kT.iini slovenski dnevnih * <7 Z*dinjenih državah.
^ ?elia za vse Mo... S3.0C [ Ima lO.OoO s^rocnikov jj*

UM scenskih ieiave^ ? Amerik?..
E__
flLlfOM PISAJLNB: 4487 CORTLANDT.
J!	The oni? Slovenian da;
fi	In the tj cited Sn*^-/T>
•:	• M K
ff	issued every sraspb *
T	Sundays and Holidays ---------
faUred M lecond-CUM Matfr, leptambt H, ltO», g th. Port	g York, H. T. nte tha Art of flwfrf of Marah «, 117». TBLKTON FIIA1K1; 44TT *ORTLA»l
NO. 300. — ŠTEV. 300.
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 22, 1915. - SREDA. 22. DECEMBRA, 1915.
VOLUMB XIMl. LKTHIK XTili
RUSKE BOJNE LADIJE SO ZAČELE OBSTRELJEVATI VARNO, BOLGARSKO VOJAŠTVO PRODIRA PROTI ORAČU V ALBANIJI.
PRVI SPOPAD MED GRKI IN FRANG0Z1V BLIŽINI SOLUNA.
TUDI CRNOGORCEM NE BO PREOSTAJALO DRUGEGA KAKO R UMAKNITI SE V ALBANIJO. V ITALIJO JE DOSPELO VELIKO SRBSKIH POSLANCEV PESNIKOV IN UMETNIKOV. — SRBSKI KRALJ BO OBISKAL VIKTORJA EMANUEL A. — DVERUSKI KRIZ ARK1 STA OBSTRELJEVALI VARNO. — POROČILO, DA STA DEZERTIRALA DVA BOLGARSKA POLKA, JE NERESNIČNO. — NEMŠKI PARNIK "LEROS" SE JE POTOP L v MARMARSKEM MORJU. —
; Avstrija in Zdr. države.
i --
i Cela zadeva g-lede "Ancona" note se bo najbrže U3pesno rešila. — Avstrija se bo uklonila.
ZAVEZNIŠKA POROČILA
__ Bolgari proti Draču. London, Anplija, 21. decembra. 1/ zanesljivega vira se je do-znalo. da bodo Holgari in Nemei vdrli v Albanijo in poskušali približati m' albanskemu glavnemu mestu Drač
T i so.'
živahno obstreljujeta prist	»is-■•• Varno.
Varna leži ob Ornem	>r u.
samo nekaj milj južno o.l r	ru
s- boril*- } rati Turkom, so sestajale večinoma. iz avstrijskih in afriških vojakov. Indijski vojaki se, nahajajo v Franciji in se bore pro-	priobčeno.
Washington, J). C., 21. dee. —
Tukajšni vladi kropi so prepričani, da se bo spor. ki je nastal med Združenimi državami in Avstrijo plode potopa pamika "Aneone" dalo mirnim potom poravnati. — Avstrija bo popustila, kolikor h., v njeni moči in bo najbrže ugodila vsem zahtevam.
Ameriški poslanik na Dunaju je brzojavil državnemu department u. da je Avstrija že uvedla proti poveljniku podmorskega čol-na, ki je torpediral "Aneono". kazensko postopanje. Besedilo druge note dosedai še
Polentarji.
Italijani niso dosedaj ničesar dosegli, pa tudi ničesar ne bodo. — Primorci se ne dajo tako zlepa.
ske meje. To mesto in pa 1 r - ti Nemcem. — Ti ljudje so poseb ki leži pedeset milj bolj	n<> sposobni za poizvedovalno služ
sra glavni bolgarski prist an iš<-i bo. — v Ornem morju. Večkrat sc- je im-;
znanjalo, da mislijo Rusi dn i i! AVSTRIJSKO- NEMŠKO- BOL- noto- Dosedaj se še ni moglo doti. kjer se nahaja par v Bolgarijo od morske strani, GAR3KA POROČILA. |gnati, kaj sta sklenila.
Srbov. Albansko obalo stra-l^^ ^ Bolgarska pridružila j	--j Berlin, Nemčija, 21. deeembra
/.jO Ital.iui.ski vojaki. Par mo.-i.ih, Ne«nceni, in v t;. namen sp zbira	Anuria žren Koeve^a	if!rof Štefan Tisza je rekel neke-
Predsednik senatnega zbora, senator Stone iz Missouri, se je danes dolgo časa posvetoval z državnim tajnikom glede "Aneona"
.1»
bolgarskih oddelkov dalo na pot.
V Solunu j«- položaj neizpremt njen. Avstrija, Nemčija in Bolgarska se dosedaj še niso odlomile, či- bodo napadle zaveznike v grškem ozemljil, (irska vlada bi in- smela imeti prav ničesar proti temu, k^r bi Bolgari in Nemci ravno na tak način prekršili nevtralnost Grške kakor so jo zavezniki.
Malo volilcev.
Pariz, Francija, 21. decembra.
I lava sova agentura je dobila i/ Aten brzojavko, da se je. zadnjih drža vnozborsk ih volitev u-deležilo samo TIMj.OOO volilcev. — Dan preti volit vijo je dobil vsak volilee sledeči cirkular*.
Venizelos hoče vojno, kralj je pa odločno proti njej. Kralj v-pra.ša tem potom ljudstvo za svet. Aii hočete rešiti deželo? Ali hočete rešiti svojega kralja? Pridi-t« na volišče in volite!
ze po-j H Kusi veiike £ete v Odesi— ^e prejšnja poročila so uazauijala, da se ruske ladije gibljejo pr Varno, kar se je smatralo! Jot nekako pripravo za bodoče! vkrcanje ruskih čet.
Nemsko-nizozemska meti.
Amsterdam, Nizozemsko. 1. decembra. — Ker se od dne > dne veča število vojnih jetnik v, ki pobegnejo iz Nemčije na N ozem-sko. je sklenila nemška vida, da za gradi celo mejo z bode«' žico.
Stališče Salandrovo omamo. Curih, Švica, 21. decernra —
"Neue Zuerieher Naelirihten'" poročajo iz Milana, da je tališče Salandrovo resno omajan tako da se računa, da mora Saladra a kratkem odstopiti. A ko ods »p i on ne ostanejo v kabinetu tu« drug7 ministri, marveč pride «lo oblast* povsem novo ministrstvo, h tereg? zvestoba do četverozveze r bo tako izrazita kakor je seda. V po litičnih krogih dobiva straika, k" (odklanja udeležbo Italije na bal kanskih podjetjih, vedno .strejše oblike.
Arnnda gen. Koevessa. Berlin, Memčija. 21. decembra I "lu ,^snikar^emu poročevalcu, da - Armadi avstrijskega genera!	nG b° Preltinila diploma-
la Koevesa prodira uspešno v Or-1 ^^ ZVeZ Z Združen >m i dr*ava-nigori. 0. bo šlo tako naprej, sei \
bodo km:lo umaknili vsi Orno-1 v.,Amef.1«ka	^ sicer povzro-
gorei v lbanijo, "nezavzetna" Vel,k° raz^rjenost. na kako dežela bopa v avstrijskih rokah, i'sovra*nost ;«bema državama
Berlin, Nemčija, 21. decembra. Vrhovno poveljstvo avstrijske armade je izdalo sledeče poročilo:
Ob tirolski fronti se boji še vedno nadaljujejo. Dve sovražni stot-niji sta napadli naše postojanke pri gori sv. Mihaela pa so ju Avstrijci pognali v beg.
Rim, Italija. 21. decembra. — Pri Bovcu smo bili dospeli že v dolino Koritniee, odkoder nas je pa pregnala avstrijska premoč. — Boji pri Gorici se nadaljujejo. (Če Italijani pravijo, da so zmagali, je vsakemu jasno, da so jih naši stra ho vito nakresali. C*e pa pripozna-jo. da so se morali umakniti i>re< našo premočjo, znači, da izmed napadalcev ni niti eden ostal živ. — Naši Primorci ljubijo preveč svojo domovino (ne Avstrijo.) da b j pustili Laha kar tako meni nič te j bi nič zagospodovati v lepi Primorski. Italija ni še nikdar d«.ži-jvela takega poloma, kakor b v tej vojni. — Ta vojna bo zanje blamaža vseh blamaž. Op. tir.).
Zavezniške izgube.
Zavezniki so izgubili na Galipolisu veliko množino vojnega materija-la. — Londonska vest.
Turki v Macedoniji. Rim, Italija, 21. deeembra. — Neki milanski časopis je baje dobil iz zanesljivega vira poročilo, .In so v. Bolgarom in Nemcem, ki	Strašne nemške izgine,
hoe.-jo vdreti v prrško ozemlje, j London, Anglija. 21. d-uembra pridružili tudi Turki. Koliko je Harold I. Tennant, tajni! poslan-reMucc na tem. sc dosedaj še ni ske zbornice je izjavil dan s v par-dalo dognati.	lamentu, da so izgubili hemci dc
30. novembra 2,524,460 oož. Od Obstreljevanje Varne.	teh jih je bilo 484.428 mrtvih, o-
London, Anprlija. 21. decembra, ziroma tako ranjenih, da so vsled i/ Aten prihajajo poročila, ki poškodb umrli. 354.158 jii je bilo poročajo o prihodu ruskih ladij težko ranjenih, 24.674 jih je podit-. d bolgarsko obrežje. To poro- leglo raznim boleznim. 3^1.149 jih ,;ilo s,. j>-|asj.	pa pogrešajo.
Neka ruska križarka in dva Koliko je izgubila mornarica Ti.< p. dna rušil.-a, ki spremljata Hi se dosedaj še ni dalo dognati-vojaških prevoznih ladij, napol j- Angleži imajo primeroma male nj.-nih s četami, sta dospela pred izgube. Največ ljudi so izgubili bolgarsko obrežje in zdaj zelo pri Dardanelah. toda čete. ki sc
Izdelovalci slamnikov!
V četrtek, dne 23. decembra 1915 ob pol sedmi uri zvečer se bosta
vršila
dva velikanska shoda.
Prvi bo v Beethoven Hali, 210 E. 5. cesta, kjer bodo nastopili angleški in slovanski govorniki.
Drugi v Manhattan Lyceum, 66 E. 4. cesta, na katerem bodo govorili židovski in italijanski govorniki. Na teh shodih se bo razpravljala o
splošni stavki izdelovalcev slamnikov.
Delavci in delavke vseh strok siamnikarske obrti!
Zdaj imate priliko, da odstranite neznosne razmere, ki vladajo v .ši obrti. Zdaj lahko pokažete mo-' in dobro voljo, da so vaše želje za izboljšanje razmer iskrene in resne. Ne obtavljajte se' Pokažite svojim delodajalcem, da ste trdno odločeni, da ustavite enkrat za vse Jej pogubonosno tekmovanje na stroške vašega dela!
Na teh velikih shodih bomo predložili "v vaše odobrenie k »i l* v.htevamo od delodajalcev. Glejte, da se zagotovo udeležite teh bo
SLOGE r VaS ŽiV, jPDjske važn^ti! Pri^e i« pokažite svojo'silo
Ali ste člani Millinery and Straw Hat Workers Union? (' zakaj net Pristopite takoj v unijo.	' mste.
Ženski odsek unije ima svoje sestanke vsak nonedel^L->b pol sedmi uri v Beethoven Hali, 210 E. 5. cesta Gosna Flf tT^ Hloor je organizatorica tega odseka.	' pa £jl,a Keftve
BRAN1916fABITK NA VELIKANSKA SH0DA DNE 23. DECEM-
Xe Tgreih? svoje prilike! - Nastopali bodo odlični govorniki!
Včeraj so zavzele avstrijske čete več elo važnih strategičnih post o ja nI, vjele G00 črnogorskih vojakov n zaplenile precej \oj-nega ma^riala.
(rki in Francozi.
Berlin. Nemčija, 21. decembra.
—	Ra7.H)»3e in^d Grško in roed zaveznišimi četami postaja vsak dan bol. napeto. Vrhovno vodstvo grše armade noče pod nobenim pgojem izročiti zaveznikom Kai Burho, s katere je mogoče kntrolirati eelo solunsko prianišče. Ko se je včeraj približanj trdnjavi neki francoski ocelek in se ni takoj vstavil, so ;čeli Grki streljati nanj. Ko so (aheozi izprevideli, da ne morejo ičesar opraviti, so se u-maknili |
Bolirski generalni štab.
Berli Nemčija, -1- deeembra.
—	Bolirski generalni štab poroča sled«:
Londisko in pariško časopisje naztfija, da sta 11. in 14. bolgars polk dezertirala in se pridružt zaveznikom. Tozadevno porJo je od prve do zadnje besedic I popolnoma zlagano. — 11. bolitski polk je bojeval
pa niti misliti ni.
Skrivnostni požar.
Včeraj dne 21. decembra je za-čelo goreti v napravah tvrdke Corn Products Kefining Go. delaveev je bilo usmrčenih in tudi mnogo ranjenih pri eksploziji v enem glavnih poslopij. Takoj, j ko se je pripetila eksplozija, je začelo goreti, in na pomoč je bila poklicana požarna hramba in po licija, ker požarni odsek v tovarni ni mogel sam zadušiti ognja.
Za uzrok eksplozije se še n,-ve. V poslopju, kjer se je pripetila razstrelim, so izdelovali lep. — Plamen gorečih naprav se je moglo videti več milj daleč na neu-vorški strani reke Hudson.
Velikanska božična pošta.
Chicago, III., 21. decembra. — — Kakor naznanjajo tukajšnji poštni uradniki, je imela včeraj tukajšnja pošta največji promet v enem dnevu, namreč 800 ton.
Pravijo, da niso nikdar pričakovali toliko prometa s paketno pošto, kakor so ga imeli včeraj. Tudi ekspresne družbe naznanjajo, da se vedno bolj in bolj veča število malih paketnih posiljatev. V splošnem zatrjujejo, da je pro
.samo pti Srbom in se nahaja met te vrste letošn.-e praznike
sreče iaiveč krivo dejstvo da so zaht.ali zavezniki od Srbov da
Delavci vseh tovarn so naprošeni, da nazn^niio"! *°vormkl! (naj rej počakajo konca diplo-;j rad u u\iije 62 E. 4. cesta Ne«-York.	J"	tvr<'k vlmati,'jli podajanj, mesto, ..a o,

sedaj Prizrenti. "14. polk je pa tako nJesti! zaveznike pri Stru-mici, ga bodo še dosti časa pomnil
Protest.
Lontn, Anglija, 24. decembra. — Nizemska vlada zahteva, da ji moro dati Angleži nazaj vso pošto, itero so zaplenili ria par-niku ' oordam". Vlada je občnemu di vložila proti takemu post op ju odločen protest.
Srbi v Italiji.
Rim 11 al i j a. 21. decembra. — Veli k tštevilo srbskih beguncev vseh ijev. med njimi prejšnji člani rlamenta, poslanici, pisatelji i umetniki, prihajajo danza dnem ?mkaj iz italjanskib pri-staniš Bara. Brindisi. Mesine in Catatie.
Tih kralja Petra pričakujejo
vsak ip-
Dafso nesreče zadnjega časa zelo ogubonosno uplivale na zdrav priletnega srbskega vlada a, je vendar izražal željo, da obče Rim in svoje znance, ki jih in veliko število v Italiji. — ČV m bo dopuščalo zdravje, bo obisk, kralja Vietorja Emanue-la tetse mu zahvalil v imenu srb-skeganaroda za simpatije in na-
kloniaost.	... T4. t
Vsi Srbi, ki	prihajajo v Italijo. zdr ju jejo,	da je njihove nesreče laj več . , „ , „
zahteaU zavezniki od SrboN
bili ikoj napadli Bolgare, pred-
bolj živahen kot je bil druga leta.
Smrt v ognju.
Yorkton, Texas. 21. decembra. — Jahon Mave, njegova žena. sin in dve hčeri in neki otrok so naši včeraj smrt v neki goreči hiši, ki je oddaljena pet milj od tukaj. Policija išče s krvnimi psi po okolici, ker je mnenja, da so zakrivili to nesrečo zločinci.
Linčanje.
Macon, Ga.. 21. decembra. — Sinoči se je zbrala v Eastman. Ga. drhal razdraženega ljudstva, napadla jetnišnico. ugrabila dva zamorska jetnika ter ju linčala. Trupla obeh zamorcev so našli kasneje strašno razmesarjeni od neštetih krosrelj.
Umorjena zamorca sta bila o-sumljena od ljudi, da sta bila u-deležena pri umoru nekega trgovca, ki so ga našli včeraj mrtvega blizu njegovega doma. Trgovee je bil oropan, glavo so mu razbili z nekim topim orodjem in mu prerezali vrat.
Amnestija v Koreji.
Seoul, Koreja, 21. decembra. -O priliki svojega kronanja je proglasil japonski cesar Yoshihito posebno amnestijo ali pomilošče-uje, vsled česar je nastalo v Koreji veliko veselje, posebno med sorodniki in prijatelji desettisoč obsojencev, ki bocro deležni tesra pomiloščenja. Ze samo v državni jetnišnici v Seoul u. kjer se nahajajo samo tnožki jetniki, jih bo med 1~»7G jetniki 14t>6 ali popolnoma pomiloščenih ali pa jim bo kazen zmanjšana.
Novo finančno-politična smer v Italiji.
Rim, Italija, 21. decembra. — "Idea Nazionale'" poroča, baje z [dobro podučene strane. da je dobila vlada finančno-politicno smer, po kateri bo moglo zadostovati sedanjim in bodočim raznim zahtevam. Zakladni minister je predlo-[žil v zadnjem ministrskem svetu načrt svojega novega dalekovid-nega pa jasnega državnega knjigovodstva, kateri načrt pa se mora sedaj držati še strogo tajno.
Drobne vesti iz Italije.
Vojaški davek, ki ga hoče uvesti italijanska vlada, bo zadeval samo premoženja nad 40,000 lir; znašal bo, kakor je proračunje^o. okoli 150 milijonov lir. i — V Milanu so obsodili na 1 in pol meseca zapora nekega brzojavnega uradnika, ker je izdajal j uradne tajnosti. Svojim prijateljem je pripovedoval, da je položaj Italije jako slab, oficirji so obupani, generalni štab ne pozna krajev itd.
Berlin, Nemčija, 21. decembra. Vrohovn opoveljstvo turške armade je bilo izdalo včeraj sledeče poročilo :
Turške čete, ki operirajo ob dar-danelski fronti, so napadle IS. in 19. decembra sovražniške postojanke pri Anaforti in A vi Burnn. Sovražnik je po dolgotrajnem prizadevanju stopil v ofenzivo, tod;« opravil ni ničesar. Ko so se začeli zavezniki umikati, smo z vso silo navalili nanje in jih strahovito potolkli. V okoliei Anaforte in Avi Burna ni sedaj nobenega sovražnika več.
Turki so zaplenili veliko vojnega materijala.
Carigrad, Turčija. 21. decembra. — Uradno poročilo, ki je bilo danes tukaj izdano, se glasi:
Kakorhitro je sovražnik izpre videl, tla so vsa njegova prizadevanja brezuspešna, se je začel vkr-eavati. Mi bi ga zelo radi zasledovali. pa tega nismo mogli storiti ker je zavladala povsod zelo gosta m< gla.
London, Anglija, 21. decembra. Iz zadnjega uradnega poročila je razvidno, da so se Angleži in Francozi popolnoma neovirano izkrcali. Pri tej priliki so bili lahko ranjeni samo trije angleški vojaki.
London, Anglija, 21. decembra. Reuterjeva agentura je dobila iz Aten brzojavko, da se je v Mar-marskem morju potopil nemsk ;i parnik Leros.
Tehnika je zadnji čas silno napredovala. — Vodljivi zrakoplovi in baloni. — Rekordi.
no so bili lieni.
Beguncem se roma dobro jrodi.
popolnoma priprav-v Italiji prime-
Turčija in Nemčija.
Berlin, Nemčija. 21. decembra. — Iz Carigrada poročajo. da imajo Turki mnogo živil in drugih stvari, ki jih Nemčiji primanjkuje; ko so jih Turki ponudili Nemcem, so to ponudbo sprejeli. Edina zapreka je prevozno vprašanje.
Pred desetimi ali dvajsetimi leti si ni nikdo mislil, da bo tehnika v kratkem času tako zelo napredovala. Komu je prišlo pred leti na misel, da se bodo ljudje lahko vo-.zili tako z zrakoplovi po zraku, kakor se vozijo z avtomobili po zemlji. Vakega človeka, ki se le količkaj zanima za napredek, bo gotovo veselilo izvedeti nekoliko podrobnosti o zrakoplovih in o rekordih. katere so zrakoplovci dosegli. Posebno francoski zrakoplovci so se večkrat zelo odlikovali in so dosegli rekorde, katerim se je čudil ves svet.
| Opise raznih poletov je dobiti v letošnjem SI o vensko-Ameriškem Koledarju. — Poleg tega so v [njem tudi lepe povesti, znanstveni članki, kronika vojne, in razne druge zanimivosti. ! Koledar krasi trideset krasnih slik. — Onemu, ki ga naroči ne bode žal. Cena je malenkostna, samo 35 centov a poštnino vred.
Naročajte ga pri: SLOVENC PUBLISHING 00,. 83 Cortlandt St., New York, N. Y.
Grška in Turčija.
''Novoje Vremja" poroča: Turška vlada je izročila v Atenah spomenico o položaju Grkov v Mali Aziji ter je obljubila, da bo proti-grško agitacijo v svojem ozemlju energično zatrla ter prireditve protigrških izgredov v Aivaliju in Smirni ostro kaznovala. Tudi dobijo oškodovani (Jrki primerno odškodnino. Turčija izreka liado. da se bodo grško-turški odnosa ji v bodoče prijateljsko razvijali.
Politične diferenco .na Grškem.
Amsterdam, 21. decembra. — Kakor poročajo berlinski listi, po staja na Grškem ona struja, ki hoče mir in prijateljstvo z Bolgarijo in Turčijo, vedno močnejša. — Mnogi grški listi poudarjajo, da je doba bolgarsko-grskih nesporazumi jenj že končana. V grški javnosti pa tudi raste ogorčenje nad samovoljnim postopanjem entente v Solunu in razni časopisi zahtevajo, tla naj se grška vlada ne zadovolji le s papirnatim protestom.
Amnestija na Ruskem.
Kodanj, Dansko. 21. decembra. Ruski minister notranjih del, llvo-stov. je zastopnikom časopisja povedal, da je bila že nameravana delna amnestija, če bi bila ruska armada dosegla velike vojne uspehe. Vsaka amnestija je kt carjeve milosti. Radikalci so v zmoti, če mislijo, da bodo amnestijo izsilili. Kadar pride čas, da bodo rajske armade zmagale, potem car ne j bo odlošal s pomiloščenjem. Prej pa tega ni pričakovati.
Protest proti cenzuri.
Rim, Italija, 21. decembra. — Stanovsko zastopstvo italijanskega časopisja je vložilo oster protest proti cenzuri, ki mnogo hujše postopa nego po drugih državah, ki se nahajajo v vojni, tlači svobodo izvajanj glede na vojne dogodke in žali čast in dostojanstvo časopisja.
Pred vojno se je italijansko časopisje pogostoma zgražalo, kaka da je cenzura v Avstriji; sedaj je v resnici cenzura v Iialiji še hujša nego v Avstriji.
Burski ustaši.
Burski voditelji, ki so bili leta 1914 obsojeni veleizdajstva, so spuščeni na prosto.
London, Anglija, 21. decembra. — Gen. ( hristan De Wet, eden izmed voditeljev v južnoafriški u-staji proti angleški vladi 1. 1914. ki je bil obsojen radi veleizdeje v Blomptontein, v južnoafriški republiki, je bil izpuščen iz ječe in /njim drugih lib jetnikov, ki so bili Tudi obsojeni radi veleiz-daje. To poroča Reuterjev časnikarski urad.
Ki» so plačali svoje globe, so bili izpuščeni in sicer na njih častno besedo, da se v nodoce ne bodo nič več umešavali v politiko, da ne bodo pohajali javnih shodov in da ne bodo zapustili svojih domačih okrajev brez dovoljenja.
(Gen. De AVet je bil glavni poveljnik prostih državnih sil v burski vojni. Leta 1914' se je postavil na čelo ustaje v južuo-afri-ški Uniji in pa v zapadnem delu Transvaala proti Veliki Britaniji. Angleži pa so ga vjeli, postavili pred vojno sodišče ter ga obsodili. Obsojen je bil na šest let ječe in na globo 10.000 dolarjev. — Letos meseca avgusta se je poročalo. da je več ljudi iz raznih provinc prosilo viseomteja Buxtona, generalnega governerja v Južnoafriški Uniji, da naj izpusti na prosto gen. De We ta. Istočasno se je začelo tudi gibanje, ki je rodilo toliko sadu, da so zadobili prostost vsi nekdanji uporniki.)
Nezadovoljnost bolgarskih vojakov z Nemci.
Pariz, Francija, 21. decembra. Iz Rima prihaja neko poročilo, da se vedno veča število bolgarskih begunov, ki so naklonjeni Rusiji. Ti beguni pripovedujejo, da je čimdalje več vojakov v bolgarski armadi, ki že javno kažejo nezadovoljnost s svojimi nemškimi častniki.
Ruski prestolonaslednik pri armadi.
Berlin, Nemčija. 21. decembra. Kakor poročajo iz Stockholma, se nahaja v ruskem glavnem stanu sedaj tudi prestolonaslednik, ki je sedaj 1 ] let star in bolehen d^čko.
Pozor, pošijateiji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni i Italije, pošta gre nemo ti j eno pr» ko HOLANDIJE in SKANDINA VIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in doloma v PRIMORJU. — Za del i ISTRE, KRANJSKO V30 in enako spodnji ŠTAJER in druge notra-nje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih raa-merah.
Od tukaj se vojakom ne mora denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlja sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo sa njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Doma-stic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in ona osebe, kateri se ima izplačati.
O a n a :
ROJAKI POZORI
Ker nam letos nikakor ni mogoče dobiti PRATIK iz starega kraja, opozarjamo vse cenjene rojake |in rojakinje, da naj pridno naro čaj o naš Koledar.
K
10....
16____
20....
25____
30.... 35____
45.... 60.... 55.... 60.... 65.... 70....
75____
80____
85....
i'5 ... lUU 110____
.90 1.60
2.:;5 3.1 5 3.80
4	50 r> 25 r>
« 70 7 AM
5	15 8.85 9.60
10.33 11.05 11.75 12 60 13 20
13	95
14	fiO 15.95
K
130 ... 140.... 150 ... 160 ... 170 ... 180 ...
190____
200.... 250...
350 .. 40»)....
450____
600....
600____
700____
800.... 900 ... 1000,...
$
17.40
18. «5 20.30 lt.7a 23.20 24.65
2S 10 57.E 5 29.0 36.25 4.1.50 F '».75 58.00 65.23 72. nO 87.00 >01 tO 116.00 130.50 142.00
Ker se cene sedaj Jako spremi; njajo, naj rojaki vedno gledajo I naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKS] i Cortlandt St.. New Yc
---
—
GLAS NAHODA, 22. DECEMBRŽ, 1915.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Ov ned an.l published by the
SLOVENIC PUBLISHING CO.
«a corporn t ion.) FRANK SAKSER. President, I,« H is ItENEIUK. Treasurer.
«if ihe <*«»rrv>ration
!rt » f n 1 »«»ve officers: nit street. lionaitrh of Man-n. N< *• York City. X. Y.
i > .♦•!ja lisi AnierJko in ........................$.°,.00
t a .................... 1..T0
za nifi" N«'\v York. .1 /:> Hi« >!<• New York.
.. za V-* leto.........
.. pel Jpta...........
.v mleta.........
l.on 2.00
2.r»r»
l.Tfl
S7.Itaj:i vsak tiari In praznikov.
	•<; i	AS N A K O II A-
		V«.i. of the 1'eople")
lav		» ept Sundays an»l
		►- riuii.ni yinrlv K1.00.
	\dvc	rtUn^fit on ajitennnt.
-ti hiez |i<«<l('i>.a in uxrtaiosti se ne priolx'-ujojo.
,,r naj -e blagovoli iw^UJati po —
Money Oiikr. «.fmm. u.i>i kraja naročnikov pro-11 . <!;: <• nam tudi |»r*'j>nje bi-v;iHm> " 'znsmt. <la hitn-jo naj-iU iuo na-lovnlka.
. .r»i— :n in p«»Ailjatvani uar«*liU* ta naslov: "(i LAS NAHODA" ' »rtlandt St..	New York City.
T<
4»><7 I'ortlandt.
*mm
Poraz Nemčije,
a ,i
"us opazujemo vojaški in položaj Evrope, morama da j" Nemčija od dne do • svojemu porazu. Sieer iivhitra in negotova sodila bo konten i/id te rojit r j«* hrezdvomno. da je
/<- :<rr;i!;t svojo igro. iiihče v« ■ it e dvomi, da ija samovoljno začela celo Nemci .sami ne skri-i dejstva preveč, ker do da tega ne morejo. A j»- le, ker je bila docela •a, da se ji bo posrečilo svoje tekmece in si v rasu priboriti evropsko tudi svetovno nadgo-
NY
K Jo:* ji- zasledoval nemško ča-.t« kom zadnjih let pred >jnu in čital razne ra/prave o /nos;j vojne in koliko rasa da tem slučaju, je videl, •i zelo samozavestni. H > ► mnenja, da splošna evrop-vojjia ne more trajati dalj. >■•' * nekaj mesecev.Seveda so •p.-aii li ljudje taka mnenja vedno na prepričanje, da se nihče ne bi mogel ustavljati nemškemu o-ložju dalj časa.
i'rvi udarce j«- zadel Nemci j j • ji prinesel razočaranje, ko so .'" razbil nemški naval ob pošto f»t"nj« oih vrstah združenih Angle ■ ev in Francozov. Do Pariza, ki 1 m.-lili, da ara bodo zavzeli kar ^ ! ' kaj dueh, niso mogli, in s tem j-- bil poraz Nemčije tudi zago-t"v!j» i. Od tedaj naprej so nava-i i na druge strani, dosegli nekaj 15- pehov proti Rusom, a to je bilo ■ • zunanje. Niti Nemci sami ni-prevee nadeenjevali svojih u--prhov proti I{iisom. temveč so 1" hoteli s tem vzbuditi strah pri1 nevtralnih narodih, v upanju, da -<• jim pridružijo v boju proti zaveznikom.
'IV. »m časa so izgubili Nemci -koro v m* svoje kolonije, na kate-" so bili tako pom,eni in so pričakovali toliko dobička od njih.
Zdaj. ko vidijo Nemci, da ne morejo doseči nobenega odločil-
da je Nemčija res na poti svojega poraza in tedaj se bo začela za človeštvo tudi boljša zgodovina. I
K pohodu v Egipt.
Po mnenju vojnih izvedencev bodo izrabili Nornei zimski čas za pohod v Egipt. Po rajnih vesteh ^odee, nemški general pl. Goltz že zbira čete v ta namen. Pripravljenih že ima celo vrsto velblodov in oslov, ki opravljajo pri Turkih službo prevozne živine.
Pl. Goltz. sedanji glavni poveljnik prve turške vojske, je že p>~> slavil svoj glavni vojni stan v malem sirijskem mestu Aleppo. Tu je dobil od nemškega ee-arja in turškega sultana brzojavke, naj čimpreje začne s pohodom v Egipt in da naj čimpreje zavzame Sueški prekop.
Vojska, ki ji načeluje pl. Goltz. je oborožena z nemškimi puškami in topovi in načelujejo ji po večini nemški častniki.
V Mezopotamiji >o razrušili Turki angleške obrambne postojanke ter obstreljujejo zdaj njihove za kope.
Na pomoč Angležem sta prišla dva oklopna čolna, ki obstreljujeta zdaj turške postojauke z večjimi topovi.
Kakor kažejo vsi znaki, se hočejo Nemci Čisto privaditi v Turčiji in tarn udomačiti. Iz Nemčije je dospelo tja že nekaj sto nemških profesorjev, ki se bodo podali na razne turške višje Šole ter učili Turke tudi nemškega jezika.
G lavna stranka, ki ima zdaj moč v Turčiji, stranka edinstva iu sloge, je sklenila, da se pozove Nemce, da se udeleže zdaj Nemci vseh posvetovanj in vladnih sej. razven verskih, ki jim načeluje Šejh-ul-lslam.
Vsakdanje veselje.
j za
I za ves dan smer vsem mislim in
j čutom. Takih veselj sem seveda
| zaman iskal. A kmalu je duh pro-
.. . . .. .	, . .. .	.drl megle, ki ga objemajo, in spo-
\ neki tihi stranski ulic mesta 7nal g<?m marsikako veso]je? da je
L. živi priletna gospa, ki se zdi
.	, ,	bilo lepo in sladko, dasi s
I v:akenu'-. kdor -,0 POZIia- nAVzhe zanj še zmenil nisem, j njenim sivim lasem, kakor utrle
j sena mladost, ker "je tako popol
doslej
Dopisi.
Ralphton, Pa. — V tej naši stari naselbini se imamo ponavadi. Pred kratkim j>t;t ste poročila Filip 1 rošekovič in Pavlina Marinko. Na svatbi smo se prav dobro imeli; k temu sta največ pripomogla rojaka Alojzij Bizjak in Martin Korošec. Novoporočence-ma želimo obilo sreče! Pozdrav! Poročevalec,
Johnstown, Pa. — Dela se s polno paro. zaslužek je pa odvisen od prostora. — Pred kratkim je bila seja društva sv. Barbare št. 8, spadajoče v Forest City, Pa. Izvoljeni so bili: predsednik Fiv Smrekar, tajnik Josip Intihar, drugi tajnik Janez Tegelj, blagajnik Anton Jene. zastopnik Frank Slabe; nadzorniki knjig: Gregor Ilreščak, Josip Likar in Martin Logar; redar John Cerjak • bolniška nadzornika: Josip Ska rja. in Andrej Golob. — Vsem Slovencem in Slovenkam želim srečno novo leto! Pozdrav! — Josip Ir.-tihar.
Wuukegan, EL — Dne 2G. decembra bodo priredila tukajšnja združena društva, igro 4'Mojstri Križnika božični večer"*. Tem potom se ulj ud no vabi vse rojake in rojakinje, da se te prireditve zagotovo udeleže. 1'loge so dobro razdeljene in upati je. da bodo storili igralci svojo dolžnost. Tudi Santa Claus nam je obljubil, da nas bo ta večer obiskal. Stariši, pripeljite svoje otroke seboj, da jih bo obdaril z raznovrstnimi darili. Za razna okrepčiLa se ni treba nikomur bati. Torej pridite na Štefan j i dan vsi v Mat. Slano vo dvorano! Vstopnina znaša. odrasle 25 centov, za otroke pa 10 centov. — Dne 28. novembra so imeli zastopniki združenih društev zborovanje, na katerem se j sklenilo, da morajo ona društva ali klubi, ki niso v zvezi iu ki si hočejo izposoditi kulise, plačati •ha in da si na noben na- zanje tri dolarje. Kulise dajata v
:n n- morejo priboriti zmage nad ^ngl /a, k.' jih k it nevarne tek-
•	're na morju in v prekiuorski :<iv najbolj .sovražijo, so .<;•> 7 polagoma oglaš;it i in go-
oriti o miru. Seveda so š.» straC " < i"ii. počasi se bodo že spa
LetOvidi.
L'kljueeiio je, da bi kaka stran-a odločilno zmagala in to je za
•	s male narode najboljše. Sprva no mislili, da bi nam zavezniki ali svobodo in neodvisnost. Na
najem Frank Jerina in Mat. Iva netič. Ta dva imata tudi nalogo kulise, postaviti. Pri tej seji je bilo predloženo tudi finančno poročilo, ki izkazuje, da je $13.50 primanjkljaja. Upamo, da bomo ta primanjkljaj 7. lahkoto pokrili. Pozdrav! — Mat. Ivanetie, zapisnikar.
l.i-
nille likor iimo.
LISTNICA UREDNIŠTVA
K. — Človek se ne more poslu \<v ne verjame, vendar, zevati besed, katerih pomena ne poznamo razmere, lahko razume.
da je pričakovati od za-| Anton Simseč. — Ni mogoče, kov več koristi iu svobode. Uredništvo no izda nobenega kakor pa od Nemcev. Tudi mili- imena.
tarizem je mogoče uničiti le nn ta i A. Šuštaršič. — Da. vi imate način, če se ga iztrebi s korenino, prav. Trst ni bil Še uikoli italijan-ima svoj izvor v Nemčiji. j ski. To je bilo tudi najmanj h Bli/nja bodočnost bo pokazala, petkrat priobčert,o v našem listu
noma harmonična osebnost m vedno ta d ni ga. kar jih poznam.
Zadnjič sem jo srečal in nehote ici je ušlo nekoliko negalantno vpr?šanie:
"Kaj vendar počenjate. «o>pa. da ste kraj svoje častitljive starosti vedno tako veseli?'*
Gospa se je nasmehnila in potoni 7. nekako slovesnostjo rekla;
'•Vsako jutro, kadar se zbudim, preudarim najprej, kako veselje -mem ta dan pričakovati. i.n potem se veselim pričakovanega veselja toliko časa. da se uresniči."
Ta odgovor se mi je zdel takr it prav malo zadovoljiv. Tisti dan nikakor nisem pojmil. kako je mogoče, da bi človek, ki je že precej polnoleten, mogel doživeti vsak dan kako veselje.
"Kaj si morete res vsa ko jutro nekaj takega izmisliti, da se morete tega veseliti?" sem vprašal le napol resno in napol ironično.
"'O, daT'. mi je odgovorila priletna gospa. "Glejte, prav danes je bil dan, ko mi ni prišlo nič na misel, česar bi se mogla razveseliti. A rekla sem si. da se take dni vedno kaj nepričakovanega ztjodi in to me je spravilo v dobro voljo. In res se je tako zgodilo. Na hodniku sem pot resi a ti-čem. Vedno hodijo samo vrabci in izjemoma kak ščinkovee k meni na hrano. A danes je priletel kos. Slišite, gospod, kar povedati ne morem, kako veselje mi je napravi} s svojim obiskom,"
No, sem si mislil na tihem, č^ je vrabec ali kos pozobal tisto proso, je pač vse eno. Mene bi to pfič ne mog' > razveseliti, a. morda sem že tako blaziran, da takega nedolžnega, veselja ne pojmim. — Glasno pa se-m rekel stari gospe da je pač čudovito dobro ohranjena in da ima nenavadno srečen temperament, da ji obisk navadnega kosa napravi veselje.
A nekai vtiska je moral t;i ]> >-govor name vendar napraviti kajti spomnil sem se ga, te dni. ko sem bil tako slabe volje, da bi mi niti smrt kakega bogatega strica ne bila mogla napraviti veselja. Morda mi je ta pogovor klicalo v spomin tudi spoznanje, da naredi trajna slabovoljnost človeka slabega in krivičnega ne le napram tistemu, ki ga jezi, marveč napram celemu svetu. C"im večkrat sem o stvari premišljeval, toliko bolj se mi je dozdevalo, da sem stari gospe delal krivico, ko sem se ji v m i-lih posmehoval. Vedel sem, da je imela stara go spa mnogo težav, skrbi in bridkosti v življenju in da si je morala svojo dobro voljo takorekoč sproti priboriti s pomočjo tistih, vsakdanjih veselj. o katerih mi je pripovedovala.
Konečno mi je prišlo pravo spoznanje. Ne veselje samo, nego vsakdanje pričakovanje kakega veselja je dajalo stari gospe življenjsko moč in dobro voljo. Vsa ko veselje je minljivo: komaj je doživimo. že smukne mimo nas in zapusti malokdaj le količkaj traj nega vtiska. Veselje lahko povzroči. da zavrisnemo radosti, a vendar vpliva na človeka le kakor močno vino: ko je piješ, imaš veselje, a vinjenost mine in pride "maček"___
To sem spoznal minule božične praznike. Moja soseda ima troje otrok. Niso ne posebno živi. no posebno bistroumni, ne posebno prikupni. Skoraj pod mero so in nikdar se nisem zanje dosti zmenil. A v božičnem tednu so bili popolnoma izpremenjeni. Smejali so se kakor nikdar, šušljali in ugi-hr-li in oči so se jim svetile. Na sveti dan pa so bili zopet tihi in skoro čmerno so se baviii z darili, ki so jih dobili za Božič. In takrat sem bil na jasnem, da veselje samo ni nič. nego da daje človeku pričakovanje veselja, življenjsko moč in dobro voljo.
O j, moja stara gospa, sem si rekel. zdaj šele pojmim popolnoma tvojo filozofijo.
Sklenil sem takoj, da poskusim uporabiti recept stare gospe in da se bom vsako jutro vprašal, na kaj se smem ta dan veseliti. Prve dni je šlo težko. Človek je navajen, da se najprej spomni nepri-
Zdaj sem že navajen poiskati vsako jutro. Česar se bom veselil. Pričakovanje teca mojega vsak-o vesela, kakor nobena dfinjega ve,elja mi daje moe, da
iaglje in s humorjem prenašam sitnosti in težave življenja. Zdi se mi. kakor da imam zdaj za vse pojave drugo merilo; sitnosti in težave so mi zdaj veliko manje in laglje, kakor včasih, veselja pa j veliko večja. Jies, postal sem boljši človek. Če sem včasih kako knjigo kupil in pri č it an ju spoznal. da mi ni napravi i a veselja in da ni vredna denarja, ki sem ga zanjo izdal, sem bil slabe volje in sem se jezil. Če se mi zdaj kaj takega primeri, se le smejem. Včeraj sem se ves dan veselil- da srečam zvečer neko posebno čedno gospodično in ji povem smešen doživljaj odslovljenega njenega častilca in imel sem lep večer.
Da, moje prvo vprašanje vsako jutro je: česa se smem danes veseliti. kaj smem -danes prijetnega pričakovati. To mi vliva v srce neko toploto, ki je prej nisem poznal.
Priporočam to čudodelno sredstvo zlasti ženskam, katerim je Še več kakor možkim na tem ležeče, da so harmonične osebnosti in da morejo veselo gledati v življenje, ki je itak dosti prekratko, da bi si je smel človek greniti z bridkostmi in skrbmi.
Razne zanimivosti.
veljavna, ako bi Italija provoc^ rala napad na Nemčijo. :'Aeftet$-posten* meni, da četverozveza n^ bo silila Italije, da se udeleži baf-
kanske ekspedieije. dokler še upa; da se bo Grša vendarle udala njenemu pritisku. Italija zahteva za plačilo eel o Albanijo, kar je zopet proti življenjskim interesom Grške. Zato ni izključeno, da se (irska končno še ne pri druži centralnim državam.
Za kratek čas.
Slovens ko k a t o I i 2 k o
S
podp. društvo
Helena Keler ne veruje v uspeh
Fordovih mirovnih načrtov.
Kakor pravi Helena Keller, nema in slepa pisateljica in predavateljica. ne bo dosegel Henrv Ford s svojim mirovnim odposlanstvom nikakega uspeha, zato. ker je luiiijonarski izdelovalec opustil svoj prvotni načrt, da bi agitiml za splošen štrajk vo jakov bojujočih se držav.
Helena Keller pravi, da je vse. kar je treba storiti vojakom v za-kopih, da po mečejo 0»1 sebe puške in odidejo domov k svojim družinam ter se zopet lotijo korist-n.-ira dela, svojim vladarjem pa da voščijo vesele božične praznike ter srečno novo leto. ( e bi enkrat vojaki izprevideli. da morejo končati vojno na ta način prav lahko, ne bi bili prav nič voljni vrniti se zopet nazaj v zakope in trpljenje.
Ona pravi dalje, da spada Ford v isto vrsto z diplomati in politi ki. ki so napravili vojno. Prav ni kakega uspeha ne bo dosegel, ker ne bo dosegel onega, ki bi edino rodilo kaj sadu. namreč, da bi pregovoril vojak 4 same, !i M opustili bojevanje.
Vsaka vojna je rodila le mir. ki je bil nekako premirje in vsi mirovni dogovori v zgodovini so le dajali nove vzroke in prilike za zopet ne vojne. Čas je že, da se vrže na stran te umetne ustanovitelje miru in da se proglasi mir med ljudmi. (Je bi vojaki v zakopih na bojnih črtah enkrat mogli razumeti. da so njihove zmage le zmage njihovih vlad in vladarjev, da pa so njihove težave in nesreče njihove lastne, tedaj bi odvrgli svoje orožje ter se nehali bojevati na povelje častnikov ter višjih državnih uradnikov, ki stoje za njimi.
Vtaknili bi svoje roke v žep ter odšli domov. Ce se cesarji in carji, predsedniki in kralji ne sporazumejo radi mej in drugih malenkosti, tedaj naj se stepejo med seboj sami. —
Da si nema ter slepa, odkar je bila stara 19 mesecev, si je Helena Keller pridobila nenavadno izobrazbo vsled nenavadne požrtvovalnosti svoje učiteljice, ki ji je posvetila vso naklonjenost. Danes se zanima že za vsa važna v-prašanja ter se more precej do-?-ro govoriti in predavati. Pc svojem mišljenju je soeijaiistič-nih nazorov, ki se tudi odražajo v njenih izvajanjih, ki smo jih na vedli zgoraj.
Patrijotično.
Učitelj (vodivši otroke na izlet v hribovje: ; "Otroci, jaz menim, da je iz teh skal doli padel naš knez!... Ako sedaj tu mimo pride, kličite mu: "Nn zdravje!" Ste razumeli?"
Dobra družba.
"Ali je sodnikova vdova re? tako dobra družabnica. kakor sr o njej pripoveduje . *'
"Seveda! Saj j- bila že dvakrat kaznovana zarodi obrekovn^
I
Nekolegijalno.
Sanitetni svetnik: "Ali s.-kaj važnega pripet lo po mojem odhodu?"	J
Namestnik mla» i zdravnik): "Dva. bolnika sta '.i čas umrla, med umi bogataš y.latorep." l
S:i n it et n i svetnik: •" O tega 1» i pa že lahko pustil žveii!"
i
Politikai.
A: Čil dno, čudiu. ti Prineeti. preje si bil strasten preklinjale-?,! v>e si preklel, nebo p zemljo, in zemljo in prav nič v rova!, danes si pa čine!"
Prineeti: "Glej, čai se spreminjajo. Pri prejšnji h3i so me že
Spring. Wfa.
2A ŽEDINJENE DRŽAVE SEVERNR AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
porirano dne 21. ;anu«rj» 1902 t državi Pennsylvania.
'JLAVNI URADNIKI;
r^lV	PETEfiNEL. Box 95, Wlllock. Fa.
n	l	KAROL ZAI-AK, Box 547, Forest CltJ, Pa.
Ta1n«^P 1Se,iDlk: L°ULS TAUCHAR, Box 835, Book Spri, te^AN, box 707. Forest City, Pa. i * OSšOLIN, Box 492, Forest City, Pa. MA?T1N	527. Forest City. Pa.
Pooblaščenec: JOSIP ZaLaK, 1004 North CUlcaSo Bt.. ioJi.t, IU.
TSHOVN'1 ZDBAVNIft:
kakl ja i vjcc. woo OUicago su Jollct. ll
NADZORSI ODBOR:
pW^lDlk: laNAC PODYASNIK. 47M Hattleld St., Wrtaburah. Pa L nadzornik : .1. »h.n TORINO, Boi 822, Forest City, Fa n. mineralu: FRANK PAVLOVČIČ. Itox 705. CotemaaglJ, Pa UL aacsomlx ANDREJ SLAK", 7713 Ittler Ave.. Ctev^iand. Obi*
rOBOTM ODBOR:
l^i^ltili: martin o-šrežan. Box 72. F-a«t Mineral. kmii L >rotD!k: .martin STEFANOiC, Bor IS. rnukiln, EL pc-romJk- illliaf.l KI.OPČJČ. Dayton Ave, K F D 1
field. Detroit M.'cli
IJPkAVNI ODBOR:
PreCtwtslk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No Si, Bo« II*.	o
L oprtvulk: ANTON DEMŠAR, Box 135. Brougnton, Pa 1L crrftTDlk: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, P).
Dopisi caj poeiljajo I. tajniku Iva« T tik »a, P. O. B<jx T»7. Tsntt Oty. Penua.
Droštveno »laslJo: "C L A S NARODA"
SPLOŠNA GLASOVNICA ZA POSTAJO ŠT V.......
-le Inkoj po sprejenm dobivati bol
....	, Postaja štv. IG v Willoek. Pa., je predlagala, da naj o-dan*
predsednik cerkvene ob- t< T -len xn stran 19 teh pravil neizpremenjena in'da se j.
oiicene k a še sledeče.
— Kateri hoče plačati samo c-n dolar vstopnine, se sprejme v , . .	. .	.. d^airvo. Plačati pa mora vse prispevke kot so navedeni v točki stv.
skoraj vsx spoznali m^ zaupal., j . Y1.]i0V1]e?a zdravnika lioc in za knjižico 25c. Tak član je opra-zato .e moram seda.Jpokazan v vii.:I takoj po spi,,(..IllU v uštvo do osmrtnic, za kolikor s,- za drugi lin-., da mi VSii.se pieh o-	tlo bolniske podpore je pa opravičen .šele 90 dni po spre j-
stali kaj zaupajo. S.J ves, ga le	dništvo om. pa
od upanja z.v.m!	jnilB podporo, je .elj^v n člen XII.. točka 1.
Pri sodnijil	j nia]
rf-Hlnik (zatoženeni :i£,Vi torej: zaniknjete, <la ste vi a-ti človek,! katerega je priča o: 1 večer vi-' dela?"
Toženi
Priča: saj vas baku!"
Toženi (jezen): t;Ciyi hudob-niea, dokazati hočem Ida krivo P'v1" pričat"! Jaz sem bil »i. ali odi
* 1	1	" at
-akat ilne.
90 dni za podporo.
meseca
I
'Odločno!"
"In vend at e vi bili !
klo-i
z op
poznftd po
To naj se prida zategadelj, ker so nekateri voljni pristopiti ■ pristopnino in so voljni
Glasovalo se j" na seji
leta................
Zr. predlog je glasovalo članov:...............
Proti predlogu je glasovalo članov:................
š tem potrjujemo nižje podpisani društveni uradniki, da se j • pravilno glasovalo in da so številke glede izida volitve pravilno 7S\-
takrat sem bnke!r>
xclo-
■P
predsednik: tajnik;
Dobro mnenj
Gospod (kateri je p'4ostre.Št" kn poslal gospodierl šopek):' "Ali vas je gospotličn«"pra.šala,' kdo ji je poslal tsopekj	j
Postreže e k: 4 ■■ ITm. .. I.. . bila I,a*7
i • Ii - . P»v'03i ]e mnenja, ako nn ri.Rd šopek . T .	....	, , ., .	,	, .
j	, , - i . meal iat se posije glavnemu predsedniku, druga glavnemu tajniku,
gospod s TM>dolgast)m leumnim .	. 1 .J ® , .	rM ' • ° - , , /
. ?)	i tretje naj pa brani postaja sama. Glasovnice naj bodo poslane v
ji	.J glavii urad najkasneje do 15. januarja 1916.
v.<*ir zani-| -
£ bratskim pozdravom.
............................ zastopnik.
?OZOR! Vsaka postaja dobi tri glasovniee, na vsako glasovnico pa zapiše natančno število, koliko članov je glasovalo za in koliko članov je glasovalo proti predlogu. Ena giasov-
Gospod: "To ste kali f!"
Postrešeek: '' Gotov!| ^n j vendar ne smem izdati
s-ji.fi
Dež in sneg*.
Nepremišljena kr a
Prvi slikar: "Zakaj naklonjen b orzi j ane u mu?"
Drugi slikar: ".Movi ne razume o slikah, al vendar le!"
Slovenski slami arji.
vas.
IVAN TELBAN, tajnik.
na tako
ipinske- jlam p
NAZNANILO.
Te it potom naznanjam članom društva Planina št. 14 S. D. P. in Drižbe v Johnstown in Mox-
rav nic upi jih
Med delavci slamnika je v zadnjem času zavrel vo in živahno življenje, se organizirati v stroko nizaeije, ker so izprevid bodo le tedaj upošteva jalei, če jim bodo predi« zahteve vsi skupaj.
V četrtek, dne 23. de< vrši velik shod in tedaj ki so zaposleni pri slai
obrti, priliko, da se pc tvore
svojimi organizatorji o bsoluei-jah, ki jih bodo stavili « odajal-eem.
Pred nekaj leti so dolji siarn-nikarski delavci svoje plačano, počasi pa so jih rabljevati, tako da so post znosne razmere. Slamnik
obrti isto liO-ičeli so or gada j ili deloda-i svoje
ibra se njo vsi. ikarski
"Times" poročajo iz Milana:'(ieLki so se podražili, a d iv Dež in sneg vidno otežujeta opera- |začeli plačevati manj in cije na tridentinski fronti. Po go-Ij^ta ]Pta
rah je 17 stopinj mraza. Strelski jarki ob spodnji Soči so pod vodo.
leta do leta.
Zdaj je prilika, da nast di slovenski slamnikarji žejo, da so edini z drugin nostmi in da razumejo p
lo tudi i eel i iz.
i že ne-ski
ee so ao.i od
m. Pa., da se vrši dne 2G. cie-eenbra gla\ma seja. pri kateri bomo volili nov odbor za leto 191 (). Pri zadnji seji je bilo sklenjeno, da se mora vsak član udel« žili in ako klo izostane, bo moral plačati v društveno blagajno; izvzeti so le bolniki ali oddaljeni •"lani.
Z bratskim, pozdravom (21-22-12 Josip Glavač, tajnik.
HARMONIKE
bodisi kakršnakoli vrst« ludelojera i* popravljam po najnižjih oc-uaL, a dalo trpežno in »anesljivo. V poprav j tanealjlvo vsakdo poSlje, ker sera ir nad 18 let tuiaj v t<m poal« in seda. v svojem lastnem domu. \ p^r<i»vei vzamem kranjske ka^or vse harmonike ter računam ro delu fca koršno kdo sahteva bre« oada'JrJi vprašanj.
JOHN WENZEL. 1117 K*xt	St..
PRODAM
n'.! zamenjam svojo lepo hišo in
saloon v Oglcsbv, 111., za farmo.
Več s.- poizve pri lastniku: Lou i s 'i re go r i c h.
\l. F. I). 24, Box 53, La Salle, 111. _(21-23—12)_
Rod bi izvedel za naslov IGNACIJA S M IT. FR ANKA GROBI: LNIK in FRANKA P>OP>K-DER. Pred enim letom smo bdi skupaj v Cleveland«. O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njili naslov, da ga mi javi, ali naj se sami oglasijo. — Anton L'poh, l»ox 533. Primero, Colo. _(21 -23—12)
Rad bi izvedel za naslov svojih dveh prijateljev FRANKA MARTI Nt TG, doma iz Dolenje Košane. in NIK A NO VIČ', ro-dom Hrvat. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Joseph Obreza, :!3o Reebge St., 3Iarquette. Mich.	. (21-23—12)
jetuosti minulega iu skrbi novega Zakaj ne mara Italija na Balkan.
dne. Že zaradi tega mi je bilo tež- "Aeftenposten" domneva, da se korist linijskih organizači ko najprej razmišljati, ua kaj se Italija radi tega ne mara udeleži-ibodo dosegli, da jih bodo dotieni dan veselim. Najprej sem ti balkanske ekspedieije, ker ne'poštevati delodajalci, pa t seveda mislil, da se mora prime- mara priti v direkten konflikt z gi
....... ' ---- ----- t--"-"- ----f T	-	jo irmenjamo =a novo al. poprav,™	--- vrnemo denflr_ ^ c.njule tr.ta !« ,
rit, kaj velikega, kaj posebnega, Nemčijo. Tudi ima Italija pogod- Zatorej — vsi v unije irmnogo	14K"^
kaj izrednega, da bi moglo dati bo z Ruiuunijo, ki bi postala ne-'uspeha!--	___M _ t ^^CO.", Dep. 146 St Louis, Mo.
>JJ0 tu-poka-narod-nen in S tem tfeli u. Ii dru-
pozla-cena
ELGIN•»WALTHAM« $6.45
V cell Ameriki ni dobiti boljših in lepših ur kakor so 14 K. pozlačene ELGIN ali WALT HAM, jamčene /a 20 let. Regularna c-ua je $25.00 in več. Da vam .l..kaZemo, koliko lahko prihranite ako kupite naravnost pri nas. naredimo to posebno ponudbo; ako nam pošljite t:i oglns in \r.i 20 centov depozita, hočemo vam i>oslati takoj po pošti ali ekspresu na o-jrlod 14 K. pozlačeno ELGIN all WALHAM raožko ali žensko uro. s tremi pokrovi, bogato vrezano, naj-u o ve j Sega kova. ki se jih prodaja po $25, toda ml znižamo tvomiško ceno na $6.45 in damo vam Še zastonj elegantno verižico R priveskom. Ko dobite uro ua dom iu Vam je vseč, potem plačate Se primanjkljaj Te ure so jamčene za 20 let in med t£m Ca-
ikom .n i«. •	, .av moia-conj zahtevamo le. d* nmm poiliate 20 c«a w x /i -o \
jo isnaenjamo sa novo ali poprav imo za-tu.jj	■----»-"---j--—■
« ati de-•U WAL-
T
GOS RAKO-reS, 22 T®CEMBT?X, 191.1 "
Angleži se pripravljajo na velik polet.
Nevaren položaj Grške.
insc
tVU'
nikom St. Paul se jo vrnil ( ije v Ameriko G. O. Koza st opni k tvrdke za izde-letaluih strojev Curtiss Com}1 sny ter je povedal, da dela angleška vlada elikansk-; p"';ra-za velikanski polet na nemška m. sta in Kruppove naprave. V ta namen si je ustanovila Anglija . i k«. zručuo h rodov je, ki sesto ji i r devetnajsterih raznih vrst I-tal. od malih, lahkih letal, pai do .likih zračnih križark.
To brodovje izpopolnjuje z ne-j /nunsko hitrieo. Kobinson pravi, da se j.- mudil v mestu lleudon.. londonskem zračnem opirališču. kjer je nadziral in sestavljal le-j tala, ki jih je naročila angleška vlada v Ameriki. Največji letalni -troji so oni, ki jih izdelujejo v Buffalo. N. Y. in v Toronto v Kanadi.	1
Mo/uosti zračnega poleta naj Essen in Kiel v Nemčiji so raz- ■ pravi jali z nekim visokim častni-[ kon, kraljevega angleškega zračnega oddelka, ki se mudi sedaj v tej deželi. Ta častnik je rekel, da zračno brodovje, s katerim mi li-jo napraviti ta velikanski pol H »ie bo sestajalo iz 15 ali 20 tnal'h letalnih strojev, s katerimi so v ..udnjih mesecih napadali skoro vsak dan. Ti manjši poleti so bolj \ «vrh o poizvedovanja in nagajanja sovražniku, kakor pa v svr-Uo kake znatnejše škode, d asi se tudi to doseže pogosto. posebno, kadar s«- posreči uničiti kake važne železniške postaje in železniške naprave.
Veliki zračni pohodi pa, ki jih pripravlja angleška vlada, bodo dosegli svoj cilj v enem udaren. I 'trd be, ki jih bodo obiskali, bodo uničene naenkrat in učinek velikanskih bomb. ki jih bodo metali, bo večji, kakor pa učinek velikih nemških 42 centimeter-skih topov. Ko bodo vojaška letala opravila svoj posel, bo za njimi samo uničenje in razvaline.
Zračno brodovje bo obsegalo baje fiOO velikanskih letalnih strojev, od katerih bo nosil vsak po ,V>(H) funtov razstreljiva. Ta r.tzstreljiva pa bodo sestavljena i/ kemikalij, ki imajo na jstrašnej-
Kakor naznanjajo, bodo posamezni oddelki obstajali iz dvaj-s, tih letal. Zračne križarke, ki bo do nosile teške bombe, bodo o-prendjene z brzostrelnimi stroj nimi topovi in pred njimi bodo plavali posamezni lahki stroji, ki bodo vršili poizvedovalno službo, i r preiskali ozračje pred njimi t^ r sporočili zadej sledečim stro-* in o razmerah spredaj. To bodo dosegli s pomočjo brezžičnega brzojava. s katerim so že sedaj opremljena skoro vsa letala na zapadnih bojiščih. Posamezni oddelki bodo začeli svoj polet v presledku petih minut.
Ko bodo stroji enkrat v zraku, bodo napravili bojno črto, ki bo dolga eno miljo ali več in v tej obliki bodo odpluli k napadu. Ko se bodo približan do trdnjav, ki jih mislijo uničiti, se bodo dvignili veliki stroji kakih 10,000 čevljev visoko, manjša letala pa h* toliko visoko, da bodo varna pred obstreljevanjem iz topov.
Potem pa bodo začeli me ui bombe iz najhujših rastreljiv ur. kraje pod seboj in ko bodo zmetali že vso zalogo, bo prišel naslednji oddelek, ki jih bo vse skuDaj okrog "J"). Vsega skupaj bodo spu siili na ta način kakih 7,000 oomb na sovražne utrdbe.
Ker bodo uporabljali po 2 .0 funtov težke bombe, si je lah;.) predstavljati, kako uničuj >č bo učinek, ki ga bodo naredile. T.'-vedenei pravijo, da bo učinek nekaj strašnega. Seveda ne pričakujejo, da bi so vsi letalci vrtali brez vsake škode. Računajo, da se bo ponesrečilo od 5 do 10 odstotkov letalcev, a to je le mal>* škoda v primeri s Škodo, ki jo bodo napravili sovražnikom.
Pravijo, da pripravlja tudi Francija nekaj podobnega. Reve da je treba počakati, če bo to res. ali pa če bo ostalo le pri besedah, kar se jo še ponavadi zgodilo.
Grška je skoro prenapolnjena s krščanskimi begunci — po večini Grki — iz Male Azije. Sodijo, da se je zateklo že najmanj 200.000 kristjanov iz Male Azije na Grško in njene otoke, boječ se morebitnega klanja s strani Turkov, kakor se je to zgodilo 7. Armenci. — Grška je za Grke iz turškega cesarstva isto. kar je Rim za katoličane, Meka za Mohamedance in Palestina za Žide. Štirje milijoni Grkov v Mali Aziji se ozirajo v Grško kot svojo edino zaščitnieo.
Zato se ne sme preveč grajati Grke, da se obotavljajo stopiti na stran zaveznikov, ker se boje, da bi se kaj hudega zgodilo z njihovimi rojaki v turškem cesarstvu.
Sprva je bil posebno Venizelos in njegova stranka, ki so se potegovali za to, da bi se pridružila Grška zaveznikom, a zdaj se le o-botavljajo, ker vedo prav dobro, kaj se je zgodilo z 800.000 Armenci in turška vlada je že poslala svarilo v Atene.
Turčija drži 4,000,000 milijone Grkov v svojem cesarstvu kot nekake talnike in pravi grški vladi približno tako-le:
"Ce se pridružite našim sovražnikom, bo usoda vaših rojakov ista, kakršna je usoda Armencev/'
Povsod v javnih prostorih v A-tenah ali drugih mestih na Grškem se slišijo mnenja, češ. kaj da bi se zgodilo z njihovimi rojaki v Turčiji in to jih zelo skrbi. Splošno mnenje prevladuje na Grškem, da se Grška ne boji Bolgarov ali pa Nemcev, da pa se boji za 4.000.000 svojih rojakov, ki si v slučaju ma-sakrov ne bi mogli prav nič pomagati.
Seveda se oglašajo tudi po Grški zdaj razni preroki, ki pravijo to in ono. Dejstvo pa je. da Grška ni imela kralja, pač pa kraljico, setro nemškega cesarja, ki je odločevala. ali bo Grša pomagala zaveznikom. ali ne.
malo snažno kuhnjieo. Skromno, a prijetno je bilo tu notri. Iz kuhinje so bila vrata v sobo. Navadna postelja, polica z raznimi knjigami : omara in miza. na kateri je ležala še odprta knjiga, to je bila oprava sobice.
Nad posteljo je visela mala sli-kr priproste, p ost am e žene i:i zra-en te je visela še druga — podo-
jo čakal tu gori, bala se je priti med to skalovje, med to omrtvelo naravo.
Mirno snivaš zdaj ti oni najslajši sen. ki ga bomo vsi enkrat. Ljubil si — zvest si ostal onim vzorom svoje mladosti. Kako vzvi-šena, kako krasna je bila tvoja ljubezen !...
Kočiea sameva tam gori me 1 razpada. Veter
bu mladega lepega dekleta. Vzel! skalovjem in sem to v roke in se zamaknil v ti- mli °krog voglov ter gospodari si-- miie poteze, v oni krasni po- P0 svoje in razdira delo umrlega gled. poln ljubezni in sreče. Pod, Parčka. Ko je bila. imovina raz-sliko je bilo zapisano: ''Vse, kar] prodana na dražbi, prisvojil sem sem pričakoval v svetu, žrtvoval si zraven drugih stvari tudi oni em zate. Klza!"
Zapustila sva hišico. Tam zunaj v prekrasni raz-
S takimi topovi premotijo Francozi nemške letalce. Naredijo jih ponavadi iz kovinsk.l. snovi, da se svetijo in letalci jih imajo za prave težke topove ter jih obst reljujejo, aočim ostanejo pravi topovi skriti v varnih krajih.
žo. kakor prej. Zidovje je tedaj j minilo. Kako lepe upe in nadt
sem se zagledal gled. Mirno je ležala pod nama dolina, ograjena s snežnim plaščem. Večerno solnce je ravno padalo tam daleč, daleč .v morje in njegovi žarki so se kopali v morski gladini. Sveta tiliota je vladala tu gori. le zdajpazdaj jo je predramil šepet vetra, ki se je zaganjal v skalovje.
| Nikdar ne stopiš, starček,
sliko one menoj ->e
sliki. Večkrat zrem \ mladenke — in pred razgrinja uganka nerešena, usoda uje;
Kako veliko in ud an a si bila ti ljubezen starea. se jasno zrcali v onih besedah:
"Vse. kar sem pričakoval v svetu, žrtvoval sem zate. Elza!r< In vendar: Elza, nisi mogla sprejeti ti prekrasna ljubezni!
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI
sem gori — nikdar! Tu si hotel j SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. pričakati smrti — toda zastonj si DRŽAVAH.
vee
j	./pe upe in
tu zelo napeto. Ta nedostatek. če, sem takrat imel, a to je vse
po-
se ne popravi takoj, se pod upli-.mrlo; le jaz .Še živim. Toda kmalu
vom mraza, toplote, mokrote in zraka le pohujša, in je končno : povod velikih defektov ali celo katastrof.
Prof. Boni v Benetkah, ki je vodil odstranjenje sipe porušenega stolpa, je pa med tem delom j našel nekoliko kosov strohnelega kostanjevega lesa, ki je bil vzidan v zidovje. Te kose je shranil v Palaz.zo dueale. Rrezdvoma je tedaj, da je bil pri Markovem stol pn tudi vzidan les, ki je provzro-čil. ko je strohnel, da je zidovje na nekaterih mestih oslabelo. —1 Dalmatinski potresi pa so mogoče provzročili. da se je porušenje pospešilo.
______ Portugalska.
"Temps" javlja iz Lisabone: V poslanici na kongres, pravi novi predsednik Maeliado. da je sedanja vojna med narodi, izmed katerih so eni prijatelji Portugalske, eden pa celo zaveznik, spravila Portugalsko v težek položaj. Toda nobena skušnja ne bo mogla potreti portugalskega naroda, če postavi sklepne dolžnosti nfed vse razlike mnenj.
Zakaj se je porušil Markov slolp v Benetkah?
14. julija 1901. je razburila ves izobraženi svet vest, da se je znameniti stolp sv. Marka v Benetkah porušil. Posameznosti kata->trofe so vsem našim bralcem gotovo še v dobrem spominu. Po katastrofi se je na vsakovrstne načine razlagal vzrok nezgodi.
Najprej se je mislilo. «la je fundament zakrivil nesrečo. Mislili so. da piloti, na katerih temelje vse Benetke, postajajo slabi. Začeli so namreč pred leti iztrebljati lagune, ker so se zapeščenile in vsled tega se je mislilo, da je talna voda Benetk znižala. Glave pilotov bi bile radi tega znižanja talne vode prišle na zrak in začele troh-neti. Ker pa stoje vse Benetke na pilotih, so se začeli bati. da izgine polagoma vse to historično mesto.
To domnevanje pa je bilo neopravičeno. Dokaz temu je, da se je stolp porušil centralno sam vase. Kakor hitro bi bil temelj slab, bi se bil stolp nagnil na eno ali drugo stran ter omahnil.
Od stolpa, ki je bil 98.6 m visok. je ostalo 20 m neporušeuoga. Najboljši dokaz, da ni temelj slab mavreč da jo izkati vzroka drugod.
Kratko pred katastrofo so bili potresi v Dalmaciji, in povdarja-!o se je tudi. da so ti potresi povzročili porušenje stolpa. A ti potresi so bili le slabi in je težko mogoče, da bi bili edini vzrok. — Mogoče pa je, da so nastalo nesrečo res pospešili. Danes jo dog-nano, da je imel stolp sam v sebi kal katastrofe.
V	romanski dobi so imeli stavi-telji navado, devati v zidove stolpov lesene tramove, ki so bili ali vezi ali pa so bili vzidani, da raz-dele pritisk zgornjega zidovja enakomerno na spodnje plasti zidovja. Tako so našli pri rekonstrukciji stolpov iz romanske dobe v Strassburgu. Wormsu. St. Denisu in predkratkim na Lip-1 skem v zidovju lesene trame, ki so pa bili sedaj že popolnoma strohneli. Obliko so imeli še prvotno. a bivši les je bila danes le mehka tvarina, ki se da z roko zmečkati.
Vsled teh vzidanih tramov se. kakor hitro ti tramovi strohne, reducira nosilni prerez zidu na dotičnem mestu za debelost vzidanega lesa.
V	nekaterih stolpih je bila v dotičnih prerezih polovica debelosti zidu sam les. Če tedaj strohni ta les, mora v tem prerezu za polovico tanjši zid nositi isto te-
Stric Anton.
Spisal Drago Komac.
Tam gori med nemim skalov-' jem, visoko gori za našo vasjo.
odkoder imaš krasen razgled čez čarobno dolino, posejano z vasi-' cami in griči, do tja doli. kjer šepetajo skrivnostne bajke morski valovi, je stala hišica, v kateri je bival pred leti stric Anton. I Nobeden ni vedel, odkod je prišel nekega pomladnega dne. pred davnim časom. Tam gori si je ku-
bo konec tudi temu in čez vse se razprostre večna pozabnost. Kaj študirate?*'
I* Profesuro.''
"' Profesuro... Tudi jaz sem si izbral ta poklic — toda vse se je strlo, vse se je pogreznilo v globoko brezdno..."
Prijatelj, poslušajte starčka, ki danes ali jutri pade vgrob. Da, da. kmalu bo tu oni zaželjeni trenutek. oni krasni hip sveeanostne smrti... A prosim vas. ohranite vso stvar zase vsaj toliko časa. dokler še te ure živim...
Kakor nezakonski sin. ki ni nikdar spoznal svojega rodnega očeta, T-odil sem se ubogi, revni ženi.
Z bridkostmi sem porojen in ž njimi tudi urn r jem.
Stradala je ljuba mati, edino bitje, ki me je ljubilo kedaj v svetu : da me je vzgojila, d;i je izučila svojega sina. Kako velika, kako sveta je hiia ta ljubezen! Oh. mati! A nehvaležno sem ti jo po-
vračal. . .
Dovršil sem študije in v rodnem mestu sem dobil službo. Lep. bogat je ležal takrat svet pred menoj!.. .
V domačem kraju, zraven nje. ki je vse žrtvovala zame, imel -em živeti. Kako krasna naloga hvaležnosti sina bi se lahko izvršila !
Toda ne — ne! Prokleta usoda
pil košček sveta, dal si sezidati hi-.' ni hotela, da bi ona blaga žena. šico in od tam je prihajal le en-j ^ je ljubila sad svoje nesrečne krat na mesec, v vas nakupovat s: l jubezni z vsem srcem "matere, bila živeža ter je odhajal zopet tja go- kedaj eno uro srečna!... jri med skalovje. _	| Kratki so Mli (m} <hu.vL ki SC]U
| Otroci smo ga imenovali * stric jih živel zat ]juba.
Anton", kakor so nas učile dobre mamice.
živel zate, ljuba, nepozabna mati!
, ...	.	V moje srce se je prikradla lju-
Ko smo se plazili tam gori po :hezra ]juhe2en, kateri ^ ui mož_
vrhovih, opazovali smo od daleč j u0 liatavIjat5 ki je ne moremo za. ono skrivnostno hišico, v bližino- treti Gorje zna?ajnežein na sve. pa se nismo upali.	m kajti vsa njih ljahem je go_
Stric Anton je bil čudak. Ved- ]judem v posmeh! no je gledal zamišljeno predse, ni- Kaj je svetu zaljubljenec? -kogar m ogovarjal, se odzdrav-J Ttipee, _ Kdo ge hrigA & za pra_
vo tidano ljubezen ? — lla. pro-
ljal je le red ko kedaj.
Vaščanje so se ga privadili in bil jim je postal popolnoma domač. Večkrat so ugibali o njegovem proslem življenju. Pravili so si različne bajke, da, celo trdili so, da mora biti čarovnik, ker nikdar ne zahaja v cerkev.
Bilo je pred leti o Božiču. Tudi oni dan je prišel v vas. Počasi, trudno je gazil visoko zapadeni sneg, stare noge so ga komaj nosile.
Stal som ravno pred vežo, ko je prišel do na£e veže. Pozdravil sem kakor navadno in on mi je odzdravil.
"Dober dan. mladi gospod, dober dan! Starost me tlači in ne dopušča mi več hoditi."
4'Stric Anton pa spočijte pri nas nekoliko", som mu odgovoril.
4iSaj bom. sinek, ob vsej volji ne morem dalje."
Sprovel sem ga v izbo. k veliki peči, krog katere je že bilo nekaj domačinov.
Temna zimska noč je legla medtem preko zasnežene doline.
Po večerji *»o odšli naši spat: v izbi sva ostala s starcem sama. Ko je zavladal mir. privzdignil je glavo, pogledal je okrog po sobi ter slednjič spregovoril:
Mladi prijatelj, čudite se, da molčim neprenehoma. Že dolga, mukepolna leta so prešla, kar sem bil zadnjič v družbi. »Vi uiti rojeni niste bili, ko sem bil jaz že star. osivel. Vi študirate, kaj ne?"
"Da."
kleti denar, ti grabiš srca, ti gojiš ljubezen! Še se dobivajo "pravo" ljubezni, a to le še v romanih ui novelah.
Tudi jaz sem prišel med one tepec, ker ljubil sem, ljubil sem krasno dekle z vso dušo. s slednjo kapljico svoje krvi. Sleherni trenutek je bil posvečen le njej. samo edino njej! Opojno-srečni so bili oni časi lihe ljubezni, ko sem smel še zreti v mili njeni obrazek; ko sem se zagledal v one nedolž-no-udane poglede; ko ni še čutila ona nič o moji udani ljubezni.
A grešil sem, grešil s tem, da sem se drznil njej odkriti in pokazati oni pomladanski raj, ki je vzcvetel v moji duši. In ta moja čutila so bila brez najmanjše sebičnosti in pohotnosti.
Kako grozen, mukeprepoln je bil oni trenutek, ko so njena sladka ustka izustila: Ne. ne morem! Ni bilo še dovolj kleti, nevoščljivi usodi; za vse one dneve tihe, nepozabne sreče — moje skrite ljubezni — zahtevala je večji davek.
Ona. ki jo je ljubila moja mlada dv< a z najsvetlejšo udanostjo, začela me je sovražiti, zaničevati. Radi tega. ker sem jo ljubil, sovražila me je iz dna svoje nedolž-nočiste duše.
Kako kruta je taka kazen za ljubeče duše! Kdor jo je izkusil, pozna njeno gorje, ki razjeda dušo dan in noč!
Lahko, prijetno ima lalikoživee, čegar srce se kmalu tolaži ob kupici rajnega vinca, ali pa v smr-
Tudi jaz sem, a to je že davno dečem blatu življenja, ki išče in
Mi
nahaja pozabnosti v zavetišču propalosti in gnjusobe. Toda vsi nismo si enak'.
Strašni, grozni so bili oni dnevi. Pozabil sem v teh bolečinah nanjo, ki me je ljubila najzve-stejše — na svojo mater. Da, in obup me je prevzel popolnoma! Sovraštvo nje, ki jo ljubim še vedno z isto udanost jo. kakor v nek- ^ danjih dneh, potisnilo mi je v ro- f/ ko samokres, tla sem .si ga nasta-vil na ono nesrečno srce, ki je bilo tako neusmiljeno pomandrano!
In probudil sem se iz dolge omedlevice, iz tistega krasnega, mrtvega življenja, ko človek n čuti in ne sliši nič, zopet v življenje, v trpljenje.
Ob moji postelji je sedela objokani.. bleda moja mati. Vzrado-šcen žar ie zasijal v njenih očeh. ko jo videla, da sem se zopet prebudil.
"Mirko, Mirko, zakaj si to naredil ? Zakaj si hotel uničiti ono meni drago življenje, ki sem je
jaz negovala tako skrbno.'"
"Mati, mati!" zašepetal sem trudno, težko.
"Mirko, molči! Vem, kaj ti teži dušo; sama vem. ka j je nesrečna ljubezen. Sama sem izkusila one trenutke obupa, one grozne noči. ono trpljenje. Ne obupaj — čas
iCENIK KNJIG
katere ima ▼ zalegi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan ] Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50c., oba Občna zgodovina Pesmarica, na grobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu. vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-ski slovar
—.20 —.15 —.30
j Revolucija na Portugalskem i Senila —.50 Stanley v Afriki —,30j Sherlock Holmes, —.40^ 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.70 j Sveta noč —,50j Srečolovec
_.50: Strah na Sokolskem gradu,
—.45 i 100 zvezkov _.40 Strelec
—.15 Sanjska knjiga, velika
Štiri povesti $1.00 Tegetthof $4.00 Vojna na Balkanu, 33. zvez. $1.93 $1.00; Zlate jagode, vez.	—.30
_.50j Življenja trnjeva pot	—.50
. j Za kruhom	—.20
$1.00! Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meverlirigu)
—.80 —.20 —.20
$5.00 —.20 —.30 —.20 —.25
—.20
—.25 S
75
izloči vse r:
„ . , Slovenski pravnik
•ane. Postavi se obupu	„ i cm
, .	.	. Slovenska Slovnica, vez.
v oran in ne orna gin vee! ( rlej 01 ,	. - .
.. .7 . , .. i Slovenska pesmarica, 1. m mene in moie zivlienje!...	o	i i
'	2. zvezek vsak po
In polagoma sem zopet okreval.\ Spisovnik ljubavnih pisem
Rana. ki mi jo ie zadela krogla. Trtna v.s 5,! rr^m^,
in
Trtna uš in rrtoreja duša sta XJmna živinoreja I Umni kmetovalec
noči
$1.20 $2.00. $1.20|
—.G0' —.40 —.40
SPILMANOVE POVESTI:
—.50
—.50 50
jo J
se je zacelila, a srce bila poražena.
Trud in prebdeue uoei so po-j žirovnik, narodne pesmi, 1.,
ložile tudi mater na posteljo in j 2. in 3. zvezek, vez., po	— nekega dne se je zakrohotala smrt ; veselo, da je uničila najugodnej- ZABAVNE IN RAZNE DRUGE šo materino ljubezen. KNJIGE*
Z umirajočim glasom mi je ma- Baron Trenk	—^20
ti še govorila: Misli na mater,' Bel grajski biser	—]5o
Mirko, in ne obupaj! | Beneška vedeževalka ,	—.20
Da, najsvetejša vseh mater, do- Bitka pri Visu "	— 30 prinesel sem radi tebe to grozno Bodi svoje gre£e
življenje brez cilja in nad!... | Boj s prirodo	—.15
Zatem sem se posvetil popolno- Božični darovi	_.15
ma svojemu poklicu — a v po- Burska vojska	_.25
za bij en je ni bilo. Konečno sem Cerkvica na skali	—.15
stopil v pokoj in se naselil tu gori Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00 med okamenelim svetom. Sam. lo- Deteljica, življenje treh
čen od vsega sveta, posedam tam kranjskih bratov	_.25
gori v koči ter čakam onega mu- Don Kižot	_.20
dečega se gosta — smrti. | Dobrota in hvaležnost	—.60*
Povejte sedanjemu svetu, reci- Fabiola	_.35
tO mu, da sivi osem desetletni star- George Stephenson, oče že-eek še vedno ljubi ono bitje, oho-' leznic žuje oni krasni pogled modrih oči Hubad, pripovedke, 1. in 2. — kakor je pred petinpetdesetimi, zvezek po leti — in smejali se vam bodo..." j Ilustrovani vodnik po Go-
Luč tam na steni se je začela] renjskem utrinjati, starček je obmolknil. Izanami, mala Japonka zleknil se po klopi in zadremal.[ Jama nad Dobrušo Tudi jaz sem zlezel gori za pee( Jaromil in tam zunaj v cerkvenem stolpu Jeruzalemski romar

1.	zv. Ljubite svoje sovraž-	
	nike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski	
	deček	—.23
4.	zv. Praški judek	—.20
C.	zv. Arumugan, sin indij-	
	skega kneza	—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	—.25
8.	zv. Tri indijanske pove-	
	sti	—.30
9.	z v. Kraljičin nečak	—.30
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrt-	
	nica	—.30
12.	zv. Korejska brata	—.30
13.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega	
	glavarja	—.30
15.	zv. Augelj sužnjev	—.30
18.	zv. Preganjanje indijan-	
	skih misionarjev	—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku Raziresenca
je zamrmrala ura polnoči.	| Krištof Kolumb
Dolgo nisem mogel zaspati, po- Kaj se je Makaru sanjalo? gled v življenje tega starčka me Leban, 100 beril je razburil.	| Maksimilijan I.
Se je dremala noc na pokraji- Marija, hči polkova ni. ko me je vzbudilo iz sna hro- Malomestne tradicije pen je. Skočil sem k peči k star- Miklova Zala cu. Težko je dihal in hropel. Hi- Mirko Poštenjakovič tel sem v kuhinjo po luč in vodo. Na divjem zapadu, vez. Prišedši nazaj, je ležal mirneje. Na jutrovem Sive njegove oči so bile kalue. Na krivih potih Hotel se je skloniti pokoncu, a Na različnih potih glava mu je zopet omahnila na Naseljenci vzglavje.	j Xa valovih južnega morja
Privzdignil sem ga ter mu po- Nikolaj Zrinski dal vode. Grgraje je izustil ko-' O jetiki maj slišno : Hvala !	| Odkritje Amerike, vez.
Položivši ga zopet na klop, sem Odvetniška tarifa hitel klicat naše. Prišli smo, toda Prihajač končano je bilo — odigrano živ-( Pregovori, prilike, reki Ijcnje tega nesrečnega moža. I Prst božji In pokopali smo ga. | Randevous Drago jutre sva stopala i županom tja gori med skalovje k o-! OPOMBA: Naročilom je prilc žiti denarno vrednost, bodisi. sami j eni koči | tovini, postni nakaanici. ali poštnih znamkah. Poštnina je Odprla sva vrata in stopila v. cenah že vračunana. "	* _ _
—.20 —.20
—.20 —.20 —.20 —.20 —.45 —.20 —.50 —.20 —.20 —.20 —.25 —.35 —.20 —.60 —.30 —.30 —.20 —.20 —.15 —.20 —.15 —.80 —.30 —.30 —.25 —.20 —.25
Starinarica Idealna Tašča
RAZGLEDNICE:
Newyorške s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po
Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po Avstro-Ogrske mali
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet
—.20 —.30 —.20 —.20
—.03 —.25
—.25
—.35
—.10
—.25 —.15 —.50 $1.50
—.25 —.10 —.50 —.25
m
T
GUAS N'ABODX 23. DECEMBRA', 1915.
Ig---
JagBslovznska
iS	=
s
Kitat, iednsta
B
'nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. iLivn UKAsracit
r**diednlk: J. A. GEBM, 507 Cherjj Way d fcoti A«i
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOJ3 BALA NT, 112 Sterling Are., Barbertc*
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
0». MABTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Jollet, 111,
NADZORNIKI:
IfiKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mick. PETER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, £an*. fOHN KBŽIŠNIK, Box 133. Bnrdine Pa. fOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, BL JOHN AT7SEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
rRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. /09EPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring!, Wyo. « J PORENTA, Box 701. Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva my. Cirila in Metod«, »Ur. 1
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od droitva sr. Srca Jesuss, Iter. I, BIy Minn.
JOHN GRAHEK, at., od drnltva Slovenes, Iter. 114. lly Minn.
MpiillW
ME^mtm m'
COPYRIGHT MARRrs A EWINC. WASH.
Stotnik Franc pl. Papen.
copyright harris & ewlng, wash«
Stotnik Karl Boy-Ed.
Val d opiti, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denam? •ollljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pri wfbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna pisma od atrani članov m fcft kod' tfuralo.
Društveno glasno: "GLAS NARODA."
Ta dva nemška častnika sta bila odpoklicana od nemške vlade na zahtevo predsednika Wilsona, ker sta se pregrešila proti ameriški nevtralnosti.
Spiking-devil loviti grem v Evropo."
Ako bi Amos imel dušo, bi gotovo skočila iz njegove kože, ko bi pomislil, da mora potovati preko morja. Nekoč je namreč šel v doluji newvorski zaliv lovit ribe in tega potovanja se je vedno v j
ribe. Pač pa [nikdar ni bilo moderno", odvrne Mrs. Shuttle. "V kolikor pridemo mi v poštev, bodemo o praznikih zaprli okna in vrat«; to sem sklenila.*'
"Tudi pri nas se bode to igodi lo". odvrne Mrs. Hubblebubble. "In tndi pri nas bode tako". —
takem strahu spominjal, da je pri i pristavi Mrs. Doubletroubb
Nikolajeva osveta.
(James K. Paulding).
o je letu tisoč sedemsto
tem omedlel. Toda ker ni imel duše, mu tudi take misli o potovanju preko morja niso škodovale. ! Ako se je Mrs. Sehuttle za nekaj odločila, je to tudi obveljalo. Odpotovala sta v Evropo in seboj sta vzela svojega edinega kina. — Njegova žena je obiskala vse pari-resniei tko, potem je ške prodajalniee ženskih klobu-ma kov, dočim je on hodil ob resta-jvranta do restavranta. Na ta na
m
!,ie temu v
prava sreča, da je ha svetu le I Jo pametnih žensk.
Amos je zelo obogatel, sam Bog čin -le sčasoma postal tako izboren i ve kako — Amos tega ni vedel; poznavalec jedi, da bi skoraj po-toda pri vsem tem je bilo dokaj zna^ razliko med ''omelette an
i'-a. an pa euoinšestdese- jznaeilno, da je svoje bogastvo jambou" in "gamon au bacon". — najnatančnejši zgodovin-j vedno smatral dokazom svoje iz- Ko sta na ta način zapravila dokaj ,«lat ki se glede te točke ne redne pameti in tako je samega se- veJiko sveto v Parizu, sta prišla jo; vendar je pa ono leto ^e cenil vedno po nespreminjaoči zopet domov in sicer Mrs. Shuttle •do znamenito in radi tega valuti funtov, shillingov in pen- z najnovejšimi oblekami stare mo-imenovalo 'annus mirabilis". n.vjev. Toda kljub temu, da je v Amos pa z večjo ljubeznijo dc se je toda j pripovedovalo, da javnosti nastopal kot neomejen |*I>otage a la Turque", nego do našlo nekoliko ljudi, ki so gospodar, je bil na svojemu, ka- ' Irish Stew". Zatrjuje se, da se v ■ * vorit i resnico; da je tedaj kor .)•' že zgoraj povedano, brez Je povodom izkrcanja Shuttle j eve
vsakega pomena. Kakor hitro je rodbine vse mesto treslo; toda to prišel v svojo hišo, ostavila ga je	morda le dozdevanje,
vsa srčnost, oziroma čutil je takoj Vrnili so se proti koncu leta, o-
pih
in diskretnih svetosti proti-
lanaka
devet
atere so pri darskega ah se nikdar vet tmalo potem bile zopet v :ern jarmu mladih sopro da bi pravzaprav vedele to zgodilo; da se je šest postovanja vrednih samcev
ne norm e ki kakor čuti pobožen človek, ko pri- nega znamenitega leta, annus mi
<	.	.	.	1 •!•	i"	»	1	v	,
z ru vu
zn
)1i>
je
uodilo pobo: >v: in s,„sal tirala noti j«
da
oznal. Vs > čuditi. t1 ms t o in ila pravilna aiuius mira Da je pn
bolj
tolikimi i
m, nakar sled tega čina nepo ; da je mnogo ljudi v cerkev v resnici nosti in ne iz drugih da je nek velik u-knjigo koje vsebina gotove nazore, o kapa bil sam tako pre-to potem javno pri-tega se toraj ne sme-se je leto tisoč se-šestdeseto. ako je to letnica, imenovalo lis"!
no leto postalo še
zin
into, so v mestu zgradi šest novih tronadstropnih hiš i sicer i/ opeke, dočim so si trije lešeani nabavili kočije, radi če-ir so kasneje bankerotirali, ali se a na kak drug način poravnali s .'ojimi upnik L Iz podatkov tedanje vrtnarske ružbe (ki je bila pisana, kakor se it r ju je, na zeljnatem perju) je adalje posneti, da je neki član nenovane družbe pridelal na svo nn vrtu hrenovo korenino, ki je ila tako velikanska, da so jo po->m oblekli v inožko obleko in po-lali ua razstavo, kjer so se nekatera neizkušena dekleta vanja za-jubila. Sele kasneje so bolj izku-možkitn vajene ženske pro la razstavni predmet sploh ti, temveč navaden — hren. r toraj ni čudno, da se j *oč sedemsto in šestdeseto o "annus mirabilis". ajzanimivejši dogodek onega je pa bilo dejstvo, da je v n letu umrla le ena edina ose n sicer neka stara ženica, mos Shuttle, je na ulici izgle-zelo impozantno. na svojem tu je bil pa vsega obžalovanja len Človek. On je spadal k oni i ljudi, kateri so veliki med malimi in prav majhni med velikimi ; on bi prav gotovo bil gospo r v svoji hiši, ako bi ne imel že *ekje smo čitali, da pametne nikdar ne mislijo, da so i možje polubogovi, in ako
iu
tu 10 v
de v cerkev; dozdevalo se mu je, rabilis, tisoč sedemsto in šestdese-kakor da bi bil v bližini nekega te£a- Vsakdo, ki je Shuttlejeve le višjega bitja — in to bitje je bila nekoliko poznal, jih je obiskal, da Mrs. Abigail Shuttle. Na svojem pozdravi, oziroma da vidi, kaj domu je bil resnično tako rahlo-.s0 prinesli iz Evrope; potovanje čuten in boječ, kakor Mojzes, injv Evropo je postalo tako zname-znan. pesmi Sir Toby Belcha, o ko- nito> so Shuttlejevi, ki so bil lih se trdi, da so tako mile, da bi povodom svojega odpotovanja 'zamoglo izvleči po devet duš iz prava ničla v družabnem oziru.
dal
vre vrs
vsakega tkalca", bi iz Amosa ne dobile niti pol duše. Tako je pri-j lo do tega, da je njegova žena, ki ga je prav dobro poznala, javno potrdila, da Amos ni imel večje luše, kakor kaka povsem navadna opica. V času, o katerem govori naša povest, je bil op edini človek take naravi v vsem mestu. — Vsled tega se toraj ni čuditi, da se jc leto tisoč sedemsto in šestdeseto imenovalo "annus mirabilis".
'"Kaj naj sedaj počnemo, dragi?" vprašala ga je Mrs. Shutle, ki pa ni nikdar uvežavela njegovih nasvetov, izimši v slučajih, kadar mu je hotela oporekati.
"Najboljše bode, ako se preselimo na deželo in se veselimo življenja", odvrne Amos.
"Na eleželo! go to--" Pravzaprav ne vem. kaj je Mrs. Shuttle pri tem mislila, toda dalje ni govorila; svoj stavek je končala z grozečim pogledom, ki je bil tak. da bi prestrašil duše devetnajstih tkalcev.
Amos je potem ponižno navedel razne kraje na deželi, vse prijetne načine življenja in vse vesel ost i. koje se zamorejo pojaviti v domišljiji človeka brez duše; toda ona ga ni hotela poslušati.
"Well, draga, najboljše bo, ako ti kaj predlagaš, Abbv'\ zašepe-tal jc končno Amos; povej kaj moja Ony Donev!"
"Ony fiddlestick! Čemu neki ponavljaš tako nesmisel* Ako pa že hočeš, da ti povem svoje mnenje. potem vedi, da bi šla rade", na potovanje"
"Dobro, potem pa pojdimo po tovati in sicer v Jamaico, ali v Hackensack ali pa v Spiking-de-vil"
"Spinking-devil!" — vzklikne Mrs. Shuttle, "ali te ni sram, da tako grdo kolneš! Jaz ne grem v Jamaico, niti v Hackensack med one nizozemske Hotentote ali pa v
m
Tekom nadaljnega razgovora so ženske sklenile, da bodo s pomočjo svojih prijateljic odpravile vse stare in dobre običaje, tako da tudi ob Novem letu ne bode
posebnega veselja v mestu____Za-
rotnice so se potem poslovile in vsaka je'odšla svojim potom, da tako vresnieijo svoje vražje naka ne proti slaščicam, vožnjii na saneh, družabnim obiskom in rodbinskim sestankom.
Častivredni sv. Nikolaj, ki dobro ve, kaj se godi v vsaki posamezni hiši v mestu, dasiravno, kot se to spodobi dobremu in častitljivemu svetniku, ne prenaša tajnosti iz ene hiše v drugo, — je naravno slišal o nakani zarotnie proti njegovemu vsakoletnemu veselju in vsled tega je dejal sam pri sebi:
"Vuur en Vlammen !*, toda z vami bodem pravilno obračunal, moje ženske". In tako je zatrdno sklenil da se bode izborno maščeval.
Bilo je prvega dne v novem letu. ko so Mrs. Amos Shuttle. Mrs. Doubletrouble, Mrs. Hubblebub-ble in vse druge njihove sozarotni-ce skrbno zaprle vrata in okna v svojih hišah, tako da bi obisko-valei sploh ne mogli priti. Razen tega tudi niso pripravile običajnih slaščic, kekov in krolerjev, niti
spati vso noč; njena edina tolažba je bila ta, da je do ranega jutra zmerjala svojega Amosa, kakor da bi bil on kriv, da so zvončki na saneh tako veselo zvonili. (Dalje prihodnjič).
Kaj bo s dumo?
Predsednik dume. ki ga je bila duma poblastila, da sme carju ust-, meno poročati o željah dume, je sklenil po razgovoru z voditelji liberalnega bloka, da odpošlje carju pismeno vlogo in je odpotoval na svoja posestva.
iTTmTT) y zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916.
Izšlo je šestero knjig in sicer-.
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
S. Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
5.	Slovenske večernice, 69. zv
6.	Trojka, povest, namesto mo-litvenika.
En iztis knjig po pošti stane S.150, za naročnike v Pitsburghu. Clevelandu in Chieagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar.
ALOIS SKULJ,
P O- Box 1402. N. Y. Citv
DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino
v Grove City, Pa.
Denver, Colo. Mary Mirt $1.
Cleveland, O. Jos. Stamfel $1
Clarksburg. W. Ya. Alojzij U-rajnar $1.
Tomboy Mine. Colo. John 3S11-helie 50 centov. • _____Uredništvo.
POPRAVEK.
Y zadnji dopis iz Lloydell, Pa . se nam je vrinila neljuba pomota. Jerič in Hribar sta se ponesrečil:! dne 4. decembra in ne 4. novembra. kot je bilo napačno poro-čano'.
Iščem svojega brata ALOJZIJA KOTAR. Ce kdo ve. prosim, da mi javi. — Mike Kotar, Box 442, Claridge. Pn. (22-24—12 >
VABILO.
Kakor vsako leto. bode tudi letos društvo Triglav št. 82 v Mox-> ham. Pa., priredilo
VESELICO
na bežični dan 25. dec. zvečer.
Tem potom najvljudnejše vabimo vse rojake in rojakinje iz Johnstown a. iu okoliee, po se bii o pa vabimo one, ki imajo otroke, da jiii pripeljejo seboj, da se malo razveselijo, ker društvo bo postavilo lepo božično drevesce in obiskal nac bo tudi sv. Miklavž,
Kje je JOHN VAYPOTK ? V zadnjem pismu je napravil svoj naslov c o MeKeesport Hosp:-|ki bo napravil dovolj zabave za tal, P. O. MeKeesport, Pa. Tja otrok.- in odrasl
PARNIKI,
ki vozijo avstrijsko pošto.
Sledeči parniki, ki bodo vozili tudi avstrijsko pošto, odpljujejo iz New Yorka ob naznaeenih dnevih ::
"Rotterdam", torek. 28. decembra.
"United States", pondeljek. januarja.
"Rvndam", torek, 4. januarja.
"Bergensfjord", sobota, 8. januarja.
Nieuw Amsterdam * \ torek, 18. januarja.
"Noordam". torek, 25. jan.
"Kristiania.jord", sotoba, 20. januarja.
:<IIei:ikj Glav", četrtek, 3. februarja.
"Oscar II.", četrtek, 17. febr
"Bergensfjord", sobota, 10. februarja.
sem pisal, toda pismo mi je bilo vrnjeno. Prosim ga, da mi pošlje svoj naslov, da mu bom pisal. — Frank Vavpotich, 346 E. 9. St., New York, N. Y.
C21-23—32^
FARME
Turn Lakes (Colorado) z napeljano vodo. Mi poznamo vsak a ker. Pišite nam, p red no boste kje kupili. Mi imamo tudi ^ drugje irrigirano zemljo. Fiui kos 7500 akrov najboljše vodne pravice. $35 za aker. Vprašajte nas!
GREENE & DEAN. (22-12 4x lx v t) Ordwav, Colo.
Rad bi izvedel za naslov svojeira prijatelja JOSIPA SREBOT. Doma je iz vasi Nevok pri ^t. Petro na Notranjskem. Nahaja se nekje v Clevelandu, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Mikoletič, Box 7, Walton. Potter Co., Pa. (22-23—12)
POZOR!
Cenjenim rojakom in prijateljem v Chicagu, BI., priporočam svojo prvo
SLOVENSKO KAVARNO
in dc-maco kuhinjo, kjer dobite vedno fine domače klobase in vsakovrstne temperenčne pijače. --Imam tudi prenočišča.
Rojakom se topl*> priporočam za obilen obisk.
Agnes Spolar, 222G Blue Island Ave., Chicago.
Igrala bode slovenska Moxham godba pod vodstvom g. Josipa Rogelja.
Vstopnina za možke 2.">č. dame so vstopnine proste.
Za dober prigrizek in svežo pijačo bode dobro preskrbljeno.
Torej vsi na svidenje na božični dan 25. dee. zvečer!
Mirko Intihar, tajnik.
(22-23—12)
JAVNA ZAHVALA.
Vsem odjemalcem, kateri so naročili od mene zlatnino, srebrnino, Columbia gramofone in plošče, sa najlepše zahvaljujem za naklonjenost, ki ste kupili blago od svojega rojaka in me s tem podpirali. Hvaležen sem vam in ce ke-daj prilika nanese za vas kaj dobrega storiti, bom to drage volje storil. Priporočam se vam, da mo tudi v bodoče ne pozabite, jaz pa bodem skrbel, da vas bom zadovoljil z mojim blagom.
Imam še v zalogi par tisoč krasnih novih cenikov za zlatnino, diamante, srebrnino, Columbia gramofone in slovenske, hrvatske in nemške plošče ter ga takoj od-pošljem vsakemu, ki mi pošlje naslov.
Želeč vsem vesele božične uradnike in srečno 1016. leto, sem uda ni vaš rojak
IVAN PA-7K. Jewelry & Columbia Gramophone Dept.,
456 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
(22-24—12)
hipoma postali "nekaj", ko so se kakih drugih dobrih jedil, katerr vrnili: z drugimi besedami: po-
stali so vodje tedanjega družabnega življenja.
"Vrnili ste.se baS v pravem ea su, da zamorete doma proslaviti božične praznike", dejala je Mrs. Hubblebubble, stara prijateljica tkalca Amosa in njegove žene.
"Proslavili bodemo kar najboljše Bo"'ič in novo leto. "pristavila je Mrs. Doubletrouble, zopet druga znanka izza starih časov.
"Praznike?" odvrne malomarno
so ze izza davnih fcasov posvečeue svetemu Nikolaju. Izvanredno se jim je dopadlo, da so zamogle biti ob praznikih tilie in mirne, kakor sove, medtem ko so se navadni ljudje veselili icra.j svojih kaminov. kakor se vesele črički na poletnem solneu. Pri tem pa niso niti malo mislile, da jih čaka grozna kazen, katero je pripravljal častivredni sv. Nikolaj, ki je zatrdno sklenil,
da se maščuje nad korupcijo, ki je pričela odpravlja-Mrs. Shuttle: "praznike? Božič in ti stare običaje v njegovem pri-Novo leto? Prosim, imali to kak ljubljenem mestu.
pomen?"
v
Čudno, toda \cndar istinito je. da ljudje ki potujejo nekaj časa po prekmorskih deželah, izgube stare spomine. Cestokrat tudi pozabijo na svoje stare prijatelje in mnogokrat se pripeti, da pozabijo sami sebe.
"Jeli kaj takega mogoče?" — vzklikne Mrs. Dobletrouble; — "vsekakor ste pozabili na božično veselje, pozabili ste na peciva, slaeice, poljubovanja na mostu in rodbinskih sestankov."
O teh navadah v Parizu in Rimu sploh nisem slišala; in božične slaščice ter obiski vseh starih prijateljev. katere bi najrajše pozabila, kakor hitro mogoče — oh, vse to je nesmisel!"
Obe sosedi sta pri tem spoznali, da je Shuttlejeva mislila na njihove rodbine, ko je izustila zgo-rajšnjo pripombo. Prava, moderna in vzvišena dama se zamore obnašati, kakor se ji poljubi, posebne še, ako je ravnokar prišla iz Pariza, kajti, kar je tamkaj v modi je gotovo pravilno, in kar tam n' v modi, je brezdvomno, skrajno nespametno. O tem sta bili ob« sosedi docela prepričani.
"Toda je li mogoče, da je vf to prišlo v Evropi izven mode?" vpraša Mrs. Doubletrouble.
"Božično veselje sploh nikdar
Od tedaj naprej zarotniee niso imele niti ene mirne noči!
Medtem, ko je povsod vladalo veselje, so pa zarotniee ležale doma in sieer v prokletstvu, katerega jim je poslal sv. Nikolaj po neki otari čarovnici iz Šaloma. —j Mrs. Amos Shuttle, nikakor ni mogla f;pati, kajti tajinstveni glas ji je šepetal, da njen edini sin, katerega je v Parizu zaročila s tedaj tri leta staro hčerko grofa Grenouille, hodi po mostu polju-bo val cev in sicer v družbi male Suzane Varian in drugih deklet. Suzana je bila najlepše dekle v vsej pokrajini, in njen obrazek je bil tfiko krasen, kakor obraz Wad-manove vdove na znani Leslijevi sliki, oziroma tako lep, da bi se mu niti en pameten možki ne mogel ustavljati.
V splošnem je bila Suzana tudi dobra in marljiva deklica — toda kaj vse to pomaga, ko ni spadala v moderno družbo — in Mrs. Shuttle vendar ni potovala zaman v Evropo. Rajše bi videla, da se njen sin oženi z kako moderno za-pravljivko, nego z Varianovo Su-sv in misetl, da se je njen edinec bas tedaj vozil na saneh v družbi Suzane, je bila hujša, kakor najhujši zobobot, Vsled tega ni mogla
• Ogenj in plamen.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
K O L E D
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem easn. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi.— V lekarni 41 Avstrija— Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le.Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Oudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Rnska infanterija v zakopih. — ItaHjani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 x>red Przeinyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — ItaHjanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem —- Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. * ■	I t \ ^ v
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y
GEA3 NARODA. 22. DECEMBRS, Jug.
Boj za rodno grudo.
odu n isl
bra m bn eg Polja kov
gradu so pa ves čas s stfaliora po-!pustila, da pride posestvo v roke plačati bo treba na vsak način, to slusali, kedaj se bo raznesla groz- Poljakom.	J vemo. Toda samo, da bi eena ne
na vest. da je Slot vina prodana.! Ljudje so prihajali k župniku, J bila eez vse meje visoka. Tu pa a dela;^tvar Je prišla že tudi v časopisje tožili in prosili pomoči, toda on potrebujemo vajine pomoči.
To«
že v
in nek radikalen list je pričel na- jim ni mogel dati rešilnega sveta, padati Ostrašovskega, ker proda-j tolažil jih je samo, naj ne obupa-ja svoje posestvo. Učinek tega na- jo in se zanašajo, na božjo pomoč, pada je bil pa ravno nasproten, od Toda to je bila premajhna tolaž-»n< ga. k.-r j.- pričakovalo. ICo ba v :oliki stiski. > /.e dvoje neruskih: Ostre^ovski zvedel za ta napad, la one so bde usta j ^ 1akoj poklical k «,ebi Kačuro in prejšnjih. časih in; mu je pove<3ai? <Ja
daljevanje.) o daleč on Slot vin*:
u!
Nekega večera je gledal župnik skozi okno svoje sobe po ravni o-je sedaj pri-jkoliei. nad katero^ se je ravno jel
S.- je nanje pnva-. pravijen prodati posestvo za ceno. dvigati sanjavi mrak. Bilo je po-la celo sprijaznil. Pa1
z <1
.vljati
z, I.. 1 i)!
Mai ,dk<
□ci so se že potovarLšili
i	poljskimi sosodj iu na-
ii	jim i nuiosro razmer. Ob-► med seboj in si poina-i čevali in sploh imeli raz-darske slike, kakor je na-d sosednimi vasmi. Xem-•i •,<> >se naučili nekoliko ko. pa tudi Poljaki ^o
s v o j i h sose d o v m no go b< scd. Občevanje je povedno sHnejše in prisrč-šnekaj desetletij in tuji <-i bi se popolnoma zedi-tnačini. S »d a j se jc pa na->tvoril prepad tudi med nimi nemškimi priseljen-n'-d domačim prebival-o-..-djt si niso več pomes' i k. i <o se pričeli razve-in še celo otroci so se ii na dva tabora. Stari sosedje .so naenkrat zapahi -toje vsi Poljaki ;iroti :>tt neka sovražna vojska, »ri pravi j a k bitvi. a<"-ini so opazovali /. neza-lhV^iu vsak pojav v gra-ii prihod vsakega novega Vedno so pričakovali s tre-kdaj bo treščila med nje novica, da je Slotvina a naseljevabii komisiji. Ta •t -luži! za podlago na-a govorjenja v vsaki de-
ikak delavec in kočar je v/dihnil, ko je pogledal ,jo skeia posestvu, ki bo kma->lo v tuj«- roke. Jj& bi bilo -ga v*aj toliko, da bi zamo-ati doma s svojo rodbino a silo preživeti. Nekoliko l si že prihranil in ga ranjt-ii' ga v domači poso-Kačunal je in računal, koza angel kii[>iti zanj /.»-m-la kolikor bolj je računal, bolj sr je prepričal, da »viiui prihranki ne bi dalo nieesai*. Premalo je še. Si-•emu računati in de ki so neizvršljivi kmalu prešla v last komisije in s t»'ia bo r.e ease odrezala vsako mož-da pride še k'Hlrij kak ko-ijcne zemlje v poljske roke. • enkrat kupila nuseljevalua ija. to >•- ne sme nikdar v*: ti Poljaku. Taka je lii-mška a. I ti kako bolestna je bil«
d i
tli
da ta zemlja, na kau-n n delal in katero je mo iui potom, ne bo mogla ►Mati niti njegova, last ega izmed njegovih rože in Ija mu ne bo nikdat n kruha, niti
"ilo in ukre-e jezilo, toda uiti pomoči, jelo Slotviuo, iu vsi sosed-dvl ne. Pa kupiti sami. kmovati z nr-Xetnei bodo cz konca, .sa l Slot vina v
d«
niti sveta, bi kupili e cela vas uiti deseti bi hoteli mogoče te komisijo.
kvišku bi ■ bi prišli
katero mu je on zadnjic ponujal, let je in čas setve. V^e ozračje je retain o.t.	' J-	dišalo po znoju vročega dne. De-
lt. 'iu mi pa hiteli dogodki j z neugnano silo. Ost reso v-.1 se je niudilo, da kolikor "e hitro uredi celo stvar, da ride preveč ljudem v zobe. siji s«- je tudi mudilo, da pri-iliki.r mogoče hitro do svoje-Ija. Obenem je bilo obema ' ua tem. da se stvar naredi i»r mogoče na tihem. Knp-
.i bila /e davno gotova, ako 4 reso v ski ne zahteval preti-visi»ko ceno, ki je eUa et-lo «"-ez ujme tudi naseljevalni komi-*alera je bila sicer navajena tva sdtio preplačeval i. Toda k je vedel, da ima opraviti elj. valno komisijo, dasirav-prišel nikdar neposredno v ; njenimi agenti, ampak je j a! samo z Vojeiehom Kača-i
Ustrašil se je namreč, da se bo pričela javnost še bolj vznemirjati in se bodo napadi ponavljali, kar bi mu pozneje otežkočilo prodrejo. Segla sfa v roke in si dala besedo.
Sedaj je bilo treba samo še, da naselje v a Ina komisija in vlada potrdita kupčijo ter se izpolnijo navadne forma lit ete.
Medtem je pa nastopil še en nasprotnik proti prodaji Slot vrne naseljevalni komisiji, in sicer od >trani. kjer bi se ga najmanj pričakovalo. Si ari nemški naseljeni-ki so zvedeli, da kupuje komisija Slot vino in pričeli proti temu »nergično protestirati.
Privadili so se že ua svoje sosede Poljake, s katerimi so živeli v slogi in prijateljstvu od mladih let. Imeli so ž njimi nest evil no gospodarskih zvez in raznih družabnih stikov. Sedaj naj pa pride Slotvina naenkrat v tuje roke in za sosede bomo imeli prebivalce, ki bodo sicer govorili isti jezik, drugače jim bodo pa tuji in sovražni po duhu in značaju. Prebivalci naseljevalnih naselbin so pisana množica skupaj znešena iz najrazličnejših krajev nemške države. Mnogo je med njimi oseb. katerim je i/, raznih vzrokov v domačem kraju zmanjkalo tal pod nogami. In ti gredo potem v kraj, kjer jih nikdo ne pozna in nikdo ne bo zvedel njihove preteklosti. Ta pisana množica raznih oseb, včasih jako sumljive preteklosti, bo prebivala odslej na Slot,-vini in mejaši!a s starimi nemškimi prebivalci. Novi priseljenci bodo od zgoraj gledali na svoje sosede iu jih zaničevali. Nad njimi bo mogočno varstvo pruske vlade, ki jih bo branila na vse načine. priseljenci bodo to čutili iu se zavedali, da so izvrševat el j i velike državne misije in izrabljali to pro! i svojrm sosedom tudi v priv.itne;n občevanju.
'/ »:io besedo: starini nemškim naseljencem nikakor niso bili vš.-č novi prišleei in so sklenili stOl i? i vse ttdf*Se ikor&ke, da pre-pr» "ijo prodajo. Razumeli so tudi
lave i so se vračali s polja utrujeni in glad ni, a vendar z veselimi in samozavestnimi obrazi. Prijeten je čas dela na rodni grudi tudi, ako je združen z naporom in znojem. Ravno ta napor in trud. katerega je človek vložil v delo na rodni zemlji, mu ae poveča vc-selje in ga še bolj privezuje do črne grude, od katere živi. Kakor inati ljubi otroka, katerega je rodila s s%'o.iimi bolečinami, tako ljubi človek grudo zemlje, v katero je vložil toliko svojega ■/nojnega iruda.
Župnik je občutil vse to s svojimi ljudmi in misel, da bodo ti ljudje, ki so doslej tako delali in. trpeli na tej črni zemlji morali zapustiti grudo, na kateri so se rodili in katero so močili s svojim potoni, je bila strašna tudi njemu. Bolestna mu je bila pa tudi misel na prlhodnjost. Na. tej zemlji se bodo naselili tuji ljudje,, tuji po veri, narodnosti, življenju in mišljenju ter vrhutega še ljud
gospod major in go ^ od župnik. Ako bi hoteli kupiti naravnost od lastnika, bo gnala naseljevalna komisija cene tako visoko, da bi lahko dali celo našo banko iu še vašo posojilnico po vrhu. pa bi ne zmogli. Tu pa je gospod major obljubil svojo pomoč: Kupoval bo on Slot vino na svojo roko, potem jo bo pa odstopil nekemu Judu, katerega smo našli v Berlhni in do-irčni Jud jo bo prodal nam. Gospod major bo dobil za svoje posredovanje primerno nagrado, o-zirorna plačali mu bodemo neke častne dolgove, berlinski Jud bo seveda tudi zaslužil svojo provizijo, vendar bo zadnja cena še mogoča za našo banko. Proti iro spodu majorju .se naseljevalna komisija ne bo upala gnati ceno previsoko. Dražila bo samo nekoliko, bolj na videz, da bo pokazala svojo dobro voljo.*'
"Tako je!" je pritrdil major samozavestno.
"Vendar ne vem. če je popolnoma pošteno delati take špekulacije?" pomislil je župnik bolj glasno in pol sam zase.
"Poštenosti je dandanes med velikim svetom malo'*, nasmehnil se je major. "Morda je v vaši vasi še dobite kak zavitek za zdravilo. Sicer pa ni na celi stvari nič nečastnega. Cela naseljevalna ko misija, in sploh vse naseljeval no delo jr- ona sama velika lumpari-
je najslabše vrste, skupaj znešeni ja, rni lahko verjamete! Cei<3 pod
od vseh delov države, ki so iz raznih vzrokov izgubili tla pod nogami v svojem kraju in sedaj iščejo boljše sreče drugje. In ti ljudje bodo nastopali prešerno iu samozavestno, ker bodo čutili, da imajo nad seboj mogočno oporo vseh vladnih organov in r&selje-valne komisije. Takoj pri prihodu se jim bo ubila -v glavo misel. da. izvršujejo veliko naloso mogočne nemške, države, ki je sklenila zatrdi poljski živelj na njegovi zemlji in ustanovila v tem namenu med Poljaki nemške naselbine. Kako bo mogoče shajati z ljudmi takega značaja iu ki bodo prepojeni take zavesti, nad seboj pa imeli mogočno pokroviteljstvo?
Ko je župnik tako gledal skozi okno in se zatopil v tožne misH. je naenkrat zaslišal na hodniku korake in potem nerazločen govor gospodinje z nekim možkim:
Kdo prihaja tako pozno' mislil si je župnik.
Toda ni imel Časa premišljevati. kiijti koraki po stopnicah i/ pritličja v prvo nadstropje so prihajali vedno bližje, nato potrka nekdo na vrata in na besedo župni-
popolnoma dobro, da mora pro-iaja Siotvine otvoriti nepremostljiv prepad med vsem nemškim :>rcbivalstvoni brez razlike na eni kovo se vrata odpro in v mračno, strani in med domačim poljskim še nerazsvetljeno sobo vstopi dvo-Ijudstvom na drugi. Delovanje'je možkih v gosposki obleki, naseljevalnc komisij«- je bilo takoj Župnik jima stopi od okna na-očividno krivično, da se nikakor sproli proti vratom, prvi prišlec m- bi bilo čuditi, ako sprejme to mu poda roko in reče prijazno v poljsko prebivalstvo z največjim1 poljskem jeziku: ogorčenjem. Na dobrem razmerju I "Oprostite, da prihajam tako s starim domačim prebivalstvom pozno, i oda zadeva je vežna i1, jim je bilo pa že i/, gospodarske- nujna in mi potrebujemo vaše po-ga ozira mnogo ležeče.	moči. Sicer pa imam čast vas ž;-
Stari nemški naseljenci so se poznati in sem vam bil že pred-pričeli torej razburjati in poši- stavljen, ako me niste še pozabili, ijati pritožbe iu odposlance na Bilo je na občnem zboru naših vlado in k naseljevalni komisiji, kmetijskih društev v Poznanju. Teh pritožb ni bilo mogoče krat- Jaz sem AVelman, ravnatelj par-k orna] o zavreči in s tem se je za- celaeijske poljske banke v Pozna-vlekla stvar zopet za nekaj časa. nju. Najprej pa dovolite — nada-Prišlo je eel o do razporov med ljuje po nemško — da vam pred-državnimi uradi, ki so stali bolj stavim svojega, tovariša. Župnik na. strani starih n.-inskih nase- Kurovski. gospod ftotz von Red-ljeneev in med naseljeval no ko- lingen, major pri aktivni armadi misijo. O tem prepiru je prišlo v in nečak pruskega vojnega mini-javnosi sicer samo nekaj nejasnih stra", je predstavil svojega tova-in zmedenih zvesti. Toda nekaj župniku.
je moralo le na stvari biti iu sta-i Ako bi bila soba razsvetljena., ream poljskemu prebivalstvu js hi go<sta opazila, kako je župnik spet nekoliko odleglo in marsika- ostrmel osupnjeuja. Pa tudi na tero srce je zopet obšinil bled ža- obrazu drugega gosta bi se bili rek upanja, da mn bo morda še brala vidna zadrega, vendarle mogoče ostati na rodni Župnik se oprosti s kratko be-grudi. Slednjič so se pa nemški sedo v nemškem jeziku, potem pa gospodje menda med seboj pobo- za kliče skozi odprta vrata gospo-tali. kajti vrana vrani oči ne iz- dinji, naj naredi luč.
k ljuje, nemški naseljenci so o Mali na cedilu.
Kmalu je bila soba razsvetljena in medtem je župnik potlačil
S tem se je pa zadeva, spet za- KV°j'1	major pa iz-
vlekla za nekaj časa in poljska	zadrego. Župnik pe-
j a vnosi se je zamogla obširne is S<>sta v drugo sobo, go^podv pečati 5 celo stvarjo.	prinese luč, potem ju prosi,
# t	naj se usedeta in pričel se je raz-
*	govor:
Župnik Kurovski v Brezini, pod "Narediti hočeva na kratko",
/
¥
kupčija sklenjena. Vi poznate J» ^ rs^a?	rtfte ^ rj^a? ^Jb ^
nemške naselnike, ki so v vaši bli-zini, in imate gotovo med njimi nekaj vpliva, četudi so protestan-tovske vere. Dajte jih nagovoriti, da bi še jutri šli zopet v mesto in j ^ vložili kak nov protest. Poiščejo : * naj kakoi-šnekoli pretveze, samo i 3 da dobimo nekaj dni časa."	j g
"Jaz bom storil, kar bo dalo" je odvrnil župnik.
Zadnje novost.
Vsakevr3te žganje, brinievec. slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez	i., i prave, brez ku-
hanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za	ir. iz vsske
steklenice si lahko naredite en celi kvart boij zdrave, či.-iejše, boljše in več kot polovico cenejše pijane, kot jc pa sedaj kupujete pri salonerjih
F. P. Barton piše:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas Izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blage kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
%
fKonee prihodnjič.)
Kje je GKGA ISKIiA. podoma če Vrtnarjev iz vasi Lisa<\ Istra? 7.a njegov naslov bi rad zvedel Anton Iskra ("Kljnkar"), Hock Snrings, TVyo. (21-123—12)
h
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasco, da je blago v resnici hvale vredno. PiSite na:
Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.

ofas	rtfes ofa*	O^Ia o^a	o^ oAl
10.000 ai ZASTONJ -te
Rad bi izvedel za naslov svojih! dveh prijateljev ANTONA PR OSEN in ANTONA KOVA j GlC. Prvi je doma iz Vrbiee pri i Ilirski llistric-i, drugi pa iz vasi i Smerje pri Premu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju; naslov, da ga mi javi. ali naj se!
pa sama oglasita, trill. 10;!2r> AVav laud, O.
— Frank Ze-j Ave.. Cleve-l (21-22—12) ?
jetje bi se že davno razletelo, ako bi ne bili rami gospodje pri tem materijalno močno prizadeti. Ali mislite, da gredo oni strašni milijoni, katere plačuje država leto za letom v blagajno naseljevalne komisije, res vsi 2a nakupovanje poljskih posestev in za urejanje nemških naselbin, protestantskih cerkev, nemških šol, nemških gostiln itd.? Kaj še! Mnogo požro razni prekupci in posredniki, dober del se pa razleti med prstmi raznih gospodov, ki stoje okoli naseljevalne komisije in tudi za uradništvo odpadejo bogate drob-tine. Ako se oni poslužujejo poljskih posrednikov, zakaj bi se Poljaki ne mogli nemških ? Jaz imam ravno tako pravico, da prislužim nekaj pri naseljevalnem delu. kakor imajo gospodje okrog naseljevalne komisije. Vi imate pa ravno tako pravico kupiti Slot vi no, kakor jo imajo oni."
Župnika j«1 ta brutalna odkritosrčnost osupnila, toda ni mu vedel ničesar odgovoriti. Rekel je samo:
"Gospodje, naredite med seboj kakor se vam zdi. Jaz bi samo rad vedel, kaj bi jaz imel pri tem o-praviti?"
"Ves. gospod župnik, potrebujemo pri parcelaciji", je segel v besedo ravnatelj pareelaeijske banke. "Posestvo mislimo paree-lirati med grajske delavce in kočarje. Pri vas imate primeroma močno posojilnico, ki bi morala ljudem priti na pomoč in vi poznate osebno vse ljudi ter veste, komu se lahko zaupa posojilo."
"O tem bi bilo treba še veliko premišljevati in računati", odvrnil je župnik. " Slotvina je velik > posestvo, a naši ljudje so ubožni. V nevarne špekulacije se pa naša posojilnica ne more spuščati."
"O špekulacijah tu ni govora. Gre se samo za navadne finančne operacije."
"Na vsak način bi se pa mora I o tej stvari še posvetovati z našimi možmi."
"Posvetujte se, toda premislite, da je stvar nujna in važna in da se mora obravnavati skrajno zaupno. Ako se raznese, da mi kupujemo Slotvino, je vse izgubljeno, in ako zamudimo trenutek, se ne bo dala stvar nikdar več popraviti. Kdo vam jamči, da ne bo že jutri sklenjena kupčija med Ostrešovskrm in komisijo.' Delati moramo nagio in previdno. Samo protest starih nemških naselnikov zadržuje še nekoliko, da kupčija ni že sklenjena."
"Gospoda, počakajta nekaliko in ostani ta pri meni pri večerji, medtem bom pa poslal po nekaj mož in jih poklical v župnišče". rekel je župnik po nekolikem premisleku. "Po večerji se lahko po-
EDINI SLOVENSKI SALOON !
v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam,	.	, .. .
da se n ihnia moi SAL-OON pol Da uve,lemo 1,1 Povsod razširimo svoje najnovejše li-karatne pozlafenc, /a
1.1 i j *t •	. .	j -i dvajset let jamiene ure, stavimo to veliko ponudbo in vsak. kdor kupi sedaj
bloka Cd umon postaje na drsm C(1 I!ils uro dobi poleJ; tou.a zastonj fonojeraf. ki i-ra vsake vrste rekorde strani 7. Michigan St. štev. 413.'
tudi Columbia iu Victor.. Če se hočete okoristiti s t., našo ponudbo, potem nain Za obilen poset S'1 priporočam, j i-oSjite ta os'.as ter centov depozita, tla se prepričamo, da hočete v re-ni- i JOS. SCHARABON. ' tnPltL	vam pošljemo takoj zelo krasno 11-karatno pozlačeno uro. m..žku ______ all Žensko, s trojnim pokrovom, z najboljšim mehanizmom te vrste, za katere
Slo vensko -Amerikanski I,na5f posflma re,,a.le f*75-	y:,m/lamo fouo-raf
^^	....... , null e|ej,antno ven/a o s priveskom. Ko se bo prineslo uro fonoarafom na vas
j doni in če vam doj»ade, potem plačajte t»tanek. Te ure so januene za dvaj-! set let in tekom fepa časa jih zastonj popravimo ali izmenjamo za dru^o. Tr^-| ba nam je le poslati -."> centov za poštnino skupno z uro. da se j...kri je jioštne j stranke. Xezadovoljnim vrnemo denar. Iz Canade treba poslati ves denar j vnaprej. Pošljite svoje naročilo hitro, dokler imamo veliko zalojco f<uoi:rafov. ! Naslovite tako: HAMMOND SALES CO., Dep. 224, St. Lcuis, Mo.
KOLEDAR
3«GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I
Toliko prebrisan j«' bil tudi čigar oblast je spadala Slotvina, prične AVelman, "kajti ura je že j govarjamo dalje."	i
'■1 i" ' ' i<o kmalu izprevidet, je mar<ikak večer premiišljeva 1, pozna in vi, gospod župnik, brez Tako se je tudi zgodilo in go-Kaeura ne kupuje po- kako bi bilo mogoče rešiti to po- dvoma tudi nimate preveč časa na spoda sta ostala pri župniku pri ,,v" - Vede! je dobro, da bo sest v o svojemu narodu in ljud- razpolago. Prišla sva v zadevi večerji, medtem je pa begal po-
st-sm. Računal je in računal ter Siotvine."	jslanec iz župnišča po sosednih va-
rskal pota in sredstva, toda za- " V zadevi Siotvine?" ponovi seh iu tiho vabil zaupne može k
župniku v župnišče.
"Se na nekaj bi vas opozoril", rekel je med večerjo ravnatelj
lednjic plačala vsako o t>o zahteval. Obenem
ZA LETO 1916
Cena mu je
35c.
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY, 82 Cortlandt St., New York.
U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Fr. Leskovic, Box 44, —. Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. | M. Ogrin, 12 - 10th St., N.l Chicago, 111.
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Kol raes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in	Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zaEtavo, regaije,
več drugih naših zastopni-1 godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, kov po druerih naselbinah ^ prstane ttd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vpraSate. Upra^anje _ F „ s neovi T«	' Vas stsne le 2c- pa ei bod<?te prihranili dolarje.
Fl". Cherne, 9534 Ewing	Cenike , več vrst poSiljam brezplačno. Pilite ponj.
Ave., So. Chicago, 111._PAJK & CO., Conemaugb, Pa. Box 328.
ŽELO BOLEZ
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatne na domu :n 2 majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pišite 5e danes -30 to knjižico in u njej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjiiica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako hi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč. pišite takoj po to brezplučno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trošite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico.
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam Se danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
osebna poslanica
ceno, katei
i- 1 :a:slil, da s. bo lahko zgro- man. Posojilnica, katero on vodi, župnik in pogleda majorja, voril pivd svojimi rojaki, češ, da' se nikakor ue more spustiti v tako '4Da, v zadevi Siotvine", pono-je prodal posestvo Poljaku Kaču- rizikovno podjetje. Premalo ima vi major.
n 11 i ni ved«d, da j* stala za njim na razpolago denarja in premalo 4'Stvar je namreč taka", nada-' banke župniku. "Znano vam je. nn- ljevalna komisija.	j r. zervnega zaklada. Ako bi pa ljuje ravnatelj pareelaeijske ban- da samo protest starih nemških
s •• 1 ujič j.- pa prišlo že tako tudi hotel, bi ne mogel te-kmovati ke. "Na.ša banka bi kup3a Slot- naselnikov še ovira, da Slotvina !. 1 da je bila pogodba že do z naseljevalno komisijo, ki bo ra- vino, ako bi jo bilo mogooe dobiti še ni prodana. Toda mi ne vemo, ski-Mijena. Ljudje okrog j* plačala vsako ceno, kakor pa za količkaj primerno ceno. Pre-'ce ne bo jutri protest že odbit in
bolezni. Želim, da me r>oznajo vsi kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz kaj aem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko »pričuje, da aem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dolgo vrsto let; moji lasje so danes anežo-beli po dolgih letih študirani«, raziskovanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vw tiste stare, kronične in globoko vlcor-jeninjene bolezni, ki se tako težko zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan moški in vsaka bolna ženska zaupa svoie te.ko£e in tajnosti: vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pilite po brezplačno knjižico. katero vam nudim, in čitajte mojo pmlMlrt) nadc.

Dft. J. Russell Price Co.,
S. 1100, 208 N. 5th Ave., Chicago, 111.,
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško khHI Ico popolnoir.i zasloni in poštnine prosto.
In* In priimek______
Štev. in ulica ali Bos Mesto.............



GLAB kaeoda. decembra, "ms.

v. _
obsl.il iti z:ipi<-i! v na.iu
Vsi so bili premočeni in biatni. ('ustnik .j«' n kel r>ar be-reii majorju, ki i« v oje ostre oči.
Takoj sv.> h i/. ■ i i i 1 a. • la ni ]>■►«< l.no prijazen človek. — Vprašal naju : .11 ...Kla i/ l.iim.v, kdaj <va bihi v L.- Quart re in kako se je končala bitka.
Ko sva mu natančno popisala, je malo pomislil in rekel:
iVidei.j. !ia »t;i «l n i ji i stolniji! — Odstopita! '/>,]» < m- j.- -el i/[»r< hajati, midva sva bila pa vesela, da sva jo ■i.i. n tn- sla v;la sv;i na dvorišče, kjer je bilo pod šatori že vse pol-•. i. . k«. . Nekateri so stali, dnijri so so pa pogovarjali, t , * > t kii ene ni e se je zopet oglasil boben. — Ljudje so se -1.lazili i/, prenočišč, stegovali -o se in proklinjali.
Z.seeli -tri., kur.ikati v i nnio deževno jutro. — Naenkrat se je oglasil nekdo poleg mene: Josip, kaj si res ti ? Pogledal sem tovariša in spozna
r sein tovariša in spoznal v njem sina našega soseda Mar-: i,.i v Pti.i/buruii. Bil je korporal pri šestem polku. — Stisnila sva si roko in .sva bila oba vesela
Začela sv;; se pogovarjati o vsem. kar se je dogodilo v zadnjem č.,Mi. da/ sem mu t .[»i-al silno bitko pri Waterloo, on mi je pa povedal, kako se mu je godilo zadnje mesece. Pripovedoval mi je nekako takole:
bataljon b- pn.dital s,ur proti Wavre. Ko so vojaki zaslišali 2 ;i J . str.in; grmenje »upov. jih je bilo komaj zadržati, da niso šli v .■ntj smer. Med n, sto in sedmo uro s.- je doznalo. da so se Prusi umaknili n začeli prodirati proti našemu centru mu, kjer se je nahajal tudi e, - r Sleon.pč je moral bataljon ustaviti. Ob treh zjutraj jih ■ /..i|»it p re h 11. i i I m pokanje topov, obenem je j»a tudi prišlo povelje za omika nje.
i.i /...Mia smo bili prepozni — je pripovedoval Martin. I)el j iusKe armade, je bi! ze porazil cesarja, nam je prišel za hrbet, tako. da smo morali >•,•!<, noč ii. eel dan marši rat i, da smo jim ušli.
>i» š sli;, /vet er sm«> s.- ustavili pri Templouxu, odkoder so jih pa Prusi zopet prepodili.
Salu«. t< ml ji povedal. — V i loma ni dobil že dolgo časa nobenega poročila m ni ničesar vedel, kaj se dogaja doma.
f'n Vaugirardu nas je sovrj žnik okoli šeste ure zvečer napadel. 1 »o polnoči muo se borili, pa nismo ničesar opravili. Prusi so bili v zelo veliki premoči, mi pa nismo mogli nikamor. Vsi smo bili potrti in žalostni. I»tieheja -M'tn videl celo jokati. Dvanajst dni prej si še nisem predstavljal take Krannje. Ko sem zapazil Pariz, njegove hiše in stolpe, sem pomislil sam pri sebi:
To j. torej Francija ! - Vse to ><> zgradili naši pradedje v teku sto m >to let. Toda Prusi in Angleži so prišli prav do mesta.
ni sti'-il: zjutraj smo napadli Pruse in jim odvzeli nekaj njilio->. ili postojank. Bitka je bila vroča in je precej časa divjala.
Kmalo / tem so proglasili generali premirje. — Mi smo mislili, na j-- to premirji- sovražniku samo v svarilo, kakor je bilo leta 17!*0.
»da .' *_" o i i i ,, v j,, drugače. Ljudje >o z vračal i vso krivdo na cesarja, eeš. da on vso zagrešil. Ljudje niso imeli ne orožja in ne patron, .n >o govorili kakor gospod Gulden.
.'• ngleži s<» dospeli tik do Pariza. Francozi so se pa morali umakniti /a Loire. Pri tej priliki smo postali vsi tako razjarjeni, da se je b:iw bati resnih nemirov. Nekateri so lomid puške, drugi so trgali svoje uniforme.
V	e je kričalo: Izdani >mo! Izdani. — Izdali so nas, lumpje! Stari častniki s,, hodili v.si bledi semtertja, in po licih so jim te-
i le debele soi/e. P.ili smo jiremagano ljudstvo. St- tisoč let in tisoč let bodo govorili ljudie. da so zavzeli Prusi in Angleži Pariz. To bo večna
sramota za nas.
o ju'ija se j. bil odpravil bataljon proti Montgrouge. Videč, tla sni' /ač-di korakati proti Loire, smo drug drugega vpraševali: — Kaj sni»1 pa pravzaprav? — Ali moramo ubogati Pruse? — Ne, ne. tega ne smemo storiti.
T- daj se je pa začel splošen beg. Vojaštvo se je razkropilo na vse strani, ni ga bilo poveljnika, ki bo mogel zadržati vojake.
Pustiva vs,- skupaj in se vrniva v Le Harberg — sem rekel Buri • ju. Začniva zopet živeti kot človeka. Če prideja tja Prusi, Avstrijci in Rusi. bomo pobegnili v gore in se branili. —- Naprej!
Pri bataljonu nas je bilo krikih 1 o Lotarinžanov, ki smo se odpravili proti Irvy in Berev.
V.a >amt Mamic, v neposredni bližini nekega gozda, smo dospeli na pot ki vodi proti Strasshurgu. Vsak dan smo napravili po dvanajst milj.
julija sim: izvedeli da se je vrnil Ludovik XVIII in zasedel pre-: t il. Ko smo šd mimo ljudi, so nam rekli da smo Napoleonovi pristaši m -o včasih celo pse napodili na nas. Mi smo vihteli palice in jim odgovarjali Le lepo molčita, če ne. vas bomo ukrotili, da boste taki kakor ovčiee.
< imdalje smo šli. tem manj nas je bilo.
Toda doživeti smo morali še nekaj hujšega: — Nemci in Rusi so ..■-podov ali A l/a ei ji in Lotaringiji. Skoraj pri vsakem mestu smo jih videli, ko so se vežbali.
s - dnjič sva vendarle dospehi v Mittelbronn. Povsod sami tujci, povsod sami tuji vojaki.
Pred Hietzovo gostilno sem rekel Bucheju : — Vstopiva! Ne morem več hoditi.
K rčinariea. ki j.- bila tedaj še mlada in lepa, je razprostrla roke in vzkliknila:
Moj Bog, Josip Bertha' — To bo zašumelo po mestu. Sedel sem za mizo in zajokal, krčmarica je pa prinesla iz kleti veliko steklenico vina.
Km sva dobro okrepčala in odpočila, sem rekel Bucheju;
l'i boš >el naprej, jaz pa za teboj, da se me ne bodo preveč presni* i i. Reci jim. da sva se v vojni večkrat srečala in slednjič prista-i. tla mogoče nisem več daleč. — Saj razumeš?
svv.-da ! Ti boš pa tako napravil pri moji stari materi. — šel .1 ' naprej, jaz sem pa še par minut počakal in se pogovarjal z krčma-rieo. Ko sem videl, da j»* zavi! Buche proti moji hiši, sem planil skozi vrata in pričel teči. Dobro se spominjam, da sem srečal nekaj ljudi, ki - pridušeno vzkliknili: — Ali ga vidiš? Josip Bertha je! — Toda . IZ se lisem za nikogar zmenil. Sam ne vem. kdaj sem prišel do hiše, Kila j s m stek 1 po stopnicah in odprl vrata. Slišal sem samo klic: — Josip" Josip! - in Katarina je ležala v mojem naročju.
V	stilu so bili Gulden. Katarina in Buche. — Katarina je tako jokala kot tla bi se ji zgodila strašna nesreča. Gospod Gulden je molčal, [ i tudi Buche ni izpregovoril nobene besede.
<>h. gospod Gulden, oprostite! Že prej vas bi moral objeti. Tako vas imam rad kakor samega sebe.
Ko mi je pokazala Katarina še malega Josija, je bilo veselje brezmejno. Kmalo zatem je prišla tudi teta Greta, ki je same ginjenosti »kala.
Ko s,-ni povedal vse svoje doživljaje, se je oče Gulden naslonil na rekel:
tJosip, našo deželo je zadela velika nesreča. Ko je Napoleon o-
I
svojil Francijo, je bila ta dežela največja in najbolj svobodna med vsemi Danes smo premagani in uničeni. Sovražnik ima v rokah naše najboljše trdnjave. Se nikoli se ni zgodilo, da bi našemu glavnemu mestu gospodaril tuj gospodar. To se zgodi, če ima polilepnež v rokah prostost, čst in srečo. Da, slabo se nam je začelo goditi. Prepričan sem skoraj, da je bila vsa velika revolucija brez vsakega pomena. — Toda upajmo, da to ne bo dolgo trajalo. Francija hrepeni po prostosti in pravičnosti. Nekai nam manjka in to je: znanje. Toda ljudstvo se .neprestano uri in dela ježke izkušnje. Jaz morda ne bum imel več sreče, da bi doživel prebujenje svoje domovine. Prestar sem že. Ti boš pa doživel ir. boš lahko nekoč ponosen, da si sin velikega naroda. —-
Ta dobri mož je do svoje smrti veroval v prebujenje Francije.
Jaz sem doživel čas, ko so se izpolnile njegove nreroške besede. Bil sem priča, ko j.- zopet >:avihra!a nad domovino zastava svobode, ko je postalo ljudstvo bogato, srtčno in bolj izobraženo. Doživel sem čas. ko so precriu li one. kateri so ljudstvo izsesavali in izkoriščali. In danes poznam že kmete, ki bi dali radi zadnjo srajco s sebe. samo da bi lahko poslali - voje sinove v š<lo in jih bolj izobrazili.
Upam pa. da bo še veliko boljše, kakor je sedaj.
In v tem upanju se poslavljam od vas. dragi prijatelji.
dobit« "GLAS NARODA" akori Wit mmci dnevno, Isvaemii nedelj ta po-»tirnih pramikov. "QLAS NAB0DA" uhaja dnevno na iestih straneh, tako, da dobite tedensko S6 strani berila, r mesecu 156 strani, ali 624 strani v itirlh mesecih. "GLAS NARODA" domala dnevno poročila s bojišča In razne alike. Sedaj ga sleherni dan raspoiUJamo L*.000i — Ta »tevilka Jasno govori, da Je list selo rasiirjen. Vse osobje lista je organizirano in ipada ▼ strokovne mnije.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se mudi v Little Falls, N. Y. in okolici.
Upravništvo "Glas Naroda"

MODERNO UREJENA
TISKARNI GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINI! IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
•	• • w
• ' DELO OKUSNO * •
•	• ••
IZVRŠUJE PREVODI J DRUGE JEZIKE
* * is m
UNIJSKO ORGANIZIRANA
V • V v POSEBNOST BO 2
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI; CENIKI I T. D.
VSA NABOČDJL POŠLJITB NAt
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bnrean of Indnstrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropa ni ali a katerimi se je slabo ravnali.
Brezplačno se daje naBvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali-zacijskih -adevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Eilis Islandn ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor)
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Torku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
Veliki vojni atlas
j * ojskujocift se evropskih držav m pi kolonij | skih posestev vseh yelesil
Obsega 1 1 raznih zemljevidov	^
na 20tih straneh in vsaka stran je 10U. pri 18V» palca velika jj
Cena Mimo 25 centov.
Manjši vojni atlas
oh«ega d«v«l runih remtJtTldo*-
na 8 straneh, v*.ak:a stran S pri 14 palcev
Cena samo IS centcv.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York, N Y
ZASTONJ
*deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
t IF
ta POSEBNI KUPOM j« rr*den dssct (lft) EJUBJBA-N CIGARETNIH KUPONOV ako gm predloži skupno s devetdesetimi (90) ali ril rm aim! HASSAN CIGARETNIMI KUPONI t kaki a> ttk HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pH
THS UOCBICAN TOBACCO CO, win Dept (M B-oemc St. New Terfc. H. t
Ta ponudba ugasne 31. marca 1916.
ffcmsmmmmfcmramrasfcttaim
i
Velika vojna mapa |
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 prt 2S palcih Cena 15 centov.
Najbolj a-
Km} pravU« »UutoUL. »hiliP la artavmlk! e ftalld Berti M> _____pi
n Mlini
Bilo za fpn-■k« In moške lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako »e rabi to mazilo, rra-■tejo ▼ 6 tednih krasni, eoatl in dolfr) lasje. kakor tadl moškim krasne brke in brada in nebo-do<dpadali in ne oslTeii. Revmatizezn. kosti bul al) trganje v rokah. nogah in križa t 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bole. tare. kraste in srinte. potne nose, kurje oči. bradovice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brea uspeha rabil, mu jamčim za S5.00. Pilite takoj po cenik in knjižica, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ,
1M2 K. «4th SU
Cleveland. O.
Zadej je natančen popie koliko obsega kaka driava. koliko ima vojakov« trdnjav, bojnih ladij i. t d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je.15 centov.
Pri nas je dobiti tadi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. •
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York. N. Y.

z orožjem
Lev NlkelaJerii Telstej Jc pisal: Knjl*o mm m vellkte «Bt<
torn prebral in ▼ njej načel veliko koristnega. Ta kaJSaa Ml« rpllva na človeka In obsega nebroj lepih Kisli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je omrla mt<1iM« Btael al feUo na avetn tako slavne pisateljice kot Je Snttnerjeva.
Pref. dr. Dedel: "Doli s orožjem je pravo ogledalo sedaajt-It lasa. Co Covek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da M bližajo ČloveStva boljši čast Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Led. Jakobevakl: To knjigo bi človek najrajis poljahU. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Bosegger piie: Sedel sen v asKflm ■eedo pri Krleglach in aem bral knjigo > nailovom "Doli ■ oroA-|ta!" Prebiral aem Jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahka refem. da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Hvljeaja. Ko aem jo prebral, tem saželel, da bi ae prestavilo knjigo v ?ai kal tarna Jedke, da bi jo imela vsaka knjigama, da bo je tudi v •olah ae smelo manjkati. Na avetu so dražbe, ki rasilrjajo Svate ritma. Ali ki h u megle astaaovltl družb«, ki M raailrjala le iajlgeT
■«arK Bart I « W Ja aajbelj sSarlJlra kaj Iga. far aim £9 ttaj bral..
C. Neemaaa Refer: — To Je aajboljia kaj Iga. kar a« Jih apft-
cali ljudje, ki ae borijo aa avetovnl mir....
Haai Land (na ahoda, katerega je imel leta 1890 v Berila«)B
■a huca davil knjige, samo Imenoval jo .bom. Vsakemu jo bom p*-andlL Naj bi tndl ta knjiga naffla avoje apostolje, ki U Hi kj« krliemsvet in učili vae narode....
Finančni minister Dnnajewsld je rekel v nekem avojeaa cev*' M v poslanski sbornicl: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta et Bnttnerjeva. Proain^Vaa, posvetite par ur temn delo. Mlallm« la aa a« b« alkd« vai navduševal aa vojno, is bo prebral te k»Jl»ai CBNA M CKNTOV.
le pstl
Slovenic Publishing Co.,
iS Cortlandt Strut, Mtw Tork Ciftj, H. T,
i
^ "GLAS NABODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V BT ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NABOČITE 8E NANJ)
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poSiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom ia ntancem v staro domovino?
100 K velja sedaj $14.50 s poštnine vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.