Ob svetovnem dnevu invalidov Da je društvo invalidov ob- čine Velenje zadnja leta moč- no zaživelo je nedvomna za- sluga članov upravnega odbo- ra, poverjenikov na terenu, zlasti pa predsednika Edvar- da Centriha- Edvard Centrih, ki je sicer sodnik občinskega sodišča v Šoštanju, je povedal, da dru- štvo združuje 465 članov, če- tudi je telesnih invalidov v občini več kot 600. Velenjsko društvo je eno izmed redkih, če ne edino, ki skrbi tudi za izobraževanje svojih članov. Lani in letos je pripravilo pet uspelih preda- vanj. Razveseljivo je bilo, da so bili med poslušalci tudi drugi in ne samo invalidi. Invalidi v velenjski občini so aktivni tudi na športnem polju. Sicer pa je društvo uvedlo za svoje člane brez- plačno nudenje pravne pomo- či, vrh tega je pri kopališki upravi izposlovalo, da imajo invalidi enkrat tedensko brez- plačno kopanje v pokritem bazenu. Od 1969. leta, ko so društvo ustanovili, so pripra- vili tudi več izletov. Letos na meravajo popeljati svoje čla- ne in njihove svojce v Budim- pešto. Da je društvu omogočena tako razgibana dejavnost gre zahvala občinski skupščini, občinskim družbeno politič- nim organizacijam ter števil- nim delovnim kolnstivom, ki društvo tudi finančno podpi- rajo. O prihodnjih načrtih pa je Edvard Centrih povedal, da nameravajo najprej urediti seznam invalidov, invalidne mladine in otrok na območju občine ter jih vključiti v or- ganizacijo. Prav tako bodo proučili socialno zdravstveno stanje članov ter možnosti za zaposlitev invalidov. Organizi- rali bodo zdravstvena in dru- ga predavanja, nudili uprav- no in pravno pomoč ter re- kreacijo. V delovni načrt so zajeli še obdaritev socialno ogroženih invalidov za novo leto. V KOJC Edvard Centrih, predsednik društva telesnih invalidov ob- čine Velenje KLUBSKI VEČERI Od 16. do 21. aprila bo v prostorih velenjske knjižnice teden klubskih večerov. Ama- tersko gledališče bo pripra- vilo »Dva sebičneža«, ama- terski oder Pesje odlomek iz igre »Tolmun in kamen«, KUD Ivan Cankar z velenj- ske gimnazije bo uprizoril ve- čer Cankarjevih črtic. Kul- turno umetniško društvo An- ton Aškerc z rudarskega šol- skega centra pripravlja Peta- novo satiro »Beseda ni konj«. Z večerom skečev bo sodelo- valo prosvetno društvo Šmartno ob Paki, klubska sekcija iz Topolšice bo sode- lovala z večerom Kajiihovih pesmi. V tednu pa bodo na- stopili še čland prosvetn^a društva Stane Sever iz Skal pri Velenju. Ob zaključku tedna bo px)- sebna komisija ocenila nasto- p>e in jih nagradila. Razveseljivo je, da vodje klubskih večerov posvečajo v tej sezoni izredno pozornost kvaliteti. Zato bo tudi ve- lenjska prireditev svoje- vrstno in lepo doživetje. SLIKAR IZ PLIBERKA Jutri, v petek, 30. marca, bo v velenjski knjižnici ot- voritev razstave del koroške- ga samorastnika Arbeitsteina iz PUberka. Svečanost bodo zdi-užili s klubskim večerom »Beseda ni konj« v izvedbi skupine iz rudarskega šolske- ga centra Velenje. Kot vse kaže se bosta otvo- ritve svečanosti udeležila tu- di pliberški župan in podžu- I)an. Raastava koroškega slikar- ja v Velenju je prvi resnejši korak k tesnejšemu sodelo- vanju med pliberškim pro- svetnim društvom »Edinost« in velenjskim občinskim sve- tom zveze kulturno prosvet- nih organizacij. V okviru te- ga sodelovanja bodo maja gostovali na Koroškem člani šaleške folklorne skupine, pliberški moški p)evski zbor pa bo gost v Velenju. NAŠA BESEDA Zaključno srečanje »Naša beseda« naj bi bilo letos od 9. do 12. maja v Velenju. V velenjskem domu kulture bo v tem času nastopilo enajst najboljših skupin iz vse Slo- venije. Da bi prireditev kar naj- bolje uspela, so pri občinski konferenci Zveze mladine v Velenju že imenovali pose- ben štab, ki bo pripravil vse potrebno za pomembno sre- čanje mladih. POPIS USPEL Popis članstva ZK v celjski občini je dobro uspel. Popis- na komisija, ki jo je vodil Vaso Starovič, je delala od 26. februarja do 5. marca in je ugotovila, da je bilo popi- sanih 2971 članov ZK. Osnov- ne organizacije ZK, med nji- mi predvsem terenske, so se pri popisovanju močno izka- zale. Nekatere (SDK, Toper, Izletnik, Avtomotor) pa so kasnile. Zanimivo je, da je pri popisu le nekaj članov iz- reklo željo, da ne želijo biti več člani ZK. To informacijo je na zadnji seji sprejel komite občinske konference ZKS Celje- Raz- pravljal je tudi o trenutnem gospodarskem položaju Cin- karne in tovarne EMO ter poslušal informacijo o izredni kadrovski suši za vodilna de- lovna mesta v več kot dvajse- tih delovnih organizacijah. V celjskem gospodarstvu je pri- šlo v zadnjem času do več bistvenih kadrovskih sprememb, ni pa bilo dovolj storjenega za načrtno pripra- vo p)erspektivnih kadrov. Komite je še sprejel infor- macijo o internih rokih, ki so si jih zadali delovni kolektivi za dokončno uresničitev ustavnih dopolnil. Večina de- lovnih organizacij predvide- va, da bodo pripravili podpis samoupravnih sporazumov še v prvem polletju. 62 STANOVANJ Kot je ugotovljeno s pred- logom srednjeročnega pro- grama stanovanjske izgrad- nje, bo v obdobju 1973 — 77 zgrajenih v občini Šentjur skupaj 350 stanovanj, od tega 160 družbenih in 190 indivi- dualnih stanovanjskih hiš ozi- roma dvojčkov. Intenizivna stanovanjska graditev za na- vedeno obdobje se bo razvi- jala v štirih, občinskih sredi- ščih: območje Šentjur, ki ob- sega samo središče Šentjurja, Podgrad in Hruševec ter No- vo vas, območja Planina, Go- rica pri Slivnici in Ponikva. Gradnja stanovanj po posa- meznih območjih ne bo pote- kala enakomerno, temveč od- visno od potreb po stanova- njih, ki jih bo narekoval raz- voj proizvajalnih sil in raz- položljiva sredstva- Letos bo- do gradili 62 stanovanj, od tega 42 zasebnih in 20 druž- benih in to predvsem na ob- močju Šentjurja, Planina pa bo dobila 6. stanovanjski blok. S sredstvi »»lidarnostnega stanovanjskega sklada bodo v obdobju 1973 — 77 zgradili 70 stanovanj. Upravni odbor te- ga sklada je na svoji zadnji seji, ki je bila pretekli teden, sklenil, da bo letos prispeval sredstva za 10 stanovanj, v katerih bodo našli svoj dom socialno ogroženi občani in mlade družine. SEJA SKUPŠČINE Danes, v četrtek 29. marca bo ob 7. uri zjutraj v sejni sobi Kulturnega doma v Šent- jurju pri Celju 29. seja ob- činskega zbora in zbora de- lovnih skupnosti skupščine občine Šentjur. Udeleženci obeh zborov bo- do najprej pregledali sklepe zadnje seje in poročilo o Ki- vedenih zborih volilcev. Nato bodo obravnavali predlog iz- hodišč gospodarskega razvoja v letošnjem letu, predlog pro- računa in predračunov skla- dov občine, predlog odloka o določitvi stopnje občinskega prispevka za izobraževanje, predlog srednjeročnega pro- grama stanovanjske izgradnje v občini, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, predlog odloka o ustanovitvi sklada skladateljev Ipavcev, predlog odloka o spremembi statuta občine, predlog odlo- ka o notranji organizaciji upravnih organov občine in predlog odloka o kriterijih za socialno ogroženost kmetov borcev v občini Šentjur pri Celju. PREMALO ČISTOČE Konjiški volilcd so na ne- davnem zboru izrekli več kritičnih pripomb na račun čistoče in reda v mestu, sko- zi katerega teče tudi zelo pomembna mednarodna ce- sta. Ugotovili so, da na tem področju še ni bilo storjeno vse tisto, kar je zapisano v odlokih in drugih predpisih občinske skupščine, pa tudi predvidene sankcije, se ne upošteva dovolj. Zato so predlagali, da bi temu pod- ročju morali posvetiti mnogo večjo pozornost. Nič namreč ne pomaga, če mladina iz os- novnih šol nekajkrat na le- to počisti posamezne prede- le in če delavci krajevne skupnosti redno čistijo cesti- šče, ki pa je kmalu zatem zo- pet nastlano s papirjem in raznimi odpadki. Za čistočo mesta bi se v prvi vrsti mo- rali zavzeti občani sami, ki tu živijo, in pa delovne or- ganizacije ter hišni sveti za prostore in lokale, ki so v njihovem upravljanju. PODPISALI SPORAZUM v večini delovnih organi- zacij na območju občine Slo- venske Konjice so sredi tega meseca organi samoupravlja- nja razpravljali in sklepali o predlogu samoupravnega, spo- razuma za oblikovanje do- hodkov za zdravstveno zava- rovanje v letošnjem letu. Po njihovem sklepu so poobla- ščeni predstavniki podpisali ustrezen sporazum, ki bo slu- žil kot osnova skupščini skupnosti zdravstvenega za- varovanja v Celju pri dolo- čanju prispevnih stopenj za leto 1973. O RELIGIJI Na pobudo občinske orga- nizacije zveze mladine bo delavska univerza v Sloven- skih Konjicah v četrtek, dne 5. aprila popoldne, pripravi- la za njene člane predavanje z naslovom Sodobni človek in religija. Na to zanimivo te- mo bodo organizatorji pova- bili še več članov občinske- ga vodstva ZK in člane ver- ske komisije pri občinski skupščini. Predavatelj bo Ivan Justinek, ravnatelj gim- nazije v Kamniku, kd je o istem vprašanju že predaval v obeh oddelkih politične šole. ZADNJA PREDSTAVA Mesec kulture se v Sloven- skih Konjicah izteka. V tem času se je zvrstilo mnogo kulturnih prireditev, zadnja pa bo v petek, 30. 3. v domu kulture v Slovenskih Konji- cah. Zavrteli bodo popularni film DOKTOR 2IVAGO, ki bo za spremembo ugajal vsem obiskovalcem, mlajšim in sta- re j.ši m. DVA KANDIDATA Na zadnji seji občinske konference ZK sta bila za aprilsko konferenco ZK izb- brana dva kandidata, FRANC JELENKO, usnjarski delavec v Konusu, in ROBERT HAC- I LER, ki je zaposlen v stek- lani Hrastnik. Vprašuje: Drago Medved Odgovarja: Bogdan Kovač Je menda eden najmlaj- ših šefov v celjskih pro- da.jalnah. In kdor se v Celju ukvarja s fotografi- jo, ga prav gotovo pozna, saj vodi Potolikovo trgo- vino na Tomšičevem trgu v Celju. Od kdaj si v tej proda- jalni? Od leta 1971. Dneva in meseca, ko sem prišel sem, ne bom nikoli po- zabil. To je bil 1. april. Kje si bil pa prej? Trgovskega poklica sem se izučil pri »Modi«. Zdaj še trenutno obiskujem srednjo komercialno šolo, izredno. Sicer p>a sem od štirih otrok, kolikor nas je v družini, ostal sam v Celju. Vsi bratje in sestre so se razkropili po dru- gih krajih. Meni p» je v Celju všeč. »Kako pa sedaj uspevaš pri delu? Naš poklic je lep, če- prav moraš kdaj kakšno grenko požreti. Vendar mislim, da ne bom za vedno ostal v trgovini. Po končani srednji komerci- alni se mislim vpisati na VEKŠ in tej izobrazbi po- tem poiskati tudi primer- no službo. Najraje kje v komerciali. To delo me še bolj veseli. Kako pa shajaš s ča- som, če izredno študiraš? Bolj težko gre, a vendar gre! Moram p>a reči, da moram vsako stvar vzeti povsem resno, kajti šo- lam se sam in tudi dirugiii I olajšav nimam pri ix>d- jetju. Imam takšen de- lovni čas, da težko uskla- jujem študij, ker delam en teden dopoldne, dru- . gega pa popoldne. Tu se , ne da nič pomagati, ker : naš kolektiv je majhen in : se vsaka odsotnost že mo- čno pozna. Ali ti sploh ostane kdaj kaj prostega časa za kak- : šen hobi? To že, a kot sem že re- kel, tega je bolj malo. Najraje kegljam, pa tudi s fotografijo se ukvar- jam. Zasledujem sodobno tehnologijo fototehmike — to zdaj tudi rabim pri svojem delu v trgovini, i Rad pa tudi s prijatelji kaj poklepetam. Včasih se spustimo v prav dolge razprave o vseh mogočih rečeh. Rad pa po^jlu^am tudi resno glasbo. Mozarta! Tvoje želje? Da bi končal študij in p>a da bi bila naša proda- jalna vedno dobro založe- na, da bi lahko ustregli čim širšemu krogu odje- malcev, ki prihajajo k nam z mnogimi željami. že nekaj let usp, zacije, višjo stop, izvodnje, zato J osebne dohodi^g dela v valjarstJ vabimo k sod^ kot ključavničarji Delavci z dokot^ odsluženim vojjj izučijo poklicev, valjar in drugi. Priporočamo .va« priznanem in usj Prijavite se lahko sektorju podjetja pojasnila. Mati je otroku ca V telesnem oziru] samega spočetja pa^ tlej, da otrok doraste;^ tiidi njegova duševna teljica od prvega i ko začenja z;aznavati| šele pozneje ji pridej moč oče in šola. ta sposobnost veSiM^ rojena, vendar pa H za to tudi sama vzg"? le taka lahko daje ] otrokom vse tisto, leta ostaja in se k W in znova vračajo, pa' se že davno na postavili. I Nekaj podobnega i M02NIK0VA MAMAj tovelj. Narodilo se h precej otrok, drobcen, dosti prerns^ toliko ust. Oče je biH mizar, dasiravno ^ malce čudaka; pa veiij lič mu je prizadejal ' žulje. Naj bo tako ^ če — ustavimo se ^^ mami. 2e vrsto seda. Skoraj vsak ^ dim iz svoje delf^ kako urno suče koi^ voglov. Pa gre že v setletje! Pride na vsako j vsako igro obišče, n tem pa tako skroinj"^. sem kar mimogr®^^ Cremožnikova ma^', ko kaj o vas nasp^\ je z glavo, zamaW J kakor da mi odS