THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. .Burleson, Postmaster, General. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., V TOREK, (TUESDAY), DEC. 7th, 1920. ŠT. 289 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c KONGRES JE PRICE Z ZBOROVANJEM. APROVIZACIJE NA DNEVNEM REDU. — NASEL-NIŠKO VPRAŠANJE BO ENO IZMED PRVIH, KI PRIDE NA REŠETO. — HARDING JE GOVORIL V SENATNI ZBORNICI. _i WASHINGTON, 6. decembra. — Kongres je danes zopet pričel z zborovanjem. To zasedanje ne bo zelo živahno, kajti veliko število članov, posebno demokratič-nih, je bilo pri volitvah poraženih, in že sedaj gledajo na 4. marca, ko se umaknejo iz zbornice. Toda vse je pripravljeno za delo in pričelo se je delovati na preliminarnih načrtih za aprovizacije, ki bodo znašale okrog $4,053.000.000. Takoj na drugem mestu stoji naselniško vprašanje in pričakuje se, da se bo veliko razpravljalo o načrtih za posojila, katerih naj bi bili deležni farmerji, Naselniški komitej poslanske zbornice je danes poročal, da se strinja s predlogo kongresmana Johnsona, ki je predsednik tozadevnega komiteja, glasom katerega naj bi se vse naseljevanje v Združene države za dobo dvet let popolnoma ustavilo. Izvzeti naj bi bili le bližnji krvni sorodniki onih, ki že žive v Združenih državah in ki imajo prvi državljanski papir. Johnson pravi, da se bo ta predloga vzela v pretres v najbližji bodočnosti. Ako se sprejme ta predloga, bo postala efektivna že v teku dveh mesecev. Glasom predloge bi bili izvzeti bližnji sorodniki in °ne osebe, ki so živele eno leto v Canadi, Mehiki na Kubi aH pa v Novi Fundlandiji. Vstop in bivanje za dobo ®6St mesecev bi se dovoljevalo potnikom in osebam, ki Prihajajo v Am^: ao v studijskp'ifwib1. 1 * Iz Sacramento, Cal., je danes dobil kongresman Johnson pismo od V. S. McClatchyja, ki kot zastopnik ^eke organizacije, ki je vstanovljena, da vodi boj proti Japonskemu naseljevanju, pravi, da medtem ko bi bilo glasom predloge ustavljeno skoro vse naseljevanje dru-2Jh narodov, pa se z ozirom na Japonce prepušča Japonci sami, da odloča, kateri in koliko japonskih naseljencev bo prihajalo v Ameriko. Kot je znano, se daje to pravico Japonski v tako-zvani "gentlemanski pogodbi", katere pa Johnsonova Predloga nikakor ne bi uničila. Senat je zboroval samo 25 minut. Poslanska zborna, ki je izgledala kot kaka žitna borza, kadar je ba-rantanje na svojem višku, pa je končala sejo v 50 mi- *uth. Glas predsednika zbornice in drugih kongresmanov katerim je bila dana beseda, se je skoro popolnoma izgu-*1 v splošnem vrvenju kongresmanov, medtem pa je v Senatu vladala dostojanstvena tišina. V poslanski zbornici čaka na rešitev 450 različnih Predlog in resolucij in slične povodnji se pričakuje jutri tudi v senatu. Posamezni komiteji obeh zbornic so se akoj podali na delo. Senatno zborovanje je otvoril podpredsednik Thomas H. Marshall, nakar sta bila zaprisežena dva nova ^natorja, Carter S. Glass iz Virginije in J. Thomas "eflin iz Alabame. Predno je bila senatna seja zaključena, je govoril lUdi novoizvoljeni predsednik Harding. Dejal je, da f!edtem ko se je vedno zavedal stališča in odgovornosti, 1 Jo ima senat, pa. pričakuje, da se bo senat vedno za-Vedal, da je on predsednik. Nato se je zavzemal za sodelovanje in je prigovar- da se prihodnje tri mesece Wilsonove administracije 2rabi, koliko se da. Predno je pričel govoriti Harding, se je obrnil na Predsednika zbornice senator Lodge, ter prosil, da da esedo "senatorju iz Ohio", rekoč, da je to prvi slučaj, ? je bil kak Član senata izvoljen predsednikom Združe-nih držav. V poslanski zbornici so uspešni kandidati skušali vPtplažiti kakih 200 pogorelih poslancev, ki so se pove-1111 obnašali, kot da jih poraz nič ne boli. Dosedanji redsednik Champ Clark je v tem oziru vzbujal več poli01?1.08^ kot katerikoli drug član zbornice. Veliko republikancev in demokratov je prihajalo k njegovemu se- da mu izreče svoje obžalovanje, da ne bo član pri-0(*njega kongresa. - iBaker 4m> moral dati pojasnila. Liga narodov je trmoglava. Geneva, 6. decembra. — Liga narodov si nič ne prizadeva pomiriti ali zadostiti Argentino, ki je v soboto naznanila svoj izstop iz Lige. Zbornica je 'soglasno sprejela predlog, da se popravke, ki ji'h je zahtevala Argentina, predloži posebni komisiji, ki bo rezultat svojih raziskovanj poročala zbornici šele, ko se snide v prihodnjem letu. Argentina pa je zahtevala, da se z ozirom na popravke nemudoma nekaj ukrene. Tudi poizkus canadske dele. gacije, da se zavrže 10. člen Lige, ki določa, da mora vsak član Lige garantirati vsakemu drugemu članu integriteto teritorija, je bil pri položen na stran in bo tudi o tem razmotrivala posebna komisija. Argentinska, ki je izstopila iz Lige, je dosledno zahtevala, da se tudi Nemčijo sprejme v Ligo. Umaknitev delegacije je spravilo na površje vprašanje, da-li bodo vedno odločale samo velike sile kot so Anglija, Francija, Italija in Japonska, ali pa bodo tudi manjše države imele isto moč. Kot se razume, ima argentinska delegacija za seboj tudi delegate drugih južno-ame-riških držav, Bolivije, Uruguay in Peru. Washington, 6. dec. — Ta te. den bo poklican pred kongresni vojaški komitej vojni tajnik Newton D. Baker, da pojasni, zakaj je zahteval, da se za bodoče leto dovoli za vzdrževanje armade celih $700.000.000, medtem ko se je v isti namen za tekoče leto dovolilo le $393.000.-000. Zahtevalo se bo tudi, da pojasni, zakaj se vodi tako obširno kampanjo za rekrutiranje armade do najvišjega števila, ki je dovoljeno, t. j. do 175.000 mož, kar grozi dovesti do deficita, ki bo znašal nič manj kot $150.000.000. Kongresman Kahn iz Kalifornije pravi, da ako ima kake tajne informacije, ki ga opravičujejo do tako mrličnega višanja oborožene sile Združenih držav, tedaj je njegova dolžnost, da o tem poroča pred komitejem. "Ako vojni tajnik ne poda nikakih takih vzrokov za to ob. sežno rekrutiranje armade, tedaj bo kongres moral ukrepati, kaj se napravi. Ako ima Baker kake informacije, katere smatra, da je treba obdržati tajne, tedaj se bo seja vršila za zaprtimi vrati. Nekateri so mnenja, da je japonski položaj tak, da je akcija vojnega tajnika upravičena. Drugi so mnenja, da svetovni položaj nikakor ne upraviču-je velike stalne armade, temveč da so militaristi vojnega de. partmenta odločeni ustvariti mogočno armado brez ozira na narodne potrebe. D'ANNUNZIO OSTANE NA REKI TRAJNO? NJEGOVE ČETE SE BODO UMAKNILE Z OTOKOV KRK IN RAB, ITALIJA PA BO PRIZNALA KVARNERSKO REGENCIJO. RIM, 6. decembra. — Neka brzojavka, ki jo je prejel list "Epoca". pravi, da je kot rezultat obiska posebne komisije, ki ^o je poslal italijanski parlament, prišlo do popolnega sporazuma z Gabrielom D'Annunzijem. Brzojavka dostavlja, da se bodo D'Annunzijeve čete umaknile z otokov Krk in Rab, v zameno pa bo Italija priznala kvarnersko regencijo. (Iz navedenega poročila bi bilo sklepati, da bo Italija priznala D'Annunzijevo vlado na Reki, kar pa se nikakor ne ujema z rapallsko pogodbo, ki sicer določa u-stanovitev neodvisne reške države, toda ne pod D'\n-nunzijevo upravo. — Op. ured.) RUSKI VTISI. (Dalje.) Najboljši govornik kar se ti- striji, sta bila tipična za vlogo, ki jo igrajo komunistični delav- ce forme, je bil neki kmet, ki ni ci. Kot je naloga komunistič-bil komunist, in ki je bil očivid-jnih prostovoljcev v komunistično literarno obdarovan: govoril|ni armadi, da vodijo, navdušuje počasi, pazno tvoreč svoje J jejo, da ulivajo življenja v običajno rusko počasnost, in da so stavke, in dajoč jim originalen1* Wilson najbrže ne bo govoril pred kongresom. Konstantin odpotuje v Atene. Washington, 6. dec. — Ako predsednik Wilson svojega načrta ne predrugači v poslednjem trenotku, tedaj bo osebno stopil pred kongres, temveč bo poslal osebno poslanico, ki bo prečrtana senatni in poslanski zbornici posebej, kot je bila pre-čitana predsednikova poslanica tudi v preteklem letu in kot je se Kralj Konstantin, Lucerne, Švicar, 6. dec. — Bivši grški kralj Konstantin se je danes definitivno odločil, da v petek ali soboto odpotuje na parniku "Brindisi" proti Atenam. Atene, 6. dec. — Volilna poročila, ki prihajajo iz raznih delov dežele, izkazujejo, da je pretežna večina ljudi glasovala, da katerega bilo v navadi, dokjer ni predsednik Wilson uvedel običaj, da je osebno stopil pred kongres. Predsednik ni sicer komiteju senatorjev in kongresmanov, ki se je danes zglasil v Beli hiši, da ga obvesti o otvoritvi kongresa, dejal ničesar z ozirom na poslanico, toda delegacija je odšla vendar pod vtisom, da ne bo osebno stopil pred kongres. Delegacijo je vodil senator Lodge, ki že ni videl Wilsona, odkar je bila mirovna pogodba in Liga narodov poražena v senatu. Komitej je bil sprejet v tako. zvani višnjevi sobi Bele hiše, ko je smeje velel delegaciji, da se naj"vsede ,je dejal: "Kot vidite, še ne morem shajati brez tretje noge." Obisk je trajal le par minut, in predsednik ni nikomur podal roke niti pri vstopu niti pri odhodu. MNOŽICA JE HOTELA LIN-ČATI NAPADALCE DEKLET. POLOVICA AMERIKANCEV JE PAGANSKIH. Chicago, 6. dec. — Miss Bertha Cond, ki je tajnica zveze, krščanskih žensk in deklet, pravi, da se paganizem v Ameriki viša in da je polovica ljudi v Ameriki, ki nimajo nikake vere več. Santa Rosa, Cal., 6. dec. — Množica, sestoječa iz 300 oseb. je sinoči obkolila okrajno ječo v Sonoma, kjer so zaprti štirje moški in ena ženska, ki so bili aretirani po velikem boju s policijo, v katerem so bile tri osebe ubite, ena pa ranjena. Do boja je prišlo, ko je policija skušala aretirati neke moške, ki so bili obdolženi napada na več deklet v San Francisco. Mrtvi so: detektiv Jackson, šerif Petray in detektiv Dor-man. George Boyd, ki je ob-dolžen, da je ubil omenjene var. nostne urednike, ki so ga skušali aretirati, se nahaja v ječi teško ranjen. Poleg njega so zaprte še tri osebe, o katerih se trdi, da so se posluževale izredno premetenega načina za zo- vih pro-nemških simpatr; pet vrne na grški prestol. Earl Granville, angleški poslanik v Atenah, je danes izjavil, da bo Anglija v slučaju, da se vrne Konstantin, odrekla Grški vso nadaljno finančno podporo. DUNAJČANI PROTI DRAGINJI. Dunaj, 6. dec. — Danes se je vršila velikanska demonstracija proti draginji. Cena hrani in obleki se je v teku zadnjega pol leta zvišala za 60 procentov. 25.000 vladnih uslužbencev bo jutri zastavkalo, ker se ne u- in nekoliko poetičen smisel. Govoril je v prilog bolj znanstvenega poljedelstva: "Vojna je zanikanje civilizacije, toda naučila nas je mnogo, kajti nekateri izmed nas smo kot jetniki v Nemčiji videli, kako Prusi dosežejo obilne pridelke iz peščene zemlje, ki je celo slabša kot naša." Neki komunist mu je odgovoril, da je zasebno obdelovanje zemlje brezupno, češ, da kmetje gledajo na sovjetske poučevalce kot na anti-Kriste, in da je edino upanje v tem, da se razvijejo komunistične kmetije. Med odmori debat so se posamezni delegatje zelo radi pogovarjali o svojem delu. Neki delegat mi je pripovedoval o skoro nevrjetnih rezultatih, doseženih v tovarni, kjer je bil on zaposljen, izza časa po t evoluciji; bila je to municijska tovarna. Tekom prvih let vojne je bilo zaposljenih v tovarni približno 17.000 delavcev, ki so dnevno producirali približno .pet deset- pudov municije. Sedaj dela v isti tovarni le kakih 9000 so iz^li zav^niki vsled njego. ^ # ,rr ;llcirajp, rg pudov municije na dan, in poleg tega se napravi še veliko drugih važnih reči. Pod starim režimom je bilo polovico delavcev, ki so služili kot kuhi, kočij aži in služabniki tovarniškega štaba mesto da bi delali v tovarni. Uprava ali štab tovarne se je vsled dezer-tacije izza revolucije znižal od 54 mož, na devet mož, toda teh devet se je zavzelo, da znanstve no izvežbajo nekatere izmed zmožnejših delavcev. Delavci sami iso zgradili svoje družabne prostore, ozkotirno železnico, in dvanajst izmed njih se je spravilo nad neko raz. bito lokomotivo, ter jo v svo- godi njihovim zahtevam za zvišanje plač. V Badenu so danes štrajkujoči bančni uslužbenci napadli mestno hišo ter razbili več kavaren in hotelskih jedilnic. i 1500 OVAC ZGORELO. St. Paul, Min., — V ognju, ki je uničil štiri velike kolibe in 40 tovornih vagonov, je zgo. relo 1500 ovac. Škoda se ceni na $70.000. 6000 ovac pa se je rešilo. bodo spoznale Boy da kot njih napadalca. Prvi sličen napad na dekleta v San Franciscu je policiji naznanila 24. novembra deklica, ki je ponoči skočila skozi okno neke hiše, kjer so jo držali za. prto napadalci, in kjer je bila podrejena najhujšim, poniževanjem. Povedala je policiji, da se v hiši nahaja zaprto še eno dekle. Policija je napravila pogon na omenjeno hišo, in poslala najdeno dekle v bolnišnico jem prostem času popravilo; tako da se je produkte lahko vozilo v Moskvo. Jaz bi bil dvomil nad resničnostjo tega uspeha, ako bi me ne bil delegat resno in ponovno povabil, da naj pridem sam in Bi vse na svoje oči ogledam. Na nesrečo pa je bila razdelja prevelika. Nek drugi delegat mi je pripovedoval o stanju enake skupine štirih velikih bombažnih tovaren, ki so izza leta 1918 zvišale produkcijo za štirideset procentov, in ki so upali doseči polno stopnjo produkcije v tem letu, ako bodo delavci dobivali živilsko količino živeža, ki je določena "orožnim" delavcem, t. j. onim, katerih delo je potrebno za zmago na fronti. Ena izmed teh tovaren je pred kratkim upeljala električno silo potom kurive šote. Delegat je bil poln navdušenja nad delno doseženim rezultatom in sedaj rabi neko bolj oddaljeno šotno ise je delalo na načrtu, da se iz-polje in da se upelje električno silo še v eno nadaljno tovarno. ter aretirala pet moških. De lovitev mladih deklet. Množica, kleti sta izpovedali, da se je v Delegat mi je povedal, da so tu ki se je zbrala pred ječo, je raz- napadalski bandi nahajalo, osem di v njegovem kraju pričeli grajala in grozila več ur, in moških, nakar je policija iska- gradnjo ozkotirne železnice, vzelo je dalj časa, da jo je poli- la še ostale tri. Trojica, ki se cija razgnala. Danes se bodo nahaja v tukajšnji okrajni je. pripeljali iz San Francisca tri či, je bila najbrže deležna na-dekleta, o katerih se misli, da padov na dekleta. Ta dva moža, oba polna živ- vzgled požrtvovalnosti in vztraj nega dela, ko bi drugi počepali od utrujenosti, tako morajo delati komunistični delavci doma. Pomnite pri tem, da za to veliko prizadevanje ne dobijo povračila v obliki profitov, temveč samo v obliki veselja do ustvai'-jajočega dela. V mojih pogovorih s kmeti sem v prvi vrsti skušal dognati, kakšnega mnenja so o sistemu rekviriranja. Kmetje ne plačujejo nikakih davkov, nikake najemnine, nobenih obresti od dolga, in ponavadi so se izza revolucije njih mala ravna posestva tudi nekoliko povečala. Na drugi strani pa morajo izročiti preostanek njih pridelka vladi, ki vzdržuje monopol v kupčiji z žitom. Za vsakega člana kmečke družine, ki je nad eno leto ,star, se dovoli 40 funtov rži na mesec, kar se zdi da je več kot je potrebno. Isto tako se ravna z ozirom na krmo, oves, lan in krompir. 'Preostanek se preceni po sovjetski ceni, ki tvori komaj maj-hei* odstotek špekulativne ce-Teoretfciitt"bi moral kmet za izplačani denar dobiti čevlje, blago in vse drugo, kar potrebuje po nominalni sovjetski ceni, toda v resnici pa je te reči j ako težko dobiti, in denar, ki ga dobe kmetje za svoj preosta. nek, je torej skoraj brez vrednosti. Kmet je nadalje tudi opravičen, da za dve tretjini rekviri-ranega preostanka svojih pridelkov dobi drugih predmetov v za. meno kot blago, olje, sol itd., toda tudi teh reči dobijo jako redko zadosti. Ce je preostanek poljskih pridelkov velik, tedaj je gotovo, da kmet ne dobi povrnjenega vsega v obliki drugih reči, in izguba je neizogibna. Toda navzlic temu niso prizadeti mali kmetje, katerih preostanek pridelkov je majhen, in mor da dobijo celo več kot pa dajo. Neki kmet silne rasti, mlad mož prijaznega obraza, ki je bil komunist kot je navada pri mlajših, mi je pripovedoval, kako se je stvar vršila v njegovi vasi. Vas je obstojala iz 222 oseb ali kakih 46 družin in je dala vladi le kakih 1000 funtov rži, ki je bil glavni pridelek vasi. Gotovo je, da bo vas dobila več obleke, parafina, da ne govorimo o prosti šoli in drugih državnih uslugah, kot pa je bil vreden ta davek v obliki žita. Nad tem sistemom obdavčenja se v prvi vrsti pritožujejo bogatejši kmetje v severni zoni, ki niso bili nikdar komunistični, kajti oni morajo izročiti državi velik preostanek in ne dobijo nazaj njegove polne vrednosti. Vojna je v splošnem prekinila rekviriranje, ko so mladi vojaki prihajali na dopust in odhajali zopet nazaj v vojsko. Gotovi deli polj so se zaznamovali kot davek in ko so kmetje želi po teh določenih poljih, so dejali: "To je za tovariše", misleč pri tem odsotne vojake v rdeči ljenja, ambicij ozna, inteligent- armadi, in polagali požeto žito na in misleča le o velikih načrtih na gtran. za povzdigo produkcije v indu- (Dalje prihodnjič) STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 7th, 1920. "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Basflines Place of the Corporation. ____6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZMA ŠTEVILKA 3c_ SINGLE COPY 3c Lastnje in izdaia ga Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne npravnižtvo. CLEVELAND, O., V TOREK, (TUESDAY), DEC. 7th, 1920. 104 PROTESTI PROTI KRIVIČNI REŠITVI JADRANSKEM VPRAŠANJA. IZ GL. URADA J. R. Z.) Centralni in izvrševalni odbor J. R. Z. sta že podala svojo izjavo glede krivične rešitve jadranskega vprašanja in odprto povedala svoje stališče napram sporazumu med oficijelno Italijo in Srbijo. Izjavo je lahko čital vsak ameriški Jugoslovan, ker poslali smo kopije te izjave na vse jugoslovanske časopise v Ameriki in jih prosili, da jo priobčijo. Jugoslovansko Republičansko Združenje je povzelo tudi primerne korake, da obvesti predsednika Wilsona in njegovo administracijo o nezadovoljnosti ameriških Jugoslovanov o tem krivičnem sporazumu med Italijo in Srbijo in danes smo prejeli iz Washingtona, od državnega tajnika pismo sledeče vsebine: Mr. F. S. Tauchar, Secretary, The Jugoslav Republican Alliance, Chicago, Illinois. Sir: The receipt is acknowledged by Reference from the White House of your letter of November 21, 1920, addressed to the President, expressing the appreciation of the members of your Organization for the position taken by President Wilson in regard to a settlement of the Adriatic question, and also voicing your disapproval of the settlement recently agreed upon by representatives of the Italian and Serbian Governments. I am, Sir, Your obedient servant, For the Secretary of State: (Podpis) T. ROWLAND SHAWS." Skoro brez izjeme vse ameriško jugoslovansko časopisje se je zgražalo nad za vratnim izdajstvom Slovencev in Hrvatov od strani srbske vlade in kamorkoli pride človek, povsod sliši godrnjanje in preklinjanje srbske vladne kaste, ki je prodala Slovence in Hrvate Italijanom. Ameriški Jugoslovani odločno protestirajo proti tej kri vični in nesramni mašetariji in dasi do današnjega dneva še ni- zgleda tako, da so reakcionarji ostali v sedlu, da se narod ni zavedal udarca, ki jim ga je zadala ravno ta stranka. Zadnja beseda seveda še ni spregovorjena in izvoljeni poslanci, če poznajo sentiment ljudstva in miljona ameriških Jugoslovanov, bodo zadnji trenutek 'spregledali in dali novi vladi tako formo in ustavo, da bo narodu razvezala roke. Kdor je čital pogodbo, sklenjeno med Italijo in Srbijo, ki je bila priobčena v naših glasilih, je lahko opazil, da se je srbska vlada zavezala, da bo ZA VEČNO priznala ta sporazum med Italijo. To pa seveda pomeni, da je izdajalska kraljeva srbska vlada pripravljena tudi z orožjem in svinčenkami, zapori in ba-tinami krotiti slehernega Slovenca ali Hrvata, ki je njen državljan, če bi le 'skušal delovati na to, da se sedaj na štiri dele razdeljeni Slovenci kedaj združijo pod eno vlado. In zakaj je ravno srbska vlada tako hitela s tem sporazumom, da razdeli Slovence, da jim ukrade njih biser in dostop do morja, da jih na ta način počepi in oslabi, ker oslabljene je vedno lažje držati v submisiji kot pa močneje?! Ali nismo ves čas obstoja Republičanskega Združenja predbacivali Pašiču, da je prodal Slovence Italijanom in vkljub temu, da ima Pašič v A-meriki svoje zastopnike in detektive, ni nikoli oficielna Srbija tega zanikala. Veliko.srbijanci so se bali teh volitev in strah, da ne zmaga republičanska ideja, strah da ne postane Jugoslavija republika, ki ne bi nikdar podpisala takega sramotnega sporazuma med Italijo, jih je privedel do tega, da so ravno v tistem momentu, ko je vse zgledalo, da bodo ovrženi vsi tajni pakti in roparski sporazumi med raznimi vladami, ko je šlo v prilog pravične rešitve jadranskega vprašanja, prodali primorske Slovence in Hrvate v sužnost italijanske vlade. Pravljica o zvonu. (Dalje) zato ni bilo nič čudnega, če je borna peščica braniteljev začela kmalu omagovati. Število zdravih je kopnelo, kup mrličev in ranjencev pa je naraščal kakor kvas. V hip so Turki zarjuli in eden njihovih poveljnikov je planil proti cerkveni lopi; toda tik pred zvonikovim podstavkom se je pogreznil, da ni bilo nikjer več sledu o njem. Ko so Turki to videli, so za trenotek prestrašeni obstali, potem pa so zagnali silen hrup in so z vso močjo navalili na cerkev. Še drugega je pogoltnila zemlja in celo tretjega a tega same smo prejeli listov iz domovine, so vendar prišle med svet vesti !^0 pasu> Vsi ostali pa so se- o izgredih v Zagrebu, Ljubljani ih celo v Belgradu, in po tem kali po krščenih glavah, da je je soditi, da narod v domovini se ne bo vklonil kar tako tej za- tekla kri v širokih curkih na nekaj se jih je razkropilo po1 po, da je bil otrok kar omamljen Ijen in siv, edina živa priča o-vasi, nekaj pa jih je ostalo pri od svetlobe. [nih strašnih dni. cerkvi, kjer so med onemoglimi j Deček se je prestrašil in zbe-j Tisti Turek, ki se je namreč dekleti in ženami pasli razdiv- žal, a za seboj je čul jok in zvo. njega dni pogreznil samo do po-jane strasti. Cerkovnik je ležal nenje — vedno rahleje, dokler lovice v zemljo, je okamenel pri med ranjenci in mrliči ter se je ni docela potihnilo. Ko se je tej priči, tako da ga ni bilo jno-vil v silnih bolečinah; kajti v J ozrl, ni videl ničesar več. Pove.goče razločiti od navadne skale, boju mu je divjak odsekal pod, dal je ljudem ta dogodek in glas Pozimi so otrkavali ljudje, ki so lehtjo desno roko. Bil je tako o čudežni prikazni je krožil od prihajali v cerkev, sneg s čev-zagozden med človeška trupla, ust do ust, ne da bi se bil kje ljev obenj in niso verjeli, da bi da se ni mogel niti ganiti —r in pojavil človek, ki bi mogel raz- ga moglo to kaj boleti. Le cer-je moral gledati, kako so Turki tolmačiti to stvar. Čas pa je kovnik se ga je ogibal in vse-pograbili Leno in uganjali ž njo potekal in je odeval s pozablje- lej, kadar je odzvonil, pomolil vse, karkoli se jim je poljubilo/njem sproti vse važne in nevaž- malce za njegovo dušo; potlej Ko so se je naveličali, ji je ne- ne dogodljaje. Toliko let je že pa je šel na grob nesrečne Lene kdo odsekal glavo, da je bila ta- minilo, da je bil cerkovnik zgrb1 (Nadaljevanje na 4. str.) ko razdejana njena lepota do zadnjega drobca. Ko je minila največja groza in' | je drhal oddivjala dalje, so se j | začeli polagoma zbirati ljudje a | bilo jih je tako malo, da so vsi lahko našli zavetje v senci ene same lipe. Cerkovnik je pove- | dal svojo zgodbo in vse se je čudilo, a sveta ni vedel nihče. Ko so pokopali mrliče, so se lotili dela in so nosili in zbirali skupaj razdejane reči ter razkropljeno živino, da bi se malo pripravili na zimo. .:.]||||||||||||[]IIIIIIIIIIIIC]||IHIIII!ll[]lllillllllll[lllllllllllllt]||||llllllll[]linilllllllUllllllllllllC]IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIt]llllllllllll[]lll>> STE LE STORIL! SVOJO DGiiNQST? I Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče. NE POZABITE da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi podpisi prejemnikov dokažemo. Polagoma se je začelo staro življenje po običajnem redu. Ljudje so delali in se množi- Mi živimo v dvajsetem stoletju in zgodovina nam jasno i h ,ter, 80 /?Pravljal1 *lako in da-, v , i jah desetino po postavi, da bi kaze, da m nobena stvar na svetu večna, da je vse minljivo. In! na ta način odvrnili od gebe je. kakor je padel mogočni ruski carizem in ž njim najbrutalnejša.zo božjo. Ko pa se je tretji- krat vrnila binkoštna nedelja, je videl deček, ki je bil še čisto brez greha, belo kravo, ki je imela čudno lep zvonec pod vratom. Pas, na katerem je visel, je bil rdeč, zvonec sam pa se je lesketal tako nebeško le- avtokracija na svetu, tako je mogoče tudi ,da pade zgradba, ki so jo postavili na pesek Pašič, Protic, Vesnič & Company. Razni Vuki in Brankoviči naj nikoli ne pozabijo, da zakoni narave še vedno delujejo in da je vsaka vlada nemogoča brez volje naroda. | SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim | potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, | in sicer BREZPLAČNO. Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in | opravljamo vse javne notarske posle. Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na: ! NEMETH STATE BANK IVAN NEMETH, Predsednik. | 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., NEW YORK CITY, N. Y. *iiiciiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii[]iiiii:iiii]!aiiiiiiiiiiti[]iiiiii!iiiiir]iiiimiiiii[]iiiiiiiiiiioiiiimiit![]iiiiiiiiiiiic]iMiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiiuiii!ii!!iiii[* Brezplačne preiskave in posvetovanja - ta teden 1 i ud &k r n" i V n^Hi lfniL V bližn'.i.h ,™esti.h. na st°tine viti. ne bom spreiel vašega slučaia. Mnogo moiih bolnikov ie ozdra- liuai, Ki trpuo radi kake zastarele, nervozne ali komplicirane bolez- . . , .. .. , . , -t.,. i, . , ... ni. ki potrebuje pažnjo dobrega zdravnika. Ako pridete v moi urad Vll° ?" meM' doc,m ,lm druE1 zdrayr,llkl- katere so obiskavali. niso ta teden, vas bom natančno preiskal brezplačno in vam naravnost mosrli ničesar pomagati: v resnici so poskusili vse "Raifine zdravlienia razodel, kai vam ie. Ako vidim, da vas sploh ni mogoče več ozdra- predno so prišli k meni. Pojdite k pravemu zdravniku - Ne bodite bolni. Že leta in leta zdravim akutne in zastarele bolezni moških in žensk. Ko me le enkrat obiščete boste takoj spoznali zakai dobivam rezultate v dosledno kratkem času. Jaz odstranim resničen vzrok in simptoni izginejo. Vsem bolnikom, ki prično z zdravljenjem ta teden bom računal mnogo mani, v resnici polovico manj. kot Navadno. Pridite danes ter zadovoljite sami sebe. Jaz špecijaliziram v zdravljenju novih in ^zastarelih bolezni kot so: krvnii kožni, ali ner- oglas, kadar pridete. vozni neredi, želodčne, črevesne in ledvične nadloge, tudi revmati-zem, bolečine v križu ali sklepih, glavobol, zabasanost. vrtoglavost, izpahki in katarh v nosu. glavi in grlu. Moje najboljše priporočila so moji nekdanji bolniki, ki pošiljajo k meni druge z vsakim dnem. Bolnikom zunaj mesta, se da točno pozornost, tako da se lahko vrnejo isti dan. Ne zdravi se nikogar pismenim potom. Prinesite ta hrbtni prodaji. 28. novembra je narod izrekel svojo zadnjo besedo in izvo- vse strani. Sneli so zvon in ga spustili na tla, pa so ga odpelja. so 3i na najlepšem vozu, kar lil svoje zastopnike v ustavotvorno skupsemo, ki se ima sestati premog^li 12. decembra. Natančni rezultat volitev še ni znan, ampak vse' Nekaj jih je šlo za vozom, REZULTATI ŠTEJEJO URADNE URE: Od 9. dop. do 8. zveč. DR. KENEALY DRUGO NADSTROPJE OB NEDELJAH Od 10. dop. do 2. pop. 647 EUCLID AVE. Vrata zapadno od Star gledališča 15L.1X*. CLEVELAND, O. i rata vzhodno on Bond's trgovine PRIDITE K MENI DANES. Razkrinkani Habsburzani SPISALA GROFICA LARISCH. HE EE S3 Tretje poglavje. V septembru sem odpotovala s starši v Goedoel-loe. Potovali smo iz pešte s posebnim vlakom in jaz sem prebila dveurno vožnjo v, istem oddelku, kakor moji konji, ki so bili jako nemirni in so se dali pomiriti samo, če sem bila jaz blizu njih. Cesarica nas je pričakala na kolodvoru; bila je na konju in še sedaj se spominjam, kako prekrasna je bila videti tisti jesenski popoldan . Vesela je bila, da me zopet vidi, in papa in mama sta bila zelo zadovoljna vsled njene očividne naklonjenosti. Goedoelloe je lovski grad na Ogrskem in last avstrijskega cesarja- Poslopje je velika, dolga, nizka zgradba, s kupolastimi stolpi; v njegovi bližini so veliki gozdovi, tik zraven njega pa neke vrste peščena goščava. Elizabeta nam je sama pokazala naše sobe, vendar ni večerjala z nami in jaz je nisem videla do drugega jutra, ko sem dobila sporočilo, da naj pridem v njene sobane. Teta Cissi mi je ljubeznjivo voščila dobro jutro nato pa mi je velela sesti. "No, Marija," je pričela, 'se'daj vidiš, da sem izpolnila obljubo, da te povabim semkaj. Ali se pa tudi spominjaš, da sem ti nasve-tovala, ko smo se ločili v Feldafingu, da bi ostala tukaj do božiča?" ' "Kako bi mogla to pozabiti?" sem Vzkliknila. Elizabeta se je nasmehnila. "Sklenila sem, da te bom še vse več videla. Tvoj oče je moj najljubši brat, tvojo mater ljubim in občudujem in želim za te storiti, kar največ v mojih močeh. Ali moja služba, Marija, ni l&hka, ofta zahteva več, kar navadno dekle ne more izvršiti. Ti si moje krvi in to dela mogočno vez. Moje dostojanstvo kot avstrijska cesarica ne more nikoli narediti pregrade med nami. Jaz ti bom vedno teta Cissi, ti pa boš vedno moja draga mala Marija, ki me je videla jokati in ni tega nikomur povedala." Stisnila mi je roko in nadaljevala: "Ali poslušaj, otrok moj. V Goedoellu je treba vsako uro v dnevu imeti samo eno stvar pred očmi: Ne govori o ničemur, kar vidiš ali slišiš, in tvoji odgovori na vprašanja morajo biti "Da" ali "Ne vem"." "Nameravam te popolnoma obvarovati vseh dvornih intrig in želim, da bi se čuvala moje dvorni-ce grofice F.—., ki je sedaj kakor vohunka. "Dokler se ne prične lov na mlade lisice, želim da bi obedovala in večerjala z ' Valerijo. Ljubi te, in prepričana sem, da se ne boš branila ugoditi otrokovi želji." ''Upam pa, Marija, da te nisem vznemirjala s tem, kar sem ti povedala," je pristavila nalahko. "Našla boš tukaj jako mnogo zabavnega; sedaj pojdi z menoj, razkazati ti hočem nekaj Goedoella." Elizabeta me je peljala z svoj mali zasebni cirkus, ki je bil natančen minijaturen posnetek velikega. Kakor mislim, mora biti v naši rodovini nekako nagnenja za cirkuse, kajti oče vojvoda Maksimilijan je imel v Monakovem cirkus, ki je v njem sam igral v neizmerno zabavo svojih sorodnikov; in kar se tiče mene, moram priznati, da imam neko ljubezen do žaganja. V Goedoellu je bil poseben cirkusov ravnatelj po poklicu in mnogo dobro izvežbanih cirkusnih konj, ki so se priučili vseh trikov visoke šole. Zale živali so bile to, in bil je v resnici prekrasen pogled videti teto v njeni črni žametasti obleki jahati na malem arabcu okrog kroga, dasi je bila to nekoliko nenavadna zabava za cesarico. Lov se je bil prvi dan pričel ob petih zjutraj, mi pa smo bili že davno prej pokonci. Peljala sem se s cesarico do sestajališča, kjer so nas čakali konji, od tam pa sva imeli pol ure ježe do kraja, kjer so se zbirali lovci. Grof Nikolaj Esterhazy, ki je bil vodja psov, in je bival v Megyaru blizu Goedoella, je pozdravil cesarica takoj ob njenem prihodu, mene pa je počastil z dolgim pogledom. "No, baronesa," je rekel, "ali se spominjate, ko /flfte me pred nekaj leti videli?" V hipu sem se spomnila temnookega jezdeca na Dunaju, ker mi pa robato vedenje grofa Nickyja ni bilo všeč, sem rekla hladno: "O, da vedno se spominjam ljudi, ki zijajo tako robato kot vi." Nasmejal se je in rekel nekaj s tihim glasom Elizabeti, ki se je nasmehnila, za tem pa nas je kmalu obdala množica gospodov, ki jim je bilo vsem na tem, da jih je cesarica opazila. Med njimi so bili Aristid Baltazzi, zali grof Elmer Louis Batthyany,sin proslule žrtve ogrske revolucije. Njegov oče, Louis Batth'yany je bil od cesarja na smrt obsojen, pa je utekel rablju s tem, da je sam sebe zastrupil v ječi, in potrta grofica je pustila sinova priseči, da ne bosta nikdar, pod nobenim pogojem govorila s Francem Jožefom. Cesarica je imela Batthyanyja jako rada; Elizabeta, ki je vedno koketarila z revolucijonarno stranko, je polastila grofa Elemerja Batthyanyja z mnogimi dokazi svojega prijateljstva. Grof ni nikdar pozabil svoje prisege, dasi je zelo pogosto videl cesarja na lovu, se ni nikdar na noben način odzval njegovi navzočnosti, in cesar Franc Jožef te odkrite surovosti nikdar ni štel v zlo; jaz celo mislim, da je še občudoval vedenje ogrskega ple-. menitaša. Ta je bil najzalši človek, kar sem jih kdaj videla; njegov otožni obraz ga je že sam delal zanimivega in romantičnega. Grof Elmer je bil zelo ljubezniv do mene; dana mi je bila prilika, da sem ga velikokrat videla. Pogosto sva jezdila skupaj in tekom teh prijetnih dni je najino prijateljstvo postalo polagoma podobno ljubezni. Neko jutro, ko sva jezdila pod orumenelimi drevesi, me je grof zaprosil naj se poročim z njim. Dati mu seveda nisem mogla nobenega gotovega odgovora, kajti moja dolžnost do cesarice mi je samo dovoljevala reči: "Ne vem." Bistri Elizabetin pogled ji je hitro razkril moj" skrivnost, ker na poti nazaj v Godoello me je čisto naravnost vprašala, kako mi je Elmer všeč. "Gotovo mi je jako mikaven," sem zajecljala. "Ali bi ga vzela ?" 'Oj', teta Cissi, tega mi ni mogoče takoj odgovoriti." "No," je rekla veselo, "skoraj bi mislila, da bi bila dobra možitev; ti bi lahko vplivala nanj, da bi *e sprijaznil s cesarjem. Verjemi, draga Marija, Elmef kot tvoj soprog bi bil očarujoč." "Zakaj pa?" sem vprašala. "Ti bi že kmalu vedela, zakaj, če bi se poročila z njim," je nadaljevala teta. Zaupala sem te zaupne opazke grofu Nikhyju Esterhazy ju ter ga vprašala, ali je bilo kaj strašnega v prejšnjem Elmerjevem življenju. Nikhy je bi' jako dobre volje spričo mojega vprašanja in je dejal: "Vedite baronesa, vse kar morem reči je to, ^ v Barthanynyjevi preteklosti ni nič strašnega. S**' mo njegovo zdravje je, ki mu zabranjuje ženitev-' Nato pa je postal resnoben in še pripomnil: '"Vaš® teta je silno sebična; ona Vas hoče imeti čisto sam0 za sebe in celo ako bi Vas jaz prosil za ženo, bi vas ona gotovo svarila pred menoj." Na lov smo zahajtdi trikrat na teden, da je bil" kaj prijetno. Elizabeta je bila na konju res krasna. Lasje so ji bili spleteni okrog glave, na glavi P3 je nosila visok klobuk; obleka se ji je tesno prilega'3, vsakokrat kadar je jezdila, so jo zašili vanjo. S«v1' lja ji je potem, ko je imela korzet oblečen, prisila leko na*nj; vzroka te čudne buhe si nisem mogla n1' koli raztolmačiti. Cesarica je nosila visoke čevlje z vrvicami in moškimi ostrogami; na roko si je P9' (Dalje prih.) DECEMBER 7th, 1920. " ^■iiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiii................................................................ ■paiSigiiiiiinonjiiDiiii I POLOM "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. kolone, ker jim je okolica zna- na. gniyuiuiiiiiiiiuuiminiiiiiiiiiniiiiniiin liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiifiiiiiiiiii "Vseeno," je dejal Jeau Mau-ricu, ko sta se vračala zlagat1 telečn jaka; šator, "trije vrli dedci so, če so .zlagal: In ko je Jean videl, da ne odgovarja, je skrivaj potegnil e-nega svojih dveh su'horjev iz nato se je mirno počasi sledil cesti, ki se vije poj Vsak strel je budil odmev v nje-Stonnski soteski med visokimi,govih prsih, dvigal ga in ga na-koparni. Na levi se dvigajo goli, j vdajal s kruto potrebo biti tam strmi grebeni, dočim se na poleg, biti tam, napraviti koneč. desni spuščajo gozdi po manj (Dalje) "Nekoga imajo za vodnika, to je gotovo," je izjavil nekda-nji eksekutor. Toda general že izza Vouzier sa ni več mislil na združenje tistih dveh nemških armad, s katerimi so mu — tako je govori —- trapili ušesa. In niti to se mu ni zdelo vredno, da bi bil ukazal predstaviti prostovoljni-ke poveljniku 7. armadnega zbo. ra> dočim so oni mislili, da govore z njim v lastni osebi. če bi bil človek poslušal vse e kmete in falote z njihovimi takozvanimi poročili, kmalu ne i bil mogel več storiti koraka J16 da se zaplete na desni in na evi v najneverjetnejše aventu-*e- Ukazal pa je trojici, mož, naj ostanejo ter 'spremljajo hodili štiri milje čez polja, da; "Na! nas obveste." [del . . . Mladi mož mu je pritrdil, in; pojedel." ker je tudi on poznal te kraje, se je strinjal z nimi; smrten nemir ga je mučil ob misli, da Prusi marširajo skozi dieulet-ske gozde na Sommauthe in Beaumont. Truden še preden vse je marš pričel, z gladnim želod, cem, srce v škripcih strahu, je bil sedel, in že v jutranjem polmraku tega dne je slutil, da mo. ra prinesti še strašnih reči. Obupan, da ga vidi tako bledega, je vprašal korporal očetovsko : Prihranil sem ti tvoj j krutih pobočjih. Solnce je zo- Svojega sem pravkar Ali se jim je še vedno samo stiskati okrog bitke, dotikati se pet sijalo in zelo toplo je bilo je s komolcem, ne da izstrele le postalo v tej ozki dolini, ki jo eno jtroglo ? Dan je napočil in 7. armadni je težila moreča samota. Od-j Kakor za stavo jih vlačijo v zbor je ostavil Oches, da odko- kar so pustili za seboj Berliere, j neprestanem begu takole okrog, raka preko Besace-a, kjer bi bi li morali nočevati, v Mouzon. Najprej je bil odšel tisti njih divizije; in dočim so trenski vo-! pasla na travniku. In vojaki, zovi s svojo dobro zaprego čilo "trudni in sestradani še izza vče- ki ga nadzira visoka mračna j že odkar je napovedana vojna kalvarija, ni bilo več nobenega! V Vouziersu so slišali samo stre. bivališča, srečali niso nobene ži-!ljanje arijergarde. V Oches-u strašni tren v sprmstvu prve! ve duše, niti ne živine, da bi se| jih je sovražnik obstreljeval le kratek hip, od zadaj. In oni naj gredo dalje, ne pa z brzim kora- opravljali pot, so se rekvizicijski rajšnjega dne, neprespani in j kom tovarišem na pomoč? Mau-— po večini prazni in brezko-' ristni, zakasnili, ponajveč v so. teski Stonne. Cesta se dviguje, vzlasti za selom Berdiere, med gozdnati- '"Ali ti še vedno ni bolje, kaj?i(mi griči, ki jo razgledujejo. 0- Mar te noga še zmirom nadleguje?" Maurice je odmajal z glavo. Njegova noga je bila v teh širših čevljih odločno boljša. "Torej si lačen?" ......-i i 'l"H"H"H"rrri"H"H"H"H"H"H"H"H"H"H"H"H"H"H"H"H"H"l i « 5jJt a<|llMllilH||B|M|||jH||||B|]||B||,]H]|,|H!,||a|,,|a|,,|B|,,|B||,|H|,,[B||||B[|t|B||,|B||||Hji,|a|I,||H|,,||||,,lB||,|B|,|]rr^4^ Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690 M John L-i. IMiHelicR SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. §j§ PODRUŽNICA: H Iti 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. IIIBliliMIII flllllBIIIIHIIIICII iiiaiiiMiiiHii • ■■■III iiiBiiiiBitiiBiiiiaiiiiaiii IIIBIII Bili IIIBIlIlk DELNIČARJEM S. N. DOMA. ,,Redna letna delničarska seja S. N. Doma se vrši dne 8. Decembra 1920, v lastni dvorani št. 3. PRICETEK TOČNO OB 8. URI ZVEČER. Vsi pooblaščenci društev in delničarjev, kakor tudi posamezni delničarji so uljudno vabljeni, da se gotovo vdeleže te seje, ki bode važna za na-daljni razvoj S. N. Doma. Pridite vsi. L. MEDVEŠEK, fin. tajnik. krog osme ure, prav tisti hip, ko sta se naposled odpravili tudi ostali dve diviziji, je prišel Mac Mahon, ves srdit, da najde čete tu, dočim je mislil, da so že zjutraj odšle iz Besace-a, odkoder je ostajalo do Mouzona še nekaj kilometrov poti. Imel je živahno prerekanje z generalom Douai-em! sklenila sta, da naj prva divizija in tren nadaljujeta marš proti Mouzonu, ostali dve diviziji pa naj kreneta na Raucourtsko in Autrecourtsko cesto ter prekoračita Meuso pri Villeru, da jih ta neokretna in počasna avantgarda ne bo ovirala. Zdaj so se torej pomikali proti severu, pod pritiskom naglice, s katero je hotel maršal imeti reko med 'seboj in med sovražnikom. Zvečer so morali biti za vsako ceno na desnem bregu. In arijergarda je bila še v Oches-u, ko je neka pruska baterija zopet pričela včerajšnjo igro ter z daljnega griča v okolici Saint-Pirremont-a oddala nekaj strelov. Izprva so po nespameti odgovarjali ogenj; nato so se zadnje čete umaknile. Do blizu 11. ure je 106. polk II ■ III! II III ■ jI iiiaiiiiBtiiiBii IIIBIIIIOII 111H11 l(B|ll|B|ll ii biii biii b111 biii ^"■IiiIbIiiIhIiiibii 111B111 lllBlIllBilllBII i Velika Razprodaja Razprodati se mora vse, do zadnjega kosa Razprodaja se Prične 7. decembra in traja toliko časa, da se proda zadnji kos blaga iz naše trgovine z modnim blagom in čevlji. Zaloga vredna $20.000 se mora prodati v teku 30 dni, ker potem se bodo porabili naši prostori v svrho druge trgovine. Na tej razprodaji ne boste videli nikakih pisanih cen, kajti prodajalo se bo za vsak denar, kdor da več! k Zatorej rojaki, vas uljudno opozarjamo na to razprodajo ker naša o-gromna izguba je vaš dobiček. Božični prazniki so tukaj in vi gotovo potrebujete obleke in obuval. Pridite1, k nam in za majhen denar boste dobili veliko blaga. Tukaj vam navajamo nekatere zbirke, izmed tisočerih, ki so vam na ponudbo napol zastonj: Jako velika zbirka žametastih in kobčinastih klobukov v vseh poljubnih barvah in velikostih, itroških kap, prazničnih in delavnih srajc, spodnje §j obleke v enem ali dveh kosih, delavnih hlač in overalls, in volneniR jopičev. Za dečke imamo zelo lepe suknje iz lepega volnenega blaga, velikosti od 2 do 6, jako lepe žametaste oblekce od velikosti 2 do 6, vso spodnjo obleko, nogavice, rokavice, žepne robce, jako pripravne za božična darila po 3 in po 6 v eni škatlji, svedre (slipover), velike in majhne predpasnike, spodnja krila flanelasta in konteninasta, blago na jarde in tako naprej. V obuvalih imamo raznovastne čevlje za praznik in delavnik za moške, ženske in otroke. Izvrstna zbirka galošev ali robarjev in over shoes na 4 zaponke ali na 8 gumbov. Izvrstni ženski čevlji v črnem in rujavem usnju V velikih merah. »ai Torej še enkrat poudarjamo: — Naša izguba je Vaš dobiček. PRIDITE IN KUPITE SEDAJ, KER S TEM SI PRIHRANITE DENAR. ULJUDNO SE PRIPOROČAMO VSEM ODJEMALCEM.. JACK BOBNAR nenasičeni, so se vlekli brez po-1 rice je gledal Jeana, ki je bil smrtnobled kakor on in ki so Se mu oči svetile kakor od grozni-ce. V prsih vsakaterega je u-tripalo srce, kakor da se zdaj-zdaj razpoči. Nastopil je nov presledek čakanja: častnik generalnega štaba je stopal po ozki stezi navkreber po griču. Bil je general Douay, ki je skrbipolnega lica hitel gledat, kaj je. In ko je on sam izprašal prostovoljni-ke, se mu je izvil vzklik obupa: tudi če bi bil zjutraj vedel o tej stvari, kaj bi bil mogel storiti? Želja maršalova je bila docela nedvomna: naj stane kar hoče: zvečer mora prekoračiti Meuso. Kako bi zdaj združil lestvič^sto raztresene i nv Raucourt napotene čete, da jih naglo vrže v Beaumont? Ali ne bi prišel prav gotovo prekasno? Že se ji bil moral 5. zbor v okolici Mouzona začeti umikati; jasno znamenje je bil grom topov, ki je šel vedno bolj proti vzhodu, kakor nesrečno neurje, ki se oddalujeta o dhipa do hipa. Z vzmahom besne onemoglosti ja dvignil general Douay obedve roki nad dolinamiin griči, njivami in gozdi razprostrtim v polkrogu naokoli, In ukazal je nadaljevati pohod proti Raucourtu. 153000 Waterloo Road. guma, srce prekipevajoče od topega srda. Takrat, nenadoma, ko so se bili pravkar ustavili pokraj ceste, je zagrmel na desni top. Vsak pok je bil tako razločen, tako poln in globok, da boj ni mogel biti dalje nego dve milji. Učinek na moštvo, ki je bilo na. veličano umikanja in razburjeno od čakanja, je bil nenavaden, vsi so naglo vstali ter pozabili svojo trudnost: zakaj ne marši-ramo? Hoteli so se biti, rajši si dati razbiti glave, kakor še dalje bežati v tem neredu, ne vede kam in zakaj. General BourgainjDesfeuilles se je bil baš podal na bližnji grič na desni, v spremstvu polkovnika de Vineuil, da razgle-data okolico. Videli so jih že tam gori med dvema gozdičkoma, kako namerjata daljnoglede; in adjutant, ki je bil z njima, se je kmalu vrnil s prošnjo, da jima naj pošljo prostovoljni-ke, ako so še tukaj. Tudi nekaj vojakov, Jean, Maurice in drugi, se je pridružilo za slučaj, če bi bilo treba kakšne pomoči. Kakor hitro je general zagle. dal Sambusa, je vzkliknil: "Kakšen proklet svet je to, s temi brezkončnimi griči, in gozdi? — Slišite! Kje je pravzaprav to, kje se bij o?" Sambuc, kateremu se Ducat in Cabasse nista ganila od strani, je prisluhnil in brez odgovora za trenotek pozorno razgledal široko obzorje. Tudi Maurice: ki je stal poleg njega, je motril pokrajino, ves zavzet nad dolinami in šumami, ki so se neizmerno razvijale pred njegovimi očmi. Bilo je kakor brezkončno morje z ogromnimi, počasnimi valovi; gozdi so škropili žolto zemljo z mračnim zelenjem in daljni griči so se pod žarom solnca •zavijali v rdečkasto soparo. In ne da bi se videl na jasnem nebu tudi le majhen oblaček dima, so neprestano grmeli topovi, kakor da v dalji divja naraščajoča nevihta. "Tu na desni je Sommauthe,' je dejal Sambuc naposled ter pokazal na visok grič, ovenčan z zelenim listjem. "Yoncq je tam na levi. Bijo se pri Beau-montu," je potrdil Ducat. General je mrmral gluhe besede. "Beaumont, Beaumont — v tej prokleti deželi človek nikdar ne ve . . . " Nato je dejal glasno: "In kako daleč odtod je Beau, mont?" "Svojih deset kilometrov, po cesti iz Chene-a v Stenay, ki gre tu spodaj mimo." Glas topov ni ponehal; zdelo se je, da se z neprestano rohne-čim gromom pomika od zapada proti vzhodu. In Sambuc je dodal: ''Hudiča, to je vroče! — Nadejal sem se in naprej sem vam povedal, davi, gospod general: to so gotovo baterije, ki smo jih videli v Dieuletskih gozdih. To uro mora imeti 5. zbor na vratu vso to armado, ki je prišla čez Buzancy in Beauclair." Napočil je kratek molk, dočim je v daljavi še glasneje grmela bitka. Maurice je stiskal I zobe; grabila ga je divja želja da bi vzkriknil. Zakaj ne marširajo topovom naproti, takoj, brez mnogih besed? Nikoli še IMMMiMtlW. ni bil čutil enakega razburjenja. Coiinwood, Ohio KONFERENCA SLOV. NAR. DOMA. Za konferenco S. N. Doma, ki se vrši v sredo dne 8. decembra 1920 so dosedaj prijavila sledeča društva svoje pooblaščence (enega za društvo in ene ga za člane delničarje): Carniola Tent Št. 1288 T. M. John Tavčar, Louis Mežnar. Carniola Hive Št. 493 L. O. T. M. Mary Babnik, Mary Kušlan. Dram. dr. Ivan Cankar: Josipa Terbižan. Clevelandski Delavci Št. 14 S. D. Z. Antona Abram, Louis-a Ekart. Delavec št. 51 S. D. P. Z.:— Alojza Kulovic, Johna Eržen. Dosluženci: Louis Virant, — George Kranjčič. Pevsko druš. Edinost: Johna Brečak, Leopolda Jenko. France Prešeren št. 17 S. D. Z. Johna Bukovnik, Petra Bu-kovnik. Glas Clev. Delavcev št. 9. S. D. Z. Johna Brodnik, Franka Bogovič. Sv. Janeza Krstnika št. 37 J S. K. J.: Franka Zorič, Johna Inti'har. Jugoslav Camp, št. 293 W O. W.: Johna Galič, Josipa Bre-zovar. Lunder Adamič št. 20 S. S. P. Z.: Jakoba Švigelj, Louisa Ora-žem in Johna Bernik. Lipa št. 129 S. N. P. J.: Fr. Smile, Ivana Avsec. Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J.: Ivanko Pavlin, Margareto Tancek. Napredni Slovenci št. 5 S. D. Z.: Andreja Tekavc, Johna 'Pir-nat. Naprej št. 5 S. N. P. J.: Josipa Skuk, Jerneja Rožanc. Primož Trubar, št. 126 S. N. P. J.: Franka DrganC, Mike Koss. Ribnica št. 12 S. D. Z.: Louis Oražem, Math. Križman. Sava št. 87, S. S. P. Z. Jakoba Kolman, Johna Turk. Slovenija: Franka Černe. St. Clair Grove št. 9 W. O. W.: Fannie Trbežnik Svobodomiselne Slovenke št. 2 S. D. Z. Alojzijo Cebular. Slovenska Narod. Čitalnica: Johna Steblaj. Srca Jezusa: Johna Levstik, Franka Baraga. Slovenec št. 1 S. D. Z.: Franka Osredkar, Antona Ogrinc. Slovenski Sokol,: Mike Koss, Franka Jerič. Slov. Soc. Pevski Zbor "Zarja" Leo Poljšaka. Slovan št. 3 C. D. Z.: Josipa Zakrajšek, Jakoba Javornik. Sv. Vida št. 25 K. S. K. J.: Antona Grdina. Vodnikov Venec št. 147 S. N. P. J. Franka Česen, Janko N. Rogelj. Slov. Soc. Klub t. 27: Avgu-|sta Komar. i Nekatera društva bodo še le na sejah, ki se vrše te dni izvolila zastopnike, vsled česar imena istih danes ne morejo biti prijavljena. Zastopniki in pooblaščenci so vabljeni, da se vsi vdeleže te konference. Nikogar ne sme manjkati, kajti društva in delničarji so jim poverili zastopstvo torej je njih dolžnost se vdeležiti te delničarske seje. L. MEDVEŠEK, fin. tajnik. SS1BBSSSSBSSSS / /,/ iz. ALERT CLOTHING ' CO. Na naši velikanski razprodaji moških volnenih oblek in su-kenj se vam bo nudilo najboljše obleke in suknje po $21.00. Ne zamudite naše razprodaje!. ALERT CLOTHING CO. na ST. CLAIR & E. 55 cesti. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. IŠČEMO 15 NAKLADALCEV PREMOGA Stalno delo; dobra plača; čista moderna "boarding" hiša ter boljša hrana kot v katerikoli premogovni kampi. Mi iščemo dobre moške; moške, ki so vredni dobrih plač; moške, ki želijo dobre življenske razmere; moške, ki cenijo dobro postopanje. Ako ste dober delavec in želite takojšnje delo se zglasite na M- -!&.» -..js 715 Prospect Ave. Soba 461. Vprašajte za MR. REICH VOZNI LISTEK SE VAM PLAČA. STRAN 4. ' 1 -v r—t- ' "ENAKOPRAVNOST" LOKALNE NOVICE — Dva lopova sta prišla včeraj okrog 7. ure zvečer v prodajalno slovenskega grocerista Louis Perneta, na 1142 Addison Rd., ter 'sta z revolverji v rokah prisilila lastnika, da jima je izročil $60 iz registra, nato sta mu pa še preiskala žepe, v katerih sta dobila $20, ter mu vzela tudi prstan, katerega je imel na roki. Obvestil je takoj po. lici jo, toda ta je tako zaposl jena pri iskanju kotličkov, da je izgubila že vsak smisel za lovi-tev zločincev, zato tudi ni misliti, da bi prišla na sled lopovoma. — V našem uradu se nahaja pismo pod šifro "Sreča", ki je prišlo v odgovor na neko ženi-j tveno ponudbo, ki je bila priob-čena v našem listu. — Pismo ima pri nas tudi Rezi Novak. — Še en dodaten stavski stroj (Linotype) je dobila te dni naše tiskarna, ker delo, ki ga imamo, je postalo že tako veliko, da ni bilo več mogoče izhajati s samo enim stavskim strojem. Tako rastemo in napredujemo, počasi sicer, toda s sigurnim korakom, kajti slovenski delavci v Clevelandu in drugod se zavedajo, da je delavsko podjetje kot je naša tiskarna neobhodno potrebno za napre. dek slovenskega delavskega živ-lja v Ameriki. — Podpišite še vi eno delnico za $10, in postanite solastnik podjetja! — Danes zvečer se vrši v Kun-čičevi dvorani direktorska seja Slovenskega Del. Doma v Col-linwoodu, on obenem tudi seja Waterloo kluba. Vsi so proše-ni, da se vdeleže te seje, ki ima ukreniti številne nadvse važne zadeve. — Članom dram. dr. "Ivan Cankar" se naznanja, da se je redna mesečna seja, ki bi se imela vršiti v sredo 8. decembra preložila na pondeljek 12. decembra, to pa radi konference Slov. Nar. Doma, ki se prične v sredo 8. dec. Člani so prošeni, da to vpoštevajo. — Na sinočni seji mestne zbornice je prišla na dnevni red tudi prohibistična predloga kon-cilmana Sulzmana, katere namen je bil spraviti kolikor mogoče veliko kazni, ki bi se jih plačalo vsled kršitve prohibicije v mestno blagajno. Prvotno je bila predloga zelo drastična in je bila suhačem zelo po volji., potem pa so ji kot so dejali su-hači, izruvali zobe, zato pa so se zarotili proti nji, in ko je včeraj prišla na glasovanje je pogorela. Ako bi bila sprejeta, tedaj bi bila kazen za kršitev prohibicije manjša kot pa jo določa Crabbejev zakon. —Ko se je v pondeljek proti jutru prebudil Jos. Frank, ki stanuje na 1 1 36 E. 62 St., je videl, kako se je neka črna postava, zibala pred njegovi moknom. Splazil se je iz postelje, nenadoma odprl okno ter s pestjo su-nil v čeljust nočnega obiskovalca. Ker pa ta le še ni hotel bežati, je Frank ustrelil iz revolverja, ki ga je imel v roki. Tedaj je ropar videl, da to ni več prazna šala, pa jo je popihal, kolikor so ga nesle pete. —Roparji so napadli v bližini St. Clar ave in E. 55 St. rojaka John Vokača, ki stanuje na 5518 Carey ave. Ko se jim je hotel iztrgati in zbežati, je eden ustrelil za njim in mu prestrelil levo ramo. Sedaj se nahaja v St. Clair bolnišnici. PREMOŽENJE NAD $400.000.00. Vložite denar po S% pri Slovenskem Stavbinskem & Posojilnem Društvu 6313 ST. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah. n Tiskovna Družba itoi American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastni je zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1 TEL. PRINCETON 55l i® ill! 6418 ST. CLAIR AVENUE. ■■■■■ —Plinovno vprašanje v Clevelandu je že toliko časa na rešetu, da človeka skoro glava boli, ko dan na dan sliši ista prerekanja, ne da bi prišlo do kakega rezultata. V soboto je predsednk plinovne družbe podal zopet nove pogoje, o katerih pravi, da s končni. Glasom teh pogojev je družba pripravljena skleniti kon-trakt le za dobo dveh let, ker pravi, da "ne ye, ce bo dovc plina za več časa,", in sicer po takozvani vzpenjajoči lestvici, glasom katere bi moral vsak odjemalec plačati za prvih tisoč kubičnih čevljev plina 50c, za na-daljni tisoč zopet več in tako dalje, najvišja cena pa naj bi bila $1 za tisoč kubičnih čevljev. Komitej mestne zbornice, kateremu je poverjeno plinovno vprašanje, teh pogojev sploh ne mara razmotrivati, zato je župan odredil, da se danes vrši konferenca, na kateri bo navzoč samo on in predsednik plinovne družbe. —Včeraj se je pričela obravnava proti George "Jiggs "Lost-einerju, ki ima baje brezštevila zločinov in ropov na svoji vesti. Zajet je bil, ko je on in še več drugih banditov pred par tedni poskusilo oropati banko v Bedfordu. —Vremenski prerok pravi, da nas bo danes proti večeru naj-brže obiskal sneženi mož. IZ URADA SLOV. DEL. DOMA Danes, dne 7. decembra se vrši v Kunčičevi dvorani seja Di-rektorija Slovenskega Delavskega Doma v Collinwoodu. Obe. nem je to tudi seja Watterloo Kluba in prošeni so vsi zastopniki društev, ki so v akciji za S.Del. Dom da se vdeležijo seje. Na dnevnem redu je za ukreniti mnogo važnega glede konvencije SI. D. D., ki se bo vršila 20., 21. in 22. decembra. Torej na svidenje nocoj točno ob 7:30. A. ZUPANC, tajnik. [Lgn 1M [M [M p m [M m M M n n |n 1 m ®i p M M M i i m Musi (Nadaljevanje iz 2. strani in je preklečal tam cele ure. 0-stali svet, ki je bil mlad in ne-poreden, je živel pa po svoje in se ni več menil za preteklost. Šele tisto leto, ko je cerkovnik umrl, je seglo čudno čudo po dolini. O binkoštih, v najlepšem poletju, je padlo snega ped na visoko — in drevje, ki je bilo vse v listju, se je lomilo pod težo kakor sama ničvredna suhljad. Vihar je divjal in neurje je gospodarilo po vseh koncih in krajih, da so se lomile skale v gorah. Tisti večer, ko so prej popoldne pokopali cerkovnika, pa je videla neka deklica, ki je tudi bila brez greha, rdečo kravo in za njo lepo, lepo žensko. Krava je imela za vratom bel pas in na njem je visel neizrekljivo lep zvonec. Šli sta počasi dalje, a kakor sta stopali, ni bilo nobene sledi za njima, čeprav je bilo vse zasneženo. (Dalje prih.) DECEMBER 7th, 1920. - ■II ...........................................................................................................i.................................................................. na i MALI OGLASI 1 BIIIIIIII 111 1 II IIIIIIIIIIIM i ODDAJO SE 2 čedni sobi za 2 ali 3 fante s hrano ali brez. — Zglasite se na 780 London Rd. Prvo nadstropje. A. Mrmolja. 299 BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane, izpahke, lišaje. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. ROZINE — ČEŠPLJE RAZNO POSUŠENO SADJE SCHUR BROS. & CO. 902 Woodland Ave. Ali trpite na slabem vidu, o- ■ česnih boleznih, glavobolu, ner- ■ voznosti ali na kateri izmed J mnogih bolezni, ki jih povzro- J čijo slabe oči? Več sto ljudi, katere sem jaz ■ ozdravil z mojo metodo, ne tr- J pi več na teh boleznih. Ako ste ■ poskusili že vse špecijaliste in ■ vas še vedno boli glava, oči. * itd., ne obupajte, seznanite se ! z mojo metodo, ki se vam, po- ■ jasni brezplačno. Dr. L. STARCE ■i i OPHTHALMOLOGIST 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O. Uradne ure: 10-12; 2-4; 6-8 ob nedeljah in sredah 10-12. ■ ■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■M SX!X*XjXiXi>®®(jX«X5X^ Rojaki - Pozor! Prodajamo DEBELE PRAŠIČE vsakovrstne velikosti in te-že, žive ali zaklane, ter jih pripeljemo na dom. Prodajamo tudi mast, kri in čreva. Kdor želi kupiti po zmerni ceni naj se o-glasi pri JOSEPH FIŠER Prodajalec živega blaga NORTH RANDALL Pokličite na slahko tudi po tele fonu — Ohio State — 284 G. ®S)® do 6. ure zvečer. Mnogo ponosa je že ustvaril Enakopravnost v Ameriki bivajoč'1* rojakom. Ali si pa rojaki tega Pr*' zadevate spoznavati. Pokažite to * tem, da ste tudi vi ne le samo Č""' telj lista, temveč tudi lastnik. K"' pite delnice in postanite njegov l#9'' nSk.