171. številka. Trst. v četrtek dne 31. julija 1902. Tečaj XXVII. „EDINOST" izha * enkrat na «Un. razun netotink <3 nvc.|; izven Tr*tsi pa f>o 8 stotin k (4 nvr Trle fon Atr. Sfo. Sdinost Glasilo političnega društva Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu, »frankovani dopisi se ne sprejemajo. Hokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia šty. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo št v. .">, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista ..Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Trozfeza m Jugoslovani monartiije Haisiro IV. Perspektiva v bodočnost! Kako se nam kaže vzlic temu, da se je trozveza nautaj-Ijivo spremenila ? Trozveza se je spremenila, alt nevarnost, ki jo je ta nesrečna politična konstelacija ustvarila za našo ekzistenco, za naše žlvljenske koristi, materijalne, intelek-tuelne in narodne, se ni spremenila, se ni — zmanjšala. Logično bi si^er bilo te, ali ne bodimo nikar tako najivni, da bi v Sinih avstrijske diplomacije iskali t«ste konsekvence in logike, ki sicer sama sili iz dogodkov, iz okolnost], iz dejstev. Onemu, ki *ku>a se svojim človeškim razumom slediti potem naše diplomacije, ki pa se je o tem vsaki hip moral uverjati, da je to stvar nemožnoeti, da bi kdo z navadnimi, normalnimi človeškimi možgani — dohiteval našo diplomacijo po zakrivljenih stezah nje politiškega labirinta : onemu se tudi ne bo neverjetno zdelo, ako je tudi v obnovljeno trozvezo z Italijo prešla tista glasovita klavzula, katere ekzlstenoa se je povdarjala že o raznih [prilikah in kateri trditvi se ni nikdar veljavno oporekalo, tista klavzula, ki notranji politiki avstrijski — predpisuje — zistem v Primor j u ! To je tisti zistem, ki primorskim Slovanom ne daje dihati, ki jih narodno duši ! Če se je vse spremenilo v razmerju našem z Italijo, ta klavzula ostane v veljavi. Pa denimo tudi, da se ista formalno ni obnovila, v praksi se ix> izvajala dalje, kakor do slej. Taka je naša perspektiva v bodočnost: na to moramo biti pripravljeni. Nadaljevati nam bo dosedanjo mučno borbo, dosedanje napore, dosedanje žrtve, vse dosedanje delo. Boriti se nam bo dalje proti zistemu, ki nam ne le ne daja, kar nam gre, [ampak gre po-vaodi na roko njim, ki nam jemljejo, ker tako zahteva trozveza, ker tako zahtevajo oziri do naše zveze z Italije. Dočim moramo vsi v teh pokrajinah, brez razlike, gospodarski krvaveti radi te zveze, pa morame mi Jugoslovani še posebej, z velikimi žrtvami na svojih narodnih in političnih interesih, pla^vati troške avstrijske vnanje politike. Tako je bilo doslej, tako bo odslej. Zato cstane tudi zanaprej narodna dolžnost Jugoslovanov, da i z sebe gradijo nasipe. ob katerih naj se razbija sovražni val, kl gTozi izkoreniniti drevo našega nacional- nega življenja. Še intenzivneje nego doslej moramo gojiti in utrjati — v rodbini in v javnih družbah — svoje narodno, slovansko, pa če hočete tudi „barbarsko" bitstvo ter je postavljati v obrambo nase ekzistence pred italomansko »kulturo«. Mi ne smemo obu pa vati, če tudi se je vse, kar je ofioijelnega in ofiHjoznega, pridružilo sovražniku našemu, čeprav vemo, da moremo računati le na svojo moč in da nam more priti rešitev le iz naB samih! Tista božja pravica, tisti dobri genij, ki nam je dal, da smo se rešili semkaj v današnje dni skozi viharje stoletij — stal nam bo ob strani tudi v bodoče, ako se izka žemo vredne njegove zaščite. Vredne pa se pokažemo, če bomo znali in hoteli delati za svoje pravo, za svojo svobodo ! Jedno pa je neizogibno potrebno: mi moramo biti uverjeni, da nas sovražna nam Bila ne zruši, mi moramo verovati, da se ohranimo! Iz tega prepričanja in te vere nam bosti prihajali volja in moč za delo. Vera v svojo bodočnost naj nas usposoblja za bodoče boje, ki nas čakajo, ker naša vnanja politika tako hoče. Čim brezobzirneje nam bo vnanja politika nalagala žrtve v nacijonalnem pogledu, tena brezobzirneji moramo biti mi v ustvarjanju garancij za to, da končno vendar premoremo usodne posledice te neizmiselne politike. V to pa treba, da imamo vedno pred očmi dejstvo, da iz vnanje politike monarhije neprestano raste nevarnost za naš obstanek. Po tem prepričanju je tudi dano stališče, ki je moramo uveljavljati ob vsaki priliki in z vsemi dovoljenimi sredstvi — v parlamentu, na shodih, po časopisih — nasproti vnanji politiki monarhije. In ni za trenotek ne smemo pozabiti, da je naš narodni obstanek naš prvi, vrhni interes, kije nad vsemi drugimi interesi! Tem bolje pa, če se monarhiji čim prej porodi državnik takega avstrijskega vida in takega avstrijskega — patrijotizma, ki bo priznaval, da smo mi Jugoslovani, varujoči svojo narod, posest tu na jugu monarhije, varovali tudi interes in integriteto države, ki bo priznaval, da je ohranitev hrvatskega in slovenskega življa v Primorju eminentna državna potreba, ker le slovansko ob morje more imeti odporno silo proti nakanam irredente ! Morda se naši državi porodi državnik, ki bo nvidjal, da je nje moč na morju v tesni zvezi z našim Primorjem, a da se to Primorje da zagotoviti kakor posest monar- j hije le tako, da bo državna politika v tem Primorju tlovansko-narodna v tem zmislu, da bo Slovanom čuvala svobodo v razvoju! Ali ko se monarhiji porodi tak državnik, potem pa sploh ne bo več možna taka vnanja politika, ki sili lojalne in zveste državljane, da morajo v hudem boju in krvavimi napori braniti svojo narodno individu-valnfjst radi — nje, te vnanje politike ! Politični pregled. T Trsta. 31. julija 1902. Srbija in Avstr^a. Sodi se, da je vest o nameravanem potovanju srbske kraljeve dvojice na Dunaj, katero vest je te dni prinesla dunajska »Neue Freie Presse«, došla iz belgrajskih uradnih krogov. Kralj Aleksan-sander Srbski da bi rad poravnal diference, ki obstoje med dunajskim in belgrajskim dvorom in bi rad obiskal grob Bvojega očeta, ki se nahaja na avstrijskih tleh. V ta namen pojde baje srbski ministerski predsednik Vuic v kratkem na Dunaj, kjer se z avstrijskim ministrom za vnanje stvari, grofom Golucho\vskim, dogovori o Lem vprašanju. Politični krogi pa dvomijo, da bi naš cesar hotel vsprejeti srbskega kralja, ker so na dunajskem dvoru ogorčeni na kralja Aleksandra radi njegovega postopanja o priliki Milanove smrti in ker ne bi hoteli vsprejeti kraljice Drage radi njenega priprostega pokoljenja. Vsenemška propoganda. Poročila o veliki pevski slavnosti v Gradcu ne dopuščajo nikakega dvoma, da so v lepi prestolnici zelene Štajerske te dni visoko pluli valovi vsenemškega navdušenja, ki je slednjič dobilo izraza v demonstraciji proti zdravije! avstrijskemu cesarju in proti avstrijski himni. »Neue Freie Presse« prinaša neko brzojavko iz Gradca, ki naj bi bila zelo previdna, ki pa v resnic: nerodno izdaja več, nego utegne biti ljubo dunajskemu listu. Listu »Neue Fr. Presse« je namreč do tega, da »Reichsdeutsche« dobe najlepše spričevalo o korektnem vedenju. In zato povdarja : da so se vzdržali vsakega političnega pojava in vsakega izraženja svojega menenja. Čim pa povdarja samo »Reichsdeutsche«, že priznava, da se domači Nemci niso vzdržali izražanja svojega menenja, marveč da so prav krepko izražali to svoje menenje, o katerem pa ne treba še le praviti, da je vsenemško ! Tem čudneje, ali pa, tem drzneje je, da se še sedaj hudujejo na vojaške oblasti, ki niso dovolile, da bi tudi vojaki sodelovali na taki slavnosti! Ali ni navstala le kolizija med »mišljenjem« naših nemških Štajercev in avstrijskim mišljenjem, ampak gori rečeni list pripoveduje tudi o resnih diferencah med kornim poveljnikom in namestnikom ! Ali ni to divno, ko so cesarski namestniki ozlo-voljeni na avstrijske generale, ker le-lem ne ugajajo še slavnosti, na katerih ni varno napijati avstrijskemu cesarju in peti cesarsko pesem ? ! Ali ne kaže to, da so avstrijski državniki nekako izgubili sposobnost za razlikovanje, kje je meja med dovoljenim in ne do voljenim, ako prihaja od nemške strani ?! No, mi ne bi hoteli trditi, da je namestnik štajarski za svojo osebo in s svojim srcem v taboru vsenemške agitacije. Mi smo hoteli le konstatirati dejstvo, da je vsenemška propaganda postala tako silna, da državne oblasti v nemško radikalnih krajih zgubljajo vso odporno Bilo proti njim ! Ne pomislijo pa, da je ravno v tej slabosti njihovi veči dei moči in sile vsenemške propagande. »Neue Freie« hoče cel6 vedeti, da diference med kornim poveljnikom in namestnikom ne ostanejo brez posledic. Samo ne ve se še, kdo bo žrtev: ali poveljnik ali namestnik?! Eni delajo križ čez prvega, dočim menijo drugi, da Be je FZM Succovaty previdno salviral s tem, da ie od zgoraj zaprosil direktive. Ali bodi tako ali tako: fakt ostaja ta, da je bila tudi zadnja slavnost v Gradcu le člen velike vsenemške propagande. Pomnoževanje ruske mornarice. Ruska vlada dela z nervozno naglico na po-množevanju svojega vojnega brodovja. Ravnokar je iz ladjedelnice admiralijata odplula nova vojna ladija, »Knjaz Potemkin Tavri-česki«, prva ruska vojna ladija, ki je v vseh nje delih zgrajena na Ruskem. Nadalje pripljujeti te dni ✓ Kronstadt dve drugi novi ruski vojni ladiji »Grozovoj« in » Vlastni« zgrajeni v »Chantiers de la Mćditerrant's* v Havru na Francoskem. V kratkem pa se spustiti v morje še dve oklopnici in nekaj manjih ladij. Italijanska eskadra na Tripoli-tanskem. Italijansko eskadro so o prihodu v Tri polis (v severni Afriki ob Sredozemskem morju) tamošnja oblastva prijazno vspre-jela in je bila pozdravljena tudi od strani konzularnega kora. Italijanski oficijozi hite seveda zartjevati, da obisk italijanske eskadre v Tripolisu, kakor tudi v Albaniji, r«ima nikakega političnega pomena ter da se taki P O D L I 8 T E K 5J» MELITA. Povest iz naše dobe. Opisal Jo-ip E»srr»i Tvmie; prevedel Radi. Prvi del. VI. »To je resnica, žalibog, resnica!« je grel pretrgal Alici l>esedo, miBlč o tem na svoje težke materijalne razmere. »A da ni plemič«, je nadaljevala Aliea, živo se potegujoča za svojega varovanca, »to je najmanjša zapreka . . . On je bogat, jako *»ogat : kedar se škafe v javnem življenju, ko ho podpiral javne, koristne načrte, tedaj si doseže priznanje in ta plemiški grb, ki mu sedaj še manjka . . . Ni-li tako tudi drugod na svetu?« je vprašala Aliea, gledajoča v grofa. »Se dogaja, seveda se dogaja«, je trdil grof. »A če bo vaš zet«, je pravila dalje Aliea, »mu morete lahko pomoči, da skoraj doseže to . . - Vi imate toli mogočnih, vplivnih zvez. * »Torej, Ana ?« se je oglasil zopet grof, »Aliea ne sodi ravno krivo.« Stara grofica si je otrla z robcem oči. Ona je bila vseenako neutolažljiva in nikaki razlogi niso mogli razpršiti njenih stanovskih predsodkov. »Aliea more tudi imeti prav ; jaz sem uverjena, da Melita pobegne iz naših nadlog v njegovo izobilje, če se omoži s tem človekom. Ali jaz sem uverjena, da ga ona ne ljubi ; jaz ne morem niti verovati, da se on želi oženiti z njo.« »Ali jaz ti zatrjujem, draga Ana, da je to njegova odločna želja. Jaz sem se dolgo razgovarjala z njim o tej stvari.« »Čujmo torej Melito !c je predlagal gref in stopil k oknu, ki je gledalo v park, ter je odprl. »Melita! Melita!« je klical grt f v park. Komtesa se je oglasila od blizu. Bila je v družbi Rudniča in grofa Slavomira. »Pridi za hip sem gori !« Ona je vedela, za kaj gre, ker jej je Aliea razodela tajnost, da se ima danes odločiti o njenej usodi. Sla je radi tega mirno gori, a ko je našla v družbi starišev Alico, ni mogla skrit: nasmeha na obrazu. Zapazila je tudi razburjenost na očetovem obrazu in objokane materine oči, ali ona je mislila, da je to neizogibna ob takih prilikah. »Česa želiš, papa?« je vprašala z veselim brezbrižnim obrazom. »Tebi je znano, dete moje, da se Rivdnic resno interesira za te in da te misli izprositi pri nas?» — je začel grof. »Da, papa!« sin ti bi ee hotela omožiti z njim ?« je vprašal dalje grof. »<'e zaprosi za-me. se omožim«, je odgovorila Melita odločno, kakor da nima niti več premišljati • tem. »Ali proti Bvojemu srcu?« se je oglasila sedaj mati z bolnim glasom in zmedenostjo na obrazu. »Ne, mamica! Jaz se omožim rada z njim«, jej je Melita hitro pretrgala besedo. »Ah, ti se boš kesala, dete moje!« je začela znovič grofica Ana. »Stanovska razlika, ki je med vama dvema, se ne da lahko poravnati .... Ona vama bo grenila življenje.« »Nimalo, maman ! . . . Jaz sem si ravno želela takega moža, ki je po rodu niži nego jaz . . . Tak bo znal vsaj ceniti, kaj je dobil z menoj.« »Slišiš-li, Ana?« se je vmešal grof v pogovor znovič. — »Ona ima v marsičem prav !« »Ne, ne, ne!« se je upirala stara grofica trdovratno. »To so le njene hipne muhe, katere poplača drago!« Tedaj se je nekoliko popravila v svojem naslonjaču in spregovorila z močnejšim glasom : »Dete moje, ta zakon bi bila tvoja nesreča . . . jaz, jaz ga ne morem nikakor odobriti!« je dodala mnogo tišje. »Ali jaz nočem drugače !« je veplamtela sedaj Melita, ki ni bija vajena podrejati se tujej volji, in ona znana žilica jej je zaigrala na čelu. »Jaz sem polnoletna in morem sama odločiti o svojej bodočnosti.« »Melv!« je rekla grofica z izrazom bolne graje na obrazu. »Tako govoriš svojej materi?« In v očeh so se ji pojavile solze. »Melv!« se je oglasil sedaj grof. »Toni bilo lepo . . . Umiri mater!« Melita je ubogala. Pokleknila je pred mater in jo prijela za roko, katero je nežno poljubila. (Pride še.) obiski vtekrat ponavljajo. Dunajska velika Židinja seveda vsprejema ta zatrdila kakor suho zlato, da si je javna tajnost, da Italija že davno »anja o Tripolisu in o Albaniji. Jako značilna je vest, da bo tripolitan-ske oblasti na dan obletnice smrti italijanskega kralja Huml>erta na poziv italijanskega konzula razobesile v znak sožalja zastave na polovico droga. Ta dogodek baje ni napravil najboljega uti*a v dunajskih in drugih diplo-matičnih krogih. Zatrjuje se, da bi se Anglija najodloČ-nejše uprla, ako bi hotela Italija izvesti svoj na rt in poiastiti se Tripolisa. — Iz Tripo-isa brzojavljajo, da je v podkrepljenje posadke došlo tja 50<> turških vojakov. Tržaške vesti. Oscbaa vest. Gospod Feliks KovaćiS z >/. Lucije je napravil 25. t. m. na vseučilišču v Gradcu II. judicijelni državni izpit « prav dobrim vspehom. Slovenske >ole v Trstu. Obupni klic po slovenskih šolah v Trstu je dospel že v najzadnje slovenske vrste. X: je skoraj slovenske družine, ki ne bi bila potrkala na vrata družbine šole sv. Cirila in Metcidija pri sv. .lakobu. ali pa vsaj pri c. k. nemških > ljudskih šolah, da bi svojim otrokom pre-akrl^eli poštenega šolskega pouka. Ali zastonj! Vse je polno, vse je natlačeno. tisoče slovenskih otrok je ostalo brez šole — aii pa morajo otroke dati v naročje i tal. magi-stratnih uč teljev, kjer ne smejo niti Boga moliti v slovenskem ieziku. To boli ! Zato je zavrelo po ~seh slovenskih družinah. In vrč in vič naprej. Mera je polna — spona mora počiti ! V soboto, dne 2. avgusta t_ 1., ob 81/* s tri zvečer bo imela »možka podružnica sv. Cirila in Metodija« v Trstu, v prostorih Tržaškega bralnega in poiporn^gi dra*Wd« ulica Stadion 19 občni zbor, kjer se bo pretresalo naše šolsko vprašanje. Kedor le more. naj pride na to zborovanje! Slovenci se pripravljajo na odpor proti l»otujčevaIeem svoje krvi — svojih otrok! Tudi to je — mej narod no! Iz »Naše Sloge« j>osnemljemo nastopni zares kričeči slučaj : Minole sobote ee je vršila na okrajnem sodišču v Pulju ustmena razprava vsled prijave nekega socijalista proti nekemu Hrvatu. Obtoženec je ob tej priliki reklamiral svoje aajn^ravneje pravo: zahteval je, naj ga zaslišijo v njegovem materinem jeziku ! No, sodnik ga ni umel, pak je |»oklical nekega pisarja za tolmača. Ker pa je obtoženec vprašal pisarja-tolmača, da-li dobro pozna hrvatski jezik in je-li sposoben, vsako hrvatsko besedo raztolmačiti po italijanski, na kar mu je pisar odgovoril, da ni zmožen, zahteval je obtoženec, da sodnik tega tol-j mača odkloni, ker drugače da on (obtoženec) zapusti dvorano. Sodnik je ugodil tej zahtevi obtoženčevi in je nekega kolega svojega, ki dobro umeje hrvatski, zaprosil, naj tolmači. Tu treba pripomniti, di je bilo zgubljene dobre pol ure radi tega, ker sodnik ni poznal jezika naroda, med katerim služi. Že to je nečuveno. Tako se postopa le z našimi strankami. Ali naravnost nezaslišano je, ka- ■ kor ee je ob tej priliki vedel tožnik, ki hoče ; biti — velik socijalist pred Bogom. Ko je namreč obtoženec zahteval, naj ga zaslišijo hrvatsk:, je zaklical ta socijalist : »To je komedija«. In glasilo teh socijalistov, list »Proletario«, gotovo po inspiiaciji teg« »socijalista«, je tako p-sal ozirom na to razpravo, daobžaljuje, da se vsakdo more rogati sodnikom in govoriti v tistem jeziku, kakor gaje volja! Ali ste čuli ? Po takem ti laški socijalisti ne privoščajo našemu ljudstvu niti tiste pravice, ki se ne odreka najbolj barbarskim narodom, pravice, da more braniti pred sodiščem sebe, svojo čast, svoje imetje in svojo osebno svobodo! Kajti temu vendar ne bo oporekal ni kdo, da braniti se moreš le v tistem jeziku, katerega — znaš!! Ta pravica vsakega človeka ne izvira le iz principa narodne jednakopravnoeti, ne sloni le na veljavnih zakonih, ampak temelji v prvi vrsti v ljudskem pravu in v principu humanitete. Kdor kom ur-koli odreka to pravice, ni le krivičnež in nasilnik v narodnem pogledu, ampak gazi tudi veliki nauk — Človekoljubja : Čim pa je označeno pravo zajamčeno vsakemu človeku, ker brez te pravice si niti misliti ni stabilnih, gotovih pravnih razmer, potem pa izhaja iz tega prava kakor na- ravna posledica, da mora oni, ki hoče soditi o časti, imetju in josebni svobodi tega človeka, tudi popolnoma u meti njega jezik ! A ti laški nazovi-socijalisti odrekajo našemu človeku to sveto človeško pravo in imenujejo zahtevo, da sodniki umejo stranko — komedijo!! Njim so torej prava narodov, in človeška prava, in potakem tudi princip jednakosti vseh Ijudij, le — komedija. Da, ti »compagni« laški igrajo res komedijo s tistimi programi in principi, ki jih vedno nosijo med zobmi in jih s tem — p r o f a -n i r a j o ! Čujte dalje, dragi hrvatski in slovenski rojaki, da boste vedeli, kam vas laški socijalisti postavljajo z vašimi pravicami, s kom vas postavljajo v paralelo ! »Proletario« meni namreč, da istotako bi mogel zahtevati kakov Arabec ali Kitajec, naj ga zaslišijo v njegovem jeziku ! Hrvatje in Slovenci ! Stoletja in stoletja že ste členi te države, stoletja in stoletja morate s krvavimi žulji zadoščati dolžnostim do te države. Po pripadnosti k tej državi so vam zagotovljene tudi vse dobrote, ki jih nudijo zakoni te države vsemi državljanom svojim brez razlike! In danes jutri vas bo zvala zopet ta država, da žrtvujete zanjo svoje imetje in prelijete potoke svoje krvi, ki ni nič manje dragocena, nego kakega namišljenega potomca Rimljanov ! Vaše pravo v tej državi je torej zarisano s krvavimi žulji vašimi, zapisano z vašo krvjo, zagotovljeno po žrtvah \aših in posvečeno po splošnem svetem ljudskem pravu : a tu vam prihaja sedaj, ne kakov tiranski birokrat, ampak človek, ki se hoče imenovati socijalista, ter vam govori, da je povdarjanje vašega prava v tej državi komedija in vas glede pravic v tej državi postavlja v eno vrsto s — Kitajci !! Kadar p'šejo za voljo lepšega, tedaj govore: »Tutti diritto eguali!« — a ko je čas, da se to jednako pravo v praksi izvede tudi za Hrvate, potem je to — komedija, »un far da burattini«, »obstrukcija« ! Po vsej pravici pravi torej »Naša Sloga«, da so socijalisti v službi italijanske klike! In taki ljudje, ki nikakor ne morejo brzdati svojega narodnega Bovražtva, hočejo biti — mednarodni ! ! V najkrajšem času. Pišejo nam : Za šolski protestni shod se že vrše priprave in bo, kakor se nam poroča, zadnje dni prihodnjega meseca. Obča želja je bila, naj bi se ta shod vršil že sedaj. No, razni tehtni razlogi govore za to, da naj se isti vrši še le čez par tednov. Udeležba mora biti ogromna, ker ga d i Slovenca v Trstu, kateremu bi ne zavrela kri, ko vidi, da se ob šolskem vprašanju pometa z nami in našo nedolžno mladino, kakor z ljudmi, ki so obsojeni v na-1 rodno in moralno smrt. Nemški gostje v Trstu. Te dni imamo tu precejšnje število gostov, ki so bili zbrani v (fradcu na velikonemški pevski Blavnosti. Vsi nosijo po več znamenj na prsih in cel<5 okolo klobukov ! Najbolje nam je imponiral danes zjutraj eden, ki je nosil naočnike, palico polno znakov — želodov, a iz žepa mu je kukala — štruca kruha ! Pustivši šalo na Btran, moramo konstatirati, da mnogo teh tevtonskih obrazov so I pravi slovanski tip, ki so izgubili sicer vae druge znake slovanskega izvora svojega, ali slovanskega izraza na licu — tega se ne morejo iznebiti. To so torej tisti naši grobovi ! To so spomini nekdanje slovanske moči... ! Moje meuenje. Ped tem naslovom smo prejeli od priprostega moža na deželi nastopne vrstice na adreso družbe sv. Mohorja : Bi-li ne bilo umestneje, ako bi družba sv. Mohorja, izdajala mesto po 6 le po pet knjig, a za to naj bi bila ena trdo vezana. In sicer molitvena knjiga. To je ravno knjiga, katero ima ljudstvo vedno v rokah. Će taka knjiga ni dobro vezana, je hitro ob njo, je hitro raztrgana. Ako bi družba odpomogla temu nedostatku, bi jako ustregla izlasti veliki masi svojih členov po deželi. Prosim torej vodstvo družbe, naj razmišlja o tem mojem nasvetu. No, ker imam že pero v rokah, naj pridodam še svojo misel, da molitvena knjiga naj bi bila srednje velikosti, ne premala, a tudi ne prevelika. Posebno bi opozarjal kakor na izgled, na uzormolitveno knjigo nepozabnega župnika Dobrile »Otac budi volja Tvoja«, ki je prava knjiga-miljenka siromašnega našega ljudstva po Istri. Javen shod Bklicuje več rojanskih žup- ljanov za nedeljo dne 3. avgusta t. 1. v prostore konsumnega društva v Rojanu. — Začetek ob 4. uri popoludne. Javno ljudsko prenočišče v našem mestu. V soboto, dne 2. avgusta otvori se v našem mestu, v ulici Pondares, prvo ljudsko prenočišče. Nov štrajk pred vratmi. Tapeta raki delavci so predložili svojim delodajalcem spomenico, v kateri zahtevajo zboljšanja svojih razmer. Poleg drugih manj važnih stvari zahtevajo uvedenje 9-urega delavni ta in 20 °/0 oziroma 10°/0 (za one, ki dobivajo 10 gld. tedenske plače) poviška na plači. Odgovor zahtevajo v treh tednih. Strajk kavarnarskih uslužbencev nadaljuje, kar pa se v kavarnah ne pozna mnogo, ker so štrajkujoči nadomeščeni z drugi osobjem. Prišlo je posebno mnogo uslužbencev iz Italije, kar pač jako drastično kaže kako Italijani umevajo solidarnost s tukajšnjimi kavarnarskimi uslužbenci, ki so, kakor smo že ponovno omenjali, skoraj izključno laški državljani! Ako Italijani še nasproti svojim sorojakom in sodržavljanom kažejo tako malo kolegijalnosti in solidarnosti, potem je pač očevidno, kako kriva je misel, da bi ti ljudje v kritičnih momentih stali nastrani , — slovenskih delavcev!! Junaštva »Italijanov« — slovenske krvi ! ! Pišejo nam : V ponedeljek sem imel opravila v ulici del Bosco št. 15. Tu pa sem doživel prizor, ki je bil vprav smešen — tako, da ga res ne morem zamolčati. Prišlo je do spopada med dvema možema, ki sta oba Slovenca po rodu. Jednemu je ime A., drugemu J. Prvi je pošten narodnjak, drugi je ponižen hlapec gospode na magistratu, čeprav mu ime nekam — cesarsko zveni. Mož je v odvisnosti magistrata. Uslužben je namreč v klavnici, kjer ima nalogo, da zaznanuje živali, predno odhajajo v klavnico. Ta veliki Italijan iz — Novegagrada v Brkinih je grdo napal našega narodnjaka s »ščavi« in ga zasramoval z besedo »per zakaj«. Slučajno pa je bila poleg neka ženska-narodnjakinja. Ta se je, ne bodi lena, srčno postavila za napadauega narodnjaka in je apostrofirala sivega, ali še le istega dne no-vopečenega »triestina«-napadalca, da v isti meri velja tudi njemu psovka »ščavo«, s katero psovko on napada in žali druge !! Tu pa je posegla vmes »boljša polovica«, ali da boste še bolje umeli : žena novo pečenega »trieština«, ki je doma z Dolenjskega na Kranjskem : »Da, tudi mi smo bili »ščavi«, ali sedaj nismo več, ker smo sedaj od magistrata potrjeni »triestini« ! Pa tudi Brkini, od kjer je mož, so nekdaj spadali pod Benetke, terej so j tudi Brkini prav za prav — Italijani !« Ali ste jo čuli pristno Italijanko z malim defektom, ki je ta, da — ne zna laški ! Ali je že tako, da v vsako kupo kipe-čega veselja pada tudi kapljica grenkega pelina. Tako se godi tudi temu staremu možu in pristnemu — »trieštinu«. Prvorojeni sin mu je pred dvemi meseci potegnil, grdo in brezvestno zapusti vsi ženo in dvoje otročičev. To je gotovo grd čin, o katerem pa nočemo govoriti, ker nimamo pravice, utikati se v rodbinske razmere drugih ljudij, ali neko drugo okolnost moramo j povdariti. Sin tako velikega in pristnega Ita-1 lijana iz — Brkinov in ne manje pristne Italijanke z — Dolenjskega je pobegnil kar naravnost v — slovenske kraje ! Mož se je moral prav zmotiti, ko se mu je najbrž strašno mudilo! Ali pa je imel kakov drugi, posebno tehtni razlog, da se je izognil laškim tlem ? ! Da, prav v tiste kraje in med tiste ljudi je mož odnesel svoje pete, katere njegov oče in njegova mati tako zaničujeta ! Kdo ne bo umel torej srda tega pristno brkinsko italijanskega očeta, ko se mu je sin tako spridel za na — neitalijansko stran ! In kdo mu koče zameriti, da je že radi takega izdajstva na lastnem pristno-italijanskem po-kolenju lastnega sina prijavil oblasti. O ti slovenoki Italijani — to so junaki ! ! Aretirana štrajkovea. V delavnico kolarja Josipa Kovačiča prišla sta predvčerajšnjem dva štrajkovea, ki sta poživljala delavce, naj zapuste delo. Da dosežeta bolj gotovo vepeh, kazal je jeden izmed njiju delavcem revolver. Po aretiranju se je jeden izdal za Frančiška S. iz Kolonje, drugi pa za Antona C. iz ulice Molin a vento. In celeri axilio salus ! (V hitri pomoči je zdravje, ali bolje : rešitev). Tako je napisano nad portalom zdravniške postaje v ulici S. Francesco. Cenjeni čitatelji pa naj sami presodijo, kako se ta napis ujema se sledečim dogodkom, katerega posnemamo po listu »Sole«. V torek, nekoliko pred polu nočjo prinesli so na zdravniško postajo nekega moža kateremu je padel težak kamen na prsa in je revežu, ki je stokal v hudih bolečinah, tekla kri iz ust. Ko ste dve osebi, ki ste spremljali ranjenca, ; prosili zdravnika, naj ga pregleda in mu pomaga, odgovoril je ta, da mora takoj proč in da se povrne še le črez jedno ali poldrugo uro. Vse prošnje niso | pomagale nič in zdravnik — je sel. »In celeri itd...« »Slovenke« št. 7. prinaša sledečo vsebino : Žensko srednje šolstvo v Avstriji. | Spisal Dr. Iv. M. — Večerne ure. Utva. , Trst. — Po Ptuji krivdi. F. J. Doljan. — Potnikova pesem. Fran Zgur. Poddraga. — Kaj je glavni vzrok, da se veČina možkih protivi ženski osamosvoji ? — Fantazije iz ljutomerskih goric. Spe val V. S. Fedorov. Dunaj. Magdalena. J. S. Machar. Z dovoljenjem pesnikovim. Prevel Ant. Dermota. Praga. — Dvojna morala z ozirom na de-tomore. Ivanka Klemenčič. — Savinski venec. Zložil Z ga Lajakov-Mozirski. — Boris Godunov. A. S. Puškin. Prevel Edvič. — Beležke. Velike vaje c. in kr. vojne morna rice. Velikih vaj vojne mornarice se udeleži tudi ceaar sam. Isti da pride dne 31. avgusta v Trst, kjer se dne 1. septembra ukrca na jahto »Miramar«. Od 1. do .'i. septembra se bodo vršile vojaške vaje za poskus izkrcanja vojakov na zapadni obali Adrijanskega morja. Dne 1. septembra odpluje brodovje na visoko morje in dne 2. bo izvajalo vaje, a po noči odpluje v Mali Lošinj. Dne 3. septembra bo skušalo brodovje izkrcati vojake južno od Pulja, a dne 4. septembra bo cesar ogledoval vojaške zavode v Pulju. Istega večera se Njeg. Veličanstvo povrne iz Pulja na Dunaj. Dražbe premičnin. V petek, dne 1. avg. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled aaredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe prameni n : Zagata della Punta 4, kišna oprava ; Vieolo deli' Ofticina 3, 17 zvezkov Lexieon in 2 podobi! ulica S. Francesco 10. gla30vir in pohištvo; ulica Lazzaretto vecchio 21, 17 zvezkov Lexicon, 4 Hans Ivramer ; ulica Giulia 11, hišna oprava: Campo Maržo 6, krave, konji in vozovi. Vremenski vestnifc. Včeraj : toplom« r o». 7 uri zjutraj 23.1° ob 2. uri popoludr 27.5° C.a — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 769.i> — Danes plima ob 8.32 predp. in ob 6.47 pop.; oseka ob 1.48 predpoludne in ob —.— popiludne. Društvene vesti. Delavsko podpovno dru>tvo v Trstu bo praznovalo dne 10. agusta svojo običajno obletnico in ob enem d vaj se 11 e t -n i c o blagoslovljenja društvene zastave z jutranjo in popoludansko slavnostjo. Vspored : I. Zjutraj ob 7. in pol uri se udje in odborniki zbero v prostorih druš.va, Via Molin piccolo štv. 1. Od tod odidejo z uniformirano veteransko godbo, društveno zastavo in odborom na čelu, v cerkev sv. Antona novega, kjer jih bodo pričakovale v svečanih oblekah udinje in nadzornica. — Točno ob 8. uri začne sv. maša, pri kateri bo pelo iz prijaznosti »Slovansko pevsko društvo«. Po sv. maši se udje in odbor, spremljevani z godbo, vrnejo istim potom v društvene pro-Btore, pohranit zastavo in potem se raz-idejo. — II. Popoludne bo v odičenem vrtu šole družbe »sv. Cirila in Metodija« pri sv. Jakobu (ulica Giuliani 2*) veselica, katera začne ob 5. uri popoludne. Na veselici bo sodelovalo iz prijaznosti »Slovansko pevsko društvo«, ki bo pelo jako krasne pevske komade, a pred in po petju bo popolna veteranska godba svirala po največ le narodne komade. Prižigali Be bod tudi u metal ni ognji. Vstopnina za odrasle 40 stot. (20 nč.), za otroke 20 stot. (10 nvč.) Podpisani odbor se nadeja, da se družabniki in družabnice, kakor tudi drugi prijatelji društva, mnogoštevilno udeleže te slavnosti. ODBOR »Del. podpor, društva.« Opombe. Družabniki in družabnice morajo ta dan nositi društveno znamenje. Na red pazijo postavljeni nadzorniki. V slučaju sla- •»ega vremena te preloei veselica na dan 17. avgusta ob isti uri tvečer. Vstopnice na veselico se dobivajo v društveni pisarni in na dan veselice pri, blagajni. »Plesni od«*ek« trgov. izob. društva naznanja čh-iom, da priredi dne 3. avgusta, vrtno veselico s plesnim venčkom v gostilni »Mirabosco« na Vrdeli. Na vrtni veselici in k plesu bo svi ral popolni orkester od sv. Jakoba. Vrt bo razsvetljen z narodnimi balončki in prirediti se šaljiva pošta in tombola z mnogimi dobitki. Ustop b<» dovoljen samo udom in vabljenim. Pevsko društvo »Adrija« v ISarkor- Ijall priredi v nedeljo dne 24. avgusta t. 1. domačo veselica s petjem, godbo, šaljiv«i jHjšto in plesom, v »Narodnem domu« v Barkovljah. Toliko na znanje drugim si. bratskim društvom. Pevsko drnštvo »Kolo« bo imelo prihodnjo nedeljo dne 3. avgusta ob navadni url skupno |>evsko vajo. Odbor. Vesti iz ostale Primorske. Javen shod sklicuje narodno napredna stranka Goriška v Nabrežini v nedeljo dne 3. avg. na dvorišču g stilne gosp. Silvestra ('aharije. Na dnevnem redu bo razgovor o gospodarskem položaju v Nabrežini. Govorila bosta gg. dr. Drag. Treo in A. Gabršček. Kadi posebnih razmer, ki so zavladale v Nabrežini, je želeti obile udeležbe. (■rožna nesreča. Na Tolminskem sta šli dve deklici, jedna ^tara 10, druga 8 let, past na travnike. Med potjo sta se zabavali med seboj ter skakali. Starejša Rezika Kavčičeva je skočila na kup kamenja in ska Ko ie stala gori, pa se je to kamenje pova-lilo pod njo, vsled česar je ubožiea padla, na njo pa skala, težka kakih 40 kilov. Mlajša sestrica jej je hotela pomagati, ali ni mogla. Pr -ia sta na to še neka druga ženska in oče, k: je potegnil deklico izpod kamenja. Bila pa je že mrtva. Iz kanala smo prejeli : V tekočem letu mine "»."> let, odkar so rodoljubi ustanovili v Kanalu »Narodno Čitalnico«. Vso to dolgo vrsto let je delovala »Kanalska Čital-n:<*a« kaj vspešno za probujo in prosveto naroda v svojem ožjem okolišu. Ista je bila in je še zibelj narodnih misli, zvesta čuvarica ntrodnih sanj ;n uzorov. Društvo s tako in tako dolgo minolostjo sme in mora svojo 3T> letnico slaviti s pojavi, vidnimi širši javnosti. Radi tega je Bklenil odbor čitalnice, da »e proslavi praznik s posebnim sijajem. V to treba razven sodelovanja vseh domačih čini-teljev. udeležbe in sodelovanja zunanjih rodoljubov in društev. Slavlje se bo slavilo dne 7. septembra 1po vsporedu, kt se natančnejše določi. Odbor »Narodne Čitalnice« v Kanalu vabi s tem slavna društva, da blagovolč sklicati čimprej sejo po svojem odboru, ter v istej Okleniti, da se ista polnoštevilno udeleže našega slavlja. . Prosimo uljudno, da se blagovoli sklep takoj naznaniti »Narodni Čitalnici« v Kanalu, s priftavkom, ali hoče slavno društvo Bode-lovati na slavnosti s kako točko ali ne. P. n. udeležencem se bo nudil umetniški užitek prve vrste in razven tega bodo imeli priliko občudovati prekrasno naravo Soške doline, tega najbolj za pad nega dela slovanskih zemeij. Na dan slavnosti v jutro se proslavi spom;n dičnega našega slavčeka, rojaka pok. Josipa Kocijančiča, — kdo ga ne pozna ? — s tem, da se poseti in ozaljša njegova gomila. Z ozircm na to* si laskamo upati, da se slavna društva gotovo polnoštevilno udeležč našega slavlja. V tej nadi se beleži udani ODBOR »Narodne Čitalnice« v Kanalu. < Strela i n toča. Z Vipavskega poročajo »Soči«, da je pri Kamnjah v varstvu neke st^ne vedrilo 5 ljudij v ponedeljek, ko je divjala nevihta. Strela pa je udarila v nje ter ubila tri : 45-letnega Franca Vodo-pivca in Kamenj in dve dekleti, Bajčevo in Zvonikovo, stari 1*1, oziroma 21 let. V Skocijanu pri Tržiču je dohitela toča v ponedeljek na njivah nekega 2*-letnega mladeniča, kateremu je prizadela v glavi toliko bolečin, da je drugo jutro umrl. Neki starejši človek pa leži bolan v postelji, ker ga je toča tako poškodovala. X Iz Barke pri Divači nam • pišejo : Po tolikem času se je odločil c. kr. okrajni šolski svet v Sežani sezidati novo šolsko poslopje na krasni Barki. Ze na predvečer, t. j. 26. t. m. sta oznanjala grom topičev in nabivanje zvonov, da se bo naslednjega dne vršila na Barki redka slavnost. Komaj je napočilo jutro dne 27. julija, že so zopet oznanjevali topoči s svojim gromom pričetek slavnostnega dne. Praznično oblečena Barka, odičena trobojnicami in drugimi zastavami, je željno pričakovala slavnost, na kateri Bta se imela blagosloviti lepo novo šolsko poslopje in krasna šolska zastava. Ob 9. uri predpo-ludne pričakovalo je občinstvo in mnogo tu zbranih gg. duhovnikov in učiteljev v družbi šolske tnladine, odičene trobojnicami, c. kr. okrajnega glavarja, prebl. gospoda Antona R e b e k a, premilostno gospo soprogo, ki je kumovala šolski zastavi in c. kr. okraj. šol. nadzornika, blag. g. Kanteta ter drugih gg. ! gostov. Ko je imenovana gospoda dospela v vas, zaigrala je domača godba cesarsko himno in koj na to je preč. g. župnik Valentin Klinar v izbranih besedah pozdravil goste. Na to je pridna učenka podarila kumici s primernim nagovorom krasen šopek. Po tem so domači pevci pod vodstvom tukajšnjega požrtvovalnega učitelja gospoda Radkota Rojica ubrano zapeli krasno pesem »Pozdrav«. Ko se je sprevod ob spremljevanju godbe in pevcev pričel pomikati proti cerkvi, kjer se je vršilo blagoslovljenje šolske zastave, grmeli so zopet topiči. Koj na to seje zbrana č. duhovščina z gosti in občinstvom in ob spremljevanju godbe in pevcev, podala k odičeaemu šolskemu poslopju, kjer je preč. gospod dekan Zupan blagoslovil isto. Po bla-goslovljenju je imenovani g. dekan v krepkih beseda pojasnil občinstvu potnen današnjega slavlja in korist ljudske šole. Na to je sledil prekrasni, jedrnati in ganljivi govor prebl. g. okrajnega glavarja. Ker se je že bližalo poludne, so se drugi oficijelni govori opustili. Na to je bila slavnostna sveta maša, na kateri je ubrano pel učiteljski kraški kvartet. Ob 'J. uri pop. je pričel banket, na katerem se je slišalo krasn;h napitnic in mnogo slovanskih pesni. Ko je proti večeru prebl. gosp. okrajni glavar, v družbi svoje soproge, bi. g. c. kr. šolskega nadzornika in drugih gospodov, odhajal, jih je občinstvo pozdravljalo z navdušenimi »živijo«-klici. Redka slavnost, je minola, nam pa ostanejo blagi spomini veselih trenotkov tega dne. Da »e je pa blagoslovljenje šole vršilo s tako izredno slavnostjo, zasluga je preč. g. župnika Valentina Klinarja in g. učitelja Radkota Rojica, katera sta nam dokaznla s tem, kaj doseže in zamore sloga med duhovnikom in učiteljem v vasi. Misliče, 28. julija 1902. Fran B o 1 1 e, šol. vod. zašel v konkurz, ker—je Nemec, ker da mu je neki slov. obrtnik malce preveč konkurence delal. Kdo bi mislil, da je kaj takega možno v — nemškem Celju ? ! Razne vesti. C. in kr. (vojna šola (Kriegaschule) na Dunaju bo slavila koncem oktobra 50 letnico svojega obstanka. Tem povodom se bo vršil na Dunaju 3estanek tistih častnikov, ki bo v zadnjih 50 letin absolvirali vojno šolo, oziroma, ki so v teh letih delovali na tej šoli kakor poveljniki, učitelji, adjutanti etc. Oni častniki torej, ki se žele udeležiti tega sestanka, so naprošeni, da prijavijo to poveljstvu vojne šole do 1. septembra t. 1. Kapelan »Novare«. V nedeljo je umrl na Dunaju upokojeni župnik in bivši profesor c. in kr. mornarske akademije na Reki, Eduard pl. Marochini, v starosti 80 let. Po koj ni se bil iz malega števila onih oseb, ki so «e na življenju in ki bo se po priporočilu tedanjega nadvojvode Ferdinanda Maksa, poznejega cesarja Meksike, udeležili znamenite ekspedicije prvega avstrijskega letovanja okolo sveta na »Novari«. Dne 2fi. avg. pred 43 leti Be je ekspedicija povrnila s tega potovanja, toli bogatega na Časteh in vspehih. Proces Palizzolo. Včeraj se je na kazenski razpravi Palizzolo, ki se vrši v Bo-lonji radi umora bančnega ravnatelja Notar-bartola in umora Micelija, proglasil verdikt porotnikov. Ti eo spoznali Palizzola in Tra-panija krivim umora Micelija, Palizzola in Fontano pa krivim umora Notarbartola. Obtoženci Filip in Fran Vitale, Tomaž Bruno in Pankracij Garufi so bili oproščeni. Državni pravdni k je zahteval, da se Palizzola, Tra-panija in Fontano obsodi vsakega na 30-letno ječo. Je-li človeku potreben želodec ? Na to vprašanje odgovarja moderna medicina s kategoričnim — ne! Leta 1893 se je bilo dogodilo prvikrat, da so nekemu bolniku, ki je imel raka v želodcu, operativnim načinom odstranili objekt bolezni. Ta bolnik je sicer umrl, ali započeta praksa se je nadaljevala, ter je sedaj — kakor poroča neki zdravniški list — v nemškem cesarstvu 16 ljudij, ki veselo žive — brez želodca, katerega so jim odstranili radi raka. Službo želodca da jim opravljajo čreva, katera so po odstranjenju želodca sešili. Tako čitamo v listih. Ce pa je res, da človek more živeti tudi brez žalodca, potem pa imajo ljudje, ki žive brez želodca, to veliko srečo, da jih nikdar — želodec ne boli! In ta šmentani aparat dela kaj rad sitnosti v organizmu človeka. Brzojavna poročila. Drevfuss se zopet oglaša. PARIZ 30. (B.) »Radical« priobčuje pismo Alfreda Drevfusa, v katerem prote-stuje proti neki izjavi pripisovani generalu Gallitfetu, ki je baje rekel, da Drevfus ni imel nikdar zvez z Nemčijo, pač pa—kakor se zatrja od tretje strani — z Rusijo. Drevfus izjavlja, da je to gnjusna laž, ker da ni imel zvez z Rusijo, kakor jih ni imel z Nemčijo. (ribanje na Francozkem. TOURS 31. (B) Včeraj se je obdržaval tu protesten shod proti zakonu o združeva* nju. Socijalisti eo skušali udreti v dvorano ter so razbili šipe na okaih. Orožniki so jih potisnili nazaj. Na vhodih v dvorano je prišlo do pretepov. Mir je bil aipet vzpostavljen. Bolezen kralja angležkega LONDON 31. (B ) Kralj ae je mogel že brez pomoči gibati na krovu jahte. Proees Palizzolo. BOLONJA 30. ^B.) Na podlagi ver-dikta porotnikov je sodišče obsodilo bivšega poslanca Palizzola ter sokrivca Fontano in Trapanija v 30 letno ječo. elikanska rastava pohištva in * tapecarij. Izvenredno ugodne J ^ U it cene. K K K J VILJEM BAL L A T0KRE • v Trstu, trg Glovanni 5. (Palača Diana.) • MoJe pohlftvo doneaesrefio. ■ ■ KXXKXXKKXKKKXKK« IV MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI z onejenla Jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela po slo?, zalop poltva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja ▼ Trata, Via Piazza vecohia (Bosario) št. 1. 4na deani strani eerkfe ar. Petra). Konknrenoa aszaogoia, ker J« blago lx prve roke. Loterijske številke, izžrebane dne 30. julija : Lvov 6(5 15 60 41 16 Inomost 17 21 58 64 60 Praga 58 39 83 79 36 Vesti iz Kranjske. * Ilovico za maslo sta prodajala Janez Šinkovec iz Rovt in neki Jože Trček. V nekaj masla sta nai*xreč mešala lepe rumene ilovice. Kupčija je sla dobro, dokler nista prišla ž njo na deželno sodišče, kjer sta izkopi la vsaki po — sedem mesecev ječe. * I mor. V ponedeljek 28. julija zvečer umoril je posestnik Franc Tomšič na Velikem Ubeljskem blizu Razdrtega na travniku svojo ženo v navzočnosti njunega 5-1. sinčka — baje iz ljuboBumnosti. Morilec je izginil po Btorjenem zločinu ter ga še sedaj ni bilo moči najti. Kakor se sliši, Franc Tomšič m bil pri pameti ter je bil že pred dvema letoma na opazovalnici za umobolne Vesti iz Štajerske. — Mestni svetovalec, ki mora v zapor. Člen mestnega sveta Prettner v Celju je tudi trgovec. Kakor tak pa je napovedal konkurz, Čemur je konečna posledica, da so upniki zgubili 70?/0, kar bo imeli dobiti, g. Prettner pa je dobil — 6 tednov na hlad. »Slov. N&rod« si ubiva glavo z vprašanjem, da-li bodo teh 6 tednov občinski svetovalci hodili k Prettnerju na posvetovanja, ali pa bo sodna oblast tako kulantna, da bo Prettnerja puščala v občinske seje. Smolo pa ima mož. Pred je bil ponosen, da je iz Slovenca postal Nemec, na razpravi pa je moral tožiti, da je Drugi izkaz daril »Podpornemu dru-.Štvu za slovenske visokošolce v Gradcu« za leto 1901— 0*2. Od 9. febr. 1902. do 13. julija t. 1. poslali so temu društvu (Zvršetek) : po 3 K : g. Ivan Gregorčič, c. k. notar v Žužemberku, g. dr. Konrad J»nežič, odvetnik v Voloskem, g. dr. Štefan Kraut, c. k. okr. sodnik v Logatcu, g. dr. Jožef Leber, zdravnik v Krževcih, g. Jožtf Mursa, posestnik v Krapju pri Ljutomeru, g. dr. Anton Rogina, c. kr. okr. sodnik na Kranjski gori in vč. gosp. Volbenk Serajnik, provizor v Tinjah; — po 2 K 50 stot. : g. Jožef Milavec, c. kr. major v 89. pehotnem polku v Subaczo\vu ; — po 2 K: g. Anton Božič, posestnik v Radoslavcih, g. Kazimir Bratkovič, c. kr. notar v Gornjem gradu, g. Frančišek Eller, nadučitelj v Mariji Ziljski, g. Rudolf Ead-licher, c. k. okr. tajnik v pokoju v Ljubljani, g. dr. Frančišek Kogoj, dež. okrajni zdravnik na Kranjski gori, vč. g. Frančišek Lekšč, župnik v Lučah, g. Ludovik Mahor-čič, veleposestnik in župan v Sežani, vč. g. dr. Franč. Pernfc, <*. kr. gimn. protesor v Kranju in g. Frančišek Veršec, c. k. notar in posestnik v Sevnici ; — 1 K : g ospica Milka v Šoštanju. Vsem darovalcem izreka odbor najsrčnejo zahvalo in priporoča to društvo v blagohotno podporo tudi nadalje. Vzlic tem lepim dohodkom je društvo vsled mnogih in obilih izdanih podpor v zel<5 prek črnem stanju, tako, da s pkrbjo pričakuje prihodnjega šolskega leta. X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXX«»**X3t Aleksander Levi Miazil Sf Sf Sf s X X X X X X X X X X X X X X X X X K Prva Id ■•jregja torama poblltra TM»b vrst. © m & & © & & & •J T R S T TOVARNA: VI* Tm«. vogal VI« Llnltuaa I ZALOGE: Ptazza Rosartt it 2 (Šolsko poslopje) In Via Riborgt it. 21 Telefon it. 670. -MOM- Velik Isbo lapecarij, rrcaJ In tilk. I*-TrSnje oaročbe tudi po posebnih načrtih. Cene bre* konkurence. ILDIf BOTAIJ ClIIl 21ST0I1 II FBiUO Predmet! postavio se na pat oorod ail železnico .ranKO. s5> SJ m si m g 1» Odlikovana v Rimu Odlikovana na Dunaju N se zlato kolajno in IT se zlato kolajno in zaslužnim križcem. častno diplomo. I Odlikovana tovarna za čopiče in Me ^ Ivan Angeli ulica Canale 5 nasproti cerkve sv. Antona novega. Etini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev; lastna špecijali-deta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne za- S menja moja tvrdka s konkurenti \ jednakoga imena. C w( i > > £ & 3 us" > > > J g i Ž 1 3 »« V* rt / r = j? »n c , ® c »c <»e ..„pot JS = .s | f ' > ■= a> fTl c/> » i* 3 g « j« -A c — ° i_ Hi —n .—4, c > -S « .£! a> Z K " O "S • S V J 2 § o " 0 ftt-i J ži l;l 3 J !J r \ »S > L. 7 > r .S* JI * r = C N = ni «■ » ^.a « t 't ,^>«1 & -S TK 07 £ « ^ E II.- f sl 2 Cl c S 4 S| Bili . * s 5 h $ 5Q W « g g.&fi > f I g 5 S .2| « . S £ A-a - §8 3U £ £ -g c S .a g 5 a ^ si ^ ■c-t o S. ClVilfl PM Zivic i dr. (Schivitz & Coinp.i) Zaloga stroje?, tebnicoiti predmetov in materijala. Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv 2. - TRST pri trm vojašnice. , Prodaja se : MOTORJE na par. na plin, petrolej in bencin. STROJE za obrtaj istvo in kmetijstvo, za dom in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo. vino, Špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platnu. PIPE in V AL VE izaklopnice) in druge medene ali bronene predmete. MASILNE ULOGE t. j. ploAče, avitke in dr. iz gume, asbesta. bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev. Posebno se priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatilnice in čistilnice za žito, slamoreznice, stiskalnice za Tino, olje in scnof škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov. vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame. r»V r'V ^ ^S Mihael Zeppar ima zalogo peč j od mai< like v velikem izboru, psina novost, bodici g'ede risanj ali brrv. Snov seMjija od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in Dalmacijo slavnoznane in odlikovane tr.varne za peči Bratov Hchiitz v B ansUem (Morava) ustanovljena 1848. Pri t*h peč.h se prihrani 500/° na kurjavi. Lastna tovarn:« štedilnih peči iz železa ali nd#-ls*nih z majoliko. Izvr-^tiev po meri in nizkih cenah. Spoštovane slovenske pspdinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jffetodijevo cikorijo. Zaloga oglja je na prodaj v Trstu. V istoj so prodaja od 2f» ,">0 vagonov oglja. Vzrok prodaji je pomanjkanje voditelja. Ver se izve v upravnistvu našega listti. FERDO GUŠTINČIČ Hiša v Ajdovščini ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in sr ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp. kramarjem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. klesarski mojster TRST im Ginliani 11) — BARKOVLJE -zraven pokopališča* Izvršuje vsakovrstna in najtineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu* v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. jC Cene po pogodbi in jako nizke. "•G Priporočuje se slav*, slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič kleparski Mojster. z dvoriščem, vrtom in travnikom, na vrtu cveti i čn jak. na dvorišču poslopje za hlev, je takoj na prodaj ali s 1. oktobrom v najem. I^ega ob državni cesti, en streljaj od železniške postaje. Stavba popolnoma primerna za večjo gostilno ali trgovino. — Več pove upravništvo lista * Soča «. V najem se odda meblovana soba v ulici Tor-rente št. T. — Vprašati je tam v krojaču iei. trgovec a jedilnim bhi 1:0in Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineie testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno, — Cenike razpošilja franko. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjem tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železni/.. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v me>tu koli za odpošiljanje po železnici ali morju. na milj one dam rs bi ..Feeolin1. Vprašajte Vašega zdravnika, ako ni ..Feeolin" najboljši kozmetik za kožo. lasi in zobe. Naj-grši obraz in najostudnejše roke z.adobe takoj ari»to-kratiiDO finost in obliko 7. rabo „Feeoliua''. ..Feeolin" je angleško milo sestavljeno iz 4-1 žlahtnih 111 svežih zelišč. Jamčimo, da »e s porabo „Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja. rude-č:ce na nosu itd. -Feeolin" je najboljše sredstvo za čiščenje in vzdrževanje in olep^aDje l-isi, zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. „Feeolin- je tudi "naj naravne j Se in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepSanje lasij. »hranjenje i»te proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. „Feolin" je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za za čiščenje aoh. Kdor redno rabi ..Feeolin-' mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ako bi „Feeolin- ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi J.50 K. ti komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od '» nadalje or platnenega in bombažnega blaga, pnov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, avile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izl>or snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake fcprejema naročbe na mo^ke obleke Q po meri. katere izvrši najtočneje in najnatan- A a n**ie po censb, da se ni bati konkurence. a a Poskušaj, da se prepričaš! T •OOO-oo—oo-ooo« Zahtevajte v vseh javnih lokalih: f a A f,|AII najelegantnejši, najboga-apon C uflion tejsi na vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nenjški dmž-binski list. ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko in stane ua leto: navadna izdaja K . 24-24 Mk. posamezno 50 st. oO Pf. luksna „ „ 40-40 M k. - 1 K 1 Mk. krasna „ lOO-iOOMk. „ 2 K 2 Mk. Posamične Številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj, IV., Plosslgasse 1. Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta li kapitalu. Kentni davek od vložnih' obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoci zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. . . Denarne vloge sprejemajo se tudi po posti m potoni e. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranil nič ne sprejemniee dobivajo se brezplačno. % % K K N X i A Ulica Carintia 12. - Telefon 870 sprejema naročila vsakovrstnih tiskovin. TSKARNA Ivan K^^in kniigovez Kontovelj 151. (Društvena krčma) se priporoča slavnemu občinstvu sji vse v to stroko spadajoče delo. EDNOST lir Trgovina z železnino „MERKUR PETER IVIAJD1Č mm v Celju, Graška cesta. štev. 153 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, ^rebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke. cmeril i- „teži. raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter ,'seg* ar.jzega blaea za stavbe, hiše, vrte itd. T-averze cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi. samokolr.ice. oprav za strelovode, ter vse v stroko ze-lezne trgovine spadajoče predmete. Tomai^a žlindra, najboljše umetno gnojilo. ^TO » Bogata izber vsakovrstnih nagrobnili križev.