred Port Arturjem svoje pozicije pri Ančančanu. Nov naskok be pripravlja.
London, M. okt. Admiral Togo je zadnje dai izkrcal topove velikega kalibra, s katerimi streljajo na utrdbe.
Japonci zaplenili nemiki parnik.
Tokio, 14, okt. Poročila pravijo, da obstoji največji del zapletenega parnika »Fuping", iz streliva. Parnik je plul nepoznano kam ter imel nemško zi stavo.
j	Baltiško brodovje.
Peterburg, 14. oktobra. Včeraj, ponoči je odplul pod poveljstvom admirala Roždestvenskega drugi del tiho-morskega brodovja iz libavske luke.
I^a Kitajskem vre.
Kolin, 14. oktobra. „Koln. Ztg." poroča iz Pariza, da zatrjuje neki v Kaaton došli potovalec, da na Kitajskem silno vre. Japonski agentje hodijo po deželi ter huj-skajo ljudstvo s posebnimi lepaki za boj proti belemu plemenu. Uslužbenci Evropej^ cev naj prvi začno boj proti sovražniku ia. Kitajci naj se pridružijo Taponcem.
Ženska kot ogleduhinja.
Dopisnik Ihta »Dany Graphic« opisuje sledečo sliko na kolodvoru v Ljaojanu, Tam pri oknu stoji mal nož, Brade nima, oblike so mu polne ter ima kodrave lase. Ko bi ne imel za pasom samokresa ter sablje, ko bi ne nosil visokih škorenj, častniške bluze ter čepice, gotovo bi ga imel za žensko. Moj sosed se mi smehlja, ko mu pripomnim to ter so mi ponudi predstaviti: Aleksander Ivanovič, dovolite!« Ime je torej moško in obleka tudi Toda Aleksander Ivanovič je vkljub svcjnmu samokresu, sablji, vkljub svojemu novemu Jurjevemu redu ven dar lo — ženska. Takoj v začetku pogovora mi je to priznala. To dejstvo se tudi ne da utajiti. B la je svoj čas dijakinja na neki sibirski univerzi. Na vseučilišSu v Tomsku je dolgo časa študirala vzhodne jezike ter govori d' bro kitajsko in japonsko.
Ža ob priliki bokderskega vstanka je sledila ruskim četam preoblečena kot moški. Priznava ^ama, da j a njero koprnjenje po čudn h dogodk h napremag jivo. Ko je izbruhnil« s danja vojs'?a, ponudila se je sama za ogl*duhinji. Vi8je vojaške oblasti jo Bicer ni30 prav ponebno prijazno sprejele, čeravno je nosili z»s 'užtii križi c za zas uga, ki si ga jo prid"b a /,a vstanka boksarjev, in čeravno j j dal zdi, d» d ibro zna mandžu»i;ski in jiiponski i z k. S le, ko je odkrila gentralu podrobr-oit o ruskih in japousk h postojan kah, za katt.ro je mogla izvedeti le na kraju
samem, jo je vzel general v službo. Dobila je izkaznico, glasečo Be na njeno željo na moško ime, ter dva jezdeca ji služita kot spremljevalca.
O i kar je bila nastavljena, je preiskala križem že celo deželo med obema armadama ter si je pri tem stekla tolikib zaslug in pokazala toliko poguma in spretnosti, da jo je general Kuropatkin okrasil z zaslužnim križcem sv. Jurija. Svojo sgodovino pripoveduje čisto odkrito, toda o vojski ter o vsem, kar in na drznih pojezdih videla, noče govoriti. Elina pozit vna informaoiia, ki mi jo je dala, je bila ta, da Kitajci ter Korejanci kaj slabo govore o Japoncih, ki slabo ali pa še celo nič ne plačujejo, kar vzameio* Tudi plačujejo Jtponci le b papirjem. Pokazala mi je nekaj knščekov modrega papirja z japonsko pieavo. V prestavi se glasi ista sledeče: „11-menjati je v zlato ali srebro pri banki v Tokiu, ko bo plačana ruska vojna odškodnina."
Zasedanje deželnifo saborov.
V	včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora so bili v vinarski odsek izvoljeni: grof Stftrgkb, baron Mos-con, pl. Kodolitsch, Stgsr, Raitter, Lenko, Ornig, Pfrimer, Schweiger, dr. jurtela, Kočevar, dr. Ple j. — Poslanec Roš je utemeljeval predlogo ustanovitvi slovenske meščansko šole v Trbovljah. Trbovlje so. kar se tiče števila prebivalstva, na četrtem mestu štajerskih občin. Ker je prebivalstvo pred vsem industri-jalno, potrebuje tudi višje šole, da ie bodo mogle izšolati inteligentne rudarske moči. Tudi davčni prispevki občine ji dajo pravico, da sme oddežele, katera dosedaj ni dala občini ničesar,zahtevati šolo. Govornik in njegova stranka,z alrtev-ata, da se bo na šoli učila i nemščina kot obli-gaten predmet. Predlog bo odkazali šolskemu odseku. Poslanec K e r n utemeljuje predlog, naj ee izpremeni § 75 šolske novele z dne 2; caaja 1883; ter naj bi se besedilo tega §:gla«ilo . Bežilni zakoned^ji naj s« prepusti kzpreminjati določila §§ 17, 18, 19 in 21 navedenega zakona. Predi g so po kratki debati odstopili nauSnemu odseku. — Občini P o d e j s k i vrh v konjiškem sodnem okraju.so dovolili pobiranje 125%, občini St. L.o mrena nad Mariborom 125%, občini K u m e n 120% in občini Sv. K u n g e ta v konjiškem sodnem okraju 200% občinske doklade. Dr. Dečko in tovariši so interpelirali namestnika saradi železniškega prelaza na progi med Celjem in Velsnjem.
V koroškem deželnem zboru je poslanec Hinterhuber poročal v imenu Btavbinskega odseka o upravi cest v 1. 1903- in o potrebščini za vzdrževanje cest za 1. 1305 ter predlagal, naj Be v ta namen dovoli 292.07.6 K. Sprejeto. Poročilo poal. O r a s c h a o vzdrževanju regulacijskih del reke Gline se je odobrilo. Poslanec G h o n predlaga, naj se državo naprosi, da da deželi primeren prispevek za obnovljenje po povodnji poškodovanih cest. Finančnemu odseku so odstopili predlog posl. G h o n.a o ustanovitvi trirazredne meščanske fiole v Beljaku.
V	včerajšnji Beji n i ž j e a v s t r iij -skega deželnega zbora je prišlo do burnih prizorov. Pri razpravi o oddaji dveh ustanov gojencem eksportne akada-mije je poBlanec dr. Kolisko zahteval, naj se ustanovi oddasta gojencem nemške narodnosti. Kršč. soo. poslanci so nato pričeli napadati svobodomiselne Nemce, ker so na štajerskem volili Žida dr. Schicherla.
Včefikem deželnem zboru bo tudi v včerajšnji seji Nemci nadaljevali obstrukcijo. Koncem seje bo prečitili izjavo čeikih poslancev, v kateri naglaSajo, da je vsenemška agitacija velika nevarnoBt za državo. Cehi so slejkoprej pripravljeni podati roke v spravo, kadar se izpolnijo v to potrebni predpogoji Vso odgovornost za posledice naj pa nosijo Nemci.
Kakor se poroča izPrage, je cesar odgodil zasedanje češkega deželnega zbora.
Volilna preosnova na Moravskem.
Volilni pododbor ustavnega odseka v moravskem deželnem zboru je sklenil pri preesnovi deželnega volilnega reda za mo-ravski deželni zbor se držati sledečih načel: Ustanovi se splošna1 volilna k u r i j a , pomnoži se število mestnih in kmetijakih poslancev, volitve se naj vrša po narodnostih, pri volitvi h v veleposestvu in trgo\skih zbornicah se uvede proporcionalni zistem, vse volitve naj bodo direktne in pismene. O porazdelitvi mandatov bed j mfed strankami Š8 pogajanja. L udstvo demo/n
strira za volilno pravico. ) I - ,(
Dalje v prilogi II
Ogrski državni zbor
je včeraj pričel razpravo o začasni trgovinski pogodbi z Italijo. Poročevalca Rosen-b e r g a je opozicija motila z burnimi medklici.
Sklepi ogrskih framasonov.
Tripični britje framasonske lote »Kal man« v Budimpešti so izdelali nov načrt proti »klerikalni" črni nevarnosti. Sklonili so delovati ta spit šno volivno pravico in sicer pred vsem sa občinske svete. Nadalje bočejo odpraviti vojaštvo. Pišejo namreč: »Zadušimo pred vsem armado in skupno s socialisti ter anarhisti bomo naredili, kar bomo hoteli«. Nadalie hočeio odstraniti vero v šolah, dobrodelnih zavodih itd. Uvede naj se neoerkven pogreb. Namesto nedeljskega počitka naj bi imeli delavci 36urni počitek. Končno zahteva lož«, na| imajo nezakonski otroci ra\no take pravice kakor jih imajo zakonsk'. It vsega je razvidno, da prične ogrska loi« nov boj s katol š*o cerkvijo.
Mažarski ideal.
Tavčar tatvine ne ta|i; obsojen je bil na dva meseca težke ječe.
Književnost in umetnost
*	Slovensko gledališče. »Žena suinja«. Spisala Gabrijela Preissova Globoko it duše žene je risana ta slika i« Življenja preprostih mo ravskih Slovakov. E»a, šivilj« luteranka, strastna in ponosna, ljubeča in trpeča, se zaljubi z vsem ognjem mladega srca v lepega, a dokai zn»Aaino slabotnega, bogatega fanta Mihu C da vas jo črti iu povsod ji prorokujejo oesrečo; mati menega lju bimoa jo piuje javno u oritepenko in vpliva v toliko, da se odloči Eva \zeti v z^kon starikavega koiuharja Petra Jagoša. Ne srečni v zikonu, potrti vsled smrti edine hčerk', se vzbudi v srcu stara, premago-vana ltubezen do Mihe, kateri je poročen proti svojemu srčnemu nagnenju z bogatim dekletom iz vasi. Na nekem ženitovanju se snideta E a in Mihs ; dogovorita si sestanek za drug večer, ko ne bo Evinega moža doma. Miha pride in vsled nastopa njegove matere, ki prinese malo poprej k njenemu možu popravit kožuščke ter zbada v enomer Evo; nanovo razžaljena, vsled pretiranega, ne pravega ponosa svojega moža potrta, razodene M.hi svojo nesrečo v zikonu. — Miha jo vabi, da naj pobegne ž njim, med tem pa gs zaloti Evin mož, — ki bi moral odpotovrti na semenj. Se tisto noč pobegne Eva s M bom, kateri ji je ob-ljuboval, da pri«topi k njeni veri in jo poroči. V tujini živita štiri leta. Navidezno srečo kale spomini in vest Nista še poro čena. Miha odlaša s svojo obljubo, dokler ne prodre vest o njegovem živlienju v rodno vas. Zena mu pišo in ga roti, da naj opusti pregrešno življenje s tujko ; mati ga obišče ravno na dan, ko ce pripelje notar, katerega je poklical Miha, da mu napravi potrebno sa poroko z Evo. Vplivu notarja in prošnjam matere se uda in se odloči, da se vrne v rodno vas k svoji pravi ženi in otrokom. Eva, ko uvidi, da je uničeno vse, potrta vsa, samo ona zaničevana in teptana, suinja svojega srca in svojih strasti; skoči v Dunav. — Značaji, ?lasti ženski, so risani psihološko jako fino. Pissteljioi se pozns, da je globoko proučila bitje in žitje preprostega, a duševno tako bogatega naroda slovanskega. Razun navadnega, skoraj banalnega konca drama ugaja in želeti je, da ostane tudi v repertoirju našega gledališča. — Igralo se je dobro; zlasti predstavljateljica glavne vloge, g. S p u r n a , je pokazala vso moč svojo, lepote bogate igre, za kar je žela povsem zasluženo triznanje. D ber, le nekoliko prenaiven Miha je bil g. T i š n o v, in izvrstna kmetiška mati naša vrla g. Da n i 1 o v s. Tu ii ostali predstavljali manjših vlog so zadostili svojim nalogam.
*	Književna novost V ,Narodni Tiskarni" v Gorici izideta te dni dve knjigi, ki sloveti: Svetopisemska knjiga Job in psalem 118 Poslovenil S Gregorčič. V Gorici 1904 Tiskala in salo žila „Narodna Tiskarna", 173 strani v 16i. Stane mehko vezana 1 K 80 h, v platno vezana 2 K 30 h, z zlato cbrezo 2 K 80 h, po pošti 20 h več. — P o j a s n » I n i uvod v knjige Job. Sestavil dr. Franc Sedej. V Gorici 1904. Tiskala in založila »Naredoa Tiskarna". 36 strani v 16'. Stane mehko vezan 40 h, po pošti 45 h. — Obe knjigi skupaj vezani staneta v platnu 2 K 70 b, z zlato obrezo 3 K 10 h, po pošti 20 h več. Razpredajo jo prevzela založnica »Narodna Tiskarna« v Gorici. Čisti dobiček je namenjen »Šolskemu domu" v Gorici; zato se nreplaiJe hvaležno sprejemaio.
*	Vojska na Daljnem Vzhodu. Vsebina 8. snopiča . Korejski boji. — V gorati Mandžuriji. — Mandžurija. — Mandžurski p r a -bivavci. — Slike: Kazaki v boju. — Ruske vojne sile ob prihodu Kuropat«ino vem. — Kitajski berači na ulici. — Zemljevid Port Artur. — General Renrenkampf, poveljnik zabajkalskih kazakov. — Ob reki Jalu. — Bog vetrov pred Buddhovim templjem v NikMu. Kitajski zid.
Dnevne novice
V L j u b I j a n i, 15. oktobra.
Zmaga narodne zavesti. »Slovenski Narod" je v včerajšnjem svojem poročilu z razprtimi črkami tiskal, da so naši poslanci glasovali proti predlogu poslanca Hribarja, naj sa o vlfdnem odgovoru na Hribarjevo interpelacijo otveri debata. K temu pripomnimo, da so bili popolnoma opravičeni, kor so hoteli, da se žo vloženi predlog o ko respondenčnem uradu končno vendar le reši in da so no zavleče pravi odgovor dež. predsednika po posebnem odseku. Ze zadnjič je dr. Tavčarjev nastop imel tak značaj, kakor bi nekateri hoteli vso stvar
zavleči, katoliško-narodni poslanci bo torej nastopali včeraj s stalifča opreznosti Krepak in edino pravični odgovor bi vlada že davno dobila, ako bi bili narodno-nspredni poslanci v prvi ae ji glasovali za nujnost dr. Susteršičevega predloga. O tem ne miramo dalje govoriti v trenotku, ko je včeraj končno liberalna stranka glasovala tako kot se spodobi in bi moralo vedno biti. Poloiaj karakteriziramo edico prav, če pravimo, da so zadnji dogodki sijajno dokazali, da je zveza katerekoli Blovenske stranke zNemci nekaj nenaravnega, nekaj, kar se trpeti ne sme. Časitehzvezsoprikraju. Zaslugo za t) ima naraščanje narodnih čustev, vedno večja narodna zavednost v naši deželi. Delovanje slovenskih poslancev naj širša slovenska javnost kontrolira s tega stališča in vedno večje zmage bo praznovala narodna zaveat v javnih zastopih, v katerih imamo Slovenci svo;e zastopnike.
Cestne doklade. Da javnost napačno ne sodi o včerajšnji razpravi v dež. zboru glede ceetnih dok ad, moramo stvar kratko pojasniti. V smislu del. zakona z dne 28. ju lija 1889 št. 17 imajo okr. cestni odbori nra-vico, določati cestne doklade do vštetih 10%, deželni odbor do vštetih 20% Ako pa okr. cestni odbe ri potrebujejo več nego 20%, mora v smitlu zakona dovoliti le deželni zbor, ne pa odbor. Včeraj pa je pesi. dr. Ferjančič v imenu upravnega odseka predlagal, naj se dež. odbor pooblasti, da kar sam dovoli za tekoče in prihodnje leto višje nego 20% doklade. Temu predloga pa so se kat.-narodni peslanoi uprli, ker je protizakonit in bi bil v gotovih slučajih tudi neumesten ali celo škodljiv. Prvič zakon jasno govori, da ima le dež. zbor pravico okr. cestnim odborom dovoliti višje nego 20% doklade. Dalje pa so posameznim poslancem krajevne razmere po deželi gotovo bolj znane nego dež. odboru in morajo tudi, kar je njihova pravica in dolžnost, opozarjati na mogoče ne-dostatke v upravi in gospodarstvu okrajnih cestnih odborov. To pa se more zgoditi le tedaj, ako dež. odbor za vsak okr. cestni odbor dež. zboru predloži pojasnilo, da so v istini za ta ali oni cestni okraj potrebne višje nego 20% doklade. In to je dr. Su steršič zahteval s svojim predlogom v imenu katol. narodnih poslancev, namreč: Deželni odbor naj v najkrajšem času predloži dež. zboru nadrobno utemeljene predloge glede posameznih cestnih odborov, kateri v istini potrebujejo več nego 20% doklade. To je zakonito in pravilno, in dež. odbor bi mogel že v enem tednu predložiti do-tično pojasnilo. Torej so katol. narodni poslanci edino pravilno postopali, ko so kot opozicija zahtevali potrebno kontrolo, ki jim pristoja po zakonu glede cestnih doklad.
Shod v Moravčah »Katol. politično društvo za kamniški okraj" je minolo nedeljo priredilo javen shod v Zalogu pri Moravčah v graščini g. poslanca Povšeta. Na shodu je bila zastopana vsa obJirna morav ška dolina in mnoge druge občine iz kamniškega okraja. Bilo je zbranih do 500 mož, mnogo jih je odšle, ker ni bilo dovolj prostora. Zborovalci so navdušeno posdravili poslanca gg. dr. Sustcršiča in Pogačnika. Društveni predsednik g. Bernik je v krepkih beBedeh pojasnil desetletni razvoj in delovanje političnega društva in njegovo važnost za ves okraj. PoBlanca sta pojanila delovanje di ž. in dež. zb> ra ter sedanje politične razmere. Zborovalci so navdušeno pritrjevali obema govornikoma ter pokazali, da so zvesti katoliško narodni možje, dočim je liberalizem le umetno zasejano seme, ai v moravški dolini nima ugodnih tal. Peški župan B a r 1 i č utemeljuje resolucijo glede premembe volilnega roda zo deželni zbor ter predlaga, naj zborova!ci odobre odločno postopanje katol narodnih poslancev za ljudske pravice do končne zmage ter obsodijo sramotno liberalno nemško slovensko zvezo, ki jo na sramoto in škodo vsega slovenskega narodi. Župan Mlakar iz Biago vice predlaga : Zborovali naprosijo dri. in dež. poslance, naj bi bc kamniška železnica podaljšala skozi Črni graben. Novi podžupan drtijske občine predlaga : Ker Ee vrše priprave, da se kamniški pol. okraj razdeli v nova okr. sodišča, in Domžalo dobe novo
sodnijo; ker bi gorenji kamniški okraj imel tri sodišča, moravška dolina pa, odkoder imajo ljudje 4 do 5 ur do sodnije, pa nobene. zato prosimo svoje zastopnike, da tudi v tem oziru branijo naše pravice. Moravški obč. svetovalec Janez B e r g a n t predlaga: Ker Be iz moravške doliae izvozi mnogo lesa in drugega blaga in ker okrajna cesta do Vač ne zasluži tega imena, zato zborovalci prosijo, naj se cesta med Moravčami in Va čami preloži. Vsa cesta od Žalodnika do Litije pa naj se uvrsti med deželne ceste. — Vse resolucije bo bile soglaen > in navdušeno iprejete.
Žirovcl in Poljanci so bili bolj pametni nego pa tist;, kateri bo j h hujskali, naj gredo v Ljubljano razgrajat. Po celi poljanski in žirovski dolini no ie govorilo, da želi dr. Tavčar tako »gardo"; a kmetje so se kmalu premislili. Ko smo še v »Slovencu« dva dni pred sejo povedal', kaj se pripravlja, je padel pomen te »garde" v nič, in slednjič so se tudi šnepsar;i prem si di in se zbali. Prišel je samo en liberalen Zirovee. »Narod« ni prav rti? tajil, da mi nismo imeli prav, ampak si je z gostobesednoetjo hotel rešiti iz zadrege. Včerajšnja seja je p; k&zula dr. Tavčarju, da ne potrebuje prav nikake »telesne straže« in da njemu nihče nič noče, ča on druge pusti pri miru.
Slovensko katol. akad društvo »Danica* na Dunaju vabi na I redni o b č n i z b o r, ki se vrši dne 18. oktobra t. I. s sledečim sporedom: A, 1, Citanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika „Zirje". 3. Ppročilo odbora. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6 Eventualia. B. Zabavni del. — Lokal: T r o 11 e r „ Z u m Magistrat", I., Lichtenfelsgasse 1. — Čas: pol osmih zvečer.
Volilna reforma. Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora je pedal nekak načrt »volilne reforme*, ki pa je tak, da je s tem le doprinesel dokaz, da hoče volilno reformo zavleči Ustavni odsek namreč predlaga, d« «e deželnemu odboru n a-r o č a, naj to vprašanje študira in naj o tem v prihodnjem zasedanju defeln, zbera poroča! Vse skupai, kar je izkuhal, ni re forma, ampak švindel, posebno glole kmet-skih mandatov, o katerih pravi, da ne kaže pomnožiti števila kmetskih mandatov, ker so v naši kronovini zadostno zastopani. Ni čuda, če je pod tako volilno reformo pod-piean dr. Ivan T*?čar kot poročevalec. Ali slišite, kmetje, ta besede, ali jih slišite posebno vi, žirovski kmetje, ki včasih vpi-jete »Zivio Tavčar!* Sedaj veste, s kom imata opravili. Da 90 veleposestnikov obdrži deset poslancev, jim je prav, odveč pa ie, če se pcmnoie mandati za 40.000 k&etov, ki imajo samo 16 poslancev. Upravni odsek predlaga pomnožitev dosedanjih mandatov samo za štiri v novem, četrtem razredu, in sieer enega sa Ljubljano, enega za večje iadustrijske kraje, zadnja dva pa ostalim delom dežele, o katerih želi pri že obstoječih volilnih okrajih kmečkega rszreda, da se volilni okraji tako spremene, da bo volil vsak okraj le enega poslanca. I: načrta ustavnega odseka se vidi, da hočejo gospodje ljudstvo zopet oslepariti in uveljavljati dalje volilne privilegije. Sirandal je, da kmetom ponujajo samo dva mandata in d» se drznejo stopiti pred javnost z načrtom, ki tako malo pomnoži število ljudskih zastopnikov. Mandati v četrti kuriji morajo biti razdeljeni po številu prebivalstva, o razdelitvi okrajev se da šele potem govoriti. Četrta kurija mora biti kurija splošne in enake volilne pravice! L volilno reforme, predloženo od ustavnega odseka, je najb-d] dognan dokaz, da hoče ta odsek pravično volilno n formo res zavlačevati.
Dr. Tavčar kot poročevalec ustavnega odseka in kot urednik „rilov. Naroda". V »Slov. Narodu", ki ga ureja dr. Tavčar, smo lani brali, da so liberalci za pomnožitev kmečkih mandatov pri izpremembi volilnega reda. V poročilu ustavnega odseka, ki ga je sestavil in podpisal ravno tisti dr. Tavčar, pa beremo: Glede kmečkih občin ne k a ž e p o m n o ž i t i števila mandatov, ker so v naši kronovini
Te dni je v Rimu umrl .veliki Mažar", italijanski ganeral Karol Csudafy Mož je bil pred mažarsUim ustankom 1.1848/49. podčastnik v avstri.ski *rm»di, a |« pobegnil, ko je vzbruhnila vstala k mažarskim vsta-šem, kjer je služil kot častnik. Ko je bila zadušena vstaja, je bil obsojen ca smrt, a pomiloščeu na dosmrtno j3*e. Cesar ga je popolnoma pomilostil 1. 1859. .Junak" sa je za čin oesarjeve milosti izkazal r*v po ma-žarako hvaležnega in je vstopil v italijansko armado, kjer se je ie I. 1859. beril proti Avstriji, kakor tudi leta 1866. pri Kustoci. Pozneje je postal celo laški general in je bil osebni ljubljenec laškega kralja Viktorja Emanuela. In tega veleizdajalca hvali ma žarsko časopisje kot velikega mažarskega junaka.
Katoličani na Angleškem.
»Citbolic D;reetory" priobčuje zani mive podatke o številu velikrbritanskih katoličanov, katerih je 5,3000.000 in sicer na Angleškem 1,500000, na Škotskim 514 000 in na Irskem 3 310000.
Nov Coinbov čin.
Combes je zapovedal 23 škofom, kateri imajo v svojih semeniščih za profesorje redovnike sulpicijance, naj tekom enega leta imenujejo za profesorje po semeniščih posvetne duhovnike. Škofom bo jako težavno dobiti med svetno duhovščino dovolj sposobnih in dobrih moči.
Vstaja Hererov.
Guverner Leutwein je poročal 13. t m.: Dne 21. sept. je bil nri Gaisu med našo poizvedovalno četo in Hereri boj, v katerem so bili en častnik in štirje vojaki težko ra njeni.
Napetost med Turčijo in Bolgarijo.
Razmere med Turčijo in Bolgarijo so zopet napete, ker dela Turčiia s tnosti onim begurcem iz drinopoljskega pašiluka, kateri se hočejo povrniti v svojn domovino.
Izpred sodišča.
Itpred dešelnega sodišča.
Postrve lovila sta dninarja Primož Mižan iz Obernov in Boštjan Fajfar iz Steng v Bohinjski Savi pri Mokremlogu. kjer pristoja ribištvo blejski graščini JofefLonč-nar je oba tatu issičil in našel pri njima 22 postrv v vrednosti najmanj 15 K. Oba obdolženca popolnoma priznavata tatvino. Mužan je bil obsojen na 6 mesecev, Fajfar na 1 mesro tržke ječe — Mladi rogo v i 1 e ž. Sele 18 let st*ri C ril Oman, rudar v Podkorenu, delal je na Benotovi senožeti. Tu je pil z drugimi delavci žganje in vino. To je fanta omotilc, najpreje se je jel pre pirati s svojo mater je, katero je preganjal po vasi, nato je razbijal po Grilčevih vežnih durih; od tu je bil odpoden ter je naletel na Janeza Kersteina, katerega je z neko rečjo tako močno udaril, da je padel; po tem je razbijal po vežnih vratih Marije Gre gori, ji napravil 1 krono škode, nato io je pa še s kolom po levi rami udaril. Takoj potem se je lotil Neže Pečar in jo poškodoval, ko ji jo pnhitel njeni brat na pomoč, udaril ga je tako močno po levi roki, da mu je podlebtnico zlomil. Sodišča ga je ob sodilo na 2 meseca težke leče. — Okno razbil. Janez Stefe, kajžarju sin iz /igor. Bele. je bil tožen, da je iz hudobije udaril s palico po oknu hiše Alojziia Čimzsrja ter mu razbil šipo, ker bi utegnla nastati ne varnost za pri oknu spečo deklo Marijano Bučar in pol leta staro hčerko Jericc. Ob dolžene c priznava dejanje, pravi pa, ker je krnljev in je bil isti čas tudi pijan, da se je le slučajno s p»lico v okno zaletel. Stefe je bil obsojen na 8 dni zapora. — Tatinski hlapec Jakob Tavčar, 17 let stari hlapec iz Zaprevalov, je v Stari Loki Francetu Trčku ukradel več obleke in par čižem.
zadostno zastopane. O prijateljih se pravi, da sta ena duša v dveh telesih. Prijateljstvo z Nemci pa je naredilo pri dr. Tavčarju dve duši v enem telesu.
V objemu nemike sveže so otrpnili naši liberalci. To priča tudi poročilo ustavnega odseka s poročevalcem dr. Tavčarjem vred. O lucifer, kako si padel! Ko so se razgovarjali v odseku o razširjenju volivne pravice in se potem zedinili, da so pripravljeni prepustiti štiri mesta za nov splošni volivni razred, so zraven Nemci hoteli položaj izkoristiti zase, kolikor se da. Švegel je star, a zvit. Naši pa mladi in zraven duševno popolnoma paralitični. Vse, kar je namreč odsek še drugega sklenil poleg števila štirih novih poslancev in njihove razdelitve, je samo Nemcem v korist. Naši liberalci so jim šli seveda na lim. Poglejmo! V tretji točki se pravi: O b s t o -ječivolivni okraji kmetskih občin so kolikor mogoče tako izpremeniti, da vsak okraj voli le enega poslanca. Če se to zgodi, potem imajoKočevarji svojega poslanca, in s tem pri de en Nemec več v zbornico. Ali je mogoče, da se dr. Tavčar upa to poročati, kar edino zviša Nemcem že tako preveliki vpliv. Po naši sodbi je popolnoma upravičeno, da se Nemcem v deželi zagotovi toliko zastopstva, kolikor ga jim pripada po njihovem številu. Zato bi ne imeli nič proti nameravani izpremembi, če se pri tem temeljito izpremeni volivni red za veleposestvo, in se vstvarijo razmere, da ne bo tistih 40 liberalnih nemških graščakov imelo deset svojih zastopnikov. Dokler se pa to ne zgodi, je naravnost narodno izdajstvo, če se s pomočjo Slovencev zvišajo nemški mandati v deželi. V četrti točki pravi por®čeva!ec dr. Tavčar: Za sklepanje o nasvet o-vanih izpremembah deželnega reda in deželnega volilnega reda je potrebna navzočnost štirih petin vseh članov deželnega zbora in potrditev vsaj treh četrtin navzočih Tudi ta točka je samo nemška. I zdaj je treba za izpremembo volilnega reda tri četrt navzočih (med 37 — 28) in dvetret jiDske večine. Po novem bi bilo treba med 41 poslanci — 33 navzočih in vsaj 25 gla bov za izpremembo. To se pravi: Nemoi hočejo zaprečiti možnost vsake daljne iz« premembe Ttč si, Balohov Jože. Pomnožiti hočeš nemike mandate in ko bi kdai kdo predlagal kako novo izpremembo volilnega reda, gre devet Nemcev iz zbornice, pa je stvar pokopana.
Peta točka slove: Preosnovani deželni red in deželni volilni red stopiti imata v moč zakona po preteku volilne dobe sedanjega deželnega zbora. To pomeni: Nemci se hočejo še okoristiti, kolikor je mogoče. Liberalna zveza v deželnem zboru je mogoča le še do novih volitev po izpremenjenem volilnem redu. Potem je brez pomena. Vsak sam — liberalni Slovenec in Šveglov Nemec — bo šel skozi življenja zmede! To zvezo v škodo slovenstvu, v škodo miru in delu hočejo Nemci še dalje zdržati. In o tem vsem poroča dr. Tavčar. Nemci so znali vse zbrati, kar se da ob izpremembi volilnega reda dobiti v svojo korist. Naši liberalci pa zase še zahtevati nič ne znajo. Za Nemce lezejo v ogenj. Nekaj je umrlo pri njih: ali narodna čast, ali pa po-litiška razsodnost. Na tragiško sedmino za njihovim mrličem pridemo tudi mi, da jim izrečemo svoje globoko sožalje!
Deželni predsednik baron Hein je včeraj ponoči odpotoval na Dunaj.
Babjevercl. Novo orožje bo našli liberalci proti ljubljanskemu škofu: ker je v Hrenovicah treščilo in ker je v Vipavi veter vrh mlaja odlomil, zdaj »Narod« z vso res-nobo svetuje kmetom, naj se škofa branijo, da ne pr.de k njim birmovat, češ, da škof st?lo in nevihto s seboj noai. Dj ima tudi točo pri sebi, v to liberalci seveda tudi trdno verujejo. L beralci so pač babjeverci ali pa lopovi ! Zadnje je bolj verojetno.
.»Narod« zopet sanja hude sanje o tistih časih, kc so njegovi pokrovitelji in izdajatelji rohneli in besaeli proti nemškim
grofom in baronom v deželi. A ti časi so minuli ravno pred 10. leti in danes izdajejo slovenski narod ravno isti gospodi. Da si malo tolažijo težko vest, mečejo svojim ki movcem pesek v oči. Predvčerajšnjim je po ročal »Narod«, da je slovenska posojilnica v Marezigah na Primorskem v neki pravdi najela italijanskega odvetniks. Nato pa širokoustno dostavi: „Temu je pripom niti, da je ta hranilnica član klerikalne gospodarske organizacije dr. Šusteršiča." — Temu samo to dostavim?, da je imenovana hranilnica član »Zveze slovenskih posojilnic v Celju«. Tako je, Jane!
—	Grozen umor radi ljubosumnosti. V prvem nadstropju hiše štev. 7 v nlici ban Giacomo v Trstu — to je ona ulica, ki s Corsa vodi v staro mesto — so stanovali v enem stanovanju 27letni natakar R hard Desanti doma iz Pulje, njegova znanka 27letna E izabeta Cjrnoldi, doma iz Zifldra, in 30ietni trgovski uradnik Rihard Nieli, službujoč pri tvrdki Kramraer & Scfcwarz in doma is Palmanove v Italiji. Ta ooslednji je imel eno sobo, a onadva drugo. Te dve sobi sta pa ena poleg druge ter imati vrata za prehod iz ene v drugo. Dne 9. oktobra po polnoči je prišel Desanti do mov ter je bil čudno isnenaden. ker ni na šel doma Elizabete Cornoldi. Začel ga je grizti črv ljubosumnosti, češ, ko je ni doma, je ša gotovo ven. Medtem pa, ko je on premišljal, kam da je mogla iti ob tako po zni uri in pri tako slabem vremenu, je za čul iz Niclijeve sobe nekak pridušen smeb. Ta smeh mu je bil znan. Brez dvoma ja bila E iza v Niclijevi sob'. Ssočil je proti vratom Niclijeve sob", jih stresel ter podrl: v polutemi je videl E izo, ki je izkušala se pod Niclijevo posteljo skr.ti. Desanti je sko čil nato hitro v kuhinjo, tam pograbil na mizi ležeči kuhinjski nož, se vrnil v Niclijevo sobo ter zabodel Ni?liju nož naravnost v obraz. Zabodel mu je nož v desno pod-očesno kost, a s tako silo, da mu je nož rredrl nebo, prerezal jezik in goltanec. — Eiiz« C rnoldi, prestrašena in boječa se, da se Desantijeva jeza ohladi nad njo, je skotila k oknu ter začela klicati na pomoč. Pritekel je redarstveni nadzornik Kn< felc, ki je našel Desantija v sobi, oblečenega in de-vajočrga denar » žep. Ko je zagledal nad zornika, mu je Desanti dejal: »Umoril sem človeka in sem hotel priti k vam, da ss iz ročim oblasti.« Nadzornik ga je proglasil aretirauim ter ga z Eiizo Corncldi odvedel na stražnico v ulico dei R ttori. Zatem je Knafelc obvestil zdravniško postaje in sodno komisijo. Iz zdravniške postaje je prišel k ranjenemu Nicliju dr. Fortuna, a kmalu za njim pa sodni zdravniški izvedenec dr. Xy-dus. Izkušala sta oba skupaj podeliti kako pomoč ranjencu, a izjavila sta, da ni nikake nade, da bi se mu rešilo življenje, Vsled te izjave je sodna komisija odredila, da so poklicali duhovnika, ki je ranjencu podelil Bvete zakramente za umirajoče. Potem so pa Niclija prenesli v bolnišnico, kjer je pa že drugi dan zjutraj ob 6. uri umrl. Pre ukovalni sodnik Prati, ki je vodil sodno ko misijo, je zaslišal Desantija in E!izo C rnoldi na stražnici v ulici dei Rittori ter ju potem dal odvesti « zapore v ulico T gor.
—	Iz Srednje vasi V soboto je pri nas skoro cel dan snežilo. Sneg je v rav nini v ponedeljek skopnel. Po planinah |e snega več kot ped debelo. Ker so ljudje pasli navadno do srede novembra, jih bo zgodnja zima prav hudo zadela, ker bodo morali živino prignati domov. Otave in de telje tudi niso mogli spraviti zaradi obilega deževja. — Pretekli teden so lovili po fuži-narsk'h planinah grof Khevenhiller , grof Zeiwti, baron Skrbene>ky, brat kardinalov, in baron bteiger. Ustrelili so 29 divjih kozlov. — Pri jezeru je kupil do 2 orala sveta g. Ivan Markeš, gostilničar na Boh. B strici. Dve prav lepi parceli je kupil tudi dr. Rojic iz Garice. Kdor hoče še kupiti, naj hiti!
—	Umrl je v Gornjem Gradu g. A n-
t o n Dedič, bivši osmošolec celjske gimnazije.
—	Nov dnevnik »Omnibus« bodo pričeli izdajati Hrvatje v Pulju. List bo pisal laški, nemški in hrvaški.
—	Čudnega psa ima železniški čuvaj Josip Poljšak na Ovšičah pri Podnartu. Pes ima na nogah namestu tac prešičje parklje.
—	Šolske ispremembe Začasna učiteljica gosp. Silvija F u k s v Metliki se je odpovedala službi in je imenovana za za časno učiteljico na tej šoli gospica Ivana Borštnik.
—	Jugoslovanski almanah Na včerajšnjem jako slabo obiskanem shodu slovenskih literatov v tukajšnjem »Narodnem domu«, se je sklenilo izdati poziv,kise priobči v slovenskih dnevnikih, naj bi za sedaj slovenski literati pošiljali svoje almanahu namenjene literarične prispevke uredništvom tukajšnjih leposlovnih listov. Rokopise jedo poslati vsaj do 1. decembra t. I., ker mora imeti centralni odbor v Belemgradu spise do 15 doc. t. J. v rokah.
—	Državna oesta mimo St. Vida na Dolenjskem bi morala biti že davno posuta. Bliža se zima. a oesta je, kakor se nam po roča, vsa razdrta in razkopana osob to blizu postaje, kjer se križata državna in kolodvorska cesta. Naj torej dotični faktorji prskrbe, da si Ijulje in živina neg ne polomijo.
—	Tamburaiko društvo »Sloga" V Dol, Logatou se zahvaljuje vaem prija teljem društva, gospe Mazi in drugi« pa še posebno 7.« podarjeno trobojnico.
—	Kmetijsko društvo v Vipavi nam poroto, da je letos od svojih članov nakupilo veliko odbranega grozdja ter na pravilo mnogo izbornega belega vina za sv. maše Kdor torej želi pristnega vina, naj se oglasi pri kmet društvu. Več v razglasu med ins^rati.
—	Mesne oene le Samobora nam pi šejo: Naši mesarji so vendar enkrat prišli do čuvatva in znižali cene mesa. Sedaj so pri nas sledeče cene: Goveje meso I. *rste klg. 96 vin, II. vrBte 88 in III vrste 80 v. Teleč|e meso I. vrste K 104 II. vrate 96 v. Svinjsko meBO I. vrste K 1-04, II vrste 96 v. Koštrunovo meso po 64 in tudi po 56 vin kilogram.
—	Razpis dobave trdih drv za kurjavo. Oskrbovalna komisiji c. in kr. vojaškega preskrbovalnega skladišča v Zadru naznanja trg. in obrt. zbornioi v L ubljani, da se bo dne 31. okt 1904 ob 10. uri do poldne pri vojaškem preskrbovalnem skla dišču v Zadru vršila ponudbena razprava za dobavo potrebščine 7303 kubičnih metrov trdih drv v polenih za kurjavo. Sprejemale se bodo le pismene ponudbe, ki morajo najkasneje do 3 1. oktobra t. I. do 10. ure dopoldne k c in kr. preskrbo valnem skladišču v Zadru dospeti. Vsak po nudoik si mera preskrbeti spričevalo o so-liditeti in dobavni zmožrosti. Varščina znaša 5%. Od položitve te varščine so občine oproščene, le te se na tozadevni dobavni razpis še posebno opozarjajo. Natančnejši dobavni pogoji so razvidni iz pogojnega zvezka, ki leži pri c. in kr. vojašub pre skrbovalnib skladiščih v Zadru, Kotoru, Du brovniku, Reki, Zagrebu, Trstu, Ljubljani, Ritani, Spletu, Eroegnovi in Budvi ter se dobi proti plačilu 8 vin. Dobavni razpis je »udi v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljub Ijani na vpogled.
—	Iz Zirov nam piše g. župnik z ozi rom na naše poročilo, da ni bilo oelo leto tiho v cerkvi Do Velike noči je orglal g. nadučitelj Božič. Fantje in dekleta, katere je izuril g. Kvas so lani in letos izvrstno peli. Res pa je, da rednega organista že več časa nt, ker mu ni zagotovljena primerna plafa. — Bosna je mirna.
—	Domača umetnost, Gosp. Josip Germ, skadtmiSni slikar in učitelj risanja v Pragi, Vaalavske nam. 10, piše: Nalogo, katero izvršujejo pri drugih in večjih naro dih v prvi vrsti umetniška društva, stavil sem si z dosedanjo izdajo tribarvenih repro dukcij »Belopeškegajezera« in »Blodi. ter se odločil k temu koraku le raditega, ker Slovenci dosedaj nismo imeli razun nekaterih barvenih litografij odi čmh Slovencev nikakh primernih slik lastnega proiavoda v okras domačih in zlasti dru štvenih ter šolskih prostorov. Izbral sem oni reprodukcijski način, za kateri se sodobno odločujejo skeraj izključno umetniška dru« štva in oni podvzetniki. kat rim je v prvi visti na misli razširjate v dobrega ukusa in reprodukcij, ki se odlikujejo po umetniškem značaju; izdal pa sem pokrajinska predmeta, ker mi ravno teh še nimamo ia ker morejo krasote naša domovine doma splošno, v inozemstvu pa še največ zanimanja vzbu diti. O umetniški ceni prve izdaje, ki je nedavno izišli izdaji Bleda enaka — pendant — je prinesla svoječasno večina čeških in slovenskih listov laskavo oceno, prejel sem pa tudi privatno več toplih priznani- Upati morem terej, da me bodo z ozirom na vse to podpirali pri začetem delu prijatelji umetnosti in prirodne krasote, narodna društva in narodne šole; v interesu občnega na predka slovenske umetnosti in zanimanja za njo pa prosim za priporočilo in razširjatev vse one, katerim ideja in delo ugaja! Ka kor hitro bode z na Slovenskem prodanimi slikami strošek izdaje pokrit, porabim pre bitek v brezplačno razpošiljatev prebitku od govarjajočega števila slik onim, zlasti ob mejnim šolam, ki si slik same omisliti ne morejo. Zaključek prodaje se svoiečasnn pri merno objavi. Velikost slik samih je: 50 X 32 cm., na kartonu 67 X 51 cm.; cena na kartonu samem po 6 K, v rdečkasto ruja-vem jelšavem okvirju s steklom brez kartona po 10 K, v takem okvirju in na kar tonu po 12 K, v vzorkovem okvirju s steklom brez kartona po 12 K, na kartonu po 15 K. Dovoli se tudi plačevanje na obroke, trgovcem se da pri nakupu primerni popust! Poštnina in zaboj se računa na lastni strošek, pošiljatev slike na kartonu in v za vitku s poštnino 40 h.
—■ Nova iola na Koroiki Beli. Po roča se nam : Dne 6. t. m. se je tukaj slovesno otvorila nova čveterorazredna ljudska fiols. Ob '/ali- ur' )e bila v župnijski cerkvi slovesna sv. unaša, pri kateri je pevski zbor
gg učiteljev krasno popeval. Po končani službi božji se ja med pritrkavanjem zvonov pomikal dolg Bprevod šolske mladine in go« stov pred okrašeno novo šolsko poslopje, k er je bil za blagoslov prirejen mal oltar. Domači g. župnik Košir blagoslovi novi šolski dom in občinstvo se nato poda v notra nje prostore V lupo okrašeni šolski sobi povzame g. župnik besedo, izražajoč željo, da bi v teh lepih prostorih vedno obstajalo harmonično delovanje med vero in vedo. Nato še g. okr. šolski nadaornik Kalinger s prisrčnimi besedami mladini polaga na sroe lepe nauke in konča svoj govor s »slava« -klici na presvetlega cesarja, na kar so zapeli cesarsko himno. Po slavnosti se je vršil na Javormku skupen obed, med katerim so gg. učitelji in d>mači cerkveni zbor s svojim iz« vežbanim pet|< m navzoče zabavali. Za lepo prireditev obeda pa gre vsa čast gospema Krauppovi in Kolblnovi. Slednjič še želimo: Kakor se je nova Sola lepo otvorila, da bi tudi vedno lepo delovala v blagor nafie mladine.
—	Cesta od Visokega do Cerkelj
je, kakor se nam poroča, v groznem stanju Res, da v dežju ni nobena cesta suha, a da bi bile kar iame na s.«edi ceste, kakor pri Češnjevku in še v nekaterih drugih krajih, to je pa že jirevel In t) naj je okrajna cest«, bo bi b la še za občino taka cesta v sramoto! In še ni upanja, da bi se izboljšala, ker drugod v jeseni poBipl|ejo ceste.
—	Iz posavskih krogov. Neki možic je v „Narodu" z dne 5 t. m. prodajal svojo neslanost. Bil je namreč tako ginjen, da je slišal razne zveri in pošasti; a mi pri najboljšem spominu ne vemo za drugo, ka kor ra ono, ki je dne 5. t. mes. rigala v »Narodu". Pisal je o viaokih cenah; a mi bi njega, ko bi prišel, radi sprejeli zastonj ne le pred hlev, kamor nismo nikogar, pač pa, kar bi bilo za njega najprimerneje, v — hlev. Toži se mu tudi po drobižu. Predlagamo, da se veB čisti dohodek podari njemu kot nagrada zi njegov izborni vid in po sluh, ker je odsoten več videl in sliSal, kakor vsi navzoč'. Govori tudi o »kravjih de-k ah", mi pa sodimo, da ima v glavi kimaj toliko zdrave «o!i, da bi bil pri nas sposoben za kravjega pastirja. Vprašamo ga pa, zakai skriva svoje ime, in zakaj ne imenuje tistih fantov, ki so baje spremljali igralk« in pevke ? Le na dan s svojim in drugimi imeni! Ta posavski grdež misli, da po nje govi nogi merimo svoje črevlje Nekaj hvale pa le moramo izreči teinu duraku, in ta je: o svojim dopisom je mnogo pripomogel k proapp.hu našo Mari|ine diu&be in sploh k še večji zavednosti ia razsodnosti naših posavskih krogov. Končno mu pa še to povemo, kar uam je izdal gospod Silvin Sar-denko: »Moj č sli dohodek pri vsei prireditvi je le pomilovalen smeh nad »Narodovim« dopisom." — Slede podpisi štiiih deklet in šestih fantov.
—	Izjava. Prejeli smo naslednj > izjavo: Pri|»tel|i so me te dni opozorili na »Poslano« gosp P. Pogačnika v »Na rodu« z dne 16 avg. t I., v katerem piše med drugim: »Išče naj se dopisnik v klerikalnem taboru«. Ker je mene osebno v javnem lokalu gosp. Pogačnik napadel kot onega dopisnika, ki je omenjal tudi kazine, izjavljam, da jaz nisem v nobeni zvezi z onimi novomeškimi novicami. Kdor mi torej s tem dela krivico ter me javno zasramuje, ta je obrekoval^c, dokler n<* dokaže ozir. ne (Tciklite žaljivih besed. — M. Malo-v i č. — Op. ured.: Potrjujemo, da dotičnih novomeških novic ni pisel g. Malovič, kar smo pripravnim vaak čas izpričati.
—	V Ameriki ne marajo 35 let starih delavcev. Iz Amerike poročajo: C»rnegie Steel C >., je i*dala okrožnico naslovljeno ravnateljem raznih svojih tovarn, kateri v nadalje ne smejo najemati delavce za razne oddelke, kateri so že prekoračili 35 leto "voje dobe.
—	Čeiki goslar Kocian je koncentriral v Gorici v ponedeljek.
—	Pretep med vojaškimi novinci. Ko so v Gorici vojaški novinci prihajali v službe, kakor oo navadi prav nepotrebno korajžni, je prišb do več pretepov. V ponedeljek zjutraj 80 se v Gorici stepli novinci iz Pevma in Vrtojbe v ulici Rabata; Vincenc Črne iz Vrtojbe je bil nevarno ranjen. Tudi B Ijanci in Goričani so se stepli, pa brez škode.
—	Novi odbor »Vesner, ki ga je iz
volil občni zbor dne 8. t. m., je naslednji: Saša Suntel, predsednik; Jurij K u -ž e 1 i č k i, podpredsednik; Hinko Smreka r , tajnik; Vilko Sever, blagajnik; Gvidon Birolla, arhivar; Sveto-s 1 a v Peruzzi in Maksim Gaspari, namestnika. PregledniSki mesti zavzemata Anton Gaber in Minka R a k o v e c.
—	Nasledek slabe šale. V Trstu je policaj zapisal delavca Antona Santulina s Krka, ker je onečedil ulico. Tovariši so de lavca dcažll', d* bo strašno kaznovan. San-tulini jim je verjel, pobegnil domov in se ondi obesil.
Dalje v prilogi III.
—	Dobavni raapii C. kr. ravnatelj fitvo državnih železnic v Beljaku naznanja trg. in obrtniški zbornici v L ubljani, da bo po dobavni ponudbi oddajalo za I. 1905. dobavo naBlednjih potrebščin in sicer: stenjev (tchto\) -bakelj, cunj za politiranje, volne sa čederije, prediva, asbesta, kovanega in komerčnega železa, raznih vrst plcščevin, različnega železnega blaga kakor: pletenin, vetig, vsakovrst »ih žebljev, vijakov in žičnih ovekov; nadalje kemičnih in navadnih izdelkov, kakor lakov, firnežev, barv, kemi kalij, bakrene galice, kleja, smirka, poza menteiijskega in krojnega blag«, vrvarskega blaga, usnjenine, stekla in ščetarske r be Natančnejši ponudbeni pogoji, množine iu vrate materijalij, katere je dobaviti, so razvidne iz ponudbenih uzorcev, ki se di be pri navedenem ravnateljstiu (oddelek 4). Po nudbe se morajo najkasneje do 25. oktobra 1904 12. ura opoldne vprslati zgoraj ime novanemu ravrateljstvu. Dobavni razpis je tudi v pisarni trg. in obrt. zborn ce v Ljub Ijani na vpogled.
—	Za otroiki vrtec družbe sv Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah sta darovala po 200 K ter postala družbina pokrovitelja: Gospa Josipina Hočevar, veleposestnica v Krškem in gosp. dr. J o s i p S t a r č , o. kr fin. prok. pristav in posestnik v Ljubljani. Živeli nasledniki.
—	Na progi Mirnapei-Novo mesto
dol. železn ce ]e ves promet zopet otvorjen
—	V Litiji so priredili soc demokratje pretečeni teden shed, na katerem je govoril znani Čabal N« »hodu je biio kakib 40 oseb. Priporočal je ustanovitev strokovnega društva. Torej pozor!
—	V Kranju je umrla včeraj gospa J o s i p i n it Omersa, soproga ondot nega trgovca in posestnika g. Fr. Omersa. Pokojna je bila jako blaga in plemenita gospa. Naj počiva v miru! Žalujoči rodbini našo iskreno sožalje!
—	Red železne krone je dobil bivši tržaški namestnik gr< 1 G e s povodom vpo-kojenja, katero je bilo uradno razglašeno v nedeljo.
—	Sarajevska izložba. Kakor znano, so jugoslovanski umetnim sklenili, da ne pošljejo svojih d;l rta saraje. sko izložbo. »Slovenski Jug" je tej razstavi pc svetili sle dečo satiro :
Sarajevska izloiba bude ovih dana, al se samo izlaže slika Buriana. Nasela je uprava, pobesnili židovi, na zemaljskoj izložbi stoje goli zidovi.
—	Liberalna oholost. Piše se nam: Minolo nedeljo je šel neki mož po sbodu v Morafčth v Tomanovo tnfiko po smodke. Gospa soproga vpraša moža. sli je bil tudi on na »klerikalnim shodu". Ko mož to po trdi, rece ona, da inu ne d& smodk, ker je bil na »klerikaln« m sh du" Gospa Toma nov®, temu se bodete lahko ubranili, da »klerikalci" ne bodo hodili v vašo trsfiio, vprašanje je le, kaj poreče finančno ravnateljstvo. Iz tega pa ee razvidi, kako so bili liberalci poparjeni vsled sijajne manifestacije kat. nuroduh volivcev, da jina še Biuodk niso privoščili Vrlim molem v morsvški dolini pa kličenu : P. gumno na prej, da bodo liberalci imeli stri h pred nami 1
—	»Danica" se je spominjala v torek pri posebnem prijateljskem sestanku umrlega svojega člana, gosp, Antona Cvet k*k. Sklenilo se je, da te ojrivi v četitek, — 13. okt. t. 1. — v cerkvi oo. puristov na Dunaju sv. maža za dušni pokoj blagega, nepozabnega tovariša. V zi\tk žalosti bodo nosili društveniki do božičnih počitn c dru Stveoi trak v črnem llcru. Sv. maše so ae udeležili društveniki in druitveni gostje.
—	Za spominsko plošSo pp. Ladislava in Florentina Hrovat so še darovali: Novomeški samostan 20 K, Jan. Kljun 5 K, prof. Evg. Jarc 5 K, dr. Anton Jarc 5 K, Jakob Razboršek 4 K, stava M —Z. 4 K in a »Slovenca" 4 K.
—	Promet b poštnimi paketi v Egipt. Poštni pakoii do 5 Kilogramov t U brez ali z napovedano vrednostjo do 3000 lrankov, nsmenjeni v Eg.pt morajo ee pri vsakem c. kr. poštnem uradu odditi. Pristojbina od težo znaš» 1 K 50 h in od vred nosti 20 h za vsakih 300 f o< k iv napoierlane vrednosti. Pakete ee more obremeniti s po vzeijtrm do 1C00 kron tar so do. uSčeni tudi ekspresni paketi. Odpošiljajte lahko določi, da sam plača uvozno carino. Vsakemu paketu je pridjati cui.;sko napovtdnico. Na izpolnitev to napovednice, posebno kar se tiče vsebine in vrednosti, je obračati po sebno pozornost. Da sa carinskemu uradu omogoči, določiti carn->, ne da bi paket od pri in vsebino pregledal, je potrebno, da odpošiljalte carinsko napovednico kar le mo geče natanko izpolni in pri tem posebno vsebino, vrednost, količine mere in teže po-
šiljatve podrobno označi. Dobro je tudi, priložiti carinski napovednici avtentičen račun o poslanem blagu.
—	»Podporno društvo aa sloven ske viBokoiolce na Dunaju" razpoš ija svoje 14 in 15. poročilo. Dohjokov je imelo društvo v šolskem letu 1901/02 skupaj 4341 67 K. stroškov 4581-61 K; v šolskem letu 1902/03 dohodkov 556449 K, stroškov 5569 K. V vseh 15 letih je društvo razde lilo 42.047 42 K. D uitvena imovina ie koncem šol. leta 1902/03 znašala 19 040 64 K. Blagohotni darovi naj se pošiljajo blagajniku g. dr. Klem. Seshun u, odvetniku na Du naju. I, Smgeratrasse 7
—	»Učiteljsko društvo aa Božanski okraj« zboruje dne 20. oktobra ob 10. uri dopoldne v D u t o v 1 j a h. Dnevni rod: 1. Predsednikovo poiočilo. 2. Overov-ljenje zapisnika zadnjega zbora. 3. Učitelj ski konvikt. A. M. 4. Odborov predlog o gmotnem stanju. 5. Referat: »Ljudski uči-teli ia kmetijstvo". F. V. 6. Predlogi (glej § 23 j in petje — (pesmarice seboj 1)
—	Terezija Vrečer, kje bI? Dne 2 aprila i. 19o2. je v Teharjih umrla neka 74 let staia zasebnica z imenom Terezija Vrečer. G kr. finančna prokuratura je izvedela, da je pri posojilnici v C dju vložen pod knjižico stev. 5415 znesek 124 62 K na ime • Terezije Vrečer« m je, kakor da bi enakost imena zadostovala, prosila pri c. kr. okrožni sodni,i za amortizacijo te knji žice. To pa pomeni, da sodnija lahko, če se v 6 mesecih ne oglasi pravi lastnik knjižice, spozna to amortizovano t. j. neveljavno in da potem finančna prokuratura ta denar vzdigne, kaKor da bi res slišal v zapuščino tiste stare Terezije Vrečer, ki je umrla 2. aprila 1902 v Teharjih Storo gotovo pa je, da ta knjižica št. 5415 sliši neki drugi .Tereziji Vrečer", kajti nekdo je v posojil uici še prej, ko so tam vedeli, da se ta knji žica zdaj hoče potegniti v zapuščino umrle Terezije Vrečer iz Teharjev, dne 30 okt. 1903 v isto knjižioo priložil še 76 K; tedaj ob času, ko je bila teharska Terezija Vrečer že davno mrtva. To je sicer posojilnica pismeno naznanila o. kr. okrožni sodniji. C. kr. finančna prokuratura pa vendar še predlaga, da bi me ta vloga nji izročila za zapuščino, ker v tistih 6 mesecih, v katerih bi moral po razgh.su prani lastnik te knji žice se oglasiti, nikdo ni prišel. Dalje je še v »Južnoštajerskihranilnici« tudi vloga št. 2088 na 41107 gld. pod imenom »Terezija Vrečer«. Tudi to vlogo zdaj finančna prokuratura amortizuje in boče denar vzdigniti za zapuščino umrle starke v Teharjih in je tudi tukaj sum opra učen, da ta knjižica nikoli ni bila last rajne zasebnice. Zatorej se opozarja tista »Terezija Vrečer« oziroma ista eseba, katera ima eno ali drugo od teh dveh knj ž.c v rokah, naj pride takoj v Gelje s knjižico, da izkaže svojo lastnino in da sa vstavi postopanju o. kr. finančne pri kurature, sic^r je mo goče, da pran lastnik teh knjižic še pride ub svoj denar. — Posojilnica v Celju.
—	Orožniku ee je zoperstavil
27 letni A. Kuštrin iz Ljkavca na Vipavskem, ko ga je hotel aretirati. Zgrabil je orožnika za vrat in za puško. Orožnik je rabil orožje ter zabodel Kuštrina v stegno, vsled česar so ga pripeljali v goriško bolnišnico.
—	Svarilo. Ministrstvo za notranje posle je 23. avg. na dež. vlado izdalo na slednji uiaz: Mnoge berolinske posredoval, niče za ženitbe, kot »Reform", »Reel", »Fortuna», »Hera«, »Juno", „G uckstern"-»L ebeig tiok« i.i druge iščejo z uspehom zaslužka tudi v naši državi. Razne pritožbe pa dokazujejo goljufi.OBt teh podjetib, zato je treba občinstvo svariti Ti zavodi namreč z raznimi zvijač, mi le skubejo ljudi, ki jim gredo na limanice Zato naj dež. vlada na primeren način opozori občinstvo na te sleparje. — Ta ukaz je jako umesten a ne le pr>. t< berolinskim zavodom, marveč tudi proti budimpeštanskim, katerih zvijače so še ne sramue|še. V tem pogledu avstrijska vlada ne sme imeti n bemh državnopravnib po mis ekov nasproti mažarsko-judovski ko rupciji.
—	Boga preklinjal. V Kranjski gori so aretirali orožnim in izročili v ondotno zapore minerja Uirlo Bu'gari, doma iz Bre-schie v Ihlif, radi m< t:nja vere. Bulgari je miner pri Karavanškem predoru ter zelo raa preklinja Nedavno je v neki gostilni pre klinjal Boga ni tak način, da so se ga pri čujoči gosti ktr u tratili. K j so prišli poklicani orožniki, se je orožnikom hotel zoper-staviti, a se ni mogol, ker je bil preveč h tro v verigah.
—	Prihodnja razstava v Radovljici. Ker se je letošnja sadna razstava tako lepo izvršila nameravajo prihodnje leto pri rediti v Radovijci še eno razstavo, in sicar splošno domač j in industrijsko. Predpriprave za njo so že pričeli v velikem obsegu. Za izvršitev te lepe ideje so se ie zavzeli ne kateri jako odlični krogi.
—	V pijanoatl ie je ubil Janez Ma-rinčič dne 3 oktobra pri Starem trgu pri Ložu Od žganja omamljen se je vračal zvečer domov iz Loža, kjer je bil prodal pra iiče. Dobrih pet minut od Starega trga proti Vrhniki, pri Skaduljou je na glavo padel pod cesto. — Pri tej priliki se je ranil na vrhu glave in bržkene zlomil tudi tilnik. To je pri nas letos že tretji žganjepivec, ki je nesrečno končal.
—	Zahvalo izreka Marija Škrjanec, sestra ponesrečenega Fr. Slanovca iz Glin pri Kamniku, možem in županu v Podgorju, ki so mu izkazali usmiljena srca.
Ljubljanske novice.
Predavanje »Slovenske kršč socialne Zveze" je bilo v torek dobro obiBkano. Pre davttl je „Zvezin« predsednik o razvoju svo bodomiselne stranke na Francoskem. Proti koncu 17. in 18. stoletja so se pojavili na Angleškem deisti. — Po francoski vladi pro gnani Voltaire se je na Angleškem naviel teh načel, katere je začel širiti i na Francoskem. Na dvoru pruskega kralja Be je s temi načeli seztanil Lessing, kateri jih je pr.čei širiti v nemški književnosti. Predava telj je natančno opisal življenje in snačaj največjega latnjivca v 18. stoletju, Voltairja Prihodnje »Zvezino« predavanje bo v torek. Pnčetek točno ob pol 8 uri zvečer v »Zve zinih« prostorih, Selenburgove ulice štev. 6, II. nadstr. Predaval b o z o p e t p. g. dr. Krek.
»Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« prireja v smislu društvenih pravil svojim ulom vsak ponedeljek pre d a v a n j e. Začetek predavanja je vselej ob
8.	uri zvečer. Društvo bo priredilo v krat kem tudi nekatere učne tečaje, najprej učna tečaja za krojače in črev 1 j a r j e. Pomočniki, ki se j h že!6 udeležiti ali ki želč pristopiti kot novi udje k d.u štvu, naj se prijavijo v ponedeljkih pred ali po predavar.ju.
»Katoliško mladeniško društvo". Novi udje za to društvo se sprejemno ob nedeljah ob 4. uri popoldne v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulice št. 12.
Izlet »podpornega društva ljubljanske tobačne tovarne". Kakor vsako let« v oktobru, je tudi letos priredilo v nedeljo, dne
9.	t. m., „Podporno društvo za delavstvo ljubljanske tobačne tovarne" izlet v Štefanjo vas. Oktoberski izlet tega delavstva je tako-rekoč obletnica I. večjega nastopa tega društva pred štirimi leti ob izletu v Dravlje. Dasi je nagajalo vreme, je bila udeležba dokaj povoljna. Po službi božji, katero je opravil društveni ustanovnik dr. Krek, je bil v Štefanji vasi pri g. Povšetu shod, kateremu je predsedoval društveni predsednik Alojzij Č a t a r. V svojem nagovoru se je kratko spominjal, kaj je doseglo društvo za čas svojega obstanka. Da se je istinito izboljšal v tem kratkem času delavski položaj, je pač pred vsem zasluga naših zastopnikov gg. dr. Kreka, dr. Šusteršiča in dr. Žitnika, ki so vselej, kadarkoli je bilo potrebno, nastopili za korist delavstvu. In prav je, da se tem gospodom zahvalimo za njihovo dosedanje delovanje in jih prosimo i za nadaljno naklonjenost v prilog našim zahtevam. Društ. blagajnik tovariš V o g r i č poroča o društvenem denarnem stanju v prvi polovici tekočega leta. Dohodki so znašali 4077 K 69 v., stroški pa 2920 K 10 v., prebitka je torej 1157 K 59 v. Društvena imovina znaša 3206 K 15 v. Vpisanih in plačujočih članov šteje sedaj društvo 2033. Da je društvo imelo toliko uspeha, se imamo predvsem zahvaliti našemu ustanovniku, ki nas je toliko časa bodril, da smo je ustanovili. Deželni poslanec dr. Krek je razvijal nato sledeče misli: Da odgovarjam na to, češ, da sem veliko pripomogel k ustanovitvi vašega društva, moram pripomniti, da je mene pri vsem mojem javnem delovanju vodila in me še vodi misel, izobraziti in zediniti one, katere so doslej prezirali in zaničevali. Želim, da bi se v prihodnje vnelo navdušenje za enotno in skupno nastopanje v korist delavstva i med onimi, katerih ni danes tukaj. Med tobačnim delavstvom mora prodreti še bolj zmisel za organizacijo. Nedavno je bil mednarodni shod tobačnega delavstva v Amsterdamu in tu so sklenili mednarodno svetovno zvezo tobačnega delavstva. Vsi člani te zveze plačujejo 10 novčičev na leto. In sklenili so tudi, da pomagajo drug drugemu, če pride kje drugod med delavstvom do boja. Taka cenena zveza se bo i pri nas morala razviti. A stvorili jo ne bodo socialni demokratje. Kaj pomaga delavstvu taka strokovna zveza, od katere imajo korist le nekateri soc. demokraški plačani govorniki in pa časnikarji. V delavstvu samem mora prodreti zmisel za resno zvezo, da bo res delavska, ne pa v korist posameznim soc. demokrat, voditeljem, ki obetajo izboljšanje delavstvu šele morebiti čez sto let v prihodnji soc. dem. državi, katere pa ne bo nikdar. A delavstvo potrebuje že preje po-
moči in zato je prav, da iščete stika in zveze s katoliško-narodnimi poslanci, ki imajo z ozirom na zveze z Mladočehi, Poljaki in drugimi sorodnimi strankami v državnem zboru vpliva dovolj, da morejo uspešno delovati v vašo korist. Nasprotno pa igrajo v državnem zboru soc. demokratje dokaj žalostno vlogo. V nadaljnem svojem govoru je dr. Krek govoril o vzrokih sedanje draginje, katero je povzročil kapitalizem. Veliki denarni promet, kakor tudi trgovina z živili je v rokah velikega kapitala in ta, ne pa kmetje, draži živila. In ti špekulantje imajo v rokah moč. Dokler ne bo dobilo v zastopih i ljudstvo moči, toliko časa se ne bo izboljšal v tem oziru položaj. Jaz sem že pred tremi leti napovedoval, da bo draginja, katero bodo pro-vzročile nove trgovinske pogodbe in, žal, uresničilo se je moje prerokovanje. To se bo šele izboljšalo, kadar bo moč ljudstva tako velika, kakor je moč židovskih špekulantov in velekapitalistov. Moč delavstva in skupnost bi morala biti taka, da bi delavstvo, ko se zvišajo cene živilom, takoj zahtevalo in tudi dobilo tako izboljšanje svojih dohodkov, da bi ravno tako izhajalo, če bi prav kilogram moke veljal 10 K. Končno je govornik poživljal delavstvo, da naj napove pijančevanju boj. Denar, ki se porabi za razno pijačo, naj se porabi rajše za teč-nejšo hrano in stanovanje. Nadalje so še govorili tovariši Bučar, Koprivec, Moškerc in Vogrič. Povdarjali so zlasti draginjo in kritikovalo se je postopanje ljubljanskih mesarjev, ki vkljub temu, da je padla cena živini, niso znižali cene mesa. Nadalje se je tudi želelo, da bi oni delavci, kateri nadomeščajo boljše delavce, imeli iste plače, ki jih imajo oni delavci, katere nadomeščajo. Izrazila se je želja, storiti vse potrebne korake, da se ne bodo zvišali prispevki v bolniško in podporno blagajno, in da bi se odbornikom tovarniške bolniške blagajne 48 ur pred sejo naznanil spored seje. Grajal se je tudi surovi nastop nekega Selana, ki je pretil ob nekem shodu v vojaški obleki, da bo poklal vse kršč. socialce. Shod so zaključile vrle pevke-delavke s cesarsko pesmijo, na kar so se zborovalci razšli.
Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih je imela v ponedeljek 8. t m. v Ljubljani zbo rovanje gospejnega odseka. Dobili smo obširno poročilo, katero smo pa morali danes odložiti. Sprožila se je misel, naj se propaganda za podružnico zanese tudi v delavske kroge, posebno v one o. kr. tobačne tovarne. Vrše se predpriprave za ustanovitev zdravilišča za škrufolozne otroke in sicer ob morju. V ljubljanski okolici se namerava otvoriti zavetišče za take otroke, ki jim doma grozi okuženje z jetiko.
Predsedstvo slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani naznanja, da se bodo vršili učni tečaji tega društva v naslednjem redu: V ponedeljek in petek je stenografija; v torek je slovenska korespondenca; v sredo in v soboto laščina. Začetek tečaja za laščino je danes, v soboto 15. t. m., za stenografijo v ponedeljek 17., in za korespondenco v torek, 18. t. m.; pouk traja vedno od 9. do 10. ure zvečer in se vrši v društvenih prostorih. Ker se učenci samo še do začetka šole sprejemajo, naj se vsak, kdor bi hotel še morebiti obiskati ta ali oni tečaj, takoj odloči in svoj pristop prijavi pismeno ali ustno društvenemu odboru.
Poštena natakarica. Na Dolenjski cesti je v Kmeticovi gostilni našla natakarica Ana Jevc pod mizo bankovec za 50 K. Pri mizi je imel veselo družbo Franc Klevičar, o katerem smo poročali včeraj, da je vlomil in pokradel okoli 500 K. Ker je bil Klevičar vinjen in je z denarjem bahal, mu je gotovo bankovec padel pod mizo. Natakarica je bankovec izročila policiji. Klevičar pravi, da mu je denar dalo neko dekle, s katero se je pred kratkim seznanil.
Dezerter? Prostak Franc Vode 17. pešpolka se pogreša, najbrže je dezertiral.
Ogenj v Črni vasi. Včeraj okoli i/23. uri popoldne je čuvaj na gradu naznanil, da se vidi dim v Črni vasi. Požarna bramba je odšla takoj in je s policijo iskala ogenj a ga ni našla. Najbrž je nekdo zažgal kak kup trave ali druge reči, kar pa je že vse pogorelo, predno so ognjegasci tja prišli.
Policija ie aretirala danes ponoči vla-čugo Heleno Resnik, katera se je tudi sod-nijsko zasledovala.
Pri hotelu »Union" bodo prihodnje dni pričeli na koncertno dvorano postavljati strešnik in poslopje pokrivati. Delalo se bo še kakih osem tednov.
Musica saera. V stolni cerkvi v nedeljo 16. okt. pontifittalna maša ob 10. uri: Instrumentalno Miasa solemnis op. 25 zložil Ant. Foerstur, graduale »Locus iste" dr. Janez Ben* of^rtorij »Domine Deut« G. EI. Stehle.
Umrla je gospa Marija Grumnig, posest nioa, stara 87 let, Frančiškanske ulice 12. — V bolnici: Ignacij Cvetko goitač, 58 let; M hae' Pirm»n, jermenar, 86 let
Kultura XX. stoletja Popoldan 13. t m. sem se sprehajal prilično mimo tukajšnje
nekdanje oukrarnice, kjer je sedaj nastanjeno vojaštvo. Posornost je vzbujalo sirovo vpitje nekega lovskega poddesetnika na novince, vsled česar se je sgralalo več mimoidočega občinstva Višek surovosti je bil pa že ukas poddesetnika, naj novinec poleg stoječemu malo okretnemu novincu pljune v usta, kar je revež, boječ se kazni, tudi storil. Občinstvo se je zgražalo nad tem početjem in na opazko neke ženske, da je ka) taoega pač nedostojno in nedopustno, je dobila Se ona najgrše psovke Ko je nekdo omenil, da bode spravil celo stvar v javnost, pritekel je neki desetnik in prosil, naj opusti to namero. — Splch se slišijo letos pritožbe o brutalnem ravnanju z novirci.
Snažnost pri nas In drugod. Piie se nam: Kakor v ljubljanskih nabrežnih kanalih sploh, zaredilo se je tudi v mestni klavnioi mnogo podgan, ki ao že neznosna nadlega mesarjem in blagu. Glavno njih gnizlo je kanal, kjer se odteka kri od pobite živine. Dočim so v tem oziru klavnice n. pr. v Gradcu drugod snažne, in se za to snago tudi kaj stori, drže poklicani krogi pri nas roke navskriž. Mesarji se nad to brezbriž nostjo jeze, ker morajo viseči ži vini že kar prednje noge ktru-plu privezovati, da jim teh delov podgane ne odžr o. Skrajni čis je pač, da se gledč teh nelepih razmer kaj stori!
Ustanova. Pri ljubljanskem meBtnem magistratu izpraznjena je ena Primož Auerjevih ustanov v znesku letnih 105 K. Do te ustanove imajo pravico ubogi otroci ljubljanskih meščanov, pred vsem pa sorodniki ustanovnika in otroci izdelovalcev barok, dokler se sami ne morejo preživljati. Prošnje za podelitev te ustanove vlagati je do konca t m. pri magistratnem vložnem zapisniku.
V zadevi smrti žene hišnika Mali č a je državno pravdništvo zaslišalo hišnika Maliča in je prišlo do prepričanja, da je hišnik Malič popolnoma nekriv.
Društvene godbe koncert vrši se danes zvečer v „Narodni kavarni". Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. — Jutri v nedeljo priredi godba društveni koncert za člane pri g. Mraku, Marija Terezije cesta. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
Občni zbor društvene godbe. Pri poročilu o občnem zboru društvene godbe izostalo je ime odbornika g. O s -karja Terglava.
Nesreča v Tonniesovi tovarni V To a-niesovi tovarni je stroj zagrabil za roko vajenca Stoparja Avg. ter mu jo zmečkal.
Z rešilnim vozom so prepeljali v dež. bolnico Marijo Jančar z Jančega, ki je v Ljubljani padla g ioza ter se nevarno poškodovala.
Umor na Dunaju. Podobe morilcev du najskega bivšega oočinskega svetnika Sikora je razstavila tukajšnja policija v oknu glavne policiiske str->.e.
Ogenj v Črni vasi je včeraj avizir&l ču vaj na Gr«.du. Ko je požarna bramba došla tja, ni bilo nikjer ognja. Najbrž je kdo za žgal večii kup slame.
Aretirala je danes ponoči policija vla-čugo Heleno R e s n i k , ki je bila policijski zasledovana.
Repertoir slovenskega gledališča. Danes se vprizori burfca s petjem : „R e z e r v i • stova svatba". — V torek poje se prvič v sezcni Off^obachova fantastična opera „Hoffmanove pripovesti" v treh dejanjih s prologom in epilogom. Naslovno vlogo poje g. O r ž e 1 s k i , poleg njo ga pa imajo velike vloge gospa S k a 1 o v a , gospodični KlementovainStolzova ter gosp. O u f e d n i k, Peršl, Le beda in B e t e 11 o.
Nujna prošnja Prebivalci Tržaške ceste, katera vodi za cesarskim vrtom v Rožno dolino, prosijo za svetlobo ponoči. Sedaj se pr.bližuje zimski čas in se ne bode videlo kam se stopi. Da bode varen vsak svojega življenja, naj merodajna oblast ta kraj nekoliko razsvetli!
Izgubila je A. Tribuč, uradnikova so proga, na Pogačarievem trgu zlato žensko veiiiico vredno 20 kron, zlato verižico za ščipalnik in en zlat prstan vreden 8 K.
Na oklicih so: Filip M e n d a š, sprevodnik državne železnice, z gdč. Ivano B a č n i k ; g. Franc Jezeršek, črko stavec, z gdč. Otilijo Korol, kanti nerjevo hčerjo; g. Jakob B e z 1 a j , c. kr. poštni uradni sluga z gdč. Terezijo Česen.
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Najlepši hotel na svetu so otvo rili pred nekaj dnevi v New Yorku. Zidal ga je John Jakob Astor. Zgradba je visoka 18 nadstropij in velja skupno z notranjo opravo 30 milijonov kron. Hotel ima knjiž nico z 2150 knjigami. V jedilnici je pro štora za 10000 oseb. — Tiralico za pobeglim tovarnarjem Oto nom T a u s i g o m je izdalo dunajsko
deželno sodišče. — Podrla še je nova hiša, katero so trradili v Santiago de Ghile. Pri tem je bilo 50 oseb mrtvih in ranjenih.
Cesarloa Charlotta. Najnovejše vesti o zdravju,cesarice Charlotte se glase jako ugodno. Že več mesecev ni pri nesrečni vdovi cesarja Mtksimilijana nastopila nobena nova kriza Cesarica ne zapusti parka svo jega gradu pri Bouchontu. Večkrat Be spre haja po parku ter so pogovarja z vrtnarji. Ako ne gre na sprehod, igra veliko na piano, ki ga cbvladuje mojstrsko. Večkrat jo obišče princezinja Klementina, s katero se skupaj dolgo sprehajata po velikem parku Vedno jo spremlja poveljnik gradu, major Tillier
Čehov in bomba. Ko je bil lani marca meseca nedavno umrli ruski pisatelj Čehov v Moskvi, spremljal ga je neki pri jatelj, znan odvetnik moskovski, na kolo dvor. Ko sta sedela v kočiji, prišlo |e Ca hovu na misel, da mora imeti arbus (južno-rusko melono) »Ampak, Anton Pavlovič, sedaj ob tem letnem času ga ni dobiti." — „Ne, imeti ga moram, naj stane karkoli." — Po dolgem iskanju v tržnih kleteh sta ni šla zaželjen arbus, ki je bil dokaj velik in še večjo ceno sta pa plačala ca unikum. Čehov si je dal veliko melono lepo zaviti v papir in potem jo je držal v kočiji s obema rokama kot nekaj krhkega, razlomljivega in dragocenega. .Ampak, Anton Pavlovič, po sredini je pa gotovo vendar gnil." — ,Ni čevo! Rusija je tudi I" — Vozila sta se mimo nekega gorodovoja (policaja). „Hoj I Gorodo-voj, pridi koj!" Cehov ukaže voz ustaviti. Važno, tajinstveno mrdo napne, pa zašspeče policaju: „Vzemi to bombo, a previdnost, za božjo voljo, in nesi jo na policijsko postajo 1 Čuješ!" — »Cujem 1" sabrbla osupli gorodovoj in drži „bombo" v svoji roki Ii cdpeljala sta se dalje. — Kako krasno bi bil pič Anton C.-hov, ki je svojo ljube ro jake tako dobro poznal, naslikal prizor na policijski glavni postaji, ko so tam trepetije pod velikim obredom odvili „bombo"l
Dvoboj s avtomobili. O čisto novi uporabi a\t mobiov poroča sotrudnik pari ške izdaje „New-York Heralda«, ki je z av tomobilom naredil izlet iz Pariza v Versail les Med potjo je moral obstati na nekem kraju, kjer se križata dve cesti, ker sta za pirala pot dva avtomobila, ki sta se srečala. Vkljub vljudni prošnji, n»j se umakneta, se lastnika teh avtomobilov nista premaknila z mesta, ker sta BtraBtno debatirala in sicer v angleškem jeziku. Bila sta, kakor je bilo razvicleti iz razburljivega pogovora, dva Aone ričana, katerih eden je bil privrženec Roose-veltov, drugi pa entusiastični častilec Parker-jev; prepirala sta se o volitvah. Slednjič sta se pričela osebno žaliti. »Vi ste lažnjivec«, zakiiče privrženec Rooseveltov. „Vi ste ee predrznih imenovati me lažnjivca?", vzkipi Parkerijanec, »potem ste podel pes, kakor vsi Vaši somišljeniki". »Vi mi morate dati zadoščenje«, rjove razžaljeni »To imate lahko takoj«, se roga drugi, „iaz Vas razbijem". In s temi besedami premakne svoj avtomobil nekoliko nazaj ter se potem z vso silo zaleti v nasprotnika. Prvi sunek sta vozova še prenesla, a ta manever se je ponavljal toliko časa, z rastočo besnostjo, da sta sled njič oba aU^mobila padla razbita v jarek, voznika pa sta odletela v zrak. Sotrudnik je potem našel na cesti ječeča ranjena borilca, L velikim trudom ju je spravil na svoj avtomobil ter ju pripeljal v pariško bolnišnico, kjer so ju obvezali. — Priznanja vredna je domišljija tega časnikarja; verjeti pa te zgodbe seveda ni treba n komur.
Stodesetletni starec umrl. Te dni je umrl v ogrski vasi F«ntofalvi bogati kmot Mihael Patya, star 110 let. Na dan smrti zjutraj je 9e dve uri jahal konja, potem je še z velikim tekom obedoval. Ko je na to zadremal, da se odpočije, je povsem mirno zaspal za — vselej. V svojem življenju je bil Bedemkrat oženjen. Nikdar ni kadil, toda mnogo ie pil vina in žganja.
Godba v verigah. Pariški list piše sledeče: Pred nedavnim časom se je usta novila nosa godba, o kateri lahko trdimo, da je prve vrste Pri njej sodelujejo solisti velike vrednosti in tudi kapel n k je bil ne koč član pariškega opernega orkestra. Zil, da te godbe ni mogoče slikati v Parizu, ter da ja morala doslej vsa povabila k god benim slavnostim odkloniti, ker je v ve rig.»h, Godba se nahaja v Numci na otoku kaznjencev Nova Kaledonija ter obstoji iz ključno le iz njih. Orkester obstoji iz 120 članov, med katerimi se nahajajo tudi hudi zločinci ter v ječi osiveli kaznjenci. Valed umora je mcFal kapelnik za vedno zapustiti svcje meito. ki jo je imel pri gospodu Geilbardu, ravnatelju velike opere. Godba igra le klaničre točke in ako katerih rat kc n certuje v Numeji, ttjo ti resnično talen tirani umetniki, na taki višini, da poslušalci, nekaznovani mešiani in urtdoiki, ki so ka terikrat poprej slišali že v Parizu dovršene koncerte, glasno in navdušeno pleskajo v očigled dovršenim izvajanji m te godbe.
Liga proti smerjanju. Tudi ligo proti zmerjaniu imajo v Londonu. Vsak član te lige se mora zavezati, da ae bo nikdar
klel, zmerjal, sploh surovo govoril. In dru štvo je res krasno uspevalo. Štelo je že do 10.000 članov. Toda kmalu je bilo treba iz ključiti nekaj tisoč članov, ber niso držali obljube. In potem so izstopili drugi, ki so izprevidali, da se ne morejo odvaditi zmerjanju. Sedaj jih je le še nekaj stotin. Toda predsednik te lige, jako star bivši sodnik, ne cbnpuje nad bodočnostio te lige ter pravi s stoičnim mirom: »Ako nas zapu-te vsi, vendar vem, da deset članov nam bo ostalo vedno zvestih.« V ligi je namreč tudi deset mutcev.
Reservniki v vinskem sodu. Iz
Rusije poročajo o tragikomičnem slučaju, kako so sa hoteli rezervniki odtegniti vojaški službi. Dva rezervnika v Kišenetu, ki sta se hotela odtegniti policijskemu nadtor-stvu, sta zlezla v dva velika vinBka soda, ki sta jih dala zapreti in nalošiti na voz, da za puBtita na ta način mesto ter ubelita. Stvar pa je izvedela p(/lici|a, ki je ustavila voz, izložila oba soda ter jih valila skozi celo mesto po slabem tlaku v vojašnico. Tu sta bila oba nesrečnika, ki sta bila nezavestna in na celem telesu pokrita s ranami, spravljena iz sodov ter izročena vojaški oblasti.
V Selih na Koroškem (940 m.) za padlo je v ponedeljek snega 23 cm. visoko in še vedno močno pada. Poljski pridelki, kateri niso pospravljeni, so pod snegom. Ptičke moramo že hraniti.
Deset misli omožene ženske. Omo žena ženska misli: 1, da je bila b 16. letom lepo, mlado dekle; 2. da je imela mnogo snubcev ali bi jih vsaj lahko imela, ko bi jih hotela; 3. da so njene tovarišice starejše, kot pravijo; 4. da ima pravzaprav rendar le dobro srce; 5 da ljudje preveč govore o lepoti gospe X. ali gospice Y.; 6. da bi bil njen mož bolje storil, ko bi se bil vedno ravnal po njenem nasvetu; 7. da ima njena tašča precej neprijetnih lastnosti; 8. da so njeni otroci lepši, kot otroci gospe Z.; 9. da bi rada vedela, če gre njen mož, kadar gre od doma, vedno tja, kamor je re kel, da pojde; 10. da je treba usmiljenje imeti s — štirimi devisami.
Nova ruska dvorna policija Iz Peterburga poročajo, da se je zadnji čas ustanovila nova dvorna policiia poleg stare tujne, ki je doslej skrbela za carjevo varstvo in katere število ni znano. Nova poli cija šteje 500 mož ter je sestavljena iz do-služenih častnikov. Povoljnik to policije je generalni major birinkin. Na zadnjem potovanju v Oieso in Tiraspol je carja sprem ljal že oddelek nove dvorne policije.
*	Izvestja .Muzejskega društva* sa Kranjsko. Ureju,e Antju Kobiar. Let. XIV. Vsebina 1. in 2 stš.tta: Razprave. 1. Franc Pokorn: Djnes&i k zgodovini Bleda in okol ca. 2. Dr. Fran 11 e• šič: Kompetenti za mesto novomeškega prošta leta 1789. in 1790. 3. Jernej Peč nik: Prazgodovinska najdišča na Kranj skem. 4. Viktor Steska: Frančišek Mi hael Paglovec. — Slovstvo. 1. Viktor Steska: Jahrbuch der k. k. Zentral Kom-misiion fur Etforschung und Eihaltung der Kunst und histonsche Denkmale.
*	Prošnja in sahvala. Ko so je šol sko leto zopet pr.čelo, naznanjamo vsem ti stim p n. gg. naročnikom, ki so našo, lani izišlo knjigo naročili, a niso niti poslali naročnine niti niso do zdaj knjige vrnili, da morejo tudi letos na stari naslov (Iv. G .gola, bogoslovec, Ljubljana) ali poslati naročnino ali vrniti knjigo. Ker emo z njo imeli velike stroške in na drugi strani, ker po nji še vedno poprašujejo, prosimo, da bi se vsi, ki še niso storili svoje dolžnosti, gct>vo odzvali prvemu ali vsaj drugemu delu tega poziva. — Ob enem se prisrčno z&hvaljujemo vsem, ki so nam z besedo ali z dejanjem pokazali, da so se knjige „Za resnico* istinito razveselili. Bog povrni!
Ljubljanski bogoslovci.
Telefonska in brzojavna poročila.
Pariš, 15. okt- bra Včerajšnji »Matin« ima pcročilo od svojega dopis nika v Peter burgu: Ravnokar sam prišel iz generaleega štaba, kjer ne vedo še ničesar novegu, razun kratkega brzojavnega poročila Kuiopat kinovega, da bitka traja. Iz vojne karte v štabu sem povzel, da se bojne čet« naha jajo še vedno severno od Jantaja ter da niso zavzeti ne rudniki, ne kolodvor. Cuje se, da so Rusi prešli reko Tajci (?). Poročajo tudi, a ni gotovo, da Kuropatkin dela z v se oni silami, da prooreči japonsko obkoljenje.
Pariš, 15. oktobra. Pojačenja so došla Japoncem od vseh strani, tudi od Port Arturja. To zadnje — kakor menijo tu — je že velik uspeh Kuropatkinovih operacij, ker se bodo obleganci lahko nekoliko oddahnili.
Čiiu 15 cktobr'. Dne 10. in 12 t. m. so udrli Rusi iz Port Arturja ter prešli v ofenzivo, ker so čuli, da je od japonske ob sedno vojske odšlo 30.000 mož na pomoč
maršalu Ojami. Po hudi in ljuti bitki so se Rusi umaknili.
London, 15. oktobra. Vest, da bi bil velik del Port Arturja v plamenu in da bi se bil del Rusov udal, še ni potrjena.
Pariš, 15. oktobra. „Agence H »vas" poroča iz Mukden.v: Japonci so si priborili veliko zmago. Rusi se počasi umikajo proti severu ter so imeli znatne izgube. Bitka traja š c. (O odločitvi se torej še ne more govoriti.)
London, 15. oktobra. Japonski vojni poročevaloi poročajo, da šteje ruska vojska 200 000 mož s 1000 topovi. Glavni vzrok neuspeha je pripisavati zastarelemu načinu naskoka od strani pehote, ki nnskakuje v gostih vrstah.
Frankobrod, 15 oktobra. »Frankfurt. Zeitung« poroča iz Tokia dne 13 t. m.: »Neko poročilo trdi, da se 200.000 Rubov umika proti saveru. Bitka, ki se je začela, je ravno tako grozna in strašna, ko ona pri Ljaojanu.
London, 15. oktobra. (Kor. ur.) „Stand< ard" poroča iz Tokia: Tu se iz dobrega vira čuje, da se je posrečil načrt Japoncev obiti štiri ruske divizije pri PenBikovu. V Tokiu smatrajo za možno, da se Kuro« patkin nahaja v obkoljenih ruskih oddelkih, ki bijejo boj z Japonci.
Pariš, 15. oktobra. Gan. Mišienko operira v severni Koreji. Toda to je 8e gibanje prvih čet. Veliki boj se prične gotovo v dveh dneh.
London, 15. oktobra. Govori se, daje kozaška divizija Miščenkova izgubila vse svoje topove.
London, 15. oktobra. Maršal Ojama v svojih poročilih nič ne omenja svojih izgub v zadnjem boju z Rusi, a sodi se, da so velike.
Dunaj, 15. oktobra. Ni novic z bojišča, razen da ae je ob zori zopet začela bitka s silovitim streljanjem topništva.
Reval, 15. oktobra. Odhod baltiškega brodovja iz libavske luke je bil lemanever. Brodovje se je že vrnilo v luko v Libavi.
London, 15. okt. Grofa Casinija, ruskega poBlanika v Ameriki, strogo stražijo detektivi proti njegovi volji, ker je dobil mnogo grozilnih pisem. Ruska vlada sa boji napada japonskih fanatikov.
Berolin, 15. okt. »Vo^a^s« poroča, da je septembra meseca prišla cd ruske vlade prošnja do pruske vlade, da naj naj-skrbneje nadzira vse v Berolinu živeče Japonce. Pruska vlada je tudi res od japonskega poslaništva do služabnikov dala policijsko nadtirati vse Japonce.
Dunaj. 15. oktobra. Sloga Slovencev naj živi! Slovenski poslanci po tej poti naprej! — Slovenski katoliški akademiki.
Trst 15. oktobra. Umrl je v Kastvu župnik dekan Mibovil Laginja.
Gradec, 11. oktobra. Tukajšnji občinski s\et bo imel 19 t. m. izredno sejo, v kateri se bo bavil z zadevo podraževanja mesa.
Dunaj, 14. okt. Morilca iz Magdalenine ulic« še nimajo. Berolinska polioija poroča, da je Klein rojena v južnonemškem mestu Hinau in je najbrže ušla na Nirško.
Dunaj, 15. oktobra. Morilca Klein sta prišla 8. t. m. v Pariz. Daljše sledi policija ša ni dobila.
Dunaj, 15. oktobra. Včeraj bi se imela pred nekim tukajšnjim sodiščem vršiti obravnava proti neki Ani Arnold, šivilji iz Ljubljane. Obravnava se ni vršila, ker se je dognalo, da si je to ime napačno nadela morilka posestnika Sikora, Frančiška Klein, ki je na begu.
Draždane, 15. oktobra. Saški kralj Jurij je umrl danes ponoči na slabosti živcev. Ljudska množica obdaja hišo smrti. Prepeljali ga bodo v rezidenčno palačo. V pondeljek ga bodo dejali na mrtvaški oder. K pogrebu pričakujejo cesarja Viljema II. in Franca Jožefa I. Princezinja Lujiza je prekinila svoje potovanje in izraža željo, da bi videla svoje otroke.
Budimpešta, 15. oktobra. (Kor. urad.) Ogrski državni zbor nadaljuje razpravo o italijanskem trg. provizoriju. Apponyi nasprotuje predlogi.
Medicinalni
1393
1 ■ 1 52-50
konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camls & Sfock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5-— 7. » » 2 60.
Dobiva se v vaeb boljših trgovinah.
11
SLOVENEC
ki
se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah ozir. trgovinah:
Bisjak Ivan. Bohoričeve ulice 10. Blainik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Ceinovar Lovro, Koledv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Elaner Marija Kopitarjeve ulice 1, Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kalit Alojzij, Jurčičev trg 2 Kane Albin, sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan Rosljeva cesta 24. Kuitrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4 Omejc Terezija, Karlovska cesta 32 Pihler Ivana, Kongresn trg 3. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant.. Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Suinik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mastni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Velkavrh Antonija Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grobotek, trgovec.
Celovec:
Josip csowa, prodaja časnikov.
Cerknica:
Ivan Lavrič, (konsumno društvo).
Gorica:
Jos. Schwarz, Šol. ulice 2.
Hrušica pri Jesenicah:
Katarina Krive.
Idrija:
Valent. Treven, trg , 102.
Javornik:
Štefan Pcdpac, trgovec. Leopold Zoič, trgovec.
Jesenice:
Adela Baloh.
Kamnik:
Fran Subelj, trg., 39.
Kranj:
Karol Florian, knj gotr>,ec.
Leskovec pri Krškem:
Franc Starec, trgovec.
Logatec:
Maks Japelj, trgovec.
Novomesto:
J. Krajec nasl, knjigotržnica.
Postojna:
Helena Orešek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovec.
Ribnioa:
I. J. Vendelin Stare, trgovec,
Spod. Šiška:
Maks Lavrenčič, trgovec 3.
Stari trg p. Rakeku:
Ivan Turk (konsumno društvo).
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trnovo, Notr.:
Davorin Cvetmč (kmetijsko društvo). Trst:
Antonija vd. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
Zidan mOBt:
Mary Peterman, kolodvor.
Zahtevajte
V SVOJ piti TI *1|J
pristno Katkreinerjavo
Kneippovo sladno kavo

»»mo t itTojlh ■ varstveno i šupnika Kneippm ln ■ Kathreiner ter te skrbno isogib^ta vsth mai^j vndaik posa«fcw.

Cntlif-V za sllkarJe> pleskarje, zidarje in za domačo porabo ima v veliki it-beri v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 624 16 11—8 Vnanja naročila proti povzetju.
Potrti najglobje žalosti naznanjamo podpisani v svojem in imenu vseh ostalih sorodnikov vest o smrti naše ljubo stare matere, preblagorodue gospe
Marije Grumnik,
ki je danes ob 8. uri zjutraj nenadno umrla v dobi 88. lef.
Pogreb se vrši dne 16. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Frančiškanske ul. 12. na pokopališče k Sv. Krištofu.
Svete zadušne maše se bodo brale dne 20. oktobia oh 8 uri v župni cerkvi Marijinega oznanenja.
LJUBLJANA, 14- okt. 1934.
Egon Mosche, Vera Valenta pl. Marchthurn rojena Mosche, Erik Mosche.
Prosi se tihega sožalja.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogaoarjev trg.
Fotoplastiška umetniška razstava.
X)ptiška potovanja po celem svetu -	v polni istini. =
V soboto, 15. oktobra 1904:
Zadnji rastavni dan
•I
Obiski Melbourna in Adelaide. V nedeljo, 16. do 22. oktobra:
Zanimivo potovanje po
Lizboni
— (Španija) m—m 1739
Za šole in društva znižane cene. Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. ia od 2. pop. do 9. zvečer.
Rogaški ,Styria=vrelec4
Zdravilna voda proti	Zdravniško
oteklini v želodcu in —;---:
krčem, Brigthovemu priporočena! Izborni vnetju ledvic, katarom —r—Tj-. v grlu in krhlju, v želodcu zflraY""'	in črevih, diatezi, zaprtju,
učinki! 1437 a l-l boleznih na jetrih itd.
Sprejmem takoj
urarskega =
1747 1 — 1
= ucenca
brez hrane in stanovanja.
Fr. Čuden, urar, Ljubljana.
V na novo ureieni črevljarski delavnici Ivana Bratina v Idriji se sprejme pridnega
a»ar pomočnika,
za močna in fina dela; istotam tudi
= Vajenca.
1727 3—1
■ v v
Isce se
»sr dekla,
katera je vajena krmiti krave in jih držati v redu. Plačilo po dogovoru. Kje? „Slove-' nec" pove. 1741 3-1
V Sodnijski ul. štv. 6 se odda takoj ali s 1. febr.
lep lokal
(s stanovanjem)
za prodajalno ali
pisarno.
Polzve 83 pni Fr. Čudnu, Prežam, ul.
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim častitim naročnikom se najiskre-neje zahvaljujem za doslej iskazano mi zaupanje ter se vsem, osobito pa prečastiti duhovščini, gg. bogoslovcem, drugim cenj. gospodom ter damam najtopleje priporočam v čevljarski obrt spadajoča dela. Zagotavljajoč solidno, trpežno in ceno delo, beležim, odličnim spoštovanjem	1649 3—3
Avgust Mate,
črevljarski mojster Sv. Petra c lata 32. poleg delavnice pokojnega g. Hrvata.
Učenca
v trgovino z mešanim blagom, «*«•
starega od 14—16 let, dobrih in poštenih staršev, veščega slovenskega jezika v govoru in pisavi, sprejmem takoj.
IVAN KO PATI N, trgovec,
1734 4—1	V Št. Vidu pri Vipavi.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda
z sedežem v Gorici, ul. Barzellini 22
priporoča
prava pristna najboljša vina: sladko rebulo, zelen, rizling, burgunder, mo-drafrankinja in drugo, pri najzmernej-ših cenah s točno in pošteno postrežbo.
$! Razpošilja se tudi v svojih sodih ^ ^ od 56 1. naprej na vse kraje.
= Posreduje tudi prodajo sadja. =
■ I
-----—-------
proda SC iz proste roke
HiŠa v Ljubljani.
v rjnj je staroznana gostilna
z 2 gost. sobama, kuhinje, itd.lnu shrambo, veliko kletjo in lep m gustiinia&im vrtom.
Za stanovanje ima 6 s.ih, kabinrt, kuhinjo, jedilno »hrambo.
Poleg h ša se hlevi za živino in nekaj a e m 1 i i š 6 a. Vse je tik kolodvora.
Hiša je brez davka 16 let. Pcgoji se i7,v«do pri lastn ku hife. Do lenjska cesta 40.	1748 3-1
Namizno grozdje,
po K 2.50 Dr. Horvath
sladko, gorsko, chasse-las, pošilja ——— 5 kilogramov v Szeutendre, Uhry. lpf-2 7—6
Enega ali dva UCCHC3,
krepka in poštenih starišev, sprejme za pekovski obrt a—i«aiii i— wn
Anton Videnšek, ~
po ugodni ceni
sukneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 5.
niimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
U Grenčica II
Florian" (j
in liker | J
Florian" I!
99
II "
11 najboljša kapljica | j za želodec. W38 6J|
nilMIllllllllllllllliaillllllllllllllinilllllllllMIlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIU
Hišna,
vajena na red in snago, dobi takoj Stalno službo V mestnem župnišču na Kranjskem.	1716 s—5
Kje, pove uredništvo „Slovenca".
Gostilna oa račun!
WT Dobro idoča
gostilna v Ljubljani v bližini župne cerkve se odda na račun	1732 3~2
Več se poizve pri upravn. „Slovenca.*
Švicarija.
V soboto, 15. in nedeljo, 16. oktobra
velika pojedina klobas:
riževe, jetrne, krvave in mesene;
dalje dobra kava, vedno sveže pivo iz soda, pristna vina.
K mnogobrojnemu obisku vabi
3. l^enda
1736 2—2	restavrater.
Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. ŠKARDA v Brnu.
Izdeluje zlasti: 24
cerkvena okna različne izvršitve.
Ceniki ln strokovni ■vet brezplačno.
Osemkrat odlikovana prvimi darili <1

INDRA TEA
Najboljši in najfinejši čaj na svetu! Melange iz najfinejših in najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikatesnih trgovinah in drogerijah.
Na debelo razpošilja: 1743 10—1
INDRA TEA IMPORT C0MPANY, TRST.
Yažno!
i i
z«. Važno!
b, trgovce in živinorejce.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—13
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drojerljja JVnfOll Kane
LJubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poštnine prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino.optlšklmi stvarmi, godbeniml avtomati itd. 9^2 52—22
Dietingerjev*nasl.
Teodor Fehrenbaeh
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem. ura od 1*80 gld., srebrna rem.-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoči popravila natančno, vestno Ja jako ceno.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, jStari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. V 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—13
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamoreznice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
m
«*
m

Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega = blaga -
se opozarja na tvrdko
i
;
HUGO IHL

v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4
Velika zaloga
196 52—37
suknenih ostankov.

;
1055 52 — 18
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WElBb
J. SpfeitzepHja naslednik Iijubljana, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovale vseh v to stroko sna-dajočlh predmetov: 41Sno omrežje na .t«.oj, obhajila« ml.., og-aj« n« ml.odvo.u, obm.fno oraiteij«, vežna v*ata, balkoni, vavand«, stolpne k»lže, Štedilnik., strelovode Sel.zna okna, železne atveSne »tole itd.
Specij ali teta: vaijiSm *asto*i in »oinSn« plahte po najnovejšem zistemu s samodvieal-nimi oporami brez vijakov.	6
p ■ .'•;'.Vi.	v	'J.: ■
' ' * * l ,
I Iz Ljubljane v I¥cw Vork_
Brzoparniki: „Kalser VNIhelm II.", „Kronprlnz Wllhelm'\ „Kalser Vrfllhelm der Crosse", „Kalserln Marla Theresla" (največji in najhitrejši parniki);stane vožnja
Zopet znižane cene!
Prosta hrana že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
E(lriar<l Tavčar, Kolodvorske ulice St. 35
1361 10	nasproti stari „TI£lerJevl" gostilni.
Kupim
50.000 krljev
40.000 smrekovih in jelkovih, 2000 bukovih, 2000}ira-stovih in različnih drugih vrst,postavljeno v Ljubljano. Ponudbe s cenami sprejema
R. Deghenghi
lesna tfgovina
Ljubljana.
1689 52—45

+
Zdravje je največje bogastvo!

Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežend velike in male irliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripiivoati in prehlajenjn. Lečijo vse bolezni na jetrih in sle/,oh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20-8
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 3B,2poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena,na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-— K. J 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K.
2	ducata (24 steklenic) 81— K. £ 5 ducatov (60 steklenic) 17'— K.
3	ducate (36 steklenic) II*— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
ustanovljena i. i36o. Mestna lekarna, Zagreb, Ustanov|iena '• 136°-
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
V,
Zdravje je nnjve^je bogastvo!
Kamnosek
IGNACIJ ČAMERM
Ljubljana, KomensJcega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniska in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 24—19

102 52-4 8
MOTORI
Patent Adam
so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije, mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad Mlatilnice, gepeljni, slamoreznice in klinje najboljših vrst se dobč v zalogi
Fran Zeman-a
LjubijiMm, Poljanska cesta št. 24.
£
7
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52-42 Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
MAGGIJEUA ZABELA
je edino ln st&rozn&no »redatvo, da se prioravi slabim juham, omakam, raga, sofiivju itd v hipu nepričakovano močan in prijeten okus. — Zelb Izdatno, zato naj ae ne odd& provečl
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 50 v više.	Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6.
909
^ W W W W w w w w w w w w w w
*	>n / H< n »n »o »n»H
$ AVGUST REPIČ $
W	LJUBLJANA (v Trnovem)	^
izdeluje, prodaja in popravlja vsako- m w (D	—vrstne—	J, »TJ
X	m €» :■» :■<: im r'£S
Vj^	po najnižjih conah	^ Sj^
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode. šs^
^^ w w w w w w w w w w w w w w w
*	»r »n/n / n >n »p»n »n»n»n »n<n
Za $L>cti
priporoča svojo veliko zalogo
pristno pozlaenih
nagrobnih
križev
po najnižjih cenah
trgovina z želez-nino
Štefan Nagy
1646 5 3

Ljubljana, Vodnikov trg 5.

1011 52-12
i3pi i eni zavod
C7C. <&icMer
JEjuSljana
<3furcičev irg štev. 3.
mmtm
u likanje na lesK
iperiie spreje;0 se „
plcrijanskil} ulical} 15> II.
mmm
wmm
pr Novosti
1647 3
^ modnega svilenega blaga
in
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Skolijo št. 21. Ljubljana.
Pariz 1900
,Grand prlx'
NaJvISja odllkov.
352 2U - IS
Izvirni Singerjevi šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izdelavi.
Izvirni Singerjevi šivalni stroji ZmobPho0rdro.potrebai za domafio in Izvirni Singerjevi šivalni stroji 80Uhib0,i razs,rieni v t?oraiskib Izvirni Singerjevi šivalni stroji	v delozmožaosti in
Izvirni Singerjevi šivalni stroji iS™ pri raodernen,
Brezplačni učni teSaji za vsa domača šivalna dela in moderno umetno vezenje, Zalila svile za veztnje v najrazličnejših barvali. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. alfe. družba za šivalne stroje.
LJubljana, Sv. petra cesta št. 4.
I
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
1 t lastni tisi f v iijubij ani ^ v lastni niši
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulie
obrestuje hranilne vloge po
23 104—81
41
2 |0
t
v
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
W Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske F rojrSifift posojilnice znaša	& V4!)'04d 4U>
S^g bnB- K 5,089.883-14. promet K 23,8o6'3o6'40. ar K 98.238*41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185

Žalni klobuki
elegantni in po najnižjih cenah.
Nagrobne vence
in
trakove za vence
v največji izberi priporoča
Karol Recknagel, Mestni trg 24.
Podpisana nua v ralogi najraznovrstnejSe trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
Bploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji — Prevzema tudi vezenje, prenovljcnje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje rožno in poSteno po uajnižjl ceni bandera ln vso drugo obleko.
PrečaBtite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Z&gotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmani&e naročilo. Najodličnej&im spofctovanjam ae priporoča 1535 26 3
Ana Hofbauer,
imojitoljica zaloge cerkvene obleke, orodja m posod«
v Ljubljani. Wolfove ulloe 4.
**
5* i*
I
J*
M*
C*
* 1 &
š*

1122 1U0- 31
Zahtevajte
brezplačno In franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
toraroa it ore Id Izvozna trgovina Most it. 955, Ceiko.
Prirt amer. nik. remontotr• ura s aldro, . , ■Intom KonkopV patent t trpeioem futralu (T (1 OTft I Ii Jel»OTeKa ukdJ> i slog. rerlilco Ii olk-	L ju,
B IJa U prlreakom, komad —————— —
OCJLfVS!
MEW-Y0RK in LONDON
* nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgoU proti majhnemu plačilu delavnih mo£L Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet« le proti temu, da se mi povrne
Jld. 6'fiO in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih ne-
ie» s pristno angleško klinjo; 6 »mer, pat. srebrnih vilic it
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnik žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnih žlic;
1 kom. amar. pat. srebrna zajemat' nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal« nlca za mleko;
6 kom. ang. Vikforla čašlč za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov;
i kom. cedilnik za čal; 1 kom. naj lin. slpalnlce za sladlfOr.
42 komadov skupaj samo jld. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprqJ stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti • po tej minimalni ceni jld. 6'60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skoil in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne to-melji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469 IS
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blagi
na Dunaji II., lteinbrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
: ft'
^ S >
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljni.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški avnlkcdr
prasne male pe$e5ti>©
blizu Ljubljane je naprodaj.
Kje. ae iive pri upravništvu lega list*. 1976 3-2
{pi0N|»0€liČ'IICS
katere se želijo izobraziti
v šivanju ia domačo perabo in v
krojnem risanju
po iikjno\e;šem sistemu opreiem*
FR*NJ* JE5U1
Ljubuunu, Slan trg 12.
******* 1
r
l
L.
Franc Jožefov grenki vrelec
„pravi reprezentant kislih
VOtla".	1049 15—7
V. medic, oddelek splošne bolnišnice na Dunaju.
Hiša
s staro gostilno, skladiščem in hlevi za konje v Florijanskih ulicah tGSTi>r-o«lji se^
pod ugodnimi pogoji. — Pojasnila daj d:	1728 3-1 ^ Koncesionirana pisarna ^ o J os. Perhauc-a 1 Ljubljana, Dunajska cesta št. 6.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za masna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, as
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 1
Za obilne naročbe se priporoča : Kmetijsko društvo v Vipavi.
.	479 104 61
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. II
se priporoča preč. duhovšfiiH' v izdelovanje vsakovrstna
duhovniške oblekt
iz trpežnega in solidnega bla|f po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obleki
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
ttbiTltelj anlform avstrijskega društva železniških nradnlktv
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh bolezDih	(I.) 38 2
IE
pri protinu, želodčnem in mehurne m kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
Izvirek: Giessftubl Sauerbrunn,
ialaz. postaja, zdravilno kopališče pri Karlavih varili
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih apecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mibaal.Kastnar-ju in Peter Lastnik-a v Dabljanl.
Mesarija «
< in gosfilna
&e odda v najem v neki večji
Župniji. 1698 3-3
Mlad, oženjen in delaven mesar bi našel tu gotovo eksistenco.
Kje, pove upravništvo tega lista.
Gg.organistom in pevo vod jeni!
Naročite si za spomin vernih mrtvih naj lažjo
Latinsko črno mašo.
(Dobiva se pri M. Vurnik-u v Št. Vidu, (Dol.), v Kat. bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani, za \ krono 10 vin.)	1700 3-2
Šl. 4172.

Razpis natečaja.
esto učitelja

Macirk tt nlicA 11 jc stalno P°P°lniti na Posredni CSIO UCllCIUI C. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji
J z letno plačo 1000 kron, aktivitetne doklade letnih 200 kron in pravico do šest petletnic po 100 kron. Prosilci naj vlože svoje lastnoročno pisane prošnje z dokazom učne sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom
predpisanim potom pri podpisanem 4 t C nnvpmh-« 1QAi c. kr. rudniškem ravnateljstvu ^^^ UU ItJ. 1IU V C1II Uld IVU4.
Ces. kralj, rudniško ravnateljstvo v Idriji,
dne 12. oktobra 1904.
1735 1-1
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
Št. 7973/1904.
1690 3-3
Razglas.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence
sledeče odbirke in starine :
2800 kg odbirkov jute
zamotano v zavojih, bruto za neto.
3000	„ „ raščevine
2300	„ „ papirja finega belega
2600	„ „	„ navadnega
1900	„	stekla v sodih, bruto za neto
1400	„	litega železa, starega, prostega
7100	„ . „ prežganega
2300	„	kovanega železa, starega
800	„	železne ploščevine, stare, proste
400	„	cinkove _	„
"	r)	r)	n
450 „ železnih iveri v zabojih, bruto za neto 150 „ kovinskih „ „ „ „ „ „ 1540 , starih žebljev.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono in s priloženo pobotnico v 10 % varščini, vloženi pri katerisibodi c. kr. blagajni in z zunanjim napisom „Ponudba za odkup odbirkov" dostaviti je najkasneje do 20. vinotoka 1904, 12. ure opoludne c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani.
C. kr. tobačna (jlavna tovarna.
V Ljubljani, dnč 27. kimovca 1904.
Št. 4161.
Služba rudniškega zdravnika.
Pri podpisanem c. kr rudniškim r»vn>tel|Btiu namisMti je služb" rudniškega zdravnika z dohodki X. činovnega razreda, 800 kron htie potiine, letnih 76 kron za kurjajo ordinsc jske snbe in a stanovanjem, za Katero se cdt> gre polovica tktivitetne doklade.
Imsnov^ni oode v slučaju, da bi ae ne mog*l iznazati s pndjiuanim Iriletnim brezmadežnim *lu£bot»niem pri kakem trar čaem rudn kn, šele po triletni nlužbi slalno na meščen, meu fcčtt-rim čascm ae rr.u služba khko pollttao odpore. V slučaju stalnega nameščanja vračunijo se ti tri leta za pokojnino, ne pa za štiriletno doklsdo.
Zdravniki, kateri morejo d k zati, da st v operacuski kirurg ji in v pomoči pri porodih jost-bno izvežb ni, imajo preloott pred vsemi d u^imi prcsilci.
Siutbene dolžmsti rudniškega zdravnika dolcči službeni predpis.
S kolekom za 1 K kolekovane prošnje z dokazilom starosti, trdnega zdravja, dosedanjega zdravniškega delovan a zcan a nemškega in slovenskega ali pa kakega druzega slovanskega jezikr, kakor tudi izpnflevalcm dcktorstva medicine in kirurgije in porodni škega magisterstvs, vložiti je	v
do 15. novembra 1904
pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu
C. Kr. rudnike rourjateljstuc u Idriji,
1729 1-1
H' e 12. einot. 1904.
tiočefe li dolgo živeti
urejeno* prebavo k'0**3 zdr,v,a? Di> ,0 dos«e,e' skrbite za zdrav želodec in vedno
..,. Kdor 'e Pokvaril ali prehladil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili in pnačo, najde gotovo pomoč v	1078 27—5
Germanovi življenski esenci
4 o r p ?TH°r»d a d \ -ffi-n "df^T fri: Pomanjkanju slasti, slabem želodcu, pehanju, Soreclcl. zSa$l, slabosti, glavobolu, omotici, krčih, zaprtju, haemorrholdlh (zlati žili) Po Preobilem obedu, posebno po tolst,h in težko prebavljivih jedil," ods"raTjujeta esenca pritisk
v.rS" Pl)SPflUJe SlaSt' S °Tr Prav mn°S° pripomore k ohranitvi in hranitvi telesa, šinit i ,! slabe sokove iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti F« Čhrnn	drugim, sredstv, tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših
J • ra;SlimSkv!,h f"k0V ,ur ima Prijctcn' ^renkobno aromatičen okus, vsled česar ga rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci
™n;i,£ermn*?0tf\Ž,tfl,,Cn,Sk' esenca bi kot Pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo ! S P l'' pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdrav-
zahtcv;ivedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne k	, V ,B«l0tfaru. se dobe tudi druga sredstva s podobnimi imeni, katerih pa
nobeno ne dosega dobro e prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno ime tvrdke Lekarna „prl črnem orlu" K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne poši^jatve. Cena steklenici K V4o" po pošti ne manj kot dve steklenici, /a zavijanje 40 v več. Pošilja se po povzetju ali če se denar pošlje naprej, oporabi zattonj" natan,:n" ln razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o
Germanovo življenjsko esenco moram trpečemu filoveštvu kar najbolje priporočiti, ker sem se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo priporočil o njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti. župnik, Trojstvo, Hrvat.
Dve steklenici Germanove življenjske esence, ki sem jih prejel od Vas, sta mi prav dobro pomagali pošljite mi se 6 stekl. Peter Gradinac, vpok.župnik, Gradec, Zinzendorfg.
javljam Vam da sem poskusal že različna sredstva, a nobeno ni imelo zaželjenega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek. Sv. Ana na Krembergu.
Prosim, pošljite mi vnovič 8 steklenic Germanove življenjske esence, ki jo bom najtopleje priporočil vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja.
A polonija Haberl, Semrich pri Peggau, Staj.
6 mesecev na poizkušnjo"
3 mesece krediti Popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana
tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20 —2
v popolno zadovoljnost
rvojim zasebnim odjemalcem svojo prlatno a me-slkanako, anttmagnetlšlio, sistem
Samo
fl.2-25
verižico
In fuk'-
ralom
Roskopf=patent=rem. uro s sidrom št. 99
s plombo
v črnora i m H. jeklen, nli ni-kelnustcm okruvu, pat. email. kuzulišče, UO ur iilo>o, natančno ropasirano s tiilctnini pri-morniin jamstvom, v fntornlu jelunino, /, nikein. vcrižioo i priveskom za ceno
J0. --------u	" komadov gl. <l-."»0, (1 Itom.
""bsal -.lili K' l-*"0. ista ura z .Ivojnllll i—lil*!; pokrovom rI. :!-50. Con« »1-' t htem ..ItoskopT'■ ure, brez plombo, kakorioe proilujl^jo muli uril rji 1 ti trgovci, ko-mail gl. I-Jo.
Denar nazaj! ali zamena dovoljena _ tudi po G mesecih v nepokvarjenem slanu. — Pošilja proti povzetju ali če sc denar pošlje naprej!-'^ fv
PrvalomaiT
v Mostu <Briix) št. ^ 1099, (Češko)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Jtognto ilustr. ceniki z nad Ono slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateljec, belo, rdeee m teran- Specijaliteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, RovinJ Istra. 1583 20-*
Zastonj in franko
dobi vsakdo moj najnovejši veliki cenik z 900 slikami o vseh vrstah ur, zlatnine in sre-brnine po izvirnih tovarniških cenah. -
Tovarniška zaloga ur
jVIaks Bohnel,
1265 b UFar 6—4
Dunaj IV., Margarethenstrasse 38 P.
Založnik c. kr. državnih uradnikov. Tngouina ustanovljena I. 18^0. Odlikovana z Grand PpIx in zlato svetinjo Paniz 1904.
M mm srn l^sL srn
s kožo 1 gld . brez kože 95 kr, brez kosti s kežo 1 gld 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., subo meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld., gove" 1 gld. 20 kr., f/lsvina brez k'"»sti 45 kr. Dunuske salame 80 kr., prave boljše 1 gld, iz šuike 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia. salame 1 c^d. 70 kr., salame a la ogrske, trde, 1 eld. 50 ur. »g. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam lo dobro blfgo od 5 kg naprej proti oovzetiu	319 H—9
Janko Ev. Sire v Kranju.
k* Domača slovenska tvrdka!
izdelovatelj orgelj
Ivan Milavec
(Goršičev učenec)
LJubljana, Cerkvene ulice
se najuljudneje priporoča 26—23
= v Izdelovanje -
novih cerkvenih orgelj.
Vs-icovrstna popravila po najnižjih cenah.
I I
124 12-12
Prva hrvatska tvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe in portale
G. Skrhič
ZAGREB, Ilica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proizvode.
Ceniki zastonj In franko.
mmmmmzmm

tm tm
m
vm mm tm vm tm
</y - „ '/"•s V",\
m®
km ■m
LLKantz-a
v Ljubljani
priporoča: pristni rženl, pše-uivnl ln mleSni kruh, pecivo h kavi, brloche, orehove ln makove roiidke, vanlllskl ln frled-rlahadorfski auhor i. dr.
1051 52-20 Na dan itlrlkrat sveže pe-olvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
m
m \m
\V/, \V/.
it&u
<t/.>YA
■/±>-/z>

000® 00 A. Kraczmer EJl;fJev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igrani klavirji, solidno in ssa stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi. —
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše.
1517 52 -5
O® ©©©S)

m
M
9—Sl ?-9<Ji (OpBjg a
jomojd T V A0)|!uz0|ez mujoAp ju o
A0)|nq0|)| t|i|eUpo|
B0O|EZ K)|§!UJBA0X
•t)Buoa qts|z;a ouiauiud Kih'|q iisouisjaouzbj od
■DjdOD 'A0)|nq0|)| ips <A0>|nq0|)| m'pj|
U| l|l)|l|9UJ ' A0jpui|p
oSo^ez ofoAB
ouioqz| !13?-<p «u a> qr)saui a na^eui?qo nu]ouAi:|s ui ;ni?5Aoqnp luisnjoad vpoaedud
i 09u«ji poj 'lubfnnfi a
DI1M0S T
Za
kron

vin. I
CNI
najzanesljivejša	N
žepnaurazagospode nasvetul£j Fošljem pristno
anker«
= remontoar-Roskopf«ut*o —
z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem glad-- kem nikelnastem okovu. -
3 letno jamstvo.
Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi |>14-50K. Zamenjava dovoljena.
Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju
eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj VIII|2 Lerchenfelderstrasse 124-126.118.
Varst. znamka
* Marijaceljske kapljice za želodec
edino prave iz lekarne G. Schopfa
„Pri Matori Marijinom Milosti" v Golju
v steklenicah po 50 in 90 vin.
Edino pristne le, ako je steklenica v zeleno-belo pasasti škatjici z varstveno znamko „Materemilosti" iz Marijinega Celja.
V Ljubljani se dobč pri lekarju Gabr. Plooolll-Ju, dvornemu založniku, kakor tudi v vseh lekarnah; kjer pa ni zaloge, naj se naroča naravnost.
1435 13-7
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
|oooooooooooooooo „RED=STAR = LINE" o
o
v Ameriko
preko Antwerpna v Nevv-York, 2 Philadelphla.	^
Gld. 70'— za železnico in barko.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
O
o o o o o o o o o
Ivan Nep. Resman. §
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v
torek dopoldne da prestopite pravočasno	J?
na barko v soboto zjutraj. Naši parniki —	O
Finland Kroirand, Vaderland, Zeeland vozijo	Q
do New Yorka osem dni. To jepribito. Uljud-	Y
WWWVWUWVUwVVvWWVv nost, snaga in zdrava brana je na njib	^gp
Q	35 34 Q Pn nas Prvo zadaje.	Bed Star.	Q
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Vedno najnovejši =—
pr- gramofoni
kakor tudi plo$če v največji izberi morete dobiti le ari zastopniku nemško akcijsko družbe sa gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne ..Evropa", v hiši gospoda Hribarja.
HAMBURG4MERIKA
Iz Ljubljane v
Novi Jork samo
fl. 60"— z dobro, prosto hrano.
Zastopnik: FR. SEUNIG, Ljllbljaiia
31 Dunajska cesta 31
zraven Kratice

f I
UI
I 1
■mi	* -^JUL?
•Jt1

"Jl^i«.-

Avgust Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
lWr železolivarna,
strojna in ključavničarska tovarna

Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
V tednu.	1503 52-6
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
! ♦
♦
4 ♦
t ♦
4
♦ ♦
i f
♦
tt*l»MIM.MI»tt ♦
♦ ♦
ti
iz portland-cementa in peska.
1012
K
5
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Streha prihodnosti. =
Patentirana v 30 državah. 52—19 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovatelj cemeotnln, Gllnce pri Ljubljani.
♦ ♦ ♦ ♦
t ♦
♦ i
i ii
V 1
1 M
^ priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko ^ ^ spadajočih predmetov:	^
Hj = napravo in popravo različnih strojev = H.
U izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin pe najnovejših U nj konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.	l™
V
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne W
krile, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd. ^
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo-in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike ti
stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih
raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd
\
tf Načrti in proračani so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. ry
Jri A *70 KA_A i	L".
\
£ 'j 472 50—41
•v 8
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
nucina ig^s
'zak. zajamčeno) 1098 52-17 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-;|i bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne iz-■ gubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-teku & Comp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
- v sodčkih in steklenicah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.

1009 52-19
Fr. >upcue
priporoča velečastit! duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
LtdU 8L JANA,
Prešernove (Slonove) ulice št. 7.	Perlesova hiša
1600 64-4
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovič) Ljubljana, Mostni trg št. 10.
trgovina z železnino - priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje-delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega '	izdelka. -
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. ««« Postrežba točna! Cene zmerne! Založnik zveze avstrijskih g. ko. dniavnih uradnikov
ooooooooooooooog
o Prva domača o o o o o o o
oo
slovenska pivovarna §P
G.Auerjevih dedičevo!
Ljubljana, Wolfove ulice 12	o<
priporoča slav. občinstvu in spošt. go- OO
stilničarjem svoje izborno marčno In	OC~
na bavarski način	Q|
= varjeno pivo =	Oj
Odlikovana na razstavi živil v Parizu	CJ
z najvišjim odlikovanjem grand prlx in	Q
zlato kolajno. 52—19
Ustanovljena leta 1854.

8 O O
8
0
01
000000000000000
0000000000000001 ooooooooooooooo
1008
- V- ■ -V . -- VIMT^-T-I—T—- ■■—•—'r	—' 'r- ~	Uftl^iS^^mff^.,-^
Anton Schusfer
Ljubljana, Špitalske ulice 7, Ljubljana
priporoča
E3T novosti
v konfekciji za dame in deklice: bluze in deške obleke, modno blago za dame In gospode; vsakovrstne lodne, krasne barhente, šerpe, = različne garniture in flanelaste odeje. =
Solidno blago I
Nizke cenel
Vzorci na zahfevanje poštnine prosti.
>
Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo
velijo zalogo

I j/a/rt/rte, srebrnine, frl briljantov, diamantov
in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po
esesese&B5BS
najnižjih cenah.
esBEessseses
Za mnogobrojen obisk Sc najvljudneje priporoča S spoštovanjem	1643 27 -5
(U ©
tfarol tfošak, 2latar
Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, jalojnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
J)
m
t NfllVPfia 7a1n«/l naibolisa in najcenejša tvrdka za ^ naJVCvju £dIUgtI9 naročevanje ozir. nakupovanje ^
CopiČev zh pleskarje, sobne alte »rjo,
zidarje in miiarje LakOV, prielr;ih škib. za v-ve.
Emajlne prevlake, pristne, »
po«; dicsh po '/»> V, Vi in 1 k«. Jantarjeve glazure za pode.
Elino ti petno in najlepše mazilo za trde m atiehke pode.
Voščila, štedLilnega, b*e*>iarv
nege in barvastega za pode; najcenejše in najboljši).
Rapidola, prijpr.vvnegt ia v«»k
vrstne prevlake. Brunolina za barvanje narin^ga leBa m pohištva.	288 59
Oljnatih barv, priznano najboljših
Oljnatih barv v tubah, g. dr
Sotoif-ida.
Pimeža, priročnega iz lancn^gi olja, pr.stnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega
BajsmOeno truežnega.
Gipsa, alabasterskegs in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, k e m i i n i h, prato n i h in rudninskih
Kleja za mizarje in nebne slikarja.
Vzorcev za slikarje, najnovejših
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani.	—
t *
t
4
t
444 4- 44444+4444f 4~4444.444.4~44444
jfumberško, belgijsko in š&tisko platno v vseh širinah, namigni M Prti> Serviete, brisaIke, šepni robci, sifoni in pavolnato blago.
__Svicarske^vezenine.
Perilo sa opreme nevest
2a hotele in restavracije
Szpo izvirnih tvornisfah cenah. ^^
hbomo blago!	Velika izbera.
Priporočam so preč. duhovščini in sl- P- n. občinstvu v obilni obisk-
y Velespoštovanjem
/[nton $arc>
specialna trgovina
v ljubljani, Petra cesta štev. 8. 809 62_,8
o
M
M «*
k
A «
C 1>
U
IVflfi DOGR^l
mizarski mojster v ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19)
priporoča
"I
svojo
zalogo hišne oprave
31 O
Spalne terjedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.
Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 46
A
3 o
M O
m
I I
II
Ogledite si pri nakupu
3H3T* Novo došlo
modno blago največje izbere, 120 cm široko, met. od 45 kr. do gld. 4 50, svile in baršunov met. od 65 kr. napr., flancli 70 cm široki met. od 19 kr. naprej. Sukna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in čipk. Žensko in moško perilo: srajce od 39 kr. naprej, kravate, pletenine in dežniki. Velika izbera preprog in posteljnih garnitur.	1010 52-18
Novo vpeljano!
Konfekcija za dame! kakor: bluze (lastni izdelek), krila, površne jopice (Paletote) i t. d.
po znano nizkih cenah! —mmmm
Dobiva se edinole A PfjtfiATrjf Ljubljana pri tvrdki rsps rV« I 1 IlllUZ-Iv Mestni trg ps
11
tr
Zahtevajte pvi nakupu
671 60-32
chieht-ovo štedilno milo
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko »JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.