r
i	v
1	Za pol let*
I	Za New York celo leto
I Zi
N« j ▼ e2 j?

leto ...
- $«-00	I
$3.00	S
$7.00	I
$7.00	J
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: OOETLAHPT H7t
NO. 55. — ŠTEV. 55.
September 21. 1903. at the Poat Office at New York. N. Y. under the Act of Congnm of Maxofc S, 187».
TELEFON: COB.TULNDT 2876
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 7, 1923. — SREDA, 7. M ARC A, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXL
ODMEVI IHSMRA.VHERRIN. ILLINOIS
Preživeli iz masakra v Herrinu je identificiral tri ljudi, ki so se baje udeležili izgredov. — Ko je ležal obstreljen na tleh, je videl enega teh treh, kako je ustrelil nekega ranjenega. — Značilne izjave priče.
Marion, III., <». man a. — V obravnavi, ki so vi>i proti -♦•Mini iitHŽ< iii.'<»l»t4»ž<'uhii umora jk> prvem ivdu v zvezi z )imNikn»iii v i len imi, ki se jc za\7>il jiuiija iiiescca preteki« leta, j«' nastopil kot priča William Cairns, eden pr<»živ<»lili oiuga masakra. >e vedno nosee znamatija ran, katere ji- Wol.i) tekom te^a izbruha. Pokazal j<* na tri ob-to«eiie k«»t s«»tiilelezeiiee pri izgntlili ali kot navzoče na lieu mesta s puškami v rokah.
Kot j«- ležal za neko ograjo iz IhkIimV živee. s sedemnajst iini drobnimi streli v svojem hrbtu — je izjavil priča, je videl Filipa Foirtanetta, najmlajšega meil šestimi obtoženimi, kako je stopil proti John Shoemaker ju, jmj-Jiio/neinu lovskemu sujH rinteinlentu, ki je ležal na tleh, um »eno ranjen, a še vedno živ.
"Ta je streljal s strojno puško," je baje rekel Fonta-netta. < aims je nadaljeval, "Nato je pritisnil piLŠko na si i ee ShiH'inakerja ter mu razbil tflavo **
" Ravno predjiO se je pričelo streljanje." je izpovedala priea. "se je pripeljal <lo ljudxke množice. ki je odvedla iz rova nekako jM«t<leM-t ncohoro/.cnih jetnikov.Cairns je «'ul. kako je eden iz nuiožiee vzkliknil, 44Toka i prihaja Willis".
llujrh Willis, čl*ii državnega s\# ti* Illinois Mino Worker*, j« •Men ttifj istimi, ki obtoženi uuiurs Antoni* Mulkoriea. enrjja v atevilu dvaindvajvtdi neunij-skili delaveev ali hkebov. ki ko I * i 11 umorjeni tekom izjrredov. — « arrnN je rekel. da ni m«»*rel iden-i
i fi>*irati tiol>«-Tii*jr.i v »vtoinobilu."!^0 proees končno izpadel.
l*ri«"'a j«' izjavila nadalje. da so l ih «lrlavci in oboroženi stražniki \ l»«»\Kmsk'ni rovu Southern 11 -lm<»ix <\>al t'omj»any napadeni sgudaj t«-kuui jn»p»»Klnrva dne -1. junij* in ti« ho oddali prve strele napadalci.
l/javi! j«- nadalje. ila »>o dvignili na|had«ni belo zastavo krog pete ure !»>|M>ldne. da pa je trajalo streljanje eelo noč. Itvkel ji*, da oblegani vračali ojjenj in da je ustalo naslednje*a jutra v ro-\ u približno petdeset mož. ker jili je dosti iwbejrnilo tekom noči, ko m> (»Hodili svoje orožje ter se udali.
liku pozornosti in javn«**;* zanimanja kot ga je prvi. Dosti manj časnikarskih poročevalcev jc na-vzovih in tudi ]»remoj*arji ne silijo več s tako vnemo v sodno dvorani', kjer se vrši obravnava. — Za « nkrat je nemogoče reči. ka
vam POROTA NAJ OBTOŽI KUKLUKSE
Generalni pravdnik iz Loui siane, zahteva, naj se obtoži vse ki so se udeležili nočnega pohoda v Mer Rouge.
Bastrop, La.. t>. marea. — Uene-
ralni pravdnik in njegov stab, k
*>e mudi tukaj. da spfavi pred
,	i . - .'poroto osebe. *> katerih pravijo.
< ill s«-in čilega med oboro/.e-|	1	.
i da so bile zapletene v umore iti druge izgrede. je danes izjavil, d« se Im> r. vso odločnostjo podal na svoje delo.
Okrajui smlnik Odoin, ki nače-Ijuje novi veliki poroti. je baje iz l javil, da .je treba uvesrt i
iiimi moži^. ki so nas wlvetUi, r»*-či, da nas l*#do naložili na vlak ter Lztirali i r. okraja, — je nadaljeval Cairns. — Odvedli pa so nas na glavno eesto in videl tem, kako st adva moža. katerih eden
je bil (Mu i 'lark, .>dvedla supra J J"VII» ua »reba uvesti preje
vstran	i strogo preiskavo, ki ne bo imela
,r ,	. . .. nobenega stika s splošnim razpo-
— Malo južneje sem	« ul reel	.	1 * . .	.
,	, . . .,	• lozenjem naroda, kajti drugače
nekega moza : — \ st? bi	bdo tre-	»jo
ha pobesiti. — Neki črnec, ki je imel puško ter nosil na glavi raz-' bito armadiio čelado, je odgovoril:
—	Well, jih bomo že sfiksali.
Priča je nato vstala ter pokazala enega izmed obtoženih, James Itrowna. kot moža. ki je izustil tc besede. Clark, ki je bil oproščen pri pni obravnavi obdolžbe. da je umoril Hoflmana. nadaljno žrtev izgredov, je tudi ined obtoženimi pri sedanji obravnavi. —
V nadaljnem poteku svojega pričevanja je trdil Cairns, da so psotavili napadalci jetnike pred *eč iz bodeče žice, nakar se jc pričelo streljanje. Rekel je. da se je skušal splaziti skozi seč in da je nato legel z licem navzdol na tla, dočlm jc množica podila bežt-če skebc.
—	Ko sem ležal tam. — je re kel, — *em videl nekega ranjene ga moža. ki se je naslanjal na na-ko drevo ter pokrival svoje okrvavljeno lice z obema rokama.
OBRAVNAVA PROTI MADAMISALUDES
MISS DOROTHY FROOKS.
Njen zagovornik je pričal, da je vzldiknila: "Jaz ga bom ustrelila!" — potem ko je bil Martelierre že ustreljen.
bi bili lahko oškodovani posamezniki ali skupine ljudi, ki so si sa-mola.stno nadeli nalogo, da regulirajo moralo iu privatno življenje svojih sodržavljanov.
V svojem nagovoru na veliko poroto je omenil .sodnik dosti iz gred o v, ki so se za vršil L zadnji dve leti. ter jo posvaril, da je zaenkrat le una postava, namreč pisana postava, ne pa ne-pisana. Oblasti ne smejo trpeti kršitve zakona. in razkritja tekom uvodnega zaslišanja so pokazala, da gotovi ljudje domnevajo, da lahko uganjajo vse mogoče nepostavno-st i ter izvrše eelo umore v svojem bedastem domnevanju, da bodo na ta način izboljšali moralo prebivalstva.
Ce bo oblasti ne ustavile delovanja teh ljudi, bo končno izginil ves rešpekt pred postavo in sledilo bo uničenje organizirane družbe in organizirane vlade.
A'clika porota, ki se je danes se-
Ncw York, X. V. marca. - 1 Usoda .Mrs. Paulette Saludc». ki | jc obtožena umora Oskarja Mar-j telierreja. b<> najbrž v rokah jm- i rolo i ko v pred »o bo potekel torek.	i
Današnje postopanje v obravnavi pred sodnikom Koctiigom in poroto bo posvečeno resumejein , pričevanj /a obe strani. Ob pol-' enajstih zjutraj In. zagovornik { Mrs. Salioles r«'sumiral eelo ol»- j ram bo i;i »b«'. n:< točka te obrani- j bc se bo *jl:is:la. da j*' bila Mrs. >
Salu«les b 1 ii. ko je izvršila u- j
f
mor.
Pretekli več.-r je rekel, da bo- ■ do trajala n »".'o-a izvajanja ne ! kako dve uri in pol.
Pomožni okrajni pravdnik l>ro- j thers bo nat■: govoril v imenu <lr-j žavnoga pravdni>tv;i. Kekel j.«' včeraj. <la bo jrovoril približno e-no uro. Ce bodo v/.ela navodila sodnika Koeniga približno eno u- j ro, bo cela za<leva izničena porot- j nikom knrg četrte ali pete ure popoldne.
Včerajšnje postopanje, je bilo | kaj kratko. Pričelo se je opoldne j in po zaslišanju jn-tih prič za za i govorništvo ter ene za državno pravdništvo, j<* bila obravnava prekinjena nekako ob poltreli. — Pričenši s preteklim pondeljkom jc porabil slučaj v celem 23 sod uijskih ur.
Mr. Turley. zagt»vornik Mr« Saludes. sam je nastopil kot pri "a v interesu svoje klijentke in zasLišaval ga je približno eno uro njegov brat. Georg«- Turley. ki e njegov družabnik v odvetniški ^\T*dki. Pričal je jrlede duševnega stanja Mrs. Saludes. ko se je o«r-'.asila v njegovem uradu dve uri pred izvršen jem umora in glede njenega duševnega stanja, ko j<-.je zopet videl v svojem uradu ob petih popoldne, dve uri po fzvrŠc icin umoru.
Mr. Turley je rekel, da ji je pri prvem obisku v njegovem uradu onega dne povedal, da je izgubil dosti svojega rešpekta do nje in tudi dosti svojega zaupanja vanjo, ko ni hotela ugoditi njegovi prošnji, da priča v bankrotnem postopanju pre t i Saludes Lumbei Company. Odgovorila je, da ji je '4Bobby", kot je imenovala Mor-telierrja. svetoval, naj ne stori tega.
Mr. Turley je rekel nato, da mu jc prostovoljno izjavila, da je bila v intimnih od noša jih z Mar-telierrom. kakorhitro jc njen uiož odjxitoval v Francijo januarja meseca 1921. Turley jc dostavil. ti« si je več kot pol ure prizadeval svetovati ji. da pa je bilo njeno duševno stanje tako. da najbrž ni razumela niti besedice tega. kar ji je rekel.
FRANCIJA HOGE IN NOČE POPUSTITI
Francozi so zasedli nadaljna mesta. — Odpor Nemcev je tako močan kot je bil v začetku. — Pogajanja z Italijo glede dobave dušika. — Nemške oblasti nočejo plačati kazni. — Baron von Rheinbaben se mudi v Londonu na mirovni misiji.
To je prva nega so
Amerikan . 11 i.šča v Po rt o ter /,a<V!.-i s .-.plo.šno
ki jc Kiel,, j >ra k-o.
postala čianiea ameriškega okraj->\nrad bo odprla v Sau duauu
| IVAN TAVCJR UMRL I
^fSBBBHHHHHHBL .
Dne 19. februarja ob pol 2 uri pravi odbor, kateremu načeljuje \ lHip(,MlK. jc z;l VtMino stisnil svoje
OAZOLIN BO POSTAL DRAŽJI.
Washington, 1 >. C.. -">. marea. -Cena gazo lina bo najbrže poskočila na en dolar za gnlono. Tako
London, Anglija. t>. marea. — Central News dobilo iz Berlina jnnorilo. da s«» zasrdle franeoske okupacijske čete* Reuisrheil in Knunbrrg.
l*rvo mesto s<- nahaja v porenski Prusiji, lb milj vzIhmIho o«l l>tu'sstd«l»>rra. Mesto j<* važna točka v industrijah i i Nemčiji, ker izdeluje majhne predmet iz železa iu jkla. Drugo mesto j^a leži v vojvodiii Hessen Xass;tu, nedaleč «»<1 Koi-nijcsteina.
' Bochum, IVrenska, "». marea. — Občinske oblasti so danes obvestile Ki"in<*oz«'. da ne bodo }>o<l nobenim pogojem plačale milijonov mark globe, ki j«- bila naložena obeini, ker se ni pokorila poveljem franeoskih vojaških oblasti.
j Prebivalstvo jr strašno razburjeno. Splošno domnevajo. <la se bodo oivilisti spopadli s fiuneoskimi vojaki. • Berlin, Xemeija. b. marea. — Nemška vlada je uvedla direktna pogajanja z Italijo glede dobave dušika lm stroške vojne odškodnin«-.
i To je bilo objavlja vljetio v ugotovilu reparaeijske komisije. soglasno s katerim bi se morale tudi Francija. Belgiji in A utrl i ja udeležiti p<gajauj glede doliave teh ke-iiiieiiih snovi. odgovoru nemške vlade je bilo reeetjo. da ne more Nenn'ija dobavljali kemikalij Franciji in Belgiji radi zasedanja Ruhr okraja ter da ne more j-oslati nobene-jga svojega zastopnika na konferenco, ki bi se morala danes .vršiti.
London, Anglija, <». marea. Baron Kheinbaberu, eden j odličnih voditeljev ljudske stranke v uamškcmu državnem zboru, je dospel danes sem z mirovno misijo. Čeprav je izjavil, da ne prihaja ofieijelno iu da ne zastopa nemške vlade, je priznal, da s<- hoče posvetovati / odličnimi voditelji konservativcev, liberalcev Ln delavcev.
V MISSOURI SE JE PRIČELA SEZIJA TORNADOV.
senator I.a Kollette, Ki preisu-ije položaj v jietr.dejski industriji.! Povišanje eene l»o najbrž-* p 'si -diea popolne kontrole. kat«*ro j«* zadnji čas dosegla Stan.lard <>i!j
dr. Ivan Tavčar, ena n
/
TURKI BODO ZAHTEVALI ŠE VEČ.
niarkantnejših osebm^sti sloven-;
politične xgrxlovine in tudi <-den najboljših naših pisateljev. Krog l<*ta IsTU je stopil na j>o-
Co. nad proizvajanjem j>etroleja. j iiti(-:no t(srišee kot • • mlavloslovr-V včerajšnjimi poročilu se	j
da bodo morali ljudje plačevati po en dolar za galono gazolina. i kakorhitro bo Standard Oil Com-j pany podjarmila vse svoje tek-1 movalee.
PROTIŽIDOVSKI IZGREDI NA DUNAJU.
nee". goreč bojevnik proti neiu->t vii in nemškutai*stvuT v 1SS0 pa se je razvil v njem politični liberalizem. Seveda je kmalu od njega za početa stru ja, ki je zbrala okoli mojstra mal
St. Joseph, Mo.. 4. marea. —! London, Anglija. 4. marea. Danes zvečer se je pojavil v tu- Zaupna sporočila iz An gore pra-kajšnjean mestu tornado, ki je o-' vi jo, da p/staja v nacijonali-stičuii plazil iztočno stran mesta ter na- j*osIanski zbornici opozieija proti pravil d«»*ti šk<^de.	' odobrenju mirovne pogodbe z /a-
Tornad-o je odnesel strehe hiš. vezniki z vsakim dnem večja. V ruval drevesa ter zdroliil brzo- ofieijelnili krogih priznavajo se-javne drogove.	daj. da je vedno manj vrjetno, dri
(Masi se, da je bilo poškodova- bi bila mirovna pogodba »Klonili devet oseb.	brena.
izvoljen leta 1900. Ob prevratu je
njega nesla nego jo je on vodil.
Za-dnja b-ta njegovega življenja -o priča preobrata, ki ni bil pre-j obrat, ampak vrnitev k resnične-Dunaj, Avstrija, o. marea. | j^lrn njegove narave. Tu s«. Kesni protižidovski izgredi s., se J v vsolu sija jtl ZJVaj; njegova Iju-pripetili <.b sklepu sestanka, kate-1 Ijoz,,n (lu .jovenske domačije, do rega so priredili v soboto zvečer j „j,.uih ,.v 7. belimi cerkvami židovski občinski svetniki, da pro-
inojstra male. manj originalne in ozkosrčnejše licence, bolj bil poverjenik za prehrano v na- DANSKA KRALJICA JE BILA
rodni vladi. Potem jc začel bole-	OPERIRANA.
hati in sc je odtegoval politiki.'	--
Umaknil se je iz političnega živ- Kodanj, Dansko. f>. uiari-a. - -Ijetija in se posvetil samo svoje- KraJjiea Aleksandrijia je bil« damn najlepšemu literarnemu delu nes operirana Ln sieer uspešno. "VLsoški kroniki", v kateri je lio- Operacijo je izvršil dr. Hartman. tel podati sv<»je življenske nazore.. njen družinski zdravnik.
testirajo proti vedno naraščajoči prot izidov ski propagandi.
Izgredniki so porušili več uličnih kar. pretepali Žide ali jih pa bodli / noži. Veliko Židov >o pognali iz me^ta. Sest policistov in nekaj Židov morali odpeljati 'v bolniee. Pidieija je aretirala izgred ni ko v.
ia je baje divje vzklik-
Pozneje nlla:
— Cstrelila jra bom! Cstrelila ga bom !
Turley jo je >kiišal pregovoriti in naenkrat je obsedela na -vo-jem stolu nepremično, kot zamaknjena. Nato je telefonira! v
na njih. <!o deviške sramežljivosti slovenske dekliee in korenite poštenosti slovenskih mož, do trpe-
če in moški duše !
boreče se slnvenskr
ICo je tekom tega pogovora te- urad Martelierra. odkoder mu j»
stala, da preišče umor Watt Da-Par mož s puškami v rokah se mu' niela iu Tomaža Riehardsa ter obje približalo in rekli so mu: lenem tudi nešteta nepostavna de-— Ti prokleti. . . ali te ne more- janja, katera je izvršil Ku Klux m o ubiti!	j Klan. sestoji iz šestih mož. ki so
Nato so pričeli streljati nanj. i bili baje prej člani Klana ali da Cairns je pričal, da je spoznal so še sedaj, in nadaljnih šestih v govorniku Petra Hillerja. ki je mož. ki niso bili še nikdar člani se vrne k svojemu možu. Prav nie
lefoniral Martelierru ter ga prosil, naj se na ta ali oni način pohota z Mrs. Saludes v povračilo za hišo in avtomobil, katerega mu je dala ona. je odgovoril Mar-telierre izzivalno. Mr-.. Saludes je nato pričela ihteti ter vzkliknila: — O Bobbv. kako si mogel storiti kaj takega!
Nadalje je izjavil, da jo je zopet videl v svojem uradu ob petih [»opoldne. Takrat je bila še bolj histerična in ker ni vedela, da je ustrelila Martelierra. jo je skušal potolažiti in pomiriti ter ji rekel, naj j>ozabi Martelierra ter
bil oproščen tekom prve obravna- Klana ter niso imeli nobenega stive. Hillerja ni med sedanjimi ob- ka ž njim. Državni pravdnik jc toženci.	prepričan, d a'bo ta šestorica gla-
ga ni poslušala ter končno vzkliknila :	/ — Jamais! Jamais! Nikdar!
sporočil deteklivski kapitan Funston. da je bil Martelierre ustreljen nakar je obvestil kapitana, da je Mrs. Saludes v njegovem ura<lu. Ko prišii detektivi, je skušala skočiti iz okna trinajstega nadstropja.
Pomožni okrajni pravilnik ga je nato vprašal:
—	Ali ste jo slišali reči: - Cbi-la sem ga?
—	Ne. — je odvrnil Turley. — Slišal sem jo le reči; — Cstrelila ga bom!
Mr. Turley je bil nato vprašan, če razume francoski. Kekel je. da ne. Brothers ga je nato vprašal:
—	Ali ne veste, da pomeni be-
Drugi prope« mt Tabuja rdi to-.aovafta na vsak način sa obtožbo. Nikdar!
I>r. Ivan Tavčar se je rodil avgusta Ivi v Poljanah nad Skofjo Loko kot -in kmetskih starišev. Imel je dva brata in tri sestre. Študiral j" gimnazijo v Ljubljani. V -4.' razred je vstopil v Novem mestu, kjer >e je zače! poizkušati v pisateljevanju. Ma-turiral je \ Ljubljani leta ls71. Vzdrževal ga njegov strie Anton Tavčar, župnik na Kaki. kamor .je Ivan Tavčar vsako leto zahajal duridično fakulteto je študiral na Dunaju, kjer se je preživljal z inštrukeijami. Po končanih študijah je vstopil v pisarno dr. Seiireva v Ljubljani, pozneje je položil odvetniški izpit v Trstu. | leto pozneje pa je otvoril lastno odvetniško pisarno v Ljubljani. Bil je izvrsten zagovornik. Velik« zasluge si je pridobil s "Slovenskim Pravnikom", ki ga je spisal za I družbo sv. Mohorja. L. 1884. je bi! izvoljen v ljubljanski občinski svet. v katerem je bil do svojejra odstopa kot župan 1. 1921; župan ljubljanski je bil celih de- , set let. Leta 1908 je bil izvoljen za deželnega poslanca in je ostal ! do konca deželnega zbora. Leta | 1895 je prišel v deželni odbor.«
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
maia banka Isvriajajo aanaaijVr«, hitra in po niakik
seda jamais" nikdar?
— To sem izvedel šele pozneje, j Eno dobo je bil tudi državni po
— se je glasil odgovor.
slancc kot zastopnik Ljubljane,
Tirni M Ml« MU OM Ilililn
Jagoalavlja:
Bupo!in]t na udnje pnit« In liplafujt MKr. pofttnl Momt ortd la "Jadranska banka" t Ljubljani. Zagreba. Beograda. Kranja. Celja. 11«-rtbom. Dubrovnika. 8(»lira. Sarajeva ali drnsod. kjer J« pa« «a hitra kpUHlo najosodaej«.
100 Din. .. $ 1.40 .. K 400 200 Din. .. $ 2.60 .. K 800 500 Din. . . S 6.15 .. K 2,000 1000 Din. .. $12 20 .. K 4,000 2000 Din. . . $24.20 . . K 8.0C0 5000 Din. . . $60.00 . . K 20,000 Italija Ib saaadana osami j«: ■aapoMUa na mdaja prfU la l^lalaJo "Jadraaaka taaka" w Ml, Opatiji la Zadrm.	, . .
50 lir	................$ 2 95
100 lir	................$ 5.60
300 lir	................$15.90
500 lir	................$26.00
1000 lir	................$51.00
Za pošiljali e. ki prebega j« ziiesHi pet ti*of dinarjev ali po dvaliftof lir dovoljujemo po mogočnost še posebni popust.
Vn-flnost »litiarjein in lirum snfiij ni Malici, menja v«-»'-krat iu ne|>ri-fakoratio; Iz lega ra/.ioga naui ni uiogoee |»u(lati nataneue eette rnaprej. Iixr-uuanio «f»»i <n«-ga «Ine. ku uaui lioxjr |N»U<ni denar v rokr.
▼ an i lihlli detorjlh glejte paaebea ectaa t lei
Ja poaUtt aajbolja pa Doawtti Moaa/ Ordar ali pa Draft.
rEAHK BAKBBB BTATB B AJBTK
Vow Tack, V. T. CHarao saotopiditTo Jadransko Banko.
r
■
GLAS NARODA. 7. MARCA 1923

GLAS NARODA
7,1
(ILOVINIAN OA IL V)
Izpričano
Peter Zgaga
Ownea and Published by
Barok Fnbliihing Company
(A Corporation)
FRANK SAKSCR. PTMMMI	Č.OU1« HNEOlK,
Plačo of Buolnooa o« tho Corporation aa4 AdOrooooo off Ab*vt Official
aa Cortiandt fitroot. Borough of Manhattan. Now York City. M. V.
-OLA« NARODA** (Vole« of tho Pooplo)
laouod C vary Day Exoopt »undayo mm* HolXayo.
Za cola lot o volia Hat M Amor I ho	Zi Now York u cola loto	IT JO i
in ConoOo	. .....m to JO	za pol lota	it.—
Za pol lota m...........................S3.00 Za Inocomotvo za oolo loto noa«	ITJO
Za Ootrt —ta ...................... tU»i_aa pol »oto	.
Subscription Voorly M.00 _
Advertisement on Agreement.
"Olaa Naroda" labaja vaakl dan izvzemii nodolj In
i' jld brca podplao In osebnosti a« no prlobčujejo. * .Jati po Money Order, lli spremembi kraja naročnlkor.
tudi preJAnJa blvaJISCe naznani, da hitreje najdamc
protlno, oa so
-O L. A 8 NARODA" •traot. Borough of Manhattan, Now York. N. V«
Telephone: Cortiandt SS7S
POŽAR V BLAZNICI
J
Farm Products Co.Inc. Walker 7300
Iz Slovenije«
j Veliko je ljudi, ki vsak dan po ! več ur pripovedujejo svojim pri-jateljem in znancem, da imajo
i tlela čez jrlavo. j * - *
Ogni se o-slu. kadar začne br-. jcati.	j
Nekaieri zreli sadovi >o škodljivi. Ne zato. ker so zreli, pač pa za-strantega. ker jili uživajo ne-J
I zreli ljudje.
* o *
l>"Annunzio je vstopil v turško ! armado ter dobil visoko vojaško i šaržo.
Ubogi Turki!
! - * * '
Časopisje poroča na dolgo iu
i široko o nekom ameriškem sod-) niku, ki je baje najbolj vesten ameriški uradnik pri i/.polnjeva-\ m ju svojih dolžnosti.
Zadnjič se je pripetilo, tla je | prišel pol ure prepozno v urad. j To ga je tako zjezilo. tla je samemu sebi naložil kazen petin-} dvajsetih dolarjev.
i Sitgoslmmtuiha
Ustanovljena 1. 1898
2CatoL Sfefctuita S
Inkorponrana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, M7NN.
1	i Ne sme se pa pozabit i. da ima
vi. t „. ...nro^oi *aamV,UX3* V ff**™	j »apredek knjig in vsled zatiranja j Jlim>rišk i sodnik pravico razsod-
no. Jiesu) m uuaxa1 Imenovani so: \ išji oheial Ivan vsakega javnega pokreta našo ,	-- .	..
ri	it- v * ., .„ .	...	,	o j o i	,.M»o izreči ter razsodbo razvebia-
aKu Se spoclohl. JN1-; Notebiek za pisaintskega ravnate- gmotno pOm<»c. "Gosposv. Zvon ; v;tj
1 I.ia pri oddelku ministrstva za tr- je storil kolikor je bilo v njeg<>- " „ . . , . ~ .
g'»vino in industrijo v Ljubljani: vrh močeh. Po poročilu tajnika	j1'' ze. u r:iZV'',J;iVl1 ka"
ko obsodbo, jo bo razveljavil pro-
samemu sebi.
l*iv«l kratkim ji- gorelo v državni umobolnici lia VVariLs Inland v New Volku. Obžgana trudila i>etnajstili' nesrečnikov so poslali v morgue.
Skupno število mrtvili blaznih, kojili življenje jel ugasnilo ob t t j priliki, pa je znašalo liT.
Vse časopisje je bilo jako ogoreeuo. Mesto in država >t;» na delu s šestimi preiskavami. T, <"esar se pa lie bo zgodilo.
To je le nadaljna nezgoda.	.	KO
Splošno jo znano, tla so nadaljne umobolnice, držav-1 mieuJer	2"mep za provJ- Kužnika ^ "««»posv. Zvon- v
1 ' i • v- a- i • i i 'zornega gospodarskega asLstenta proslem letu 'posvečal glavno skrb	,
lic naprave, sole m tovarne v New torku in drugod eno- ___- - „ , - .„„ • , , ,,- . • ; •, u	,	e,	* * *
1	.	.	^	. | pri sumska upravi v li.oh. Bistrici; kulturnemu razvoju koroških Slo-1	*
Stavne pasti in tla je smrt vedno pripravljena zahtevati pnKtHV Anton Forti0. ^ pisarni-; vencev. V to svrho je oklenil ak-! v v"l k" -i" "Stopilo Čud-eloveške žrtve, kakorllitro izIrruhlJc Ogenj.	škega pristava pri pokrajinski u-' eijo zbiranja knjig. V Ljubljani Jvreme.
I Vre j denarj abi bilo Treba za odpravo tell pasti, a pravi, oddelek za socialno politi- je uspeh zadovoljiv, a še nedosta-; Sedaj. zaeetkom marca. ko j.-kajUtalizelll ni nikdar pripravljen izdajati denar za Stva-jko; slvzki iivinozdravuik v TrsU*-|tcu; nabralo se je 1200 knjig, re-jHlo ponavadi lep«, in prijetno, so 1 i. ki se mu zde ne|H»trebne, razen, če je prisiljen storiti to. uiku Frau K,rSel za	zultati \ Kranju in ivijn še niso Po e^tah kupi
- i-	-	1 1 • • 1 • 1-	uradnega živmozdravmku pi-i ve- znani, t sm*hi drnštvenrh priredi- To prav. Bodo ž»* v »a i slam-'
( iove^Ka zivl|esija so pr**vee poceni, da bi izdaiali za- . - » ♦•.11 1.	1	>	, •
11	7	t »•rmar.sk«'m r<-iei*atu okr. glavar-, t»-v — posebno e vet urnega tlueva nikarji imeli kaj dela.
1 ja tleliar.	^	^	s: va v Kranju; živinozdravnik 1».f o Binkoštih — so društvu priba-	* * *
Bedasto ill vlarllgai-sko kapitalistično časopisje dela Vasie /a provizornega živino- vili znatna gmotna sredstva, ki overtime, ku daje izraza svojim simpatijam s temi blažili- j zdravnika pri okraj, glavarstvu v -ce v glavnem namenila preskrbi lin žrtvami.	l*tuju: strukovni praktikant Josip inteligentnega narsiAčaja. koro-
S telil I hI vrača iM.ZorilOSt od blaznežev, ki imajo v'^usl'k- za kmetijsko-strokovnega škim dijakom V Kranju in Mari-sedanjem časti v>«. moč V svojih rokah na kapitalističnem t ^^ bonoma pri okraj.'born. Poročilo blagajnika Ž v ana
Glavni odborniki. Prodoedntk' RUDOLP PERDAN. »31 E. 115th St.. CloTalanC O Podpre doe dnlk. LOUIS BALA NT. Boa 10« Paarl At«..	o.
fajnlk: JOSEPH PISHLER, Ely, Mino. BagaJnlk: OKO. L BROZICH. Ely, Minn.
Blacajnlk oelsplačanlk amrtnln: JOHN MOVERN. 411 — lltk Aro. Dulutta. Mlnn.
I
Vrhovni adravnlk •
■ Ohio Street. N. O.. Plttabursh. Pa.
Dr. JOS. V. OKAH1K.
ANTON EBASNIK. Room BM Bakovell Bid«., oor. DltacM
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1S34 W. II Street. Chleafo. DL FRANK BKRABEC, UU Waahlngton Stroot. Dobtot. Oolo
Porotni odbor. LBONARD 8LABODNIK, Boa 4*0. Ely. m« GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Waah. TRAXK BORI CM. (217 81. Clolr At«., Cleveland. O.
ZdrulovalRl odbor. VALENTIN PIRC. 7t0 London Rd., N. E.. Cleveland. O PAULINE ERMENC. SSS — 3rd Street. La SaUe. IU. J08TP 8TERLE. 404 E. Mesa. Avenue. Pueblo. Cola ANTON CELARC. 638 Market Street. Waukecan. I1L
and Oraa>
Jednotlno aradno slaallo: "Olaa Naroda*'.
Vaa atvart tikajo Co ao uradnih xadev kakor tudi denarno poiUJatv« naj ao poOilJaJo na alavnesa tajnika. Vae pritožbe naj m podUja aa prod aodnlka porotnega odbora. ProSnje sa eprejem novih Članov ln bolnllk* aplfiovala naj ae po#llJa na vrhovnega sdravnlka.
Jugoslovanska Ratollika Jednota ae priporoma vaern Jugoslovanom as obilen pristop. Kdor 'eli postati 01«n te org-anlzacljo. naj bo malarl tajnika bllinjera druitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufttev ao pa obrnite Da al. tajnika. Novo društvo so lahko vstanor: a S Clanl ali Članicam;
Iz slovenskih naselbin.
svetu.
I'oineare. Koiiar Law
mu ]>overjeaii š*' nadalje. Mussolini, runo. Hughes, lli- pri m<jikl kazniinivi v Mariboru
Pixlvizaj	jHHlvizaj! — so
svt'tovali potniki »trojovodjj na kainnisk»*in vlaku. — (Jb*j vendar. da bomo malo liitrcjš«* prišli v Kamnik.
Strojevodja se je namuzal t»-r odvrnil: — J;iz bi r;i«l hitrejšo ]»rišel. pa moram biti na mašini.
IMp .l razlika med ll.jimi je V tem. tla SO prosti ill dai ,)i^ m Ivan Kanič, za paznike Ma-..vzročaji. XV.-1U Zadrege s svojo blaznostjo.	1|l>'tVmr*
kol j, j,. Pol jaki in Litvim-i tlru^r drune^a.
nem glavarstvu v Radovljici pa so izkazuj«* <lohodkov 14M.S14 K 8.">
v'nu. izdatkov pa 141.SS4 K 2<> v.. t ure j gotovine 79:{() K ."»1» v. Skup-
SO prav nič manj blazni k..t reveži, ki so zgoreli v milo-' S, imenovani: za strojnika Rudolf 110 z inventarjem znaša društvena bolnici lia Wards Islandu.	.Maičič. za višja paznika Ivan Fa- 'mervina 12.1JR) K 59 vin. I*o odo-
britvi teh poročil je bil iz vol j on
novi odbor, ki ga tvorijo gg. dr.»-azo,ina v kratkem času en do-i Fr. Kekonja. Janez Kapitler. .Jo/.t* Oblak, nadučitelj .Jp-kl, di*. Ar-.	. .	• t-i	Pnhar, Ivan Golob. Josip Kiu-z. noje. dr. Potočnik. «rH. dr. I)el>e- '*>e za on dolar naj se podraži'
I raip oz.l pobijajo Nemce ob hllhril lil Nemci Fran- .Jakob Zal^ar. Anton Renčelj. Jo- Jakova.
s']> Ht*rlah in Ivan Reich.
>an<
c« >Ze
Pravijo, da bo veljala ga Uma
Ante l»eg. tir. Rož man. da bo veljal toliko kot munšajn
Ji«
Na bližnji m 1/tokn postaja nevarnost vojne vedno
Imenovan je za nadučitelj a
- bližnji Iztok ni nič drnue^a kot velikanska bla-|na 3.iudski v Sevniei Fran« Vse to pa so lu uvodni koraki k naslednji veliki}	^ ševnioi. Nad
katero pripravljajo kapitalistični blazneži
učitelj Drnovšek uživa kot zaveden narodni delavec v eelem IV-\ savju velik ugletl.
\
yni«*a.
katastrofi,
svetu.
Ko bo zuotlilo to. I m • nesreča na Wards Islandu kajf
U m a I o pozaM jti a ob \-. ^ledu na nove milijone mrtvili in 2a načelnika postaje Bled
pohabljenih.	je imenovan g. liožič, doslej šol'
Smrtiir pasti bodo tako dol^o dokler bo vladal kapi-j.sekcije v lirodu.
lalizeiu neomejeno, in isto velja trlede vojn.	i
_' __Za župana v Ljubljani
nadrevident Leitgeb, jv^sl. Brand-; pa ga bodo nor, Vekoslav Ra\mihar. Mariea piti. Komanova. Likozar. Lavrenčič st.. Milko KovaC-: preglednika inž.
začeli Amerikanei
K mestnemu klerku jo prišla i -
Mihor in n ad up r. Zvan. Med slu-	stara Wfrata ženska z , ^ m]a
oajnostmi je rac. ra^-natelj <'vek	e , .> ,	. ,
....	,	*V „ ..	dim fantom. Ženska je rekla, d«
izrooil pozdrave društva "'Soče .	..
nakar je dr. Oblak s pozivom na ! vzajemno delovanje in skupno nar. obrambo zaključil zborovanje.
Uboj v silobranu.
Posestnikov sin Jakob Ko bar v i Gorici na ^štajerskem je prišel
| je bil izvoljen dr. Ljudevit Peru-, zvečer v stanovanje tamkajšnje j n , /^i nodžunana na dr. Stanovnik. nose^niirp P^niat. -t nr.7»m m.' ž
Y dveh neiinijskih rovih sta se pripetili nesreči, ki sta upi lini 1 i življenja H>7 premoga rje v ter povečali že itak
bi se rada poročila.
Klerk je začudeno gledal mladega moža. kajti ni se mu zdel po- j i sobno siguren v nogah, i — Pridite drugič — ko bo že-t n in trezen — je rekel končno.
— O. če bi bil trezen, bi sploh I le prišel. — je odvrnila ljubezni ; žejna nevesta.
Nemški kajzer noee. da bi bil
ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA IN DOBIČKI ^ ptHižupaua pa dr- Stanovnik. posestim-e Pernat in z nožem v ro
ki razsajal, češ, da jo bo zaklal. Posestni e a je klicala na i>omoč. Umrl je	Prvhitel je njen sin Alojzij, ki je njegov sin rojen v pregnanstvu, j
Radovljici tamkajšnji nndpo-' pograbil stol in udaril ž njim raz-' Vsledt-cga hoče, naj bi njegova dol-1 seznani rudniških nesreč, ki SO postale skoraj neob- Štar Ivo Svetina. Kakor smo po- grajaea. Prišlo je do pretepa, pri žena sla na Kcf.
rezali, si je Svetina v hipu blaz-1 katerem je Pernat zabodel Robai*-
Calumet, Mich.
I)va slovenska rudarj;r sta v/.-gubila življenje {«"1 zemljo v tk.;i štiriindvajsetih ur v Tukajšnjih bakrenih rudnikih.
Josip Lokar bil v >liat'tu X >. 2 Calumet and Ileela (_' ». Fdaril' ira je "ski|>?* in mu zdrobil vo ter polomil noge. tako da je bil na mestu mrtev. 1'ri Mi nesreči je bil težko ranjen rudar Flo rev Sullivan.
Drugi dan je bil ubit .)<<iui Weiss v Re«I Jacket shaftu met Ac Ileela Co. V tli. rovu j.-utrgala pla-st kamenja n padla nanj. Ri! je na mestu mrtev, p r--: no je prišla pomoč.
Lokar je bil star ."»0 11-1 in zapušča soprogo ter osem otrok. V Ameriko je prišel preti leti in ves ta čas je bival v Calumet u i>i delal v rudniku.
John Weiss je bil star 42 let in zapušča soprogo bivšo kuharico župnika Luke Klopčiča. > katero se je poročil pred dvema letoma . v stari domovni pa starše. I)oma je bil iz Predgrarla pri Starem trgu v Belokrajini. Pri Calumet & Ileela kompaniji je bil vpnslen kot rudar petnajst let.
"IV*
Pueblo, Colo.
Dva fanatična napadalca sta pozvonila pri vratih slovenskega župnišea. Ker je bil Rov. P. Ciril Zupan ravno pri svojem brovirju. je oba tujca spustil no*ri Rev. A. Mlinar, bivši župnik iz Leadville. mudeč se t liku j na obisku. Xji-mesto. da bi šbi tujca v odkaza-
■	no jima sol ur. sta stopila kar na-! ravnost v drugo, kjer je bil župnik < "trii. Ves čas nista -pregovorila besedice, ne pri sprejemu in ne stopivši v	>. Rev. .Mlinarju sia s,- prlšleea zdela sumljiva. /a!" je stopil tudi on v žup-
: nikovo s,,1jo. kar l<>povoina ni bi-' !•> po vol ji. .Manjši fant nejevoljno vpraša p ; angleško Rev. Mlinarji; : "What i- your name?", na kar je dobil odgovor. Nato se »jima je velelo se-^ti. kar pa nista i hotela : ampak manjši je velel: "'Sil down". Rev. Mlinar je nato i zakričal: "Samokres imn !" \r rem liipu mlajši napadalec že
■	nameril samokres na p rs P. ("i-rilu Zupanu, ki l»'[)<»a hitro zagrabi in Lra s poiiKtčjo Rev. Mlinarja odrine f»d sebe. Nato priskoči Irugi tolovaj na pomoč. hudem metežu in borbi za življenje je večjo tolovaj namerij svoj samokres na čelo župnika; pa ludi ta napad sta duhovnika odbila. Manjši napadalec je nato silovito udaril Rev. Cirila zadej na glavo; Rev. Zupan je menil da je ustreljen: vendar se je spravil iz sobe in župnišea klicat na pomoč. Rev. Mlinar se je pa zatem še nekaj trenutkov boril z manjšim tolovajem, in ker sta bila končno oba razorožena. sta pobegnila.
"Gl. KSKJ."*
Gray, Pa.
Umrla je v Starfordu. Pa., rojakinja Mary Jug. Njeno truplo je bilo prepeljano na Gray, k njenim sta riše m. odkn>dcr je bil tudi pogreb na Biem pokopališč«-.
hoden del v življenju ameriške industrije.
Kot se sliši, bi šla rada njego-
Te nesreče pa so le del kriminalne brezskrbnosti. ki i1,<>sti	kro^° v	z nožem. Robai-. ki je bil velik, va žena baTnf>rkj>li samo da bi bi.
ruačj ameriško industrijallio življenje.	t dvodnevnem trpljenju je umrl na	pretepač, je kmalu umrl vsled za- K {)ro- od
V.» v..«- \r v-;. . ;	i>i i i^. i pusiedicaii teike poškodbe.	dobljene rane. J*ernat se je sam ^ i-
.NrMora \ New M e\|eo se je za Vl> lia V P ho ps DodliC	• -i - •«	n - ,	Tudi njegovega veličanstva se
1	« ;	javil orožnikom v Racali.	.. . . ,
radi svojega proti linijskega
Občni zbor " Gosposvetskega
Zvona".	Žrtev alkohola.
-Jutro" poroča: Ce se stokrat lTletni hlapec Miha Uršič pri Ilirt 1-*J 11 lož. ('mrli so vsled eksplo-i prerekamo, ali naj za bujni raz- poswtniku Gersaku v Plesm v koz-1 keui imt*novala
janškem okraju, strasten alkoho- ' "" 1 1 l'k. je bil najden v potoku. Ztlrav-
( c v Lt narodne lulačnosti Ljubi jan bilo rešilno iauov	delež ma
majm.
Ta utajila j«* bila znana Bt a lisča.
Tam j«' na z*je premog« »vne^a praliu
Značilna stvar pri tein j«- ug;<^tovik», da je delu za vleče no za tri uri\ ker so morali poslati v drti^o!^
premogarsko nast lbino po potrebno rešilno opremo. To -nt. zWe uaSih uankd110.0braml>. jt znak kriminalno malomarnosti premogarske koni]>anije.j nih društev Ljubljana nima več Kcši-valna ii|irema bi morala biti pri mkah za trenut- interesa. Občni zbor "Oosposvet-lio uporabo.	iskesra Zvona" v ljubljanski magi-
Na ta doirmlek irtiozariniiio oio> ki vetlno "ovore o: ^^t"1 zbornici je to dokazal zno-
Društvo šteje v Ljubljani o-
človek kmalo naveliča
Jugoslovanska vlada 1 >•» v kr;ii-L-j-(i> ,iiii..twkt->ila svojega konzula
za Cleveland.
Ce hrt ta novi konzul Srb. bo morala obnelandska slovenska
i škaradara, cvičku ali prirojeni le- nik je ugotovil, da ni bilo lia mi-i argiji, eno jo gotovo: za suhe ob- Irču nikaklh znakt»v nasilne smrti.' naselbina izpregovoriti j>;tr res
CrŠK- je najbrž v svoji pijanosti ■ nih besed, zabredel v potok in utonil.	* * *
Najboljše sredstvi Pogrešan poslovodja,	-oje j.- beseda, "ne".
Poslovodja mariborske podruž-' posodo j>rosi. nice beograjske izvozne t^*rdke
a ta dogodek opozarjamo oue. ki vodna govore
uspesnosti uprave naših industrij, ki poslujejo le za ]»ri-i^a" „ ,	. „ —— ............
vaten dobiček.	'	" • K!°° r,al,ov' zbral° pa	Markovi.'- & Kostič. I. Oblak. » ž.
A . . ...	. . . .	. . , , .	Par P**lih ducatov koroških roja-	4in; .k.,,..^., . i>hi-»L- i,.
i e bi ne bil profit prvi m glavni pomislek, bi smatra- kw. Xjim ^ v pri^tku ,WorH <ilH lmpiesd" °blak J« ,,m le kom]>anije varnost rovov za svojo prvo dolžnost.
za varceva- \ "e te krlo na '
pri sebi večjo wot o denarja.
Delavske demonstracije na Dunaju.
1 pre<Wdnik dr. J. i Oblak name-
nil svoj pozdrav ter v kratkih po J	^mor na Stajerskem
i tezah resumfrail delovanje m uspe-	„	*
I he društva. "Gosposvetski Zvon"	^ Pe«ovju pri .Storah so naflit
j m kot obrambno društvo koroških l.imr,rjene-a užitkarja Jožef Kraj
Slovencev Javlja za gla\mi namen
Velika nesreča v Berlinu.
V poslovnih prostorih Berliner Tajff»b'atta " v» je pripetila re- ______________________,________^___^____^____________
li!<a iiewa. IliAn zvišujejo za trrr nam«ie«iei so i^riredili velike stran Karavank: podporo v vsa- ,J(lvedl° V »oljske zapore, kjer je sto nad siri »p je. Z*to > bilo treba j demonstracije na Ringu. Povorka kem oziru: narodnem, kulturnem' ba^e	<lejan^° ze Pri/nai.
in gmotnem. Predsednik je z ve-
Zaposleni in nezaposleni delavci' podporo podjarmljenih bratov on-
šeka. Orožništvo je areth-alo še ( istega dne njegovega nečaka in ga
napraviti nad petim nadstropjem] nad 100.000 delavcev je korakala
novo leseno "jjroilje. To pa se iej po mewtnih ulicah pred parlament, j jem konstatiral dejstvo, da so vdrlo ter pokopalo pod seboj 261 Delavstvo je mmlo zastave in na-m< /. <xl katerih je bilo 10 mrtvih.Jpise proti vojnim hujskačem. V 16 p« težko ranjenih. Tel<*fon«»ka' parlamentu je bila deputacija de-ee^itr»!a Mo»«yjeve aipeneije je bi- i larvst va »prejeta od socijaliafcienib 1« popolnoma ^uičena.	poslancev. Do izgredov ni priEo.
i'"l-i; m. ,
lit,'. illltttiititita ', . •• 3;

na nmc
A
Delavec se ponesrečil.
koroški Slovenci neomajni. Rene- Na kolodvora v St. Lovrencu na ^ gatstvo med njimi ne najde več Pohorju se je pri nalaganju lesa 'kali. Za čimveč je |>robujanje na-j ponesrečil delavec Ivan Gomjak wdw urnosti pofrebuje naše j 1>žko poškodovanega s> p repe moralne upon, sa svoj kulturni' Ijali v mariborsko bolnico.
£	
	
|OJAKE opo-zaijamo, da j« cena z a. MSlovensk<
rm Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
to In naslov avojega
mu
bomo knjigo narav-
Pošljite velikonočna darila sedaj - - da se izpolnijo na-de vaših v stari domovini.
TjTELIKA NOČ bo za Vaše v stari domovini ^ mnogo lepša in prijetnejša, ako jim pošljete denarno darilo v pomoč in v znak spomina. Storite to nemudoma, da taisto v pravem času prejmejo.
Poslužite se pri tem našega posredovanja, ker so naše cene najnižje, postrežba točna, a sigurnost v vsakem oziru zajamčena.
Vaši prihranki se pomnože vsako leto po 4%, ako jih uložite pri nas na
Special Interest Account"
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CortUndt Street New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
BE
GLiAiS XAftOPA. 7. MARCA 1323
H. Strobl:
Hiša pogubljenih.
Zgodovinska povest. — Za "Glas Haroda" prevel JL fcabee.
(Nadaljevanje.)
Alejandro Soala se ni menil za t« govoric^; zaljubil se je v Ro>»-vito, toda to ljubezen je skrbno ak rival v glob« k* i ni svojega &rca. Ab^andro jc vedel, da je ves njegov lastni .laz ogrožen od te lju-be/.oi, kajti kako »aj prizna to kraljici, ki vi.si z vso svojo dušo i < svojem viteškem s<»progu, v n, <-ni sramoti in nesreei. Včasih
/eb-1. da bi bila kraljica deklina s ee->te. nakar bi si bil svest »jene ljubezni. Kajti v Breščiji je veljal star obie a j. da se ne sme nobene ženske iz javne hiše. katera bi hotel poročiti kak meščan, zadrževati, marveč da se ji mora dovoliti svoboden odkod.
Samo š«' ena. možnost je ostaja-
la. možnost b»'«».*i. in da bi bil pri-
pravljen na vse, je prodal Alesan-
ilr«t svoje posestvo v bližini mesta
za prilieno dobro ceno.	'
i Je,
T da v javni hiši je bil nekdo, j iirw,rjn ki je pričel z n«vaiipnimi očmi gledati pogoste Aleksandrove ob-i>k»\ Ta elovek j«w bil mojster Lu-igi. l77,i ou-pa strašnega večera, ko je njegova palica zlutnila od-p<»r kraljice. je j»lay.il okoli nje z vidnim strahom Ter si prizadejal vloviti 'hI n je vsaj en pogled. Toda Itosvrta. ki je videla v njem sam • vir«»vega rablja, ki ji je raz-mevaril t»il'». ga je prezirala in zaničevala. Tedaj jui je dobila nje-guva žgoča strast lokavost volka, iji podžigan po Barbari, je izkusil priti njeni tajnosti do	k'*r
je upal. priti na ta način tudi v Pom kralj.ee.
Njegovi pazljivosti ni olšls( <!.i g'ed • Alesundro Seala u j« *ni ♦ o / vse drugačnimi očmi kak »r (Metali nv»žj*' Hreičije. da tako n«*-U ' t o tajnostno priltHja i.i ta.*.u-t-to fdbujn, kak r r bi > ;>'»••>-sbi/j \ in ne za grešno sladostrast-je. In / instinktom svoje strasti hr mu je zdelo, da je ta mladenič
ter strmela z velikimi, brezizraz-' >e je ta njegov sram nekoliko dvi-nimi očmi na leseno Mater Božjo	gnil. je bila že ona blazna, strasteh steni; ob Luigijevem vstopu	na želja zopet tu. — V javni hiši ,ie pogledala slednjega z začude-	j»* zavladalo živahno življenje, nimi očmi. kajti od enega prvega	kajti pojavljali so se časi nevar-večera se je izogibal njene sobe.	nosti. v kateri je žeja življenja v Toda divje valovanje krvi v Lu-	človeku neugaaena; kljub \;sej iciju je bito tako mogt*no. da ni	premetenosti in hrabrosti Barbi-
Pihljajte stroke v Mki vrtec.
bil ta kraljičin pogled nikaka ob-ramba zanjo, temveč je Luigija 'š»* podžgal. Ko ga je Rosvita vi ' ela iti proti sebi z razprostrtima lokama. j»* skočila kvišk uin zbegala. prav kot takrat pred Albe-rieom Benzijem.
— Xe smete sc braniti. — je . ecljal Luisri. — vprašajte Fran-• esca de Barbiana. . . jaz sem v svoji pravici. . .
Rosvita pa je vprašala s treso-im glasom: — Ali me hočete zo-p**t tepsti. gospod. . . ?
Tedaj pa je začutil Lftiigi sunek v sredino svojega srea ; bilo mu kot da se je mahoma odprlo pred njim. da zija to brezdno med njim in kraljico, in kakor v megli je kolovratil proti lurim.
Dolge tlni je ležala sramota kort goara nad njim, in menil je, da se mora zadušiti med temi štirimi ženami javne hiše. Toda komaj
a novi h napadalnih čet, se je približeval kralj Henrik s svojo armado vedno bolj Breščiji. in ker jc zunaj že žela smrt svojo bogato žetev, so hoteli možje iztrgati še življenju vse. kar je v njem dragocenega. Izvedelo se je. da je uka.zal kralj Henrik v svoji, vsled prizadete sramote do besno-sti narasli jezi in srdu. naj se u-vtini meščanom ftrešeijc ne prizanaša. temveč takoj pomori, a prej naj se jih še oropa njih moštva. Zato se je hotel vsak, pred-no je odšel na bojišče, kjer ga je čakala morebitna smrt. na svoj način vnaprej maščevati. In ker je Barbiano klical k orožju vse /a to sposobne meščane Brešeije. in ker so slednji, ki niso bili bo-gati. pričeli prodajati svojo posest, zato je bilo Rosvitino telo v ich dneh mnogo zahtevano.
Mladi otročici se učijo potom rabe svojih čutil. Da človek razume. kar Čuje in čita, treba mu je pojmov, to je. da si pod to ali ono besedo živo prestavlja ono, kar ta beseda pomenja. Otrok pa pridobiva pojme s tem. da vse stvari otipa, jih v roke vzame, ogledava in o njih vprašuje. Se predno je otrok prestopil prag kake šole, učil se je vsako minuto svojih bdečih ur. Velik vzgojevalec je nekoč rekel, da se otrok nauči več v prvih treh letih svojega življenja. nego v katerihkoli treh letih kasnejšega življenja. In to radite-ga.'ker se otroci učijo na podlagi metode, ki jo je Mati Narava rabila uspešno tekom davnih stoletij.
Otroški vrtec veruje, da ta način vzgoje ne bi smel prenehati niti tedaj, ko otrok začne pohajati šolo. Prstki, ki jih kar srbi, da bi sc s nečim ukvarjali, naj imajo ilovino in pesek in igrače, škarje in kladiva, da se z njimi igrajo. Normalen otrok je pooseb
vsled važnosti, ki ga otroški vrtec polaga na družabnost v vzgoji, in to je najboljši način amerikanizacije; otrok se tako ne odtu-jejo njegovi družini, kar je nevarna stvar za človeško družbo.
Otroci delajo skupaj v malih skupinah na podu ali sedeč na svojih nitlih klopeh. Gnetejo se o-koli glasovirja, kjer pojojo z učiteljico najlepše otroške pesni. Tu sltišajo najlepše in staromile otroške pripovedke, bajke in pesni. Občudujejo krasne slike v najinih barvah. Z učiteljico gredo na dolge izprehode. Naučijj se o cvetlicah in drevesih, pticah i:i ;:ivalih. Gredo pogledat ognje-gasee. spoprijateljujejo se z redarji, ogledava jo si zidarje na delu. ljudi, ki kupujejo in proda-jejo, ki delajo r.a polju, voznike :n strojevodje. Spoznavajo se tako z delavci svojega sveta.
Otročiči so v otroškem v*.mi
t
Najboljše
Cigarete
slavij i. Obenem se je razpravljalo o v mit v i jugoslo van skill vojnih vjetnikov, ki se še nahajajo v Rusiji. Njih število znaša 10,000.
Telefonska zveza s Cetinjem.
Iz Beograda poročajo, da se je ministrstvu jnnšte in brzojava vršil prvi direktni razgovor s Ce-tLnjem 25. jam. Telefonska linija i gre preko Sarajeva. Mostara. T re-bin ja in Kotora v Otinje.
Preganjanje Jugoslovanov.
Iz Budimpešte je prejela zagrebška Iiiječ poročilo, da je Stanko .Markovir iz Lančule na Madžarskem bil v Pečuhu oliv-
Leskovček, ki je bil takoj aretiran. . sLeskovšek jc- rodom iz celjskega | J,"u 1ia d™"«.!*! l« J^«' zato, k okraja. Pri policiji je priznal, da j J*' optiral /:> Jugoslavijo, si je od poneverjeuega zneska j
kupil najprej novo obleko, z ostalim zneskom pa je nameraval po-l>egniti preko meje. Nekemu znan-•ii. Kovačiču. je poklonil 30U0 di-uarjev. 4lH» pa svoji sestri. Le-
svojet
a očeta FRANKA podtonače .J:uičeto\ kot ar Vrbovske.
Iz Jugoslavije.
(Dalje priliodnjič.)
Zagonetno, toda resnično.
Zanimiva debata.
lejni vprašaj; odgovarjajte na njegova vprašanja. Treba rado-i vrtcc Pravim raJem ^roči ščati njegovi radovednosti. Otrok se uči hoditi s tem. da hodi. in človek bi mislil, da je vendar sa-moobsebi umevno, da se uči govoriti s tem, da govori; vendarle v *tanokopitnj Soli je bil največji greh, akp je učenec kaj zašepe-tal. Otroški vrtec pa jc ustvarjen za otroke; on ne pričakuje, da bo otroke prenaredil. tako da postnejo sposobni za prenapete metode tradicij on alne šole. Naloga otroškega vrtca (kindergarten) je ta, da korak iz domačega življenja v šolo naj postane nara-
^ .kovšek je bil izročen državnemu večji del pod milim nebom — te J pravduifetvu, za Kovačičem pa vštevši izlete. Imajo na razpolago j je izdala tiralica, drsalniee, gugalnice in dru »e! igrače. Vse to zapravlja otroški Za politiko deflacije v Jugoslaviji.	prodaja.
čc.
Iščem
MI1IEUC iz 1'lenienita.ša. Hrvatska. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njegov naslov, da ga * ti i naznani, ali naj mu po-
se mi saiu oglasi.
roea.
M rs. Marv- Kvanda. 211> V St., Denver. Colo.
ven prehod iz več ali manj tja-
Razkritja o madžarskem dnevniku "Del Bacska".
Vidovdan", glasilo jug<»slo-van.sk ih i taci j onalistov v Vojvodini. je objavil zaupni akt prve ar-mije a* Novem Sadu, ki se nanaša na uredništvo madžarskega klerikalnega lista "Del Bacska*" (Južna Bačka), katero so pred kratkim. kakor smo že poročali, orju-u;ušd razbili in pretepli tudi ured-
Dunaj ima za sedanje dneve jako zanimivo senzacijo, ki bo ue-lvomno zanimala tudi naše čita-• ^lje. V laseh sta si namreč tele-oat llanussen in požiralce verig Br»-itbart. ki je pravcati ljubljence dunajske publike. Oba sta šifer navadna komedijanta, za kar jra se senzacij željno občinstvo
.	.. _	uike. Iz dotičnega akta. ki je bil
V restavraciji poslopj ase jc naha ;	^ ^^^;	tudi notranjemu mini-
jal takrat tudi znant d una jski1 ^^ ^^ ^^	je ra^idno, da ima ured-
razlagale pisave, Shermann. —! NobeU atmk n° more v^jati | uištvo imenovanega lista tajne
Neki njegov znanec, ki je sedel j Sa 111 ^ sebe* I)nižiM>no življenje j zveze z Budimpešto, da dobiva
pri isti mizi. ie naprosil Breitbar-!°tr0Žk^a Vrtca	na-1 podporo od madžarske vlade.
čin, kako naj otrok začne svoje: brezplačno brzo.iave od rnadžar
ta za nekaj vrst rokopisa, ki ga i , , ,
;	- -m to __, solsko izkustvo. Tu se mora
je nato izročil Shermannu. da a-
nalizira neznano pismo._______„ .
nova analiza je bila-zelo ^^iJ^e starosti, kar je pač precej raz-!
prj.: skega presbiroja in da potujejo
da a- i la godit i trideset o rie i drugih otrok kurirji stalno iz Budimpešte v No-? ™?<f ogrevajo in da morajo Sherman-1	.. , - ........• i vi Sad na račun madžarske vlade. vs,e<1	^»^zovati na vožnji.
n,] i ho vim L produkcijami zabava.
Torej : Tel epa t llanussen. čigar pravi ime je sic*r Herman Stein-.schneider. je objavil v dunajskih listih inserat sledeče vsebine: — Gospod rtreitbart! 1). Vaše žirabje oziroma pregrizovanje verig >
> hrabrem možu. _ Po teh be-! niTO	kooperacije in ob-
ah pa se je Shermann hitro^0^^ SaJnc<?a sebc' Vsak
za k lic al glasno: -|tr°k\k° star štiri ali lct' javna goljufija. Poživljam! Možu. čigar rcJiopis imam v ro-i pc>trebuje- da pri<ie v dotlko z
vas. da vložite proti meni tožbo kah. grozi velika nevarnost. Ro-'vee ?sebami-	mu
'družinski krog. Lčiteljica otro-
j skega vrtca je razumna in ljube-
in tudi ne b«un miroval toliko ca* kopis more izvirati samo od —
sa. dokler tega ne storite. Deset! Breitbarta in smatram kot neka milijonov- avstrijskih kron je založenih pri podružnici L»aender-
liajn« varneiš: izmed v^Hi obusko- čisto nič meni. samo da se ztva. val cev kraljice, ^"se te negotovosti. razmišljanja in njegovo brezupno hrepenenje jm> kraljici, ga je naredilo mrkega, okrutnega go*]>odarja. ki je postal strah in trepet svojih žensk.
i išl»» pa je nekdaj, eis'* b iro .n n« pričakovano, i>rav kaK.>* r* k vetra, ki mahoma raztrž-- go-'to nirgl ". da se pokaž** košček sinjega n«'ha. In tako je tudi on nekdaj zagledal svoj lastni ,Taz. pred katerim se je zgrozil in pre
strašil. In v tej uri je &jK>znal. da banke v koritft rešilne postaje, a-je njegova 1 jubez«<aiska st»-a.st t«- ko morete pregrizniti samo en člen k.» divja in mogočna, da mora is- verige iz jako mehkega železa. — karti varstva proti njej.	Enako wrto boste pridobili
K > je torej kmalu potem prišel rešilui poertaj-! tudi, ako se vaša Francesco de Barbiano v ja\~no gospodična Marta Farra v resni-li s . da pobere d« nar za vojm ' vleže ua l>odičai»to desko. 3.) blagajno, mu je stopil Luigi nn Spravim vam takoj najmanj dvaj sproti ter jra pričel nadlegovati set ljudi skupaj (|>a ne atletov), r. \ sak'.\rstnimi vprašanji, do «i bodo z lahkoto ravno tako vpo-k!.-r trn ri končno Barbiano na- pihali	železne palice. kak«ir
hrulil. kn i pravzaprav ho«V.	g<i»»lKKlicna t'arra. ki naj bi bila
T.slnj je laitgi boječe ii\ obo o Vid a r jena s čudežno močjo. —• tavljaje s«- vprašal, če velja tud. Hanussen jc torej pozval Breit-zanj določba o tisočih denfcrjih. Luigi jc pričakoval, da se l.o
Francesco razje/ii. r*eš, kako drzne on. rab*»Ij, zahtevati ž^nsVo. ki t ti v prvi vrsti za plemenita n«* in premožne meHČane. in to bi bilo. kar je Liliji želel.
Toda Kraneeseo tie Barl>iano se m razjezil. Nekaj časa je tiho gledal krvnika, potem pa mu je itaigral na ustnih zloben smeh-
Pričel je z besedami- — Ro- hcn° ^ °WeVailja v druiln-sk€art kopis ima kovinske črke, ki ^z- krr>gU- V otroškcm vrtcu sc °tro-drže tudi ogenj in vreme. Pise. " S SV0Jf 1?r0 1,1 delom Prviž na' je v svoji mladosti opravljal tež-'U<nj°	da tl dam" dniŽab'
ka ročna dela. Rokopis priča o»Dega 21^cnja. Priučijo se vred-
zelo sedah
dvignil ter
A« • - ,'ča kot prava dobra mati, ali oita
ko znamenje usode, da je prišel; , ,.	'
-t	' Jp bolj neosebna v svojem vede-
sefmkaj. da ga moreun posvariti, i . .
•	• j i • nJU uvaja otroka v šolsko živ-
Svarim ga .naj za svoje produk '
Polovična črna
Beograjski "Trgovinski Glas- IMPORTIBANE HAKMoNTKE
j !lik" je priobčil članek o Slabili-	prejete pred zvišanjem eolnine.
' zavij i dinarja izpod	dr. M. i Najnove.Jf', mode.,i: !l'tmomj močne
. .	.	*	pisčah m glas; Kraten okvir.
j Nedeljkoviča. Pisce pravi med
thiLgiiii: Poslednji borzni dogodki, kažejo jasaio, chi se papirnata va-i ' luta ne more umiriti iu učvrstiti,; dokler je papirnatega denarja j preveč v prometu Ln to več nego j zahtevajo trzne potrebe. Ta pre-; višek papirnatega denarja je traj* j na opasnost za vsiiko papirnato in' tako Tudi za našo valulo. ker pri j
opasnost i ' vojne. okupacije itd. Ti akordeoni so iaiaain U prvo\T»tn«-|fa. gleda vsakdo, da pretvori svojo j matorijala. Tti^ti plšCalkc. ki SO najboljše kakovosti. Lep izrvzljuri okvir ir. djh-rr t\ arine, zek> moCna pif Jala, f nif^h 7. usniem prekritimi robi Sn ponlkln-nimi jeklenimi vojrali. sc«lit1ne tipk«, usr.jat rc»Csi.i. Akordeoni z«-lo nizki ce-.i. Akordeon št. 89 — 7. *J \ "litina -1 t'r»T s banov, cena J8.75 inavadna t-«-r.; $17 00> Akordeon št. 67 — z J vrstam a. 10 t:T'k. 4 basi. cena $6.75 < Navadna rcna $tr Akordeon št. 49 7. 1 vr«t.>. 10 rir>V. L' bit.Ha, cena $4.95 ' N'avadi.a «.:,.t Zapišite ime in naslov, tako tudi Ste-Iti.'* akondeona 'n ceno t»-r priložite za pr>-siljatvene stroške. ?..t Ak«.rd»-nn pa pl te. ko pa. prejmete. Ni.- r - t iskirarte. ■TamOim«! popolno zadovuljnost ali pa dollar nazaj.
V zalufii Imamo	1.A0 t<-ti -r^e-
onov i>o tej ceni K" ta zm1--u poble !><->-<!<• cene xviftune. Zat'> piiit-- d ? Tj'**
UNION SALES COMPANY. Dept. 231 15 S. DESPLAINES ST.. CHICAGO, ILL.
valuto v tuj denar v zlato. Da bi se naša valuta stabilizirala, se mora čimprej pričeti s politiko deflacije. to je manjšanja količine emitiranega papirnatega denarja.
Potniki prezebava jo, da kurjači zaslužijo.
Potniki, ki potujejo v notranjost Srbije, se pritožujejo, da se
I>ržavno pravdništvo v Novem ,Kakor P^očajo iz Beograda, je Sadu bo uvedlo radi tega proti I lskilti P, avi v*rok- zakil.i vagoni urednikom preiskavo.	1 nfi ogrevajo, v najnovejši uvedbi
premij za št eden je premoga, ka-
Aretacija sumljivih Madžarov ! U'n' dobivajo kurjači in vluko-
vodje. Zaradi premij, ki iznašajo nekoliko dinarjev, morajo ]>otniki
v Beogradu.
Ko se je nekega dne proti večeru pomočnik Pavlovi«'eve knjigarne v JteogTadu vrnil v zaklenjeno trgovino, opazil je na svoje začudenje V t.rgo^-skih prostorih tu-' Zastopnik sovjetske vlade Kore-je«a človeka, ki je skušal pobeg-	^obil dovoljenje za dva-
niti na ulico. Pomočnik ga je 2gra- tedensko- bivanje v Jugoslaviji, bil iz izročil orožnikom. Na poli-! Kort^k,JV j« prispel Iz Sotije v
v vagonih prezebati. 10,000 Jugoslovanov v Rusiji.
cije potrebni mateTijal nikar ne sprejema iz tujih rok. Poskušali mu bodo namreč izročiti zastrupljene verige in zastrupljeno železo. —
Jjenje. S tem, da oti-o€ki vrtec vzadofiča otroko^n potrebi po družbi, naravna njegovo nevež-bano voljo in istočasno spoštuje njegovo rAevijajočo se osebnost,
t>arta na javen dvoboj, ki pa je končal zanj z nenavadno žalost-nitn in sm^nnina izidom. Lahkoživi Duna.iiianje so se postavili ckI-ločno v obrambo svojega IjufT-lj»*nea Hreitbarta. požiralca verig in njegove "čudovito močne" atletinje >'arre. Doč.im se je v du-uajskih časojiisih vršil ljut boj med obema, je Hreitbart porabil zadnje krasno nedeljsko \*rem» ljaj Ah, mojster Luigi. ali t*, produkcij na cesti. Ob stirili vam ugaja bleda kraljica? Xu popoldne je pripeljal na vogal —- ja/ ne razumem vašega vpra- Spiegelganse na Grabnu dva tež-i.aija ! Kaj pa hočete? Ali niste ka tovonyi vozova. Raz])regel je ^ s|» dar č- / vs»* ž«*nske te hi- konje, zvezal potem oba voza in iI*<>slu/.i:te svoje pravice. poz\-*l mimoidoče pasante. naj ni -T.-r I/uigi t<*r ne vprašujte: stopijo na voz. Ko je bilo na vozu pi • d vami > > \ >e zon>ke enake ž*4 okoli osemdeset oseb. jc Breit-rn /a \as ni nikake omejitve. bart oba nabito polna vngta poteg-Tako je tor»*j izginilo Luigi je- nil z zobmi čez ulico. Občinstvo je upanjo. da bi s prepovedjo bi- strmelo in ozračje so pretresali le postavljene meje njegovi fetra- viharni vzkliki. Vse se je vpraše-fcti. Videl je. da stremi Barbiano valo. odkod ta silna moč. baš za .da bi Čim bolj ponižal Naslednjega dne je sedel Breit-kraljioo. zat je izročil brezpo- bart v kavami Atlantis, ki je — gojno njegovi oblasti.	najv«eja na Dunaju. Ko ga je ob-
N<"ktfa dne, ko je bila Jtosvita činstvo spoznalo, mu je priredilo sama v svoji izbi. mu je bilo. ka- velike orači je. Godba je morala kor da ura je agrabila neka peat j zaigrati Breitbartovo koračnico. m* tilnik ter ga aruvala pred teboj.' Brnthaita —m fig m pa so dvignili Bodrita j« miril ▼ avoii aobi'n
ter ga nosili po dvpraiu.
Shermannovo tolmačenje rok<v |	rja pravilne naade in vede-
pisa je bilo tudi izročeno Breh-	V do4>1' kl ^^
bartu. ki je postal nenadoma ja-i M	* ^Oj njegovega značaja.
ko resen in je priznal, da je že pred nekaj minutami i sporočil
svojim prijateljem, da ima skrivnostne občutke, da mu grozi nevarnost. da ga hočejo zastrupiti ali ustreliti.
O senzacijskem dogodku je bila
1 Otroški vrtec okrepčujc otrp kovo telo potom primerne telovadbe na profitem in v prostranih, prezračenih sobah otroškega vrtca. Ča« pohajanja otroškega vrtca je važna doba. da rie odkrijejo otrokove vrline in slabosti in
takoj obveščena policija, ki je od-j ^ odstranijo ovire nj<-govega redila preiskavo. Povabila je k ^»do^ega razvoja, sebi t^lepata lianus&ena, ki je ob- i V naaih ameriških mestih je javil gori omenjeni inserat proti j otroški vrtec dokazal SVojo po<?ob-Breitbartu v dunajskih dne\*nikih vrednost za tujerodce. Ko pla-
eiji, se je dognalo, da je aretiranec ^VEadžar in — kakoi* vse kaže — elaai vlomilske tolpe, ki je v zadnjem časni okradla več beograjskih trgovcev..
Beg sluge s 50,000 Din. .
Ravnatelj /STugosloaanske, prometne družba'' v Zagrebu j« poslal te dpi svojega slugo Alojzija Leskmvka s čekoin za. 1)2,000 Din v Eskomptno banko, da stoto potem izroči posti za rudarski zavod v »Sarajevu, Sluga sc ni več vrnil v pisarno. Z ozirom na visoko ,svo-to je bila takoj obveSeena policija. lei je iskala Lieskov^ška pt-i svoji «cfetri. kjer so nanj čakali detektivi. Sole zvečer .v je prikazal
in mu naznanila sklep, da je izgnan iz Avstrije ko nevaren človek. llanussen je namreč češkoslovaški državljan in je imel že ]K»novno opravka s policijo. Jezilo ga je posebno, da njegove
hi tujerodčev otrok stopi v prvi razred ljudske šole, ne občuti se kar nič domačega; tuji so mu so-učenci, jpovoreči drug jezik, in čudne tajnosti prve učenosti mu tolmači neka gospa„ ki mu je ja-
pre lukcije v gledališču Apoio ni-j tuja. Ta začetek amerikaniza-so liile tako dobro obiskane ka- j cije je za mnoge otročiče mučen kor Breitbartove in zato se je ho- j težaven in ima zA posledico tel i znebiti svojega nevarnega i mnogo Šolskih neuspehov, tekmeca. Hanussen je bil tudi že i Enostavnost pa in prirodni zna-dvakrat v sodni preiskati radi j čaj delovanja v otroškem vrtcu, goljufije. Pred dvemi leti je bil raba igrač in otroških iger, ki so »zastopnik znanega zakotnega ii-1enake za vse otroke po vsem šir-stiea "Blitz", in je imel kot tak \ nem svetu, napravijajo, da se tu-viedno nove izsiljevalne afere, ta- j jerodni otrok takoj občuti kot j ko da .je morala policija končno daona. V otroškem vrtcu sc na-list ustaviti.	,	( u?i govwhi angleški, še predno
Breitbart se je sedaj otresel i začne zamotano učenje čitanja. i nevarnega telepata in bo lahko j Učiteljica otroškega vrtea obisku-nemoteno nadaljeval svoje pro-; je otrokovo mater in jo vabi na dukcije: požiral in grizel bo še te!rta«ke niater,Tii se vršijo v j^o-naprej verige, puffal čez svoja storili otrolkega vrtca, in jo pro-, prša težke vorove in jih z soltmi ai, naj si pride pogledati vrtec; prepeijaval čez efete.	tekom uSniii ur. Tse to se vrti
SHRANITE TA' LABEL
UPORABLJAJTE!
MAGNOLIA
STAR MLEKO
v VAŠI KUHINJI V S VRH© "KUHE IN PEKE.
HRANITE LABELNE ZA DRAGOCENA DARILA.
PIŠETE HA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LA9EUIA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL
"Izplača ae hranitfrabejne". *
SHRANITE TA
•iieograd, kjer je koiiferiral z vlado v zadevi repatriacije ruskih državljanov, ki so naseljeni v Jugo-
Sedemdesetletnica arzenala.
Te dni sc je proslavila 701etniea obstoja arzen al a v Kragujevcu v Srbiji. Čudna pota je hodil ta arzena! , katerega začetek je bil prav primitiven, a ae jc razvijal vedno bol.) in so kmalu po njegovem nastanku že vlivali v njem ^centimetrske. pozneje celo 24ecntimctr. *ke topove. Pred vojno je bil kra-gujevški arzenal moderno urejena delavniea, v kateri se je izdelovala nuih.iei.ia. obenem so se pa prede-iavalc enometne puške v brzomet-up. Ta arzfiial jc bil znau tudi pri nas, saj se jc veliko pisalo v bombah za sarajevski atentat, ki so bile izdelane baje v tem arzemalu-
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
Če j* poklican Pain-Ezpeller na pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana tor bo mehoma izginile. Ob prvih znamenjih revmatizms, živčne potrtosti, nevral-gije, bolečin, krčevitega. trganje, ei nabavite steklenico tega močnega, se-!nesljivege dražinsk-ega limmente ter ▼drgnite. Pristni Pein-Expeller nosi naio 8IDBO varnostno snamko. Tee drago je poneredbe. 85e In 70e. ▼ lekerneh ali od
F. AD. RICHTER & CO. m-lU SssA St., SisaMie. IL T.
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejia ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena 8 poštnino BLOVZNIO PUBLISHING CO-82 Cor^landt Street. New York City, W. T.
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk ali za etalau, priporočamo, da se odloči za parnlk "PARIS'', nnjv^ji in najiiovejSi pa mik francoske pa robrodoe družbe, ki odpluje ln New Yorka
16. maja 1923.
Kor jc železniška zveza prf-ko
Francije, Švice in Avstrije zrlo izboljšana, je za Jutfoslovaue p<>-
tnrauje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti pa Se s parnl-kotn "PARIS" in se pride v devetih dneh v Ljubljano; oni pa.
ki i>otujejo v zasedeno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost v Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki 1h> spremljnl potnike do Ljubljane, in 1»n pazil tudi na prtlja^*- dn bo šla naprej vedno z istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem pamiku v kabinah po 2-4-0 v eni kabini: kodor 2eli potovati t.-ikrat na torn par-nlkn. naj nam dopošljo r-ira proj ?tO.OO are za III. razre-1 iti za drugi rnzre<i. dn mu rrpe!:rM-mo dobro kabino žo so<inJ. da t?«4 bodo boljpi prostori vsi rxldani.
Frank Sakser Slate Bank
New York, N. Y.
COLUMBIA GRAMOFONI
AKO ŽELITE glasni, svetovnoznani pravi COLUMBIA gramofon, slovenske, nemške in t vseh drngih jezikih gramofonska plošče, pišite po brespilačni cenik na
IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONEHATTGH, PA.
edini slewenekl zastopnik za Columble greniofen« in plejCe v Cewemeugh,
GLAS NAHODA, 7. MARCA 1923
SKARAMUS
■ - «
Spisal Rafael Sabttini
- I. - .	I
Ka "OUt Naroda" poilovanfl O. P.
41
(Nadaljevanje.)	t
je rekla in iz obraza ji j«; iz-
giuila
da niacin nava
pa je potapljal srojc tuge r burgundeu. Konec no ja bilo na razpolago zadosti burgundca. Nikdar v svojem prejšnjem življenju ni našel toliko burgundca. Mogoče stvari vendar niso tako slabe kot je domneval. Pomislil je tndi. da se mora zahvaliti Skaramušu za burgundca. Bal se jc sicer najhujšega, a upal je najboljše.
(Daljo prihodnjič.)
Vi *te presenetljiv človek, v.*a barva.
—	To ^.ui, — je rekel on. — -Le prepričanje d-n človek, mi j«- Jovuljevalo upaTi kot sum upal.
Mebauičnu .ti k«/t vsled nemega >poraziuaa, sta odšla naprej.
—	I*rosLm \a> tndi opajr.it i. — je rekel Andre-Louis, — da vas duM-daj se iusciu prosil za ničesar.	4
—	KaJku to? — je rekla oua ter liagubila ček).
—	J.iz sem Je pripovedoval o svojih upanjih. Nisem tako na--»•1, da bi \as takoj vprašal, če se bodo izpolnila.
Tri in-»ji veri, to je precej previdno, — je rekla Kliuicna.
-— trotovo.
Najbolj jo je trapila njegova sauioeavest. Premerila »ta šc pre-i.staJo |>ot molče m 7<t tumutek je ostala cela zadeva tam.
Onega vtrvera, potem ko so zavžiU večerjo, se je slučajno zgodilo. da sta bila Klimena in Skaramuš sama v sobi prvega nadstropju. kat»-ro j^Jlinet resen"iral izključno za svojo družbo. Kot vidite >e je družba liinet dvigala v svetu.
Ko se je Klimena dvignila, da gre spat, je vstal tudi Andrc-Li>iiis, da ]>rižge njeno svečo. Držeča svečo v levici, mu je ponudila desnico, dolgo in belo ročico.
—	Lahko noč, Skaramuš, — jc rekla, a tako nežno, tako božajoče, da mu je skuro zastala sapa in da je obstal, moreč jo s svu jimi /urečiini, črnimi očmi.	' / »
Nat<» ]>a j«* prijfH kotiee njenih prstov, se sklonil navzdol ter ji poljubil devuico. Nato se je zopet uzrl vanjo. Njena mieoost ga je mikala, vabila. Njeno lice je bilo bledo, a v očeh je bil blesk in na Ustnih čuden smehljaj. Xjeua prsa so se burno dvigala in pa dala ter izdajala njena čustva.
Za roko, katero je »e vedno držal, jo je potegnil k sebi. Ona sv ni upirala. Vzel ji je svečo ter jo postavil na kamin, poleg katere j>a •»ta stala. V naslednjem ireuutku jc bilo njeno vrtko, šibko telo \ njegoveio objemu in jiuljnbil jo jc.
Ali sem sc<laj okruta ? — ga je vprašala ter težko dihala. V <*.lg»»x«»r jo je le zi>p*t poljubil. — Napravil si me okruto, l;cr nis. botch videti. — je mu je po\cdala v cas-H-lnjem, šepeta je.
Tedaj pa so se od]*rla vrata iu vstopil je 15inct. Njegove očetovske oči so zrli na to okrajno nespodobno obnašanje njegove hčerke
Stal jc ter /r! dočjjn sta sc onadva povsem )»očasi in brez. zadrege l<»čila drug od drugega.
—	In kaj je smisel vs«^ga tega? — je vprašal Krnet, presenečen ter vznemirjen.
—	Ali j»' treba kakega pojasnila? — je vprašal Skaramuš. — Ali ne govori stvar sama zase jn sicer razločno * Pomen ja, (la sva si jaz in Klimena ubila v glavo, da se poročiva.
—	Ali ne pride prav nič v pošte v to. kar bi padlo meni v glavo '
—	Gotovo. Krez dvoma pa nimate niti tako slabega okusa, uit tako slabejja srca. da bi stavili ovire.
—	Ali smatrate to za gotovo? Seveda, vaša navada je biti gotov. Moje hčere pa ne boste vzeli kar tako gotovo. Jaz imam zelo določene načrte za svojo hčenko. Sftroili ste zelo nečastno stvar. Skaramuš. Izdali ste jnoje zaupanje v vas.^Zelo Re-ui jezen na vas.
St<»pil je naprej s svojim težkim, a kljub temu skoro neslišnim korakom. Skaramuš se je obrnil proii Klimcui smehljaje ter ji ponudil svečo.	' *
—	Če naju hočote pustiti. Klimena, 1k>uj prosil očeta za vašo roko na formalen aein.
—	Lomila je, nekoliko preplašena. a raditega šc bolj ljubka. Skaramuš je zaj»rl vrata, ter stopil pred razjarjenega Rineta, lei
je XTgel v naslonjačo, da izvede svoj namen ter formalno prosi za roko Klimcnr. To pa ie storil na nasle-dnji način :
—	Ta^l. — je rekel. — čestitam vam. To V*o brez dvoma pome-n.talo Camadie Franeaise za Klimeno in sicer v kratkem easu in v-se bokte blesteli v *»lori.)i, ki bo žarela iz n.ie. Kot oče madajne Ska ramus boste lahko postali šc slavni.
Tiinet. kojega lice je postalo podagoma rdeče, je zrl nanj v nemem presenečenju. Njegov srd je bil tem večji vsled ponižujočega prepričanja, da ga bo ta neodoljivi dečko vklomil t»voji volji in na, reče ali stori to ali ono.
—	Vi ste proldet morski razbojnik! — je zarjul konečno ter udarci |»> mi/L — Razbojnik! Najprvo st« prijadrali noter ter me oropali |*»hrvice mo.iih legitimnih dobičkov. Sedaj pa mi hočete od vest i še mojo hčer. Proklet naj bonn, čo jo bom dal lopovu brez imena. na katerega že čakajo vislice.
Skaramuš se jc smehljal. Lica *o ma žarela in oči blestele. je zelo zadovoljen s svetoma ouega večera. Dosti hvale je bil dolžan M. de Iiesdiguieresu.
—	Ilinet, — je rekel. — pozabite za trrnulek, da ste Panlalon ter se obnašajte kot se mora obnašati dober Jjubeznjiv tast, kadar je dobil izvanreduo zaslužnega zeta. Izpila bova steklenico bur-gtuidea na moj«? stroške in to tuora biti najboljša steklenica burgundca v Rodonu. Pomirite »e. Jeza škoduje okusu in teku.
BiliB o poglavje. ZAVOJEV AN JE NANTESA
Družba Bine t a je pričala igrati v Nantesn na praznik očišče uja. Ni i>a prišla v mesto na način kot ga je bila vajena dotedaj. Andre-Louis si je izposodil metode (kmiedie Franeaise. V Red on u je naročil tiskane lepake in štiri <fhi pred prihodom družbe »o bili ti lepaki nabiti izven gledišča Peydau in drugod po Xantesii ter v/.budili precej pozornosti, kajti v onih dneh so pomenjali preeej neobičajen način reklame.
V že pričakujoče mesto je prišla vsled tega družba Bineta prvem tednu februarja. Binet je hotel priti v mesto na običajen način, s parado. Skaramuš pa je bil odločno proti tema.
—	S tem bi le razkrili svojo revščino. — je rekel. — Prisil bo^ iiio v mesto povsem neopazen i in radovednost občinstva bo tem večja.
On je seveda zmagal s sv«jo idejo. Hi net. ki se je že naveličal boja proti neizprosni volji tega mladega moža. je bil porrwm neenak na speutnik ▼ boju veti a j. ko je našel Klimeno na strani S kara muša. I'maknil m* je ter proklinjal dan. ko je »prejel tega mladega človeka v svojo družbo. Dovoli! pa je. da ga je odvede! tok kamer
Lepa Marija.
Ruska pravljica. Prevel F. Golar.
Živel jc eai" s carico; imela sta sina in hčer. Sina so klieali: Carjevič Dmitrij; a hčer: Carična Marija. " Carična je iiuela dojilje iu pestunje; a nobena je ni mogla »Lspavati. Samo brat je znal to napraviti. Navadno je prišel k njeni postelji in začel peti:
4*Paaičkaj, sanekaj, srček moj. ko vdata bo« z menoj, s carjerx-i-"čeni Ivanom t-e omožim takoj.*' Tako je zaprla oči in zaspala. Mine nekoliko let. in carjevič Dmitrij se odpravi na pot in gre v g05«te k earjeviču Ivanu. Gostili »r» se tam tri mesece, mnogo se igrali, nmogo se veselili. Pri odhodu povabi earjeviča Ivana k sebi na obisk.
"Dobro**, reče, *"pridem Ko ae \rs\e domov, vzame sliko «AXrj«»	in jo abesi nad svojo
4Hnrt<4jo. A bila je carična tako krasna, da bi j*j *amo gledal; očesa ne uvoreš obrniti od nje.
Nonadoma, nenapovedan pride ear.jcvič Ivau k carjt?vičti Dmitri-ju, gre v njegovo aubo, a on trdno" spi. Carjevič Ivau zagleda sliko earične Marije in se takoj zagleda vanjo. Zgrabi svoj meč in /•ruiahue na njenega brata. Ali ^og ni do]>astjl greha. Kot da' nekaj zbodlo earjeviča Dmitrija, takoj se zbudi iz sanj in vjjrraša: "Kaj pa misliš z menoj?" "Ubil te bom!" "A zakaj, carjevič Ivan?"' "Ali je to slika tvoje neveste?" "Ne, bratec, temveč moje sestre, carične Marije."
"Ali, zakaj mi nbu o njej nikdar povedal? Zdaj ne morem živeti brez nje!'*
"No, pa kaj zato? Vzemi jo za ženo, bow moj svak !''
Carjevič Ivan začne objemati in poljubljati earjeviča Dmitrija. Vso se dogovorita iu si dasta roke. Carjevič Ivan gre domov, da se vripravi za svatbo, a carjevič Diui-tJ*ij se začne s svoje sestrico odpravljati na pot k ženinu v goste. Opremita dve ladji: v prvi sc vozi l«rat, v drugi sestra, a z njo pestunja s hčerko.
In glej. ko daspeta ladji na sredo sinjega morja, reve pestunja earičiii ^lartnji:
"Sleci dragoceno obleko in lezi na pernico, boš imela več miru.*" Carična »leee obleko, dragoceno, ia komaj leže na pernico, jo pestunja lahko udari po belem telesu, a earična Marija sc izpremeni wvo račico, sc vzdigne in zleti ladje na sinje morje. Pestunja pa abloee wojo hčer v earieino ibleko. obe sedeta in se gledata, vso naaapirjeni.
Prideta v deželo earjeviča Ivana. On jima hiti takoj naproti in vzame s seboj sliko caričn^ Marije ; pogleda, a nevesta ni niti od daleč podobna tej slikL Raz«-di se na earjeviča Dmitrija in zapove, naj ga vržejo v temnico, vsak dan pa naj mu dajo samo skorjieo starega kruha in kozarec vode. Okrog in okrog postavi straže in ostro zapove. da ue puste nikogar k jetniku.
Bliža se polnoč, siva račica se začne dvigati z morja in prileti k rodnemu bratu. Vse carstvo je obsijala, s perotnieami maha. a z njih se. rekel bi. usiplje živ ogenj. Prileti k temnici in naravnost na okno. perotnice obesi na klin. sama gre k bratu:
* 'Rodni brat. carjevič Dmitrij! Tebi je neznosno sedeti v temnici, jesti na dan skorjieo kruha in piti kozarček vode. a meni, bratec, je še bolj m-znosio. plavati po sinjem morju. Ubila je naju zlobna pestunja, meni je vzela dragoceno obleko in nakitila i njo svojo hčerko."
Hirat in sestra se zajokata in skopaj žalontita. Zgodaj zjutraj odleti siva rečica na sinja morje. Carjovieu Ivanu pa naznanijo:
"Tako m tako. k jetniku je priletela siva račica. tako čudovito lepa. da je vse carstvo razsvet-lDa!*'
Carjevič kapo ve. naj mu takoj ^Dteiimjo* luidar izopet prileti račica. Glejte, čas gre na pobtoč. nenadoma ee morje vznemiri, z njega je ko4el. Bil je prepričan, d« se bo nekega dae potopil. Modtoa nt ndigue al va račiea. zleti,
Smrt pisatelja in novinarja.
V Parizu je umrl po dolgotrajni bolezni znani pisatelj in novinar Max Nordau. Pokojnik, rodoui iz Budimpešte, je v svojem rodnem mestu študiral medicino, kjer se je tudi nastanil kot zdravnik. Pozneje je prepotoval Nemčijo. Rusijo. Skandinavijo in Anglijo ter >' končno leta 1SK0. stalno nastanil v Parizu. Odlikoval se je zlasti ; kot pisec filozofskih kulturnih študij. feljtonov in esejev. Posebno ' zanimivi w njegovi potopisi *"Od ; Krendja do Alhambre".
Kretanje parnikov - Shipping News

1®. marca:	. Pres. Harding. ChrrU..urc in Bremen;
Majestic, Cherbourg: George Washln*-| FinnlanJ. Clirrbourg; Conte Hosso, Ge-i Ion. Cherbourg in Bremen; Tyrrhenl», i	_ uk ^
Cherbourg In Hamburg.	;	.	'
10. aprila:
vse carstvo je od nje razsvetljeno, s perotnieami maha, u z njih se. rekel bi, us-plje živ ogenj.	RASV1HILO m PSIFOKOdlLO
Prileti k temnici, pusti svoye pe- i Cenjenim naročnikom "Glasa rotniee na oknu. a sama stopi k ; Naroda" ▼ državi Ohio naznanja bratu. Takoj zbude earjeviča Iva- mo, da jih bo obiskal nai patoval na, on steče k temnici in vidi le- ui cavtapnik žati na oknu perotnice. Vzame .jfh	Mr. ANTON SOfOlO.
in ukaže, naj jih sežgo na ognju, k atari je pooblaščen nabirati na-a sam pritisne uho k duri m in po- ocmno sa nai list, satoraj prssv sluša. o čem govori sestra z bra- mo rojake da mn bodo koliko torn.	-nogotc naklonjeni.
14.	marca:
Orbita. Cherbourg In Hamburg: Franca Havre; Pre«. Garfield. Cherbourg: Yorck. 1 Bremen.
15.	marca:
Mount Clay. Hamburg; Manchuria. Cherbourg In Hamburg.
17. marca:
\ Pres. Wilaon. Trat; lYea. Roosevelt.
"herbourg In Bremen: Noordam. Bou-j <*n* In Rotterdam: Finland. Cherbour« j 'n Antverp.
: 20. marca:
Aquitanla. Cherbourg.
.21. marca:
t America, Genoa: Canoplc, Cherbourg | n Antverp: Hannover. Bremen.
1 22. marca:
Zeeland, Cherbourg In Antverp: Thur* ngla. Hamburg.
Aquitauia. Cheibourg; Pittsburgh, Bremen.
11. aprila:
1'res. 1'olk. Cherbourg.
-.2. ao—la:
.»1-> :nt Clinton. llHinbuiff-
t-i. aori'.a:
Humenc. Cherbourg, t^irge \Va*h-Irgt^n. Cherbourg ti Bremen; Urduiu, UniltUE In Hamburg; Volendam, Boti-l<>i;:i«- «u Uotterdam. JLalayette. Ha /re; A:, lai.l.t. Cherbourg.
17.	Mauretania:
Mauretania. Cherbourg; Chicago,	Havre.
18.	aprila:
France, Havre: York. Bremen;	Ties.
Garfield. Clieilnjurg: Belgenlajul.	Clier-
lourg; Tyrrhenia, Ch<-rbourg in	ILtm-
burg.
19. aprila:
i m-	.	i Taormina. G**noa; Manchuria, Ham
marca:	(burst: Bayem, llainhurp.
j New Amsterdam. Boulogne In Rotter-1 : tam: Albania. Cherbourg; I^rea. Arthur. 21* apr,la: j 'herbourg in Bremen.	Majest
*"K':»dni m<»j brat!" reče carična -Marija. "Telji je neznosno sedeti j v temniei. piti na dan kozarček vode. jcati skorjieo kruha, ali meni je še bolj neznosno, plavati po si-1 nj»uu morju. Izbila je naju zlobna pestunja, \-zela je nični dragoceno : «jbleko, nakitila ž njo "svojo hčer. j Ali. bratec, odkod je ta duh. kaj; neki sežigajo?"
"Sestrica 1 jaz ne duham niče-j sar."
Tedaj pa odpre carjevič Ivan j vrata in vstopi. Carična Marija hi-1 poni a zleti k oknu in vidi svo je pc- i rotniee na pol sežgane. Bliskom;* 1 jo carjevič Ivan zgrabi za bele ro- j ke, ona pa se ».premeni v kačo.
Carjevič Ivan se no prestraši in 1 je ne izpusti iz rok. In glej, napo-. Jed .v* ona izpremeni v vreteuo. j Carjevič prelomi vnet eno na dvo je, en del vrže naprej, a drugi na zaj in reče:
liodi pred menoj krasna dekli-j »•a, a za menoj bela breza!''
Zrasla je za njim bela breza, a pred njim je vstala carična Ma , rija a- vsej svoji krasoti. Carjevič ; Ivan prosi earjeviča Dmitrija, naj ! mu odpusti, in -vsi trije gredo na njegov dvorec.
Drugi d«'-n je bila svatba: Carjevič Ivan se. je oženil s earično Marijo, dolgo so se gostili in sc ves*iili in si napivali, a pestunjo hčerjo so izgnali v puiT-avo. da ni o njili ne dtdia ne slnlia.
Slavenic Publishing Co
marca:
Lapland. Cherbourg In Antverp.
Knjiga za dolge zimske ve-
čere.
KOLEDAR
leto 1923
192
člankov ia alak, ialaan
Cena samo 40 centov. Naročite g| im danet.
ILOVCNIC PUBLIIHIN« COl a* Cartlang« It, Nm Varit
ar Doba aa tadl pil
3. marca:
i Parts. Havre; Hannover. Bremen: Sam-| and. Hamburg: Pres. Monroe. Cherbourg. I !•. marca:
j Roualllon. Havre: Mongolia. Cherbourg125. aprila n Hamburg: Monut Carroll. Hamburg.
t
H. marca: Majeatlc Cherbourg: Volendam. Bou-! ogne in Rotterdam: Ores. Cherbourg In I tamburg; Retina'-«. Cherbourg In Hamburg: Saxon la. Cherbourg in Hamburg: ' Ves. Fillmore, Cherbourg In Bremen.
) l. aprila:
i Saannia. Cherbourg in Hamburg; Pres. Von Buren. Cherburg; Seidlitz, Bremen.
<*lierl».urR: l're*.	elt.
Cherbourg in Bremen;	Cherbourg
in Hamburg Ant'»nia. CherlK>urg.
23. aprila:
Bremen. Br«-tnen.
24. aprila:
K^rengai u, Cherbourg; Canoplc. lire-men.
I 3 aprila: Minnekahda. Hamburg: Hansa. | 'lamuurg; Ausouia. Cherbourg.
7. aprila -
Olympic. Cherbourg: l.a Savoie. Havre:
I*aris. Ha\-re: Zt-eland, Cherbourg: T*re». Adams. Cherl>ourg.
26. aprila:
Mount Clay. Hamburg; Fiunlatid. Cherbourg.
28. aprila:
Olympi«-. Cherbourg; New. Atn«HT.l»m. Bouloftne; lUxhatribeju. Havre; I*rei»i'ler>l Arthur. Cherbourg; Albania. Cherbourg In Hamburg.
1.	maia:
Aquitanln. i'hrbourg; Uehance. Cher-l«-)ur* in Hambuig.
2.	maja:
Lapland. Cherbourg; Am^rtcs. Gern-a.
Obnova procesa proti morilcu grofa Tisze.
Cila\nii obtoženec v procesu proti morilcem, grofa Tisze. poročnik llittler. ki je bil obsojen« na 13 le: težke ječe. je podal svojemu za -it«pnLk.u izjavo, da je pred Nodi-4čem govoril neresnico, da <jt;i •sled tega peče vest in je voljan, da pove celo resnico. Domneva se. da bo priišlo vsled te^a v Dud i m-' pesti do nove sodne obravnave.
POTREBUJEMO 6 MOŽ
za rezati logse. Plača na uro. Domač boardinpboss. — MeKel-ey Bros., Iloillidavsburg, l*a. (6-7—3)
Kako se potuje v stari k raj in nazaj v Ameriko.
T7ELIKE važnosti za iKituika je, " da je natanko i>ouC-eu o potnih listih, jirtlja^t in drugih stvareh, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne iskn^nje nam je mogoče
0	vsem tem dati tooiia pojasnila. Prijioročamo vedno tudi samo naj-
1	n »l j še i«amike, ki imajo kabiue v III. ra/.rc«lu.
Ako ste se namenili |H>tovati v stari kraj. nam pišite ker oo tc v Vašo korist.
Tudi oni. ki še niso ameriški državljani, smejo potovati v stari kraj i ! na obisk in iim j« dovoljeno vrniti
•e. Na željo dajemo vsakemu tozadevna pojasnia.
Kdor želi dobiti sorodnike ali znanee iz starega kraja, naj nain piše za navodila, kajti število prise-
ljoniTV je ounejenn.
Za potne stri>5ko ix|>l:iruje po na-
šera narričilu Jadranska banka tudi
v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortiandt Street	New Torti
Glavno zastopstvo Jadransko banke
6,426 JUGOSLOVANOV
| •o lahko pri*k> v Ameriko zadetkom pri-; »odnjega julija. Cunard rrt« je najhoU i "litra aa va.te rojake, da pridejo v Ame-i iko. izseljenci, ki imaju listke za Cunard , morejo potovati takoj, ker skoraj vsaV lan v meselu oflpluje kak parnilc 12 Svrope. Cunard C-rta ima Izvrstno pre-omo službo za Usolifn'* iz Jujcoi»lavije. •iko d« jih spremlja kompanijskl zastop-ik Jugoslovan, da* nimajo sitnosti.
Nobenih posebnih stroškov za to.
JUNARO-ANCHOR LINE 25 Sroadway fc New Vork
Potrebna knjiga za pravilno pri-uccnje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-žav|)an.
Stov-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE.	,
Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<iLEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
» Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, V1 50 cena s poštnino	V "
Slovenic Publishing Company Cortiandt Street	Hew York. V. 1
V JUGOSLAVIJO
Kspite vaaprej plačaae listke u^aj, 4a Mivke aveje aerWaike v Aacnke.
Red Star Line
N'ctv York — Cherhotirp — Antverp Zeeland 22. mar. — Belgenland 18. apr. Lapland 27. mar. — Zeeland 25. apr.
American Line
New York — Plymouth — Cherbourg
Hamburg
^Manchuria 15.mar.: :::Won3oha29.mar.
prostori tretjega, razreda.
Minnekabda 'siimo 2. razred) 5. apr.
White Star Line
Is New Torka v Cherbourg In Southampton
Majestic 10 marca: 31. marca; 21. apr.
(Nijvrtjl paxnlk na »vetu ) Olympic 7. apr.; 28. apr.: 19. maja Homeric 14. aprila: S. maja; 26. maja
l»ot>r:i. brana. Zaprti pfilort.
Ogluite m pri kraJeviiMH agentu ali pri
POTNIŠKIM ODDELKU No. 1 Broadway.	New Veric
New "i or k. Plymouth. Havre, fmrim
Hitra služba v Jugoslavijo.
TRANCE .......
PARIS..........
HOU SSI LLON
LA SAVOIE ...
K.i>*ine z.i	t :u t»
. 14. marca
.. 28. marca
.. 23. marca ... 7. apnla
^••ti. untivaliii<~:i
jedilni« -i. 1 wdilri<-i Vin«, iti |>iv«. bi «-z p lačno. I oM-l.ni vla!i '!>» Ti>ta Orla-oit«- s*- l'i i lokali eni ;i£«'iitu ;i!i pri 1» State Street	New York City
Izletno potovanje v Jugoslavijo.
Kdor zeli Veliko no«' obhajati v svojem doma«"ein kraju, naj se odloč-i za parni k
"PRESIDENT WILSON" 17. marca 1923. S tem parnikom bo lia.š uradnik ^Ir. Josip Rems ^»reinljal potnike Ljubljane.
Vožnja Tli. razreda d«» Trsta velja 5M02.S0, IT. razred $150.00 i" $o.00 vr.jn«*pa davka. Pisiite po p<-ijafin:la!
Frank Sakser Stat« Bank,
«2 Cortiandt St., Ww Vork Citv.
NAPRODAJ FARMA
-471 j akroVj 20 krav, 1 al iko se jili ima 40, dva sadiia vrta, tekoča voda. dobra poslopja. Cejia $4500, 11000 takoj. Lepa prilika. ~ W. II. /^lurdock, C'-ooj)erstown, X. Y. (7-9—3)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom "Glasa Xaroda" v državi Pennsj*Ivania naznanjamo, da jih bo obiakal nas pottri'alni zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE,
kateri jo pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Upravnižtvo Glasa Xaroda.
VLAHOV
ŽELODČNA
GRENCICA
Kje je naš najstarejši brat FUA.X DKŽMAN? (>ec nam je umrl brez oporoke, zato naj se takoj ojjlasi svojemu bratu Martinu Dežmanu. Mladevlna. p. Smar-jeU. .Slovenia, Jugoslavia.
(G-7—3)
MOŠKI! ZaKHIte »e Preti ulcinj«
Nabavita m neiboUan ea*»itn PREK&JA u MOŠKE VeKka tuba ttc. Ktt (O) VI
Vd Uuurii mfi S*»-Y-ICjt De p t R 92 Bniatn St.. New York Pičite za »krainteo.
Dela Jo in apravIJ« ▼ steklenic« v
ZADRU (Dalmacija*
od leta 1M1
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po vseh
Lekarnah, delikateaah in flracerijaH.
Bdlnl acentl mm. Zdra-t ene drftvt.
V. LANGMANN, Inc.
197-99 Sixth Avcu, Nnr York, N. Y,
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Nsjnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in
kazalom. *
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka.
~~— C«a s poitaino .
52
"GLAS NARODA'
NEW Y O*K CITY


i