jPoiHnina plačana v gotovini,
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOT
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSK
£/Cr.
ST
Časopis asa trgovino, industrijo in
Uredništvo in uprovništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi sc ne vročajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za poi .
'°nr
.a četrt leta
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in . ,e v Ljubljani.
LETO VII.
Telefon štev.
LJUBLJANA, dne 26. julija 1924.
Telefon štev. 552
ŠTEV. 88.
Vprašanje Gospodarskega sveta.
V zadnji številki >Bankarstva« priobčuje pod gornjim naslovom g. Ljubomir St. Kosier članek, ki je naslovljen na gospoda ministra trgovine in industrije. Ker so o tem vprašanju, kakor smo poročali, razpravljali tudi naši gospodarski krogi na zadnji plenarni seji ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice in bo brez dvoma zanimalo vse tudi mnenje, ki ga ima o tem vprašanju odlični strokovnjak g. Kosier, priobčujemo njegov članek v naslednjem dobesednem prevodu:
Tako pred Vidovdansko ustavo, kakor tudi potem, se je pojavljalo pri nas od časa do časa kot eno izmed aktuelnih gospodarskih vprašanj vprašanje Gospodarskega sveta.
Sprva, tedaj še pred ustavo, je bilo to vprašanje brez dvoma najbolj ak-tuelno, ker so gospodarski krogi, ali vsaj en del med njimi, uvideli, da je to najbolj ugoden moment, da prodrejo s predlogom o ustanovitvi Gospodarskega sveta. In v resnici, v 44. členu ustave z dne 28. junija 1921 je predvidena institucija Gospodarskega sveta in s tem je jugoslovanskim gospodarskim krogom zajamčeno aktivno sodelovanje pri izdelovanju in izdaji gospodarskega in socialnega zakonodajstva.
Na Vidov dan so pretekla od tega časa tri leta, od tedaj se ni zgodilo ničesar, ne glede na striktna določila ustave in razne obljube vseh mogočih kompetentnih in nekompetentnih faktorjev ob priliki vsake izpremem-be v vladi. Konferenca trgovsko-obrt-nih in industrijskih zbornic in pri-vrednih korporacij, ki se je vršila v Zagrebu dne 27. januarja, in kongres gospodarskih krogov, ki se je vršil v Skoplju 10. in 11. maja t. 1., sta zahtevala v sprejetih resolucijah uresničitev imenovane ustavne odredbe Id oživotvorjenje institucije Gospodarskega sveta. V zadnjem času se je zaznalo tudi za to, da zaseda pri ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu komisija z nalogom, da izdela projekt zakona o Gospodarskem svetu. O sestavu te komisije nam ni natančneje ničesar znano, toda želimo podčrtati, da bi ministrstvo trgovine in industrije napravilo zelo dobro, da — ako že ni hotelo o tem zaslišati iiršo anketo strokovnjakov in merodajnih oseb —, po praksi inozemstva, vpošlje posameznim gospodarskim organizacijam in zasebnikom glavna vprašanja, in to (po mogočnosti) ista vprašanja, katera so morala biti dana tudi komisiji, katera sedaj zaseda in kateri je poverjena naloga, da izdela zakonski načrt.
Gospod minister trgovine in industrije je, v govoru o potrebi Gospodarskega sveta, pred kongresom pri-vrednikov v Skoplju rekel, »da se je to zahtevo sedaj prednašalo bolj manifesta livno, toda potrebno je, da se končno pristopi k delu, ker je ta posel velik in težak in bo zahteval mnogo časa; ta posel je nov in dobimo drugje o tem zelo malo ustaljenih izkušenj, katere bi mogli uporabiti. Vprašanje bo zadelo na stvarne tež-koče in na velike politične težkoče, katerih si moramo biti svesti osobito v vprašanju njegovega sestava in kompetence.«
Vprašanje kompetence in vprašanje sestave članov Gospodarskega sveta, sta brez dvoma dve osnovni vprašanji, od rešitve katerih je odvisna ne samo usoda in delovna sposobnost institucije, ampak tudi sam smisel njenega oživotvorjenja.
Bila bi neresna, ali da rečem bolje,
preveč odgovorna gesta, ako bi kdo skušal vsiliti gotovo mnenje, ne da bi se predhodno to vprašanje vsestransko pretresalo, ne da bi se predhodno zaslišalo vseh onih, katerih beseda mora biti pri tem merodajna in odločilne važnosti.
Vprašanje kompetence Gospodarskega sveta je že predvideno v ustavi sami z določilom, da gospodarski svet sodeluje pri izdelovanju socialnega in gospodarskega zakonodajstva. Ker je ta pojm zelo obsežen, smatrajo tolmači Vidovdanske ustave, da se pod socialnim zakonodajstvom V tem primeru ima to razumeti v ožjem smislu besede, medtem ko obsega pojm gospodarskega zakonodajstva de faeto zakonodajstvo iz območja celega gospodarstva. Pri tem pa smatram, da se delovanje Gospodarskega sveta ne bi smelo dobesedno vezati na samo zakonodajstvo, ampak tudi na razne naredbe in ministrska rešenja, tedaj sploh na vse, kar je predmet zakonodajnega in administrativnega delovanja vlade in kar je sploh v tesnejši zvezi z gospodarstvom države, ne izključivši pri tem niti sodelovanje pri sklepanju trgovinskih pogodb, gospodarskih sporazumov ali bodisi-katerih drugih vprašanj mednarodnega značaja, v kolikor so ona v zvezi z gospodarstvom naše države.
To pomeni tedaj, da bi kompetenca Gospodarskega sveta bila dovolj obsežna, in kar je najbolj važno, precizno določena in to tako, da bi ne bilo mogoče izigravanje, niti po ovinkih, niti od strani samih ministrov ali narodnih poslancev, katerim drugače kakor je znano, pristoja neposredno pravo prednašanja zakonskih projektov. Tudi v takih slučajih bi se moralo respektirati Gospodarski svet, ker bi drugače, tudi ako bi bila samo na eni strani dana mogočnost njegovega izigravanja, ne imela ustanova Gospodarskega sveta mnogo smisla in niti važnosti, katero ji danes, bona fide, pripisujemo. In s tako določitvijo kompetence bi dobilo tudi vprašanje sestave članstva Gospodarskega sveta določeno smer. Mi znamo eno: znamo, kako bi Gospodarski svet ne smel biti sestavljen. Gospodarski svet ne sme biti sestavljen tako, kakor je to predvideno z obstoječo naredbo, glasom katere je imenovanje večine njegovih članov odvisno od posebne volje in razpoloženja ministra trgovine in industrije.
Smatram, da ne sme biti institucija Gospodarskega sveta sploh odvisna od kateregasibodi ministrstva, ampak samo od parlamenta in da se mora tudi pri' tem organizirati kot popolnoma avtonomna korporacija, katere člani bi bili sestavljeni iz vrst vseh jugoslovenskih privrednikov, (razumem pod tem poslodavce in delavce), tedaj od delegatov parlamenta, državne vlasti, gospodarskih in delavskih korporacij ter končno od posameznih privatnih oseb (strokovnjakov, učenjakov in javnih delavcev), ki so izven posameznih profesionalnih organizacij in zbornic, a zaslužijo z druge strani po svojem delovanju in po svojem znanju, da sodelujejo pri sklepanjih Gospodarskega sveta.
Gospod Križman je imel prav, ko je rekel, da bo ustvaritev Gospodarskega sveta naletela na velike težave. To ni težko predvideti, toda ta okolnost ne sme ovirati realizacije ta-lco velike, tako pomembne ideje, kakor je v resnici ideja o Gospodarskem svetu.
Bilo bi preveč smešno, ako bi se mogoče iz bojazni pred kakimi malenkostmi (osebnimi ali strankarskimi) rodila iz te lepe ideje kaka okrnjena institucija, ker taka institucija ne samo, da nam ne bi mogla koristiti, ampak nam bi še škodovala, kakor doma, v državi sami, tako tudi zunaj pred inozemstvom. A da se že v samem začetku, pri izdelovanju zakona o Gospodarskem svetu ne delajo hibe, mora tudi sam gospod minister trgovine in industrije uvideti važnost tega dela in potrebo, da bo to osnovno delo čim bolje, čim svestneje in popolno in da pri tem sodelujejo tako Srbi, kakor Hrvati, kakor Slovenci, ir to uprav najbolj kompetentni med njimi, ki so v stanju, da s svojim vestnim delom dajo vsestransko dobro koncepcijo zakonskega projekta!
Posvetovanje o enotnem obrtnem redu.
Včeraj se je vršilo pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani pod predsedstvom svetnika dr. F. Rateja posvetovanje strokovnih gospodarskih korporacij glede načelnih vprašanj za sestavo obrtnega reda. Posvetovanja so se udeležili za trgovsko zbornico dr. J. Pretnar, za Zvezo industrijcev dr. A. Golia, za Zvezo gremijev tajnik Ivan Mohorič, za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani gg. Ravnihar, Primožič in Kaizer ter za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru načelnik F. Bureš. Predsednik je uvodoma opisal dosedanje delo uradniške komisije za sestavo novega obrtnega reda, ki jo je imenoval minister dr. H. Križman in v kateri so poleg načelnika Krpana in dveh sekretarjev ministrstva trgovine in industrije zastopani tudi vsi predstojniki pokrajinskih oddelkov ministrstva. Ta komisija je imela dosedaj dve konferenci in se je na drugi odločila, da zasliši poprej predno preide v razpravo o podrobnostih načrta splošnega dela enotnega obrtnega zakona mnenje gospodarskih korporacij v posameznih pokrajinah glede načelnih vprašanj, ki so za sestavo obrtnega reda odločilne važnosti.
Živahna razprava, katere so se udeležili vsi zastopniki, je pokazala potrebo, da se osnuje pri Trgovski in obrtniški zbornici posebna komisija, ki naj bi v vseh podrobnostih s posameznimi skupinami interesentov, kakor tudi z zastopniki gospodarskih organizacij proučila ta dalekosežna vprašanja, da bi mogla staviti konkretne predloge za bodoči enotni obrtni zakon. Med delegati je v splošnem vladala popolna soglasnost v naziranju glede posameznih vprašanj in je bila ob zaključku posvetovanja zbornici poverjena naloga, da sestavi komisijo za izvedbo ankete za proučitev vseh vprašanj v podrobnostih.
0 sanaciji Ogrske.
Vsakdo rad vidi, da ima tudi sosed gospodarstvo urejeno. Tako dolgo se pa menda nobeno ne ureja kakor ogrsko. Sto in sto predlogov je.že vihralo v svet. Navedemo par točk iz predloga dr. Chorina, predsednika centrale ogrskih delodajalcev.
Ogrsko javno mnenje je prepričano, da pomeni začetek sanacijske akcije tudi začetek nove dobe v ogrskem državnem in gospodarskem življenju. Cilj sanacijske akcije je ustvaritev stabilno vrednostne mere, na koje podlagi bi prišlo spet do ravnovesja v državnem gospodarstvu. Sanacijski
program teži bolj za tem, da se dohodki stopnjema zvišajo, kakor pa, da se stroški zmanjšajo. Stroški se sploh skoraj ne morejo zmanjšati; plače uradnikov so na primer tako globoko pod delavskimi plačami, da jih bodo morali izdatno zvišati. Novi proračunski načrt govori o zvišanju sedanjih 165 milijonov zlatih kron na 400 milijonov zlatih kron ob zaključku sanacijske akcije. Poviški zadenejo zlasti industrijo in pa mestno prebivalstvo. Hud odpor je izzvala zlasti določba o stopnjevani oddaji premoženja; vlada jo je morala pustiti in se sme premoženjska delna oddaja izvršiti samo enkrat. To bo povišalo zaupanje inozemstva v ogrsko gospodarstvo.
Industrija se mora zaenkrat pripraviti na težke čase. Smo pač v pre-hodni dobi. Nekaj časa bo še preteklo, preden se bo kreditno življenje gibalo spet v normalnem okviru. Ljudje ne spravljajo blaga več tako skupaj, kakor so ga prej, so postali bolj oprezni. Industrija mora računiti s podražitvijo produkcijskih stroškov in ravno vsled zastoja konsuma ne more tako delati, kakor bi lahko. Taki znaki so v prehodni dobi od inflacije do stabilne valute povsod običajni, so samo mimoidoči, čeprav zahtevajo žrtve, so kazen za grehe inflacijske dobe. Z normalnim potekom razmer takoj izginejo. V inflacijski dobi so klile pri nas na Ogrskem majhne banke iz tal kakor gobe po dežju. — Vse se je vrglo na posredovalno kupčijo in takih trgovcev je bilo v majhni povojni Ogrski več kakor pred vojsko v vsi Ogrski. Vse to je že izginilo in bo še. To je bolezen. Priti mora ozdravljenje; osobja je povsod preveč, delajo pa manj kakor pred vojsko. Moramo iti po isti poti, ki jo je ubrala Nemčija, zvišati moramo delovni čas, produkcijo moramo osredotočiti, na vseh poljih. Sanacija Ogrsko se vrši v veliko bolj neugodnih razmerah, kakor se je izvršila sanacija Avstrije. Svet je nezaupljiv, vse je razburkano. A tudi pri nas je dosti poštenih ljudi in poštenih podjetij; podcenjujemo jih. Imamo velik akti-vum: agrarno produkcijo. Inozemski kapital ima v njej varno jamstvo, nam je pa vama podlaga za razvoj industrijske produkcije. Po mojem mnenju bo započeta sanacijska akcija ozdravila naše gospodarsko življenje m spravila v ravnovesje naše duše.
Občni zbor »Trgovskega društva1* v Celju.
Kakor se je že svoječasno poročal«,, je sklicalo društvo svoj XV. redni letni občni zbor za 26. junija t. 1., ki se pa vsled neznatne udeležbe, ker je bila večina radi vršeče se birme zadržana, ni vršil. Občni zbor se je sicer v smislu pravil otvoril, pač pa se je sklenilo razpravo preložiti na izredni občni zbor, katerega se naj skliče v kratkem, in se' je tudi XV. redni občni zbor s tem v pravnem smislu zaključil. Izredni občni zbor se je vršil dne 5. julija v rdeči sobi »Narodnega doma« z običajnim dnevnim redom pod predsedstvom g. Zupančiča.
Zborovanje je otvoril g. Zupančič, ki je konštatiral sklepčnost in pozdravil navzoče. V svojem govoru se je spomnit zaslug preminulega člana gosp. Antona Močnika, ki je bil kot delaven in požrtvovalen član društva splošno priljubljen. V znak sožalja se navzoči dvignejo raz sedeže. Nato je predal besedo tajniku g. A. Vebletu.
Iz obširnega tajniškega poročila, ki govori uvodoma o zgodovini društva, je
Stran 2.	TRGOVSKI	LIST,	26.	julija	1924.	Štev.	88.
smmmmMmmmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmsmmmmmmmmmmmmmmtmmam	'MjamacattHtrst^r^ «n>»iwm»r miwwiiw nitan—mwrmhhimpit ng»enir«wnr wr-<w n .i:iwiMtMWMwwu>wBimfc«riiiin«wi-i i» iTanmmzr—w MintmHv mKiMmoKer.'*^
posneti, da je delovanje društva v zad- j rol Pajk, Josip Majerič, Sorman Franc,
namestnika: Filip Vrtovec in Drago
njem društvenem letu zelo nazadovalo. Vzrok temu je brezbrižnost članov in nevolja, ki se je polastila članov zbog gospodarske krize, ki je bila v preteklem letu, zlasti pa koncem leta zelo občutna, in je imela seveda svoj vpliv tudi na razvoj društva. Društvo šteje 76 članov. V zadnjem letu je bilo 6 odborovih sej in eno zborovanje.
V glavnem se je društvo prizadevalo za primerno ureditev špedicijskih tari-jfov, glede prevzema zastopstva zavarovalne družbe »Triglav« s posredovanjem carinjenja poštnih zavitkov v čezurnem času, nadalje je društvo podvzelo akcijo za odpravo krošnjarstva in za ustanovitev pripravljalnega odbora za zidanje Trgovskega doma. Glede ureditve špe-dicijskili tarifov je skušalo društvo z ozirom na to, da imamo v Celju carinarnico II. reda ter je tukajšnje trgovstvo primorano razno blago cariniti v Mariboru ali Ljubljani, pridobiti trgovske kroge, da bi carinjenje blaga v Mariboru ali v Ljubljani oddali samo enemu špediterju, ki bi opravljal vse carinske špe-dicijske posle za vse tukajšnje trgovstvo.
Ta ideja ni našla potrebnega razumevanja. Živo zanimanje je vzbudila akcija za zidanje »Trgovskega doma«. Sklicale so se v to svrho razne seje in sestanki in se je končno prišlo do zaključka, da mora tukajšnje trgovstvo vztrajati pri izvedbi tega načrta. Naložil je že tudi tozadevni fond, ki je pod oskrbo našega društva. — Za odpravo krošnjarstva je odposlalo društvo delegata g. Zupančiča, ki se je pridružil dne 30. oktobra 1923 deputaciji vseh trgovskih korporacij celjskega okoliša k tukajšnjemu okrajnemu glavarju. Boj proti krošnjarstvu se še nadaljuje.
Kadi neurejenih razmer na tukajšnji poštni carinarnici, ki ni mogla carinjenja poštnih zavitkov radi pomanjkanja potrebnega carinskega uradništva redno opravljati ter je vsled tega nastal ogromen zastoj na pošti, je priskočilo Trgovsko društvo tukajšnjim trgovskim krogom s posredovanjem pri upravi glavne carinarnice na pomoč, katero se je naprosilo, da prevzame uradništvo glavne carinarnice posle carinjenja poštnih zavitkov dotlej, dokler ne prispe zaprošena odpomoč. Carinjenje poštnih zavitkov se vrši do nadaljnjega v čezurnem času. Med tem časom je interveniralo društvo za obljubljeno pomoč, toda vselej, ko je Glavna direkcija carin v Beogradu odredila uradnika, ki bi prevzel posle na tukajšnji poštni carinarnici, se je dogodilo, da je določena oseba dala ostavko, tako da je tukajšnji poštni urad primoran še nadalje čakati, dokler ne odredi Glavna direkcija carin drugo osebo.
H koncu omenja poročilo še delo, ki ga društvo čaka, posebno za prirejanje ekskurzij, ustanovljenje učnih tečajev, podružnic'na deželi, knjižnice, ureditev posredovalnice za službe, propagadno delo za zidanje »Trgovskega doma« itd. ter apelira na vse navzoče, naj bi vsako koristno društveno delo izdatno podpirali. Poročilo se vzame brez debate na znanje.
Blagajniško poročilo je podal g. Anton Fazarinc, ki izkazuje skupnih prejemkov v preteklem poslovnem letu 22.384 Din 94 p in izdatkov 12.158 Din 53 p, prebitek v letu 1923/24 torej 10.235 Din 41 p. Prenos premoženja iz društvenega leta 1922/23 v znesku 9389 Din 60 p izkazuje danes skupno društveno premoženje 19.625 Din 1 p.
Blagajniško poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje, le radi naložitve denarja in ločitve tretjine razpoložnine k glavnici se je razvila kratka debata, nakar se je sklenilo, da se tretji del razpoložnine doda k glavnici in naprosi posojilnico, da dovoli višje obresti. Ker ni bilo računskega pregledovalca navzočega, ki pa je knjige pregledal in našel vse v redu, se je na predlog predsednika dalo blagajniku gosp. Antonu Fazarincu absolutorij.
Radi volitev je prekinil predsednik zborovanje za 10 minut. Nato s eje na predlog g. Stermeckija vršila izvolitev predsednika z glasovnicami in odbornikov z vzklikom. Izvolil se je v pretežni večini stari odbor. Predsednikom je bil izvoljen: g. Zupančič, v odbor pa: Gg. Ravnikar Ivan, R. Stermecki, F. Lukas, Franc Leskovšek, Anton Fazarinc, Ka-
Kohnhajzler. Za računska pregledovalca: Josip Jagodič in Franjo Kalan, kot pravdnega zastopnika se je izvolilo g. dr. Božiča. Izvoljeni so sprejeli izvolitev brez debate.
Po kratki debati glede plače tajnika se je na predlog gg. Leskovška in Stermeckija sklenilo, prispevati gremiju do nadaljnjega 20% kvoto k tajnikovi plači.
S prihodnjim društvenim letom preteče dvajset let, odkar se je v vrstah slovenskih trgovskih sotrudnikov rodila misel, ustanoviti »Slovensko trgovsko društvo«. Ude j st vi te v tega načrta je bila združena z največjimi težavami, zlasti ko si je društvo nadelo nalogo, krepiti in širiti narodno zavest, kar je bilo posebno v dobi avstrijskega režima izredno težka naloga. S ponosom lahko gledamo danes nazaj na živahno gibanje slovenskega trgovstva, ki je kljubovalo velikim oviram, da doseže cilj, ki ga zasleduje na kulturnem, socijalnem in gospodarskem polju, da tako ustvari našemu trgovstvu temelj zdravega narodnega gospodarstva.
Z ozirom na važnost prihodnjega društvenega leta za naše trgovstvo, se je oglasil k besedi g. Anton Fazarinc, ki je v kratkih besedah rekapituliral zgodovino društva ter predlagal, da bi se prihodnje leto praznoval jubilej dvajsetletnega obstoja.Razvila se je živahna debata o praznovanju 20 letnice ali 25 letnice. Na predlog g. Leskovška radi praznovanja 2,0 letnice se je soglasno sklenilo, ukreniti že sedaj tozadevne predpriprave za dostojno praznovanje tega pomembnega dneva.
Za predpriprave se je poverilo delo posebnemu odboru, nakar je predsednik ob 22. uri zaključil zborovanje.
Ali res ni smeti uveljavljati na razpravi prigovorov, kateri niso uveljavljeni v tridnevnem roku z ugovori zoper menično plačilno
povelje 7
(Konec.)
b) Pravilno mnenje. Praksa v bodoče.
Opisano pravno naziranje je v praksi splošno zavladalo, ker si ga je usvojilo, vztrajno zastopalo in širilo vrhovno sodišče. Zašlo je pa tudi v knjigo, kjer je pi našlo čvrst odpor, ki pa glede na stališče vrhovnega seveda seveda ni imel praktičnega uspeha.
Nasprotniki vladajočemu mnenju izvajajo, da ima sodnik pravico in dolžnost, da potom razlage ustanovi pravno pravilo, ki ni izrecno izraženo, zgolj tedaj, ako je zakon nejasen ali nerazločen. Ako te nejasnosti ni, se sodnik ne sme in ne more s kako protivno razlago upirati zakonovi volji.
V § 557. civ. pr. r. je tožencu samo naloženo, da poda svoje »ugovore« v treh dneh. Niti v § 557. niti v § 552. pa ni niti besedice o tem, da mora v tem roku podati vse svoje ugovore, torej tudi take, ki mu tedaj niti znani niso in tudi znani biti ne morejo. § 552. določa samo, da je na »pravočasno podane« ugovore odrediti narok za ustno razpravo; zahteva torej za določitev ustne razprave samo to, da se ugovori sploh podajo. Ne more torej biti govora o tem, da § 557. sploh kak dvom dopušča o tem, da li je menični dolžnik obvezan, da vloži v onem tridnevnem roku vse svoje ugovore, ker bi bili sicer izključeni. To vprašanje je tembolj zanikati, ker je prejšnji menični postopek (naredba justičnega ministrstva od 27. jan. 1850, drž. zak. št. 52, § 7.) imel izrecno določbo, da se morajo vsi ugovori v treh dneh podati. Novi civilnopravdni red bi bil to določbo v § 557. gotovo obdržal in ne bi bil odločilne besede »vse« izločil, ako bi bil hotel, da naj ostane tudi v tej točki — kakor v nekaterih drugih, ki so se bile obnesle — pri starem. Toda ravno to,,da se je ta beseda izpustila, gotovo ne samo slučajno in brez namena, kaže jasno in razločno, da je zakonodajalec v tej točki smatral spremembo za potrebno, tako da nasprotna razlaga § 557. oziroma § 552. ne nasprotuje samo besedilu zakona, temveč tudi njegovemu namenu.
Trditev, da je pod »ugovori« razumeti ne edino po zakonu zoper plačilni nalog dopustno sredstvo (v širšem pomenu besede), temveč posamezne iormelne in inaterijelne prigovore, in da se torej ukaz: »prepozno vložene ugovore je zavrniti brez razprave«, ne nanaša na prekasno podano pravno sredstvo ugovora, temveč na vse posamezne prigovore, nasprotuje tudi jeziku oziroma govorici, kakor tudi pomenu besed v njihovi zvezi.
Materijalni ugovori se ne »vlagajo , »podajajo«, »zglašajo« (nemški izvirnik: anbringen), temveč se »uveljavljajo« (nemški izvirnik: vorbringen). »Podaja«, »vlaga« ali »zglaša« se pa po tem, kakor se govori, le pismeno j pravno sredstvo (»ugovori«). Zakon j to natančno razločuje, kakor na drugih mestih, tako tudi v § 557. oziroma 552. civ. pr. r., kjer govori o »podanih«, »vloženih« ugovorih. Značilno pa je, da zakonodajec v edinem primeru, kjer zahteva od ugovornika, da uveljavlja vse svoje ugovore ob istem času (tožba po § 35. izvršilnega reda), to izrecno odreja in hkratu pristavlja sankcijo:»ker bi bili sicer izključeni«. Pa še tu omili to svojo strogo odredbo s tem, da velja to samo za one prigovore, katere je ugovornik mogel navesti ob času, ko je vložil tožbo ali nastopil ustno pri dotičnem oblastvu; torej ne za one prigovore, ki mu še niso bili znani in katerih torej ni mogel uveljavljati. Ako bi torej besedilo § 557. ozir. 552. civ. pr. r. dopuščalo kak dvom, bi bil ta dvom s primerjavo teh paragrafov s § 35. izv. r. odpravljen v tem smislu, da bi bil zakonodajec kako izjemo in omejitev načela § 179. civ. pr. r. tukaj prav tako kakor v § 35. izv. r. izrecno ustanovil. S tem pa, da je to opustil, pa še besedo »vse« iz starega besedila izpustil, je kar najjasneje in najodločneje razodel svoj namen, da toženemu meničnemu dolžniku ne jemlje pravice, kakor je ne jemlje nobenemu drugemu tožencu, da do konca ustne razprave, odrejene na pravočasno »podane« ugovore, naknadno doda trditve in dokazila, ki mu služijo za obrambo. Zakaj naj bi bilo nasprotno mnenje utemeljeno v bistvu meničnega postopka, ni uvideti. Saj § 552. civ. pr. r. velja tudi in sicer v prvi vrsti za t. zv. menično postopanje, katero pač ne postane nujno in potrebno posebne brzine radi tega, ker more tožitelj svoj zahtevek dokazati z listinami posebne oblike. Kar nič se pa z nujnostjo meničnega postopka ne strinja nasvet, da si naj toženec pomaga s predlogom na postavitev v prejšnji stan glede prigovorov, za katere izve po onem tridnevnem roku. Saj se s tem postopanje zavleče, ne pa pospeši, osobito ko treba v smislu § 152. civ. pr. r. in glede na § 556. civ. pr. r. glavno postopanje redoma prekiniti, dokler se ne reši vmesni spor o postavitvi v prejnji stan. Taka postavitev v prejšnji stan pa je prav za prav naravnost nedopustna, ker zakon ne pozna postavitve v prejšnji stan v svr-ho, da se kako pravdno dejanje, ki se je podvzelo, popolni, marveč le, da se naknadno opravi, ker je bilo vsled zamude sploh opuščeno. Sicer bi pa bil predlog na postavitev v prejšnji stan večinoma male pomoči, ker je po § 556. civ. pr. r. postavitev v prejšnji stan vsled zamude pravdnega dejanja v meničnih stvareh zelo omejena, namreč dopustna samo, ako ne gre na škodo stranki, ki je ravnala v glavni pravdi v dobri veri, kadar je ta stranka med tem svoje menične pravice do drugih oseb s pretekom časa izgubila povsem ali deloma ali jim vsaj zavoljo kratkosti še preostajajo-čega časa ne more več zadobiti veljave.
Določitev tridnevnega roka ugovorom zoper plačilni nalog ima torej v našem meničnem in mandatnem postopku zgolj ta učinek, da toženec plačilnega naloga ne more več izpodbijati, ako je ta rok zamudil. Ako so pa pravočasno podani prigovori in je s tem plačilno povelje izpodbijano, velja v spornem postopanju, katero se nato uvede, prav isto pravo kakor v rednem pravdnem postopanju, ra-! zen nekaterih posebnosti prvega in
drugega oddelka šestega dela civilno-pravdnega reda, ki se tega vprašanja pa itak ne tičejo. § 179. civ. pr. r. pa za mandatno in menično postopanje-nikakor ni razveljavljen, niti izrecno, niti kakorkoli drugače. Torej so no-vote (nova dejanstva, novi dokazi) v takem postopku dopustni samo v isti meri in pod istimi pogoji kakor v rednem postopku. Ako se novi prigovori na ustni razpravi ne dopustijo, je to naravnost vzkračevanje pravice.
Tako drugo, po našem mnenju pravilno mnenje, ki je v duhu novega civilnega postopka.
Naše (jugoslovansko) vrhovno sodstvo še ni prišlo v položaj, da zavzame svoje stališče v tem vprašanju. Ni pa dvoma, da pride kmalu do tega. Na katero stran se bo obrnilo?
Ker ni izključeno, da se ne pridruži prvemu naziranju, je že sedaj stvar trgovčeve previdnosti — saj imajo r menicami posla večinoma le trgovci, — da ima predvsem v najtočnejši razvidnosti vse menice, ki jih je podpisal, da jih hrani v točnem prepisu in skrbno primerja s tem prepisom oni prepis, katerega mu sodišče do-pošlje hkratu s primerkom tožbe in s plačilnim nalogom; da skuša vpogle-dati, ako le možno, še v onem tridnevnem roku izvirnik, in da v ugovorih, katere poda v teh treh dneh, navede previdoma vse prigovore, ki ao le možni v posameznem primeru, osobito tudi prigovarja pristnosti podpisa, ako ni popolnoma siguren, da je samo eno tako menico podpisal, kakršna se vto-žuje, in ako ni mogel pravočasno izvirnika vpogledati. To sicer n^ ravno vzorno pravdanje, toda obvaruje škode; umaknejo se pa prigovori vedno lahko!	rst.
Trgovina.
Trgovcem s papirjem na znanje. Mo-
nopolska uprava v Beogradu je obvestila tukajšnjo carinarnico, da ne bo izdajala za pošiljke svilenega belega papirja, ki so že prispele na carinarnico, naknadnih odobrenj za uvoz, tudi če se ugotovi, da se ta papir ne more uporabiti kot papir za cigarete. — Na podlagi tega morajo imeti trgovci, ki uvažajo svi-loa bel papir iz inozemstva, že pred prihodom blaga tozadevno dobrenje. Pošiljke brez takih odobrenj se ne bodo-smele niti prijaviti za carinenje.
Češkoslovaška in hamburško pristanišče. Zastopniki češkoslovaškega zunanjega ministrstva in češkoslovaškega ministrstva za trgovino in industrijo vodijo že izza meseca februarja t. 1. z zastopniki nemške vlade pogajanja za zakup pristaniške cone v Hamburgu. Pogajanja se vršijo na podlagi določil mirovne pogodbe, glasom katere se fe Nemčija obvezala, da prepusti del hamburškega pristanišča Češkoslovaški, da ga eksploatira kot svojo pomorsko luko. Nemčija se ni protivila tem zahtevam, ki so se vodile sprva ustno, pozneje v obliki not. Češkoslovaška vlada je pred kratkim odposlala nemški vladi memorandum, v katerem so podrobno obrazložene zahteve, ki jih sedaj pro-učava nemška vlada.
Angleško-ruska trgovina. Po angleških uradnih podatkih je Anglija v prvi polovici leta 1923. uvozila v Rusijo za 1,952.097 sterlingov in izvozila iz Rusije za 1,894.044 sterlingov. V drugi polovici istega leta je Anglija uvozila za. 7,356.055 in izvozila za 2,579.243 sterlingov. V prvi polovici 1924 je znašal angleški uvoz 862.797 sterlingov in izvoz 1,740.045 sterlingov.
Nazadovanje rumunskega izvoia živine. Romunski izvoz živine kaže v prvih mesecih leta 1924 konstantno padanje. Celokupno se je izvozilo prve 3 mesece tega leta: 1082 krav in 30.216 volov, na-pram 4197 kravam in 39.155 volom v istem času preteklega leta. Izvoz bivolov je znašal v prvih treh mesecih 65, a v prvem tromesečju lanskega leta 708 komadov. Izvoz koz je padel v tekočem letu na 203 komade, medtem ko je lani za isti čas znašal .1089 komadov.
Režim proste trgovine na Ogrskem.
Kakor poročajo ogrski listi, je ministrski svet na Ogrskem sklenil, da se ukinejo vse uvozne carine in da bo veljala odslej na Ogrskem prosta trgovina(?).
Industrija.
Pred ustavitvijo Beočinskc tovarne cementa. V tovarni cementa v Beočinu se namerava radi poslovne krize reducirati produkcijo od 80 na 20 vagonov dnevno. Ob tej priliki bo odpuščena večina delavcev, a onim, ki ostanejo, se bo reducirala plača za 15%.
Izvoz surove svile. Nabiranje svilenih kokonov je dalo v tekočem letu dobre rezultate. Zbog tega bo letos kolebala cena od 1500 do 1600 Din, medtem, ko je znašala v preteklem letu 2200 Din. Medtem se pa gospodarski krogi v Vojvodini pritožujejo, da je država ustavila obrate v vseh tovarnah za predelovanje svile in se‘iz naše države izvaža surova svila. Gospodarski krogi so mnenja, da bi bilo neobhodno potrebno obnoviti obrate v tovarnah ter izvažati predelano svilo in ne surovo. Ako država ne more napraviti to z domačim kapitalom, naj bi se potrudila, da angažira inozemski kapital.
Tiftmliski grenili in im
dobavlja
OKUŽBA »IHRUA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Teleta« 220. Plačilo tudi na obroke!
Ofcrt.
Menični krediti za obrtnike. Kakor poročajo iz Beograda, se je Narodna banka odzvala zahtevi obrtnikov, ki so preko obrtniških zbornic in drugih svojih organizacij zahtevali otvoritev meničnih kreditov in bo dajala kredite obrtnikom, ki trpe na pomanjkanju denarja. S tem bo obrti znatno pomagano. Treba pa je opozoriti obrtniške organizacije, da naj priporočajo za menične kredite vedno samo potrebne obrtnike, da se ne bi izdajal kredit za neresne prosilce, ki bi kompromitirali to zelo koristno prakso.
Zborovanje avstrijskih obrtnikov. Dne
22.	t. m. so obrtniki iz Dunaja in iz drugih krajev avstrijske republike jimeli v zborovalnici dunajskega mestnega magistrata zborovanje v svrho protesta proti progresivnim davkom Bunda in dunajske občine, t. j. državnim in občinskim. Zahtevalo se je, da se izvršijo neke iz-premembe glede o.dredb za povišanje davkov z ozirom na vedno težji položaj obrtnikov.
Promet.
Telefonski promet Rogaška Slatina— Dunaj. Kakor se službeno razglaša, je otvorjen telefonski promet med Rogaško Slatino in Dunajem. Pristojbina za govorilno enoto je 2.50 zlatih frankov ali 37.50 dinarjev.
Nova izvozna železniška tarifa. V ge. neralni direkciji železnic se zbirajo podatki za izgotovitev projekta za novo izvozno železniško tarifo. Srbski časopisi povdarjajo, da bo s tem dana možnost, da bo sklicana tudi seja tarifnega odbora.
Otvoritev telefonskega prometa Sv. Jnrij ob Južni železnici—Avstrija. Po
ministrski odredbi je bil otorjen telefonski promet Sv. Jurij ob Južni železnici —Spielfeld, Leibnitz, Graz in Dunaj. Ker je Sv. Jurij ob Južni železnici in postaje avstrijske Štajerske v I. pasu, je pristojbina za navadni pogovor Sv. Jurij— Spielfeld, Leibnitz, in Graz 2 zlata franka ali 30 Din, za pogovor Sv. Jurij—Dunaj pa 2.50 zlat. franka ali 37.50 Din. Pristojbina za navadne pozivnice je v vseh relacijah 1 zl. frank ali 15 Din.
Zavijanje paketov, namenjenih v Avstrijo. Potom odredbe ministrstva pošte in brzojava št. 36.046 z dne 30. maja 1924, smejo pošte sprejemati pakete, ki Bredo v avstrijsko republiko, brez označene vrednosti do 5 kg teže. Ako so zaviti v voščen, z vlaknatimi nitkami pretkan papir.
Denarstvo.
Beograjski denarni zavodi. Po podatkih finančnega ministrstva imamo v Beogradu 64 denarnih zavodov z delni-Sto glavnico v iznosu 395,000.000 Din in rezervo 158 milijonov dinarjev. Hranil-*tili vlog je bilo 31. decembra 1923 v vseh zavodih 315 milijonov dinarjev. Čisti dobiček vseh zavodov znaša 55 milijonov •džnaijev.
Carina.
Minimalne carinske tarife za blago iz Zedinjenih držav. V zunanjem ministrstvu v Beogradu se zbira material za sklepanje trgovinskih pogodb z Zedinjenimi državami in z republikami južne Amerike. Pogajanja bi se morala začeti še ta mesec, a so bila preložena iz tehničnih razlogov za pol leta. Medtem pa se iz Zedinjenih držav carini nadalje po minimalni tarifi.
Italijanski ažijo pri carinskih plačilih. Tečaj za carinska plačila v Italiji znaša od 21 do 27. t. m. 450 lir (100 lir nomi-nale in 350 pribitka).
m------------------------------ —
p KUPUJMO IN PODPIRAJMO m
»vrstno
Kolinsko cikorijo
L	domači	izdelek.	»»
Razno.
Intcrminiaterijalna konferenca za eksploatacijo reškega bazena, Baroša in Delte. Glasom pogodbe, sklenjene z Italijo, je dobila naša država reški bazen, da ga izkoristi v trgovske svrhe. Ker je ureditev in eksploatacija bazena velikega interesa za našo državo, se bo v ministrstvu saobračaja vršila interministe-rijalua konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju eksploatacije reškega bazena. Gospodarski krogi so mnenja, da bi se moralo to eksploatacijo prepustiti inicijativi zasebnih podjetij. Tako je Akcionarsko društvo za eksploatacijo lesa obvestilo ministrstvo saobračaja, da bi društvo s francoskim in inozemskim kapitalom prevzelo eksploatacijo reškega bazena za 50 let. Društvo se obvezuje, da bo tekom treh mesecev po dobljeni koncesiji osnovalo delniško družbo z 80,000.000 Din delniške glavnice pod imenom »Delniška družba za eksploatacijo reškega bazena, Baroša in Delte«. To društvo bo dalo 20% delnic državi brezplačno. Društvo bo zgradilo skladišča in zgradbe po potrebi Vsa ta skladišča bodo po pretečenem času ostala naši državi. Razen tega bi društvo dajalo kredite izvoznikom, a carinsko posredništvo, ležarino in takse bi reguliralo v dinarski valuti.
Francosko-jugoslovenska pogajanja se nadaljujejo. »Vreme« naznanja, da so se pogajanja med Francijo in Jugoslavijo za sklenitev obrambne zveze, katera so se prekinila radi odstopitve Poinca-reja, zopet pričela v Parizu med ministrskim predsednikom Herriotom in jugo-slovenskim poslanikom Spalajlcovičem. O tem vprašanju se je govorilo tudi na zadnji konferenci male antante v Pragi. Omenjeni list zatrjuje, da se bo pogodba za zvezo med obema državama podpisala prihodnjo jesen.
Znižanje vstopnine na Ljubljanskem velesejmu. Otvoritev letošnjega velesejma se bliža z naglimi koraki. Važnost naše največje narodno-gospodarske institucije te vrste je razvidna poleg drugega tudi iz tega, da je prevzel na j višji protektorat Nj. Vel. kralj. — Naloga Ljubljanskega velesejma ni samo posredovali med producentom in konsumen-tom, ustvarjati trgovske zveze, marveč je tudi največjega pomena za vse sloje. Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila znižati ceno vstopnic od lanskoletne vstopnine Din 15.— na Din 10.—, da se omogoči obisk vsakomur. Ta ukrep iskreno pozdravljamo zlasti iz razloga, ker se je lansko leto našemu sredjnemu sloju poset skoroda onemogočil, kar mu bo pa letos možno. — Velesejemske legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje tudi na vlakih, se že prodajajo v vseh mestih naše države v denarnih zavodih za ceno Din 50.—. V predprodaji se dobi že pri blagajni v velese-jemskem uradu, pri Tourist-Office na Alekandrovi cesti in pri tvrdki Aloina Company d. z o. z. na Kongresnem trgu.
Gospodarski napredek Banata. Negle-de na težko denarno krizo, se vendar opaža v Banatu, da gospodarstvo po-voljno napreduje. V prvem polletju 1924 se je izdalo v Banatu 12 dovoljenj za osnovanje tovarn in osnovanje denarnih zavodov, 475 dovoljenj za trgovske obrate in 541 dovoljenj za malo obrt.
Vodovod na Cetinju. Generalna direkcija vod bo v doglednem času izvršila nabavo raznovrstnih strojev in se-salk za razširjenje vodovoda na Cetinju. Za nabavo teh potreb je predvidena vsota 250.000 Din.
Nova solarna. V Ulčinju se bo v kratkem zgradila nova solarna, ki bo osvobodila našo državo od potrebe uvoza tuje soli.
Ameriška vlada se strinja s Hughesovimi izjavami v Londonu. V beli hiši se izjavlja, da predstavlja govor, ki ga je imel Hughes v Londonu, točnd razlago politike vlade Združenih držav. Sploh pa je predsednik Coolidge razpravljal o evropskem položaju s Hughesom pred njegovim odhodom v London. Hughesa izraženi vidiki niso torej nič drugega, nego politika, kateri sledi vlada Združenih držav že celo leto.
Brezposelnost na Madžarskem. Na Madžarskem brezposelnost konstantno raste. Dela\nice mehaničnih konstrukcij so odpustile od početka leta že do 5000 delavcev. Druge industrije se nahajajo v enakih prilikah, posebno lesna industrija vseh strok. Tekstilna industrija se drži še povoljno in poslovanje je precej aktivno.
Za konstituiranje gospodarskega sveta.
Udruženje bank v Beogradu je prosilo ministra za trgovino in industrijo, da mu pošlje načrt o konstituiranju gospodarskega sveta. Udruženje prosi, da bi moglo tudi ono imeti v gospodarskem svetu svojega zastopnika, ki bi mogel sodelovati pri razpravah in sklepih gospodarskega sveta.
Švicarski konzulat v Zagrebu v petek, dne 1. avgusta t. 1. ne uraduje, ker je ta dan švicarski državni praznik.
Zanimnaje za letošnji velesejem vlada po dosedanjih poročilih v vseh krajih naše države in obeta biti poset zelo mno-gobrojen. Slovenec bo svojo gostoljubnost izkazal bratu Srbu in Hrvatu, sprejeli bomo v svoje osredje vrle Bosance in Hercegovce, Dalmatince, Šumadijce, Macedonce, Sremce, Banatske Švabe, skratka cvet pridobitnega sveta Jugoslavije. 1’a ne samo trgovci so javili mnogo-gobrojen poset na velesejmu, tudi drugi sloji se priglašajo v velikem številu, da si ogledajo Ljubljanski velesejem, ki ima že velik renome po državi in da zvežejo s tem izlete v prirodo naše krasne Slovenije. Prosimo vse Ljubljančane, ki imajo za čas velesejma razpoložljiva prenočišča, da to javijo sejmskemu uradu.
Tristoletnica Georga Foxa. Tekočega meseca je minulo 300 let, odkar se je rodil v nekem malem angleškem mestecu Georg Fox, ustanovitelj »Društva prijateljev«, bolje znanega pod imenom kvekerjev, najzanimivejše religiozne sekte in socialno političnega pokreta, ki se je kdaj pojavil v zgodovini krščanstva.
I oprava. V »Izvozni carinski tarifi«, priobčeni v številki 86. našega lista, se je urinila pomota pri tarifni postavki 19, točka. 3. in 4. Carina v iznosu Din 15.— ni mišljena za komad, ampak za 100 kg, kakor se je to popravilo v Uradnem listu št. 54 pod št. 182.
Lepo novopreurejene prostore ima »Ljubljanska posojilnica« na Mestnem jr?“ ?t. 6 v Ljubljani. — Priporočamo Ljubljansko posojilnico našim čitateljem ter opozarjamo na oglas.
«UD5Hfi< C
n*g»WK(—■	-	—i
Tržna poročila.
Cene za novo pšenieo bodo narastle
do 420. iz Novega Sada poročajo: Inozemski agenti kupujejo še nadalje velike množine pšenice. Ponudba zaostaja za povpraševanjem. V novosadskih borznih krogih se splošno misli, da bodo cene za novo pšenico narastle na 420 in s tem dosegle svetovno pariteto. Ravno tako se računa s porastom cen na moko do 600 Din. Akcija, katero so zamislili novosadski interesenti glede izvoza žita, se je zamudila zbog tega, ker ni še do danes bilo mogoče sestaviti delegacije, katera bi morala oditi v Beograd. Novosadska borza ne bo sodelovala pri tej akciji, toda zato bodo vse ostale tvrdke podvzele vse, da se doseže prepoved izvoza žita in moke.
Celjski trg meseca julija. Govedina: v mesnici: I. 25; II. 23; na trgu: I. 24; II. 22. Teletina: I. 30; II. 25. Svinjina: prašičje meso: I. 30; II. 27.50; slanina:
I.	31.50; II. 30; mast 37; prekajeno meso
40—45, šunka 45. Perutnina: piščanci 20 do 25; kokoši 40—50; mleko 3.50; maslo surovo 60; čajno 70; jajce 1.50; kruh: beli 6.30; črni 5.30. Špecerijsko blago: kava Portorico 52.70; Santos 52; Rio 54. Sladkor v kristalih 21.50; v kockah 23.50; testenine 12.50—18; milo 17.20. Moka: »00» 5.60; »2« 5.36; »4« 4.80. Krma: seno 40—60. Paradižniki 25; grah v stročju 8, fižol 7; novi krompir 3.
Cene novemu grozdju. Dne 24. t. m. se je na mariborskem trgu prvikrat prodajalo grozdje po 30 Din kg. Imela ga je samo ena prodajalka na prodaj.
Seno na mariborskem trgu. V sredo,
23.	t. m. so kmetje pripeljali 9 vozov sena in dva voza slame in prodajali eno in drugo po 50 Din za 100 kg. Ko se je pa okoli poldne nebo pooblačilo, so kmetje znižali ceno ter so zahtevali
37.50, drugi 30 in eden še celo samo 25 dinarjev za 100 kg, to pa samo zato, ker ga niso hoteli voziti nazaj. Eden ga je pripeljal celo od avstrijske meje (iz Jar-neka) sem. To pot se je prodalo vse, pa tudi skoraj vsi so imeli pri prodaji izgubo, ako se vpošteva delo, izguba časa, prevoz itd.
Zagrebški tedenski sejem (23. t. m.). Dogon srednji, povpraševanje slabo. Zaradi majhnega povpraševanja so cene deloma oslabele. Za kg žive teže noti-rajo v Din: voli I. 15—16 (prej 15 do 17.50), II. 11—14 (12.5—14), III. 9 do
10.50, krave domače I. 13—15 (14—15), II. 10—12 (13—14), III. 8—9 (9 do 10), junice I. 14.5—16.5 (13.5—15), II. 13.5 do 14.5 (12—13), teleta 16.5—18 (15 do 18), svinje, pitane 16.5—18, nepitane 15—16.5 (19.75—20.5), sremske 21.5 do 22.5, prasci pod 1 leto stari 20—21.5, nad 1 leto 21—22. Konji: tovorni 9 do 14.000; lahki 10—15.000; srednji 6500 do 7500 Din za komad; konji za klanje 3.5—4.5 Din za kg žive teže. Krma: detelja 75—110, lucerna 8—112, seno I. 65 do 80, II. 65, slama 60—75 Din. 100 kg.
Dunajski trg z mlekarskimi izdelki (24. t. m.). Zaradi živahnega povpraševanje so poskočile cene surovemu maslu, ki prihaja zadnje dni v manjših količinah na trg. Cene za 1 kg v tisočih avstr, kron: surovo maslo gornjeavstrij-sko 56—58, madžarsko in jugoslovansko 64—65, dansko 75, holandsko 71; sir švicarski ementalski 60, holandski gou-da-sir 32, eidamski 36, tirolski in vor-arlberški polementalski 38—46. Zaradi skoka švicarskega franka so cene siru poskočile.
Tržaški lesni trg. Karintija prva, druga in tretja vrsta: Skurete 9 do 15 mm 320—350 lir; deske 20 do 25 mm 280 do 300 lir; morali 5-5 do 12-12 mm 280 do 300 lir; plohi 34, 40, 50 mm 280 do 300 lir; trami 180—190 lir. Cene za kubični meter franko riva Trst—Servola.
Milanski živinski trg (21. t. m.). Cene za kg žive teže v lirah: voli I. 5.9—6.5,
II.	5.1—5.8, III. 3.9—5, krave I. 5.7 do
6.4, II. 4.1—5.6, III. 3-4; biki I. 5.7 do
6.4, II. 4.6—5.6 lire.
Dunajski kolonijalni trg (23. t. m.). Kava je bila za 300 do 500 aK dražja. Notirajo v tisočih aK: Kava Santos Primesmi, Santos Superior 49.3, Rio VII. Johnston 44 za kg ab Dunaj. Italijanski riž je poskočil za 50 aK na 7500 aK za Splendor ff in za 50 aK na 7500 aK za 6 A. Sladkor je istotako čvrst; kristalni sladkor je notiral 3.9 Kč, kockasti 4.30 Kč ab meja, dalje 11.600 aK, odnosno 12.400 aK' s skladišča Dunaj.
Glavna zaloga
F. ŠIBENIK - LJUBLJANA
Dobava, prodaja.
Dobava raznega materiala. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 13. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega materiala (bakelj, stenja, svetiljk, špage itd.).
Dobava materiala za barvanje. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 13. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega materiala za barvanje.
Dobava krtačarskih izdelkov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 13. avgusta t. 1. ofertal-
na licitacija glede dobave krtafarske robe.
Dobava svinfenih cevi. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 16. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave svinčenih cevi.
Dobava asbesta. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 16.
avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave asbesta.
Dobava klingerita. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 16. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave ltlingerita.
Dobava raznega materiala iz gumija. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu
so bo vršila dne 16. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega materiala iz gumija.
Dobava risalnega in pisalnega materiala. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 16. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave pisalnega in risalnega materiala.
Dobava železa. Pri ravnateljstvu drž., železnic v Sarajevu se bo vršila dne 14. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede do- • bave železa za izdelovanje zavor in strojenih vijakov.
* * *
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatk' so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice, v Ljubljani interesentom na vpogled.
NA VELIKO!
J Priporočamo: galanterijo, ®
■ aogarice, potrebščine za *
■ čevljarje, sedlarje, rinčice, §
* podloge (belgier), potreb- J
* Mine za krojače is Šivilje, a l gumbe, sukanec, vezenino, ■
S svilo, tehtnice decimalne J j
■ ia halantne najceneje pri * ■
g JOSIP PETELINI \ j
5 Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. 3 : SaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaB*
Popoinoma varno naložite denar v
Ej3Jl*&Ian.slco posojilnico
r. as. z o. z., RI posluje v novopreurejenih prostorih 3*^ v LjublfanL Mestni trej št. 6.
Hranilne vloge in vloge na tekoči račun '•c obrestuje najugodneje ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi TRGOVSKE KREDITE "»C ter sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.
23	K
Priporočamo:
j los. Peteline f
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7.
■
K ■
■ Kajboljii šivalni stroji v vseh £
■ opremah Gritzaer, Adler ca J rodbinsko in obrtno rabo,
* Motam igle, olje ter vse po- tt a »amesite dele sa vse sisteme, m E« grosl	g
^SRKRaaaaaaBBagtaanaaaa*
Za tovarniške potrebe
la kožne jermene kg Din 138*—
Za gospodarske polrebe
la kožne jermene kg Din 133*—
dobavlja
Nabavno središče za poljedelske stroje: Krunoslav St j. JakovIIč k. d.
Glavno zastopstvo:
International Karvester Company of America, Chicago.
Zagreb, Martičeva ulica 14.	Brzojavi:	Poljostroj.
ii
ts
m
m
m
s
p
m
m
m
m
IS5
l&O*
HO
Nahribtnike In naramnice
lastnega proizvoda oddaja na veliko 30°/o ceneje kot iz inozemstva IVAN SAVNIK - KRANJ
Slovenija.
Na željo se pošljejo vzorčil Vzorčni »elesejm v Ljubljani Pav. H 327.
TVRDKA
>VOt*
LJUBLJANA
Veletrgovina žita in tnlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, f»žo’ in druge poljske pridelke
Telefonltev. 449. Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE i
za
sadje
kakor ludi vse vrste papirja priporoča
Kastelic in drug
Trgovina s papirjem na veliko
Uubljana, Miklošičeva cesta 6
ttie ju Lisn
1
rmrnii.
■ kuhinjske in žepne nože, jedil- ■
■ no orodje, pipce, škarje, žepna g 2 ogledala, ustnike za cigarete, ■
■ pipe - mornarice, merila Ipo- ■
■ Seli), »Ilirija«, »Jadran« čistilo, Jj S leščilo, mast in apretura za ■
■ usnje, olje za šivalne stroje, ■
■ črnilo in gumi - arabikum na a ;Ji	debelo	pri	tvrdki
I Osvald Dobeic, Ljubljana, [ Sv. Jakoba trg St. 9.	■.
[ Razglednice \
■ vseh vrst, pisemski, kancelijski, " J| konceptni, trgovski, svilen, ■
■ krep, gladilni, stekleni, ovojni, ■ maščobni, pergament, kredenč- a ni in tafet (barvan) papir, pa- ■ pirnate servijete, vpisalne knji- * žice, notese ter barvice pri- B
ju	poroča
5 veletrgovina Osvald Dobeic, g
■ Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. ■
"bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbS
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BS
AVTO
bencin, pnevmatika olje, mast, vso popro>4ila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
It,
■ Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9
: priporoča svojo bogato zalogo j raznega dišečega in brivskega : mila, zobni prašek in pasto : »Kalodont-Elida« ter vse druge
■ galanterijske predmete po naj-
nižjih cenah.
«
a
*
l/elefrgovina
koSonijalne
in
špecerijske
robe
M
fc
4E
a
a
«
M
H
El
Ivan Jelačin
e	Ljubljana	a
m m n	Zaloga	S) a a
a a M	sveža pražene	a a a
09 se a	kave, filetih dišav	« a
a n	in rudninske vode	a n
tu m a	Tožna In solidna postrežba	a a m
u a	Zahtevajte cenik!	n
a M	•	Yt
ša»ffliS*B»E3!Ea*aaaH*srja:ie-
►- Stroški pri vporabi bencina
Vosi brez bencina!
Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor 'jr. patent.
„Hag-Generatorjemw
Prospekt in referenci daje
Jugo-Hag
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24
Telefon št. 560 Stroški pri vporabi oglja
ulica U
MERAKL
barve, mastila, lake, klej, emajl, kit in zajamčeno Clsftl firnež najboljše -vrste nudi
MEDIČ - ZMKL
Maribor
podružnica
Ljubljana
centrala
Novi Sad
skladlSCe
Tv«r«ice: Ljubljana - Medvode
Jermena za cepe,
: gože, biče (gajžle), jermena za
* čevlje, tržaške bičevnike, mot-
• voz (špaga), šmis, čevljarsko 5 prejo, čopiče za belenje in ; pleskanje ter razne krtače ku-■ pite najceneje v veletrgovini S Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv.
Jakoba trg 9.
A. V 1 C E L
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in uliic posodo, porcelanasto, kameni* nasto in stekleno robo.
Na debelo I	Na	drobno	t
TISKARNA „1*IERK1IR
Trg. - In d. d. d. LJUBLJANA Telefon St. 553
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 13
Tiska časopise, knjige, poset' nica, brošure, letafee, cenike, prervila itd. Itd.
*(-
Lastna kn|5«o- jSF&z
m«#.
TRGOVSKA BANKA D. D
| PODRUŽNICE:
UUBUANA
Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Dunaiska c. 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 18,300,©00 —
Isvrifcaje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Bmojarl: Tr«evafca
Telefoni: 159, 146, 458
Konjice
Meža-Drnvograd
\ Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijsko d. d., Ljubija*«. — Oigovorai uredaifr r. JERAS.
Tisk iiskarne »Merkur«, trgovsko-industniske d. d