NOVOTEHNA 1 SALON CITROEN , - - Novo mesto, Partizanska 2, tel. (068) 28-066 DOLENJSKI LIST BUEESESi B3I312EEIilSS3 UJ i DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST UPANJE ZA MEJNI PREHOD V VINICI ČRNOMELJ — Iz črnomaljske občine so že pred časom poslali na republiko zahtevo za spremembo meddr-žavnega mejnega prehoda v Vinici v Mednarodni prehod. Pred kratkim so v 9rnomlju prejeli mnenje republiškega izvršnega sveta, v katerem je zapisano, da bo ob sklepanju meddržavnega do-Eovora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško možna prekategorizacija posameznih mejnih prehodov. Vendar bo lahko le na podlagi tehtne obrazložitve predlagatelja (kolikšen je osebni in blagovni promet, dnevna in nočna frekvenca ipd.) ter ob soglasju Ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za finance in ministrstva za notranje zadeve in če bo sprememba statusa Mejnega prehoda tudi v interesu obeh držav, tako Slovenije kot Hrvaške. PRIZNANJA BORCEM IN AKTIVISTOM TREBNJE — Pred dnevi so tu podelili republiška priznanja in spominske znake posameznikom, ki so se kot pripadniki slovenske vojske udeležili spopada na Medvedjeku pri Trebnjem. Na slovesnosti, na kateri seje zbralo okrog 250 udeležencev bitke, so podelili tudi trebanjska občinska priznanja. Prejeli sojih Pavlina Hrovat, predsednica območnega odbora Rdečega križa, Tone Bajc, poveljnik občinske gasilske zveze, in Ciril Klemenčič, poveljnik Poklicne gasilske enote Novo mesto. Priznanja je občina podelila v zahvalo za požrtvovalno delo v času vojne v Sloveniji. L • Ob priznanju Republike Sjovenije Besede predsednika RS Milana Kučana ob igo-dovinskem dogodku Danes je konec zelo pomembne etape v življenju, osveščanju in konstituiranju slovenskega naroda kot sodobnega evropskega naroda. Hkrati je to začetek potrjevanja in dokazovanja, da znamo živeti v svoji državi Vanjo se ne želimo zapirati, ampak nam bo služila kot izhodišče ter sredstvo zastopanje v gospodarske, tehnološke, kulturne in civilizacijske tokove ter sodelovanje v svetu. Priznanja smo pričakovali Ne vidim razloga, da bi katerakoli država Sloveniji odrekla nekaj, do česar imajo pravico njen narod in njeni državljani Njihova volja, da oblikujejo svojo državo, ne škodi interesom nikogar in tudi ne ogroža nikogaršnjih interesov. Priznanje Slovenije pomeni ne le dejanski, ampak tudi formalni konec Jugoslavije. Srbija prihaja v položaf, ko se bo morala potruditi za svoje priznanje in pri tem J izpolniti pogoje, ki jih Evropska 1 skupnost postavlja vsem republikam nekdanje Jugoslavije. Ko se bo to zgodilo, bo tudi v njenem interesu, da se čimprej normalizirajo odnosi. Slovenija bo lahko vstopila v OZN šele takrat, ko jo bodo priznale ZDA. Brez podpore te države, ki je tudi članica Varnostnega sveta, na članstvo v OZN ni mogoče računati Toda ameriška politikaje pragmatična in mislim, da bo hitro priznala nova dejstva, ki so se pojavila na ozemlju Jugoslavije. meljski plin že na Dolenjskem Plin, najbolj primerno gorivo, tudi na Dolenjskem in v Posavju — 125 km plinovodov — Velika ekološka korist — Kmalu tudi za široko rabo NOVO MESTO — Prejšnji četrtek je član Predsedstva Slovenije dr. Dušan Plut na slovesnosti v Revozovi energetski postaji odprl dolenjski del slovenskega plinovoda. Slovenija si je dolgoročno zagotovila dobavo zemeljskega plina od nekdanje Sovjetske zveze in od Alžirije, držav, ki imata največje rezerve tega pomembnega energetskega vira. V Slovenijo so prve količine zemeljskega plina pritekle leta 1978, danes pa v Sloveniji porabijo že 900 milijonov kubičnih metrov plina, ki ga Petrol Zemeljski plin prodaja 140 velikim porabnikom. Dolenjsko—posavski krak plino- trije novi lokalni distributerji. Tudi voda so začeli graditi poleti 1990. Do termolelektrarna Brestanica bo prešla sedaj so zgradili 125 km plinovodov na plin. Uporaba zemeljskega plina je in 21 merilnih oz. regulacijskih po- še posebej pomembna z ekološkega staj. Na prevzem plina se pripravlja vidika. Samo en podatek: z uporabo 21 novih industrijskih odjemalcev in plina bo na Dolenjskem in Posavju v ozračje prišlo 8.000 ton manj žveplovega dioksida na leto. Poleg tega pa bo uporaba zemeljskega plina omogočila industriji v tem delu naše domovine enako izhodišče pri uvedbi novih tehnoloških postopkov, energetsko racionalizacijo in ne nazadnje tudi boljšo kakovost izdelkov. PREDSEDNIK ZELENIH ODPRL PL1NOVOLJ — Dolenjski krak plinovoda je v četrtek odprl član predsedstva Slovenije in predsednik Zelenih dr. Dušan Plut, kije ob tej priložnosti poudaril, da je zaradi energetskih in ekoloških razlogov zemeljski plin izredno primeren za gospodarstvo in široko porabo. (Foto: A. B.) Dejavnosti pri plinifikaciji Dolenjske in Posavja pa z otvoritvijo plinovoda nikakor niso končane. Kot je na slovesni otvoritvi dejal direktor podjetja Petrol Zemeljski plin Albin Rome, jih čaka še veliko dela, zlasti pri uporabi zemeljskega plina za široko porabo, kjer so ekonomski učinki uporabe zemeljskega plina naj večji. V dvanajstih državah Evropske skupnosti 42 odst. zemeljskega plina porabijo v široki porabi, prav toliko v industriji, ostalo pa za proizvodnjo elektrike. A. B. Stavka delavcev Konfekte iz Sodražice Nezaupnica direktorju SODRAŽICA — V 97 članskem kolettivu Konfekte iz Sodražice je sindikat podjetja svobodnih sindikatov minuli četrtek organiziral stavko, ki je bila najavljena že v decembru. 13. decembra je bil namreč na zahtevo sindikata v Konfekti sklican zbor delavcev. Razlog je bil v neizplačilu plač še za mesec oktober. Na zboruje bil tedaj postavljen pogoj, da morajo biti oktobrske plače izplačane do 18. decembra, hkrati pa tudi, da morajo najkasneje do 15. januarja biti izplačane delno povišane plače za november in december. Ker te in še nekatere dodatne zahteve zdaj niso bile izpolnjene, so se začela pogajanja stavkovnega odbora in v. d. direktorja Petra Hribarja. V četrtek prekinjena pogajanja so se nadaljevala v petek, vendar več kot do ustne zagotovitve v. d. direktorja, da bo zagotovil denar za plače, ni prišlo. Stavka se je tako nadaljevala tudi v ponedeljek, ko do pogajanj ni prišlo zaradi odsotnosti v. d. direktorja. Telefo-nično je ponovno zagotovil, da izplačilo plač bo, in sicer že v sredo, 22. januarja. Ker pa je g. Hribar takšna zagotovila * Predsednika občinske skupščine Ribnica in ribniškega izvršnega sveta sta izrazila solidarnost s stavkajočimi delavci Konfekte iz Sodražice, še posebno zato, ker delavke izražajo veliko pripravljenost, da bodo zamujeno delo nadoknadile. Dokaz za to je tudi sklep stavkovnega odbora, po katerem je 14 delavk v soboto, 18. januarja, ko ni bil delovni dan, delalo, da bi zagotovili pravočasno dobavo izdelkov za izvoz. dajal že za izplačilo plač, ki bi morale biti izplačane do 15. januarja, seje stavkovni odbor odločil, da s stavko nada-ljuje, dokler ne dobi uradnega zagotovila, daje za izplačilo na voljo tudi denar. Do zaključka naše redakcije v torek popoldne takšnega zagotovila še niso dobili. INPLETOVO SKAKAJOČE DEKLE — Pred tednom so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli 37. sejem mode, na katerem seje predstavilo 134 razstavljalcev, predvsem iz Slovenije, le nekaj jih je prišlo tudi iz sosednje Hrvaške, Italije in A vstrije. Skakajoče dekle lnplet iz Sevnice (na sliki) je predstavljalo ta čas evropski modni hit: plastijicirana oblačila za mlade. In kar je še posebej zanimivo, te materiale je še do konca tega meseca mogoče kupiti v Cen-tromerkurjevi prodajalni pri Tromosto vju z ugodnimi sejemskimi popusti. Več v modni prilogi na 18. in 19. strani Dolenjskega lista. (Foto: J. Pavlin) /////////////////////////^^^ / Danes v Dolenjskem listu Direktor napačno uporabil zakon Razplet po gladovni stavki sindikalnih funkcionarjev v Opremi Kočevje — V raz-reševanje spora se je vključil družbeni pravobranilec samoupravljanja RS KOČEVJE — Prejšnji teden je družbeni pravobranilec samoupravljanja Republike Slovenije naslovil na svet podjetja Opreme predlog za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja Francu Mihiču, Slovenske »piranhe« Piranhe so, kotjeznano, lepo obarvane in navidez nenevarne južnoameriške ribice, ki, združene v jati, lahko v trenutku oberejo svojo žrtev do kosti. S temi roparicami, ki grozijo, da bodo požrle telo civilne družbe, je primerjal slovenske politične stranke dr. Veljko Rus, ko je prejšnji teden v Novem mestu (skupaj z dr. Slavkom Splichalom in Miletom Šetincem) predstavljal svojo najnovejšo knjigo Med antikomunizmom in postsocializmom. Svojo trditev je utemeljeval s težnjo strank, da bi se polastile vsega življenja, ne le javnega, celo zasebnega. Pri tem ne izbirajo sredstev in celo vero spet zlorabljajo za zbiranje moči in poskus nadvlade, kar je očital krščanski demokraciji Pritlehnega politikantstva, ki smo mu v slovenskem političnem življenju priča zlasti v zadnjem času, res ni mogoče opravičiti s kratko učno dobo parlamentarne demokracije in očitno je nekaj narobe s slovenskim narodnim značajem, ki tako »ljubi« preživele črno-bele vzorce političnega obnašanja. Dr. Rusu pač ni mogoče očitati, da ne bi verjel v demokracijo, saj se je pred desetletji med prvimi in za ceno žrtve postavil po robu vsemogočni partiji Vendar pa svari pred zlorabami Stranke se ne smejo polastiti vsega življenja in ne morejo nadomestiti ustanov civilne družbe. Na kratko rečeno: stranke morajo nazaj v parlament in se ne smejo direktno vpletati v vse pore javnih zadev. Nataknitijim je treba uzde. saj lahko v nasprotnem primeru strankarski cekaji še vedno rušilno vplivajo na pravno naravo države in na kakovost družbenih odnosov. Nekaj izkušenj o tem že imamo. M. LEGAN kljub temu da zakon o podjetjih uporablja pojem direktor) napačno uporabil materialno pravo, saj seje Mihič v času gladovne stavke nahajal v podjetju, bil na delu, res pa ni izvrševal delovnih nalog. Zato bi bila možna uporaba določil Pravilnika o delov- •Glede predloga predsednika sindikata Neodvisnost — KNSS, Franca Tomšiča, o odpravi odločbe, izdane Vesni Brelih, o začasnem čakanju na delo doma, družbeni pravobranilec samoupravljanja Republike Slovenije ugotavlja, da je odločba v podjetju dokončna, spor pa je treba reševati pred pristojnim sodiščem. nih razmerjih in odgovornosti za delovne obveznosti Opreme, po katerih neizvrševanje delovnih nalog lahko predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. V tem primeru bi bilo potrebno neopravičenost odklonitve izvrševanja delovnih nalog ugotavljati v disciplinskem postopku, ki pa ni bil uveden. Svet podjetja naj bi ob reševanju Mihičevega ugovora sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi zaporedne šestdnevne neopravičene odsotnosti z dela, ki ga je izdal predsednik podjetja Oprema, Božidar Zajc, razveljavil. V kolikor tega ne bo storil, bo pravobranilec sprožil (Nadaljevanje na 2. strani) i na 4. strani: • Gradbenik pred stečajer na 5. strani: • Belt zdaj v eni najtežjih W na 6. strani: • Bo skupen nastop odprl < na 8. strani: • Črne sečnje — zločini v gozdu na 10. strani: • Za štiri marice vlomilskega plena c - na 11. strani: jv | \ A • Starejše na Slovenskem ni % • Z gladovno stavko do pravice? fLv-fvk % na 15. strani: y • Nekrolog nekemu športu L f 4v % na 24. strani: y • Prst z noge postal palec na rokr '/////////////////////////////////////////M^^ V drugi polovici tedna bo suho in mrzlo vreme. CITROEN V NOVEM MESTU — S krajšo slovesnostjo v torek popoldne, ki ji je ton dajal tudi prvi letošnji sneg, je trgovina Novolehna — avtomobili v križišču pri hotelu Kandija odprla nov salon avtomobilov Cimos Citroen. Na otvoritvi so bili številni poslovni partnerji Novotehne ter gostje, med katerimi velja omeniti slovenskega notranjega ministra Igorja Bavčarja, kije salon tudi odprl (na sliki med pozdravnim govorom), generalni direktor tovarne Cimos Citroen iz Kopra Boris Bernetič in podpredsednik Gospodarske zbornice Slo venije Dagmar Šuster. Po otvoritvi je v hotelu Kandija stekel razgovor o »pogojih poslovanja v letu 1992«. (Foto: J. Pavlin) Še trdo delo za mlado državo S sociatdemokratskega večera v Trebnjem — Gosta dr. Janko Prunk in mag. Mat-jaž Šinkovec — Od naših politikov Milan Kučan v tujini najbolj ugleden TREBNJE — Poglavitni slogan Socialdemokratskske stranke Slovenije — Nam gre za Slovenijo —je bil tudi v ospredju ponedeljkovega socialdemokratskega večera v Trebnjem, kjer sta gosta — zgodovinar dr. Janko UtITlUKIalsllcgd VcCCId V l l cuiijliii, ftju sta guaia-t^uuuuiiai ui.oaimu Prunk in predsednik komisije za mednarodne odnose pri slovenskem parlamentu mag. Matjaž Šinkovec — govorila o nastajanju slovenske države od ideje do stvarnosti. Zelo zanimivi so bili zlasti njuni neposredni odgovori na številna vprašanja sicer maloštevilnih obiskovalcev. V politiki nasploh velja, v mednarodni pa je to verjetno še to najbolj razvidno, da pač vsaka stran gleda na svoje interese in koristi. Po mnenju Šinkovca je Slovenija verjetno edina država na svetu, ki izpoljnjuje vse pogoje za priznanje samostojnosti. Slovenska država bo morala prevetriti vseh okrog 1500 bilateralnih in okrog 1100 multilateralnih sporazumov, kjer je bila ena od strani nekdanja Jugoslavija. Gre za vprašanja od vzpostavitve diplomatskih odnosov, gospodarskega in kulturnega sodelova- nja, prometnih povezav, socialnega zavarovanja itd. Drug velik problem je nasledstvo (sukcesija) Jugoslavije. Arbitražna PEŠ PO TRASI BODOČE CESTE KOČEVJE, OSILNICA — Pred kratkim smo poročali o sestanku v Osilnici, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki najvišjih organov Republike Slovenije. Na njem je bil govor tudi o gradnji ceste samo po slovenski strani Kolpe in Čabranke, da bo območje KS Osilnica dostopno, ne da bi bilo treba prek državne meje. Železo je treba kovati, dokler je vroče in tako so si že minulo soboto ogledali vso traso bodoče »slovenske« ceste predsednika občinske skupščine Kočevje in občinskega izvršnega sveta Miha Petrovič in Alojz Petek, predstavnik Cestnega podjetja Novo mesto Josip Abramovič, predsednik koordinacijskega odbora za razvoj zgornje Kolpske doline Stanko Nikolič, občinski referent za promet Igor Novak in še nekateri. V devetih urah so prehodili blizu 30 km, ker so iskali najugodnejšo traso bodoče ceste, ki bo tudi sprejemljiva za to neoskrunjeno okolje. Pri tem so odkrili nekatere še ugodnejše enači-ce, kot so bile predlagane doslej, kar bo gradnjo še pocenilo. Menili so tudi, daje treba gradnjo začeti letos in ne šele prihodnje leto, kot menijo nekateri predstavniki republike. J. P. • Glede odnosov s Hrvaško je bilo rečeno, da so Hrvati doslej dostikrat kaj podpisali s »figo v žepu«. Po besedah dr. Prunka bodo Srbi netili novo vojno vse dotlej, dokler bodo govorili, da morajo bit vsi Srbi v eni državi. In še o priljubljenosti politikov! Od slovenskih politikov je v svetu verjetno najbolj upoštevan Milan Kučan, o slovenskem metropolitu dr. Alojziju Šuštarju pa velja, daje velik človek. lovanske lastnine, podobno, glede na ustvarjen družbeni proizvod, pa naj bi delili tudi skupne jugoslovanske dolgove. Na vprašanje, ali bodo ZDA še dolgo vztrajale pri nepriznavanju Slovenije, smo slišali odgovor, da si tako velika država pač lahko privošči, da ima tako slabo politiko marsikje po svetu. Po svoje k takšnim odnosom prispevajo tudi nekateri visoki uradniki Bele hiše (govori se o povezavah L. Eagleburgetja s srbsko industrijo), v ZDA je dokaj močan srbski lobi, slovenskega pa tako rekoč ni. R PREČ komisija ES je doslej za Slovenijo ugodno zastavila delo. Slovenija naj bi bila deležna okrog 25 odst. jugos- LETOS PETKRAT VEČJI DAVKI LJUBLJANA — Z novim letom so se davki kmetov ter njihovi prispevki za zdravstveno zavarovanje povečali za več kot petkrat. Republiška vlada je namreiSsprejela tako imenovani valorizacijski količnik za katastrski dohodek, ki znaša natanko 5,13. Državna blagajna bo tako namesto dosedanjih 1,65 milijarde tolarjev dobila 8,5 milijarde, v obrazložitvi pa vlada navaja, da bo z davčnimi olajšavami pri investicijah v kmetijstvo delno ublažila tako zelo povečana davčna bremena. Del valorizacije gre seveda tudi na račun inflacije, dodati pa je še treba, da valorizacija ne bo vplivala na višino obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. • Južni Slovani se ljubijo, če so daleč drug od drugega, kot sosedje pa se' sovražijo. (Suvar) • Tovarne naj zapirajo tisti, ki so že kakšno postavili in vedo, kako je to težko. (Ocvirk) Ljubljansko pismo Cesarju, — kar je cesarjevega Februar bo mesec davkoplačevalcev LJUBLJANA — Republiška uprava za družbene prihodke je že objavila javni poziv k vložitvi napovedi za odmero davkov na naše zaslužke v letu 1991. V prodaji je tudi že obrazec davčne napovedi, ki jo bo treba do 3 L marca letos oddati davčnemu organu v občini svojega stalnega bivališča. Večina davčnih zavarovancev zdaj že ve, da je dohodnina ime davka, ki ga mora davčni zavarovanec plačati na seštevek svojih celotnih prejemkov, dohodkov in dobičkov. Na sleherni dohodek, ki ga prejemamo med letom, pa že plačujemo davke —akontacije dohodnine. Katere akontacije dohodnine so možne med letom? Nekaj primerov. Med letom smo plačevali davek od bruto plače, ki jo je v našem imenu nakazal delodajalec. Če je davkoplačevalec prejemal pokojnino, je vse v zvezi z davkom uredil SPIZ. Lestvica za ta davek je progresivna. Ob vsakem plačilu po pogodbi o deluje plačnik honoraija plačal — spet v imenu davkoplačevalca — 20-odstotni davek od bruto prejemka. Če smo prejeli honorar za avtorsko delo, je izplačevalec plačal — spet za nas — 15-odstotni davek od 60 odstotkov ali 9-odstotni davek od našega bruto avtorskega honorarja. Če smo med letom z dobičkom prodali premoženje, smo morali prijaviti ta dobiček na davčni upravi občine in plačati 15-odstotni da- vek od dobička. Tega davka pa ni treba plačati, če smo imeli nepremično premoženje v lasti več kot 10 in premično več kot 2 leti. Dohodke od oddaje premoženja v najem je bilo prav tako treba prijaviti in davčna uprava nam bo izračunala 15-odstotni davek. Če je davkoplačevalec lastnik zemljišča ali gozda, plačuje davek od katastrskega dohodka. Če pa je zasebnik, plačuje med letom davek od dohodkov iz dejavnosti, izračuna si dobiček in plača davek od tega dobička, kije prav tako akontacija njegove dohodnine. Preprosto povedano: obdavčeni so vsi skupni bruto prejemki posameznika iz različnih virov, na letni osnovi. Po uradnih podatkih naj bi dohodnino ali davek na dohodek plačevalo kar dve tretjini prebivalcev Slovenije; oprostitve bodo izjema. Plačevanje tega davka bodo oproščeni predvsem tisti prebivalci, ki živijo od socialnovarstvene pomoči in pokojnin — toda le takrat, kadar so te najmanjše od 1,1 povprečnega osebnega dohodka — in seveda vsi vzdrževani družinski člani. In olajšave? Kar nekaj jih je, preveč za naštevanje, zato omenimo tu le glavno: za vzdrževane družinske člane. Za prvega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana se osnova zmanjša za znesek, ki pomeni 8 odstotkov povprečnega osebnega dohodka. Za vsakega naslednjega otroka ali vzdrževanega družinskega člana pa se olajšava poveča še za 2 odstotka. Za otroke, ki nadaljujejo obvezno šolanje v kraju zunaj stalnega bivališča, se olajšava poveča še za 4 odstotke povprečnega slovenskega osebnega dohodka. Za otroka, motenega v telesnem ali duševnem razvoju, je olajšava 20-odstotna, za otroka, ki je trajno nezmožen za delo, pa znaša 50 odstotkov povprečnega letnega dohodka. Olajšave pa se zmanjšajo za vsoto, ki jo sestavljajo kakršnikoli lastni dohodki vzdrževanega družinskega člana (sem spadajo štipendije, preživnine, prejemki prek družinskega servisa, honorarji). V. BLATNIK _ m-J9m OB OTVORITVI ŠTAJERSKE BANKE — Predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Anton Hrovat je ob tej priložnosti dejal, da so novi banki pripravljeni prepustiti vse prostore v črnomaljski »beli hiši«, kjer ima sedaj ekspozituro, če bo seveda dobro poslovala. (Foto: M. B.-J.) Direktor napačno. (Nadaljevanje s 1. strani) spor pred sodiščem. Pred sodiščem pa je že sprožil spor za razveljavitev prepovedi vstopa v podjetje Vesni Brelih in Francu Mihiču kot sindikalnima funkcionarjema. Hkrati je predsedniku podjetja Božidarju Zajcu, kije prepovedi izdal, posredoval sklep o začasnem zadržanju omejene prepovedi. Zadržanje prepovedi vstopa velja takoj pa vse do pravnomočne odločbe sodišča. V obrazložitvi tega sklepa pravobranilec navaja, dajeprepoved vstopa v podjetje v nasprotju z nekaterimi členi zakona o delovnih razmerjih, po katerih bi organizacije morala sindikalnemu poverjeniku zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalne dejavnosti. Če pa jim je prepovedan ali omejen vstop v po-, djetje, pa je s tem onemogočeno ali vsaj moteno delovanje sindikata in izvajanje njegove z zakonom določene vloge. Pravobranilec nadalje navaja, daje sicer res, da zakon nalaga tudi sindikalnemu poverjeniku, da mora opravljati sindikalno dejavnost na način, ki ne bo zmanjševal učinkovitosti poslovanja organizacije, da pa ta njegova dolžnost ne daje hkrati direktorju pooblastila, da prepove vstop sindikalnima funkcionarjema v podjetje pod predpostavko, da bosta s svojo prisotnostjo povzročila motnje delovnega procesa. V dogovoru, ki ga skleneta direktor podjetja in sindikat glede načina delovanja sindikata, bi bilo lahko tudi določeno, da direktor lahko prepove vstop v podjetje sindikalnemu funkcionarju, če ta dokazano moti delovni proces, vendar pa takšnega dogovora v Opremi ni, ker dogovor sploh še ni bil sklenjen. V zvezi s tem je pravobranilec svetu podjetja Oprema predlagal, naj od direktorja podjetja zahteva čimprejšnjo sklenitev dogovora glede pogojev delovanja sindikata v podjetju. Ker pa je za sklenitev dogovora potrebno, da sindikat navede svoje zahteve oziroma poda direktorju svoj osnutek dogovora, kar je sindikat Neodvisnost v podjetju Oprema menda storil šele konec preteklega tedna, je razumljivo, da do sklenitve dogovora ni prišlo prej. Več o tem še v današnji Prilogi. M. LESKOVŠEK-SVETE Odprta majhna banka za majhne podjetnike Prva ekspozitura Štajerske banke obrti ČRNOMELJ — Pretekli teden so v Črnomlju odprli prvo ekspozituro Štajerske banke obrti in podjetništva iz Celja. Po besedah direktoija Ha-ralda Karnerja so se za Belo krajino odločili predvsem zato, ker je tu veliko malih podjetnikov, številni med njimi pa so kupili delnice Štajerske banke. Ti so že spoznali prednosti banke, ki nima hipotek in slabih kreditov, zato pa zelo zagnano ekipo zaposlenih, ki lahko zadovoljijo stranke. Seveda direktor ni zanikal tudi slabosti, kot sta majhnost in nepo-znanost banke. To pomanjkljivost pa poskušajo odpraviti z boljšimi pogoji za plasiranje denarja in prav tu tiči poglavitni razlog, daje banka uspela v tako kratkem času, saj je ideja o majhni banki za malo podjetništvo nastala šel$ pred petnajstimi meseci. Sicer pa v Štajerski banki verjamejo, da bo belokranjski trg zanje zanimiv. Predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Anton Horvat pa je ob odprtju banke izrazil zadovoljstvo, da jim je to uspelo, saj je v začetku kazalo, da gre le za skupino zanesenjakov, ki bi želeli v Beli krajini banko, ki bi zapolnjevala vrzel na področju malega gospodarstva. Obljubil je, da bodo Belokranjci dokazali, da takšno ekspozituro zelo potrebujejo. Sicer pa si želijo, da bi bila v Črnomlju enota banke, a so v začetku zadovoljni tudi z ekspozituro, vendar ne za dolgo. V Črnomlju se namreč po njegovih besedah odpira precej možnosti za razvoj podjetništva, zlasti z izpraznitvijo vojašnice. Sicer pa novi banki ni vlival nikakršnih lažnih upov, ampak je že ob otvoritvi priznal, da bodo poskušali v Belo krajino dobiti še kakšno banko, kar naj bi bilo predvsem v zadovoljstvo krajanov. M.B.-J. • Na ameriške ekonomske nasvete se ne kaže preveč zanašati Njihovi ekonomisti prilete, dele nauke, nas uče, kar sami vedo, pri tem pa ne razlikujejo med Slovenijo in Mongolijo. (Mencinger) Meritve zraka v Novem mestu Povprečne dnevne količine žveplovega dvokisa NOVO MESTO — V Novem mestu smo s 1.1. 1992 pričeli s stalnimi meritvami onesnaženosti zraka na 5 r, Žab lokacijah: center, Žabja vas, Ločna, Drska in Bršljin. Trajale bodo do konca kurilne sezone 91/92. Rezul- tati meritev bodo sproti objavljeni v Dolenjskem listu in kabelski TV. To je ena izmed nalog sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto za kontinuiran nadzor onesnaževanja okolja. Novo mesto spada po onesnaženosti zraka v III. območje, kar pomeni, da koncentracije posameznih škodljivih sno- vi v zraku občasno presegajo mejne vrednosti. Po zakonu o varstvu zraka je občina Novo mesto lani (1991) sprejela sanacijski program. Med ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti ozračja ima prav gotovo velik pomen plinifikacija. Da bomo lahko ovrednotili njene učinke v smislu izboljšanja kvalitete ozračja v Novem mestu, potekajo meritve SO2 na navedenih lokacijah. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto Obvestilo Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto o onesnaženosti zraka v Novem mestu Izmerjene povprečne 24 urne koncentracije SO2 v ug/m3 (v mikrogramih na kubični meter zraka) Datum meritev MERILNA MESTA Center Žabja vas Ločna Drska Bršljin 13. 1.92 93 44 25 28 45 14. L 92 114 48 57 26 26 15. 1.92 117 39 71 34 42 16. 1.92 122 41 55 44 62 17. 1.92 75 31 28 24 32 18. 1.92 77 32 44 28 27 19. 1.92 112 49 46 29 25 Mejna povprečna 24 urna koncentracija SO2: 125 ug/m3 Kritična povprečna 24 urna koncentracija SO2: 375 ug/m3 Mejna koncentracija je tista, kije po Odloku (U.L.RS 30/90) še dovoljena. Pri kritični koncentraciji so potrebni izredni ukrepi. Naša anketa Volitve že z novo vlado? Sloveniji se še ne obetata med in mleko, samostojnost in mednarodno priznanje je le olajšanje poti za vse, kar je treba postoriti za boljši pojutrišnjem. Da bi bil boljši že jutri, ni upanja. Premier Lojze Peterle se kljub najboljši volji ne more spomniti ene same večje napake, ki bi bila stoijena, toda vprašanje, kako rešiti krizo njegove vlade, obremenjene z javnimi prepiri članov, z lažmi, z nakupi dragih avtomobilov po raznih ministrstvih, čudnimi posli in podobnim, se je javno zastavljalo že pred razpadom Demosove koalicije, potem pa še bolj. V nedavni Stikovi telefonski anketi Delaje vlada za svoje delo sicer dobila povprečno oceno minus tri. Na lestvici tistih, ki naj bi bili krivi za težave, s katerimi se ta hip spopada Slovenija, pa je vlada pristala na tretjem mestu, za posledicami starega režima in za krivdo, porazdeljeno med vse. Skoraj polovica vprašanih bi sedanjo vladno krizo razpletla z zamenjavo nekaterih ministrov, tretjina vprašanih bi do volitev potrpela s sedanjo vlado. Za takojšnjo zamenjavo vlade seje odločila manj kot desetina vprašanih. Če bi do zamenjave vlade prišlo, je veliki večini pomembna njena učinkovitost, ne pa politična usmeritev. Če bi odločalo ljudstvo, bi moral biti novi mandatar dr. Janez Drnovšek, ki gaje podprlo skoraj 84 odst. vprašanih. Vsi drugi i donedavna zelo popularnim notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem vred so daleč daleč zadaj. Kaj se bo v resnici zgodilo s to vlado, kakšna bo nova in kdaj bodo volitve, bomo pa videli. ZDENKO PICELJ, zgodovinar, kustos v Dolenjskem muzeju v Novem mestu: »Ta čas verjamem, da bi bil za našega premiera najbolj primeren dr. Drnovšek, v vladni koaliciji pa naj bi bili vsi znani demokrati. Nova vlada naj se predvsem loči od politike in naj prične z delom na slovenskem gospodarstvu. Gospodarstvu se ne sme poznati, četudi bi se vlada menjala vsak mesec. Če ne bo medstrankarskega nagajanja, bi lahko strokovna apolitična vlada dosegla, da bi se slovenska kriza končala v nekaj letih.« JOŽE BAŠKOVIČ, direktor Integrala Brebusa Brežice: »Potrebna je nova vlada. Z zadnjimi volitvami smo šli v desno skrajnost, Demos ni bil naravna koalicija. Bodoča vladna koalicija bo verjetno levosredinska, verjetno bodo v njej demokrati, socialisti in liberalni demokrati. Vlada bi morala biti bolj operativna, strokovna in manj politična. Parlament pa naj imenuje skupino ekspertov, ki bo v informacijski karanteni pripravila novo lastninsko zakono- ^ ADOLF MOŠKON, direktor Kulturne- ga doma Krško: »Lahko bi se vprašali, katera vlada bi v sedanjih razmerah delovala bo- lje. Menim, da je ta funkcionirala dobro. Žel :limo pa si enotne, učinkovite vlade, ki bi zdaj, ko je Slovenija priznana, delovala v smeri razvoja in boljšega življenja. Sedanja vladaje po mojem dolžna nadaljevati z začetim delom. Nagibam se k strategiji zmernosti, k bolj umnemu odločanju v vladi.« DARE JUŽNA, dipl. ekonomist iz Dragomlje vasi pri Metliki: »Bolje, da sedanja vlada ostane in pohitijo z volitvami, kot pa, da bi imenovali začasno vlado. Sicer pa tudi ne gre, da bi z volitvami preveč hiteli in potem čez nekaj mesecev ugotovili, da smo ga polomili. Sedanja vlada pa naj samo ne čaka novih volitev, ampak naj v tem času naredi kaj koristnega, sicer se lahko zgodi, da bo padla, preden bodo nove volitve nared.« JASNA ŠERUGA-MUREN, vodja kulturnega programa v črnomaljskem Zavodu za izobraževanje in kulturo: »Če bodo nove volitve kmalu, naj vlada ostane do volitev. Če pa bodo šele proti koncu leta, bi bilo bolje, da bi imenovali začasno vlado, ki bi se lotila predvsem reševanja gospodarstva. Do volitev bi ta vlada prestajala preizkusno dobo in če bi se izkazala, bi lahko ostala tudi po volitvah, sicer pa bi izvolili novo.« LUDVIK ZAJC, upokojenec iz Sodražice: »Menim, da je bolje, da gremo v postopek za nove volitve, kot da sedaj menjamo vlado. Nova vlada pa naj bi bila bolj gospodarska in ne politična. Pomembna bi morala biti predvsem strokovnost članov vlade, ne pa njihova strankarska pripadnost. Nisem preveč za to, da bi bile preobsežne koalicije, stranke bi morale biti bolj neodvisne. Najbolje bi bilo, da bi zmagala najboljša in najmočnejša, ki bi nas vodila na očeh drugih.« ALEŠ SVETE, strojni tehnik iz Kočevja: »Vlada bi morala najprej poskrbeti za gospodarstvo in to tudi pričakujem od nove vlade. Za sedanjo pa menim, da bi morala že preje pasti. Novo vlado naj sestavljajo izključno strokovnjaki, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Strankarsko tako obsežne vladne koalicije, kot je bila do sedaj, ne bi smelo več biti. Razpad Demosa je dovolj zgovoren dokaz za to.« FRANC ČUBER, upokojenec iz Sevnice: »Meni se ne zdi prav, da se slovenski politiki v javnosti tako prerekajo, še posebej to velja za Rupla in Peterleta. Marsikaj si očitata, to pranje umazanega perila pa že močno diši po predvolilni kampanji. Šam nisem v nobeni stranki, zato si niti ne belim glave okoli predvolilnih koalicij. K Sivim panterjem me ni nihče povabil, ker sem bil v SZDL, pa čutim pripadnost socialistom.« BOŽO PERKO, delavec pri vodenju projektov v komercialnem sektoiju Trima Trebnje: »O možnih predvolilnih kombinacijah oz. koalicijah sploh še ne razmišljam. Moti pa me, da tako počez napadajo vlado in njenega predsednika, kot da bi bila kriva za vse tegobe gospodarstva in nasploh. Menim, da v času, ki je ostal do letošnjih volitev, naj bodo spomladi, poleti ali jeseni, niti ta niti nobena druga vlada ne bi mogla narediti veliko.« DOLENJSKI UST t. 4 (2214) 23. januarja 1992 Železo kvari okus in barvo vina Sevniški vinogradnik Ivan Žičkar izdeluje vijake z nerjavečimi ploščicami za ______vratca sodov — O kletarjenju nikoli dosti znanja in izkušenj SEVNICA — Upokojeni avtoprevoznik Ivan Žičkar iz Sevnice spada med uspešnejše vinogradnike največje podružnice Društva vinogradnikov Ivanovi bratje so padli med 2. svetovno vojno. Ivan se ni zlahka prebijal v življe- arov vinograda v Žabjeku ima skrbno obdelanih. V njegovem vinogradu Gozdn^gos^mvo^ks^z Goljam še prevladujejo rdeče sorte, modra frankinja m žametna črnina, sledi kra- ;n Bohoija. Žičkar sije služil kruh Dolenjske za Sevnico in Boštanj. Tega ne govorimo na pamet, saj je dobil Žičkar na ocenjevanjih vin že nekaj lepih priznanj za svojo kapljico. Deset ljevina, laškega rizlinga pa je za približno petino. vtodn proučila posledice likvidacije družbenega kmetijstva, se verjetno ne bi odločila za vračanje zemljišč v naravi, ampak bi poskušala krivice popraviti z nadomestili v delnicah ali kako drugače. (Tavčar) »Zadnjega pridelka je bilo manj, ker gaje precej pobrala pozeba, toda kakovost je bila tokrat vendarle nadpovprečna. Medtem ko je bilo v prejšnjem letniku med našimi vinogradniki nasploh veliko bolezni — pero-nospore, ki je nekateri niso mogli zatreti, čeprav so v enem tednu tudi po trikrat škropili.« Ivan se je naučil skrivnosti vino- gradništva že doma na Prešni Loki. Na Konjski glavi je imel njegov oče (umrl je že leta 1942, ko je imel Ivan komaj 12 let) hektar vinograda. Bilje sposoben vinogradnik, saj še v stari Jugoslaviji ni imel težav s prodajo velikih količin vina. Belo je imelo tudi okrog 12,5 maligana. Končno so morali Ivanovi starši umno kmetovati, če so hoteli preživeti 10 otrok. Trije cev in Bohoija. Žičkar sije služil kruh še pri sevniških gasilcih in reševalni službi, delovno dobo pa sklenil kot zasebni avtoprevoznik. Ker je posoj- Gre za ravnovesje v naravi \ NOVOMEŠKE TRŽNICE LP Mokron°9 pomaga kmetom pri zaščiti pridelkov ,Ta tržni ponedeljek ob dvanajsti uri m bilo več jajc na trgu, okoli deve-««« pa.so se.cene gibale med 12 in p tolarj1. Toliko v odgovor anonimni 1 rebanjki v rubriki »Halo, tukaj je bralec Dolenjca« (DL 16. jan.). Po-obno kot z jajci se dogaja z oreho-vimi jedrci. Cene za kilogram so 600 fo y.60 tolarjev. Zato se je potrebno sprehoditi po trgovinah, kioskih in rzmci ,n kupiti, kar je cenejše in bolj-■ 1 udi jabolka sort delišes, gloster, jonagold in druge so različne cene in različne kvalitete. Od prodajalca iz »režicjihje mogoče kupiti po 40 do tolarjev kilogram, za zaboj pa so še posebni popusti. Ta ponedeljek se je ur precej ljudi ustavljalo pri prodajalcu zdravilne holandske korenine. a menda zdravi revmo, išias, vnetje sklepov in še kaj drugega. Še nekaj zanimivih cen zadnjega ponedeljka: lesniki 500 tolarjev, solata 200, man-,ar'nf 7y> domače žganje 200, sirček UJO, lonček smetane 80, vrečka krh-'j-lOMesen 300, fižol 100, šopek teloha 40, domači sir iz Ozlja 150, predstavnik trgovine Karo iz Krškega pa je na eni od stojnic ponujal kilogram kave Evropa po 350 tolaijev. okukali smo tudi v kiosk Sadja in zelenjave m izpisali nekaj cen: banane 19, pomaranče 65 do 99, mandarine 167, limone 93, jabolka 53, solata MOKRONOG — Lovska družina v Mokronogu je na 2886 ha lovnih površin, kot zatijuje njen predsednik Franc Hribar, pripomogla k naravnemu ravnovesju, zato tudi s kmeti doslej niso imeli večjih težav glede odškodnin, ki jih povzroča divjad na kmetijskih fiovr-šinah. LD s 24 člani deluje od leta 1952 in spada med manjše v trebanjski občini. Skupaj pa mokronoška zelena bratovščina gospodari s 3231 ha površin, nekaj malega tudi v sosednji sevniški občini. »Že 20 let se ukvaijamo z lovskim turizmom. K nam prihajajo na lov Avstrijci in Italijani, nekaj manj pa Nemci. V letu 1991 smo imeli tudi po vojni dvakrat v gosteh italijanske lovce. Tujci so lani uplenili skupaj 11 srnjakov, 16 21°, cvetača 250, kivi 177 tolarjev • » V V oejm/sca BREŽICE — Na sobotni sejem 1,1 PrePr°dajalci pripeljali tn mesece starih in 38 sta-P-.?fičev- Prvih s® prodali ,B° 290 do 250 tolarjev, drugih P 3 po 100 do 130 tolaijev kilogram žive teže. Franc Hribar fazanov in 3 zajce. Menim, da mora biti vsa divjad družbeno dobro in da je uplenjeno divjad treba plačati po tržnih cenah. Mesnice v Mokronogu ne bomo več podpirali,« pravi Hribar, kije na čelu mokronoške zelene bratovščine že 14 let. Čeprav imajo nekateri lovci precej pomislekov zoper preventivno delovanje, ki se odraža tudi v dogovoru LD z Kmetijski nasveti Nova priložnost kmeta^' Pajbnosti domačega trga in omejene kupne moči slovenskega rejij a "e bodo rešile ne zaščitne cene ne visoke carine za uvoženo hrano, konk ^ a • 0 *e P°sebni programi, s katerimi bi se uveljavil v mednarodni Beli k re-'C1’ na evroPskem trgu. Njega dni je v tem smislu propagiral po Davir raJln'reJ° kuncev še ne povsem pozabljeni politik Popit, zdaj pa pro-iz Ko ^ rrenJ'ski pa tudi dru8°d reJ° P°lžev podjetnik Božidar Velkovrh še iščelf C’ ^ot P010** Gorenjski glas, v njegovem podjetju Vegralda, ki Prijav i °HPerante’ nenebn° zvonijo telefoni. Na desetine kmetov seje že žev X °’ • ^x>do °b svojem siceršnjem kmetovanju postali še gojitelji pol- Pred PnnaSaj0 denar — zakaJ Pa ne? ko bo h”'«? 'eton?a*' dvema smo na tej strani opozarjali, kaj se bo zgodilo, vedala11 * * h’ °V^ni'ia P°'že kot izumirajočo živalsko vrsto in prepo- vrstne k'ranie ler prodajanje v tujino. Mnoge občine so že sprejele to-raba mUkrepe !n sledile razvitim evropskim državam, kjer je pretirana upo-Seveda'116 i n'^ ®noJd 'n pesticidov že močno zdesetkala to živalsko vrsto, je bilo ^ . doku^C' n'so odrekli svojim gurmanskim strastem in potrebno nekaj narediti. Pojavile so se prve farme za gojenje polžev, celo prvi hišico rej° Pride v poštev veliki vinogradniški ali vrtni polž s žrešn«®*-* . P°matia), ki ga agronomska stroka zaradi njegove po-Dredvv« Pn^.eva med škodljivce, zlasti v vrtnarstvu. V farmski reji, ia njeo0m '^'janski, ki temelji na ograjenem gojišču na prostem, pride detelif y.s,nosi prav, saj s slastjo žre skorajda vse od kraja, od zelja, vlage :’Sp,na^e ali radiča pa do krompiija ali topinamburja, le dovolj nima m **P”fn^aste zemUe mora imeti na voljo. Če se kdo za rejo za-Velkovrh V? ve^ ° ,em povedal organizator pogodbene reje Božidar da bi pa **,rd’’da gojenje polžev ni pretirano zahtevno opravilo in prostor zm°8el Povprečen slovenski kmet. Po njegovem je v Sloveniji ------jL*a 600 rejcev, ki bi imeli skupno 150 ha polžjih farm._ ki s^prouč'11^'1^1'’ med nJ‘mi sloviti polžarski inštitut v Cherascu v Italiji, Polže • vaPJe Polžev povzdignili na znanstveno raven. donoSn0'*Vud‘ P° njihovi zaslugi mogoče gojiti uspešno in gospodarsko marke ta 'renutno stane na evropskem trgu kilogram polžev štiri nemške nja farm»Cena pa P° strjevanju g. Velkovrha že po drugem letu obratova-pravilno pnna^a dobiček. Seveda je treba rejo polžev voditi strokovno Inž. M. L. dvema kmetoma, da jima prispevajo 30 odst. potrebnega denarja za nabavo mreže za zaščito mladega sadovnjaka, so bili drugi celo pripravljeni pomagati pri namestitvi ograje. Tako so zaščitili, predvsem pred srnjadjo, skupno 2000 sadik! Predvsem zaradi divjega prašiča so v letu 1990 dežurali cel mesec med Logom in Dolenjimi Laknicami. Na stalnem krmišču so divjadi položili okrog 5 ton koruze. Sicer pa so se mo-kronoški lovci zvečine zelo izkazali pri izgradnji lepega lovskega doma na Prelogah. Ob otvoritvi leta 1989 so ugotovili, da so za dom opravili kar 6400 udarniških ur. Nekaj malega je pomagala le tukajšnja krajevna skupnost. Sicer pa seje v preteklem letu v LD Mokronog najbolj — za 107 primerkov (od tega števila je bilo 28 poginov) — zmanjšal stalež srnjadi, za katero so lovci priskrbeli 160 solnic. Je to dober znak, da lovcem ne gre le za streljanje divjadi, ampak tudi za vzgojo oz. skrb, da ne bi prepogosto iskala hrane na njivah? p p O VZREJI PLEMENSKIH SVINJ METLIKA — Tukajšnja kmetijska svetovalna služba je pripravila program zimskega izobraževanja kmetov. Eno prvih predavanj bo v sredo, 29. januarja, ob 10. uri v vinski kleti v Metliki. O vzreji plemenskih svinj bo predavala inž. Zdenka Pri-božič iz novomeškega kmetijskega zavoda. Vabljeni vsi, ki jih ta tema zanima! REGRESI ZA NAKUP PLEMENSKIH SVINJ METLIKA — Zaradi trenutnih slabih razmer v prašičjereji so se v tukajšnji kmetijski zadrugi v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo odločili za regresiranje pri nakupu plemenskih svinj in merjasca. Pri nakupu do 5 plemenskih svinj KZ izda kmetu naročilnico, s katero nabavi živali. Kmet plača klavno ceno, razlika pa se regresira iz občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva. Pri nakupu petih ali več plemenskih svinj pa kmet s pomočjo svetovalne sklužbe nabavi svinje, ki jih odplača po pogodbi z oddanimi odojki, piomnoženo s faktorjem 1,45. Pri KZ je za nakup moč vzeti tudi posojilo z obrestno mero R+8 odst. Enaki pogoji veljajo pri nakupu plemenskega merjasca. Vse informacije je moč dobiti v kmetijski svetovalni službi na tel. 58-585 ali v kmetijski zadrugi Metlika, tel. 58-261. POTEM PA VSE TIHO JE BILO — Pred letom dni so v strokovnih krogih precej govorili o prizadevanjih za izboljševanje kakovosti mleka, ki je zdaj — vsaj kar zadeva mikroorganizme — daleč od evropske. Kot posebna spodbuda naj bi služila tudi zaščitna znamka slovenskih mlečnih izdelkov, maskota bikca, ki ga je narisal začetnik slovenske risanke Miki Muster. Bikec, kje si zdaj? ZA KAKOVOST— Ivan Žičkar je izdelal posebno napravo (na posnetku) s pomočjo katere lahko na vijake različnih dimenzij lepo zavari nerjavečo ploščico, ki je nameščena na notranji strani vratec soda. Take vijake je prvikrat ponudil vinogradnikom na letošnjem novoletnem sejmu v Sevnici nina mizema, se je Ivan spomnil, da bi lahko iztržil kakšen tolar s svojim znanjem strojnega ključavničarstva, ki je pravzaprav njegov osnovni poklic. »V vinogradništvu ni nikoli znanja preveč. Marsikakšen vinogradnik, na primer, še ne zna prav rezati trte, pozablja, «4 je treba trto zmeraj držati pri tleh. Se kako res pa je tudi, da je kletarjenje pol uspeha. O tem se nas je kar 51 vinogradnikov naše podružnice lahko prepričalo tudi na nedavnem 42-umem tečaju o kletarjenju, ki so ga vodili priznani slovenski strokovnjaki, med njimi tudi mag. Julij Nemanič. Govor je bil tudi o tem, kako vino lahko spremeni barvo in okus zaradi železne ploščice na koncu vijaka, ki je znotraj vratec soda. Le redki so sodi brez vratec, ki omogočajo normalno čiščenje, tudi s ščetko. Sam sem problem rešil že pred dvema letoma s tem, da sem zamenjal vijake na vratcih. Na koncu vijakov sem zavaril ploščice iz nerjavečega jekla,« pripoveduje Žičkar. P. P. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Kako rez trte vpliva na pridelek Trta na Škarjah rodi V lanskem letu so različni neugodni vplivi pustili posledice. Te so na posameznih legah zaradi vpliva pozebe (spomladanske in zimske) zelo različne. Zaradi bolj ali manj uspešnega zatiranja bolezni in škodljivcev pa so bistvene razlike med posameznimi vinogradi. Tudi neustrezno gnojenje bistveno vpliva na višino škode. Vsekakor pa je ponekod največjo škodo naredila huda toča. Ker moramo pri rezi vedno upoštevati potrebo po rodnem in vzgojnem lesu tudi za več let naprej, bomo morali biti v poškodovanih vinogradih zelo preudarni. Predvsem moramo zagotoviti ustrezen enoletni les za pomlajevanje trsa ter za vzgojne reznike. Te rozge morajo biti na potrebni višini z ozirom na vzgojno obliko; paziti moramo, da so popolnoma zdrave, klene in ustrezne debeline (ne predebele). Potem izbiramo rozgo za rodni les. Pri izbiri ni odločilen položaj rozge, ampak njena kakovost. Predpostavljamo lahko, daje kakovostna tista rozga, ki ima debelino svinčnika, je zdrava in ne daljša od dveh metrov, če ni vršičkana. Rozga, ki jo puščamo za šparon, naj raste na dveletnem lesu. Vendar zadostuje že zgolj majhna osnova, tako da v tem oziru ustreza poganjek, ki je odgnal iz prvega očesa. Možnost je, daje rodna rozga iz starega lesa, zlasti če ima neopazno osnovo dveletnega lesa. Posebno [»zorni moramo biti, če smo prisiljeni puščati debelejše rpz-ge za šparone. Na nizkih legah so na takih mladikah nekatera očesa po-zebla. Pozeba je možna zlasti, če je vinograd preveč in enostransko gnojen z dušikom ter če od trgatve do prve slane ni poteklo vsaj štirinajst dni. Če želimo vzpostaviti pravilno razmerje med rodnostjo in bujnost-jo, moramo imeti predvsem popolnoma zdrava očesa in rozge. To je f>ogoj, da dosežemo željeno število jroganjkov na en trs. Seveda različne sorte režemo na različno število očes, odvisno od količine pridelanega grozdja na eno oko. Da dosežemo željeni pridelek 12.00 kg/ha, moramo na 1 kv. metru pridelati 1.20 kg grozdja. Odstopanja v pridelku na en trs ne smejo biti večja od 10%, navzdol ali navzgor. Če bi pri sortah, ki imajo velike grozde, rezali na majhno število očes, bi s tem povečali bujnost, ki pa ima več slabih strani. Zato moramo na 1 kv. meter pustiti vsaj 8 očes. Če bo nastavek preobilen bo treba redčiti grozdje. V naših razmerah je najbolj ustrezna eno- in dvošparonska vzgo- • Vse vinogradnike prosimo, naj se dogovorijo v okviru društev ali s svetovalno službo, o katerih temah si želijo predavanj. Predavanja bodo v februarju in marcu. V arstvo vinske trte pride na vrsto pozneje. Tisti, ki lahko organizirajo predavanje v dopoldanskem času, bodo prej prišli na vrsto. ja. Poudariti je potrebno, da pri sortah s povprečno velikostjo grozdov režemo toliko daljše šparone, kolikor večja je bujnost, in obratno. Rezač mora sam na osnovi izgle-da trsa oceniti njegovo bujnost in se odločiti za obremenitev. Nikakor ni smotrno predhodno delno odstranjevanje rozge, ker potem ocena ni možna. Pomočnik pri rezi dela za rezačem, ne pred njim. Zelo zgodnja in zelo pozna rez povečujeta rodnost in zmanjšujeta bujnost, zato moramo s tem skladno odbrati čas rezi. Ker obstaja možnost okužbe trsa skozi večje rane, je priporočljivo razkuževati rane s 4-odstotno bordojsko brozgo. Če sumimo, da so prisotne bakterijske bolezni, je priporočljivo razkuževati škaije s 70-odst. alkoholom. Inž. JOŽE MAUEVIČ Mleko ni zdržalo Evrope Povratek na stari način določanja cene, ki namesto tržnega znova uveljavlja stroškovno načelo vrednotila še januarska in delno tudi februarska inflacija, saj bo mleko plačano šele sredi februarja. Določene so tudi drobnoprodajne cene, ki znašajo za mleko v PVC vrečkah 30,40 tolarja, v tetra brik embalaži pa 35,50 tolarja za liter. Alpsko mleko je seveda mnogo dražje. Ta občutna podražitev bo izzvala tudi zvišanje drugih cen, predvsem mesa, s ka terim je od novega leta sem po sklepu vlade mleko v tesni cenovni povezavi. M. LEGAN Od iluzij ni mogoče živeti in kar se je zgodilo, smo lahko pričakovali Z decembrom lanskega leta vpeljana evropska cena mleka (natančneje: 70 odstotkov evropske intervencijske cene), izračunana po tečaju ekuja, ni dolgo zdržala. Na pritisk SKZ — LS, predvsem pa predsednika te stranke Ivana Omana, je republiški odbor za mleko spet uveljavil ob stoječem deviznem tečaju za kmeta ugodnejši nekdanji sistem, to je določanje cene mleka ne po tržnem, temveč po stroškovnem načelu. Po njem so odločilne modelne kalkulacije stroškov, ki jih izračuna Kmetijski inštitut Slovenije , (v osebi agronomke Tine Grubelnik, vsaj včasih je bilo tako). Pri izračunu stroškov upošteva za naše razmere boljšo kmetijo z 12 kravami molznicami, ki odda v mlekarno vsaj 10.000 litrov mleka na leto. S tem povratkom na stari sistem je bila pokopana utvara, da je (pre)-majhna slovenska kmetija sposobna evropske konkurence, ki je že sama po sebi močnejša, saj so kmetijski obrati večji od naših, povrhu vsega pa jih krepijo še izdatne državne subvencije, ki si jih bogati lahko privoščijo. Izkazalo se je tisto, na kar so slovenski agrarni ekonomisti opozarjali, namreč, da slovenske kmetije po evropskih cenah enostavno ne zmorejo pridelovati svoje hrane. Za to ni krivo zgolj razdrobljeno kmetijstvo, temveč gospodarstvo v celoti, ki ne more kmetijstva oskrbeti z reprodukcijskim materialom po konkurenčnih evropskih cenah. Začaran krog! Po sklepu republiškega odbora za mleko in na osnovi kalkulacij Inštituta bo januarska odkupna cena mleka 16,90 tolarja za liter, to pa je toliko, kot so znašali stroški pridobivanja mleka v decembru. Ta znesek bo raz- ŽE PRIPRAVE NA VINSKO VIGRED 92 METLIKA — Pretekli teden je imel organizacijski odbor Vinske vigredi zaključni sestanek za lansko prireditev ter hkrati prvi sestanek za letošnjo. Sprejeli so obračun lanske prireditve. Bili so zadovoljni z njim, čeprav je slabo vreme najbrž odgnalo marsikaterega obiskovalca. Vsi člani so pripravljeni sodelovati v tem odboru tudi letos, odločili pa so se, naj bi bila predvidena prireditev od 22. do 24. maja. Ker bo letos jubilejna deseta Vinska vigred, bo program pestrejši, s pripravami pa bodo zato začeli takoj. gospodinjski kot/iček Živila naj bodo zdravila Že 500 let pr.n.š. je Hipokrat zapisal: »Vaša zdravila naj bodo živila, vaša živila naj bodo zdravila!« Po iznajdbi ognja v paleolitiku je pričel človek meso peči na razgretem kamnu ali, nabodeno na palici, nad ognjem. Začel je pridobivati med in udomačil prve živali. V času pesnika Homeija je bila hrana pretežno iz žit, rib, povrtnin in sadja, le bogatejši so uživali različne vrste mesa. Hrano so dopolnjevali z raznimi pijačami iz mleka in meda, pili so pivo, vino in čaje iz različnih vrst trav. V starem Rimu so kuhali sadje s česnom, čebulo, peteršiljem in porom. Namesto kruha so uživali le kuhano moko. Prvi ostanki peči in kruha pa so bili najdeni v ruševinah starih Pompejev. Vzgajali so že ostrige, polže, izdelovali so klobase in pripravljali solate iz kislice in regrata. Zaradi številnih vojn in pogubnih bolezni ter elementarnih nesreč je tudi kulinarika marsikje popol- noma zamrla. V srednjem veku je bilo tudi mračnjaštvo na področju razvoja prehrane. Le na francoskem dvoru so podprli napredek v pre- hranjevanju in zdravilstvu. Uporabljali so že metodo konzerviranja mesa z dimom, pripravljali so juhe iz gob in vrtne zelenjave ter paštete iz gosjih jeter. V srednjem veku dobi Francija z Bližnjega vzhoda ajdo, sladkor, poper, žafran in slive. V zapiskih se omenja tudi riž in limone. V 15. stol. so pričeli destilirati grozdje in pripravili so prve likerje. V času Ludvika XIV. so začeli uvažati kavo, kakav in za posladek pripravljali vročo čokolado. Pojavil se je paradižnik, ki pa še dolgo ni prišel do veljave. Enako nezaupanje je bilo do krompiija. Močno pa seje v tem času razvila omizna kultura z uporabo prtov in jedilnega pribora. Leta 1756 so v Parizu odprli prvo restavracijo. Znano jim je bilo tudi že konzerviranje v pločevinkah. (Nadaljevanje prihodnjič) HELENA MRZL1KAR [•T*l DOLENJSKI UST I IZ NKŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN ff Krivice pred občinsko komisijo Odkod največ vlog NOVO MESTO — Komisija za vloge in pritožbe pri novomeški občinski skupščini je lani obravnavala 27 vlog, s katerimi se občani očitno niso znali ali mogli obrniti nikamor več. Nekaj jih je dobila v reševanje kar iz rok predsednika skupščine, na katerega se ljudje veijetno obračajo, ker pričakujejo, da bo na ta način njihovi zahtevi hitreje ali ustrezneje ugodeno. Kot običajno seje največ pritožb nanašalo na stanovanjsko-komunalne in gradbene zadeve, katerih reševanje je v veliki meri povezano z delom upravnih organov. Pred komisijo za vloge in pritožbe se je znašlo reševanje stanovanjskih problemov socialno šibkih občanov pa pridobivanje gradbene dokumentacije, kjer so letele pripombe na delo Zavoda za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje. Tovrstnim pritožbam bi se lahko zoperstavili le s hitrejšim in boljšim urejanjem prostora občine. Na občinsko komisijo za vloge in pritožbe je bilo tudi lani naslovljenih več vlog, ki so bile posledica medsosedskih sporov. Ker ni pristojna za njihovo reševanje, je komisija napotila stranke na pristojne organe, sodišče, javno tožilstvo, inšpekcijo. Primere, za katere postopki še niso bili uradno zaključeni ali pa jih ljudje še niti sprožili niso, je komisija odstopala pristojnim organom. V komisiji ugotavljajo, da so doslej organi, na katere so se nanašali njeni sklepi in priporočila, v večini primerov te sklepe upoštevali. POSEBNA OBČINSKA POŠTA NOVO MESTO — Ker se občinska uprava srečuje z odvečnimi delavci in ker je kazalo, da bi bilo raznašanje občinske pošte po Novem mestu z lastnimi raznašalci cenejše od poštne dostave, seje novomeški izvršni svet odločil za dva meseca poskusno vpeljati takšo dostavo občinske pošte. S 4. novembrom lani sta dva delavca sekretariata za občo upravo, ki sta bila kot presežna doma na čakanju, začela raznašati občinsko pošto naslovnikom na območju Novega mesta. V novembru in decembru so občinski upravni organi odposlali skoraj 31 tisoč poštnih pošiljk, občinska »poštarja« pa sta na območju Novega mesta vročila nekaj več kot 10 tisoč pošiljk. Ne le, da je pošta pri naslovniku še isti dan, povratnice pa prav tako istega dne nazaj pri pošiljatelju, v kolikor pošto pošiljajo na ta način, ampak je občinska pošta za 39 odst. cenejša od poštne pošte. Zaradi tega bodo upravni organi tudi v bodoče ohranili tak način vročanja pošiljk na območju Novega mesta. DARILO GABRSKI POSTAJI — Mirko Jeleničje za novo postajo Rdečega križa v Gabrju dolgoletni predsednici krajevne organizacije RK Gabrje, Anici Korasa, izročil aparat za merjenje pritiska. (Foto: A. B.) De Heller na otvorthri v Gabrju Nova postaja RK GABRJE — V ponedeljek, 20. januarja, je bila v prostorih nekdanje šole v Gabrju lepa slovesnost ob začetku delovanja postaje Rdečega križa v tem kraju pod Gorjanci. Slovesnosti sta se udeležila tudi sekretar predsestva RK Slovenije Mirko Jelenič in Jacques de Heller, novi vodja misije mednarodnega komiteja Rdečega križa v Sloveniji. Krajevna organizacija Rdečega križa uspešno deluje v Gabrju že več kot 30 let, konec lanskega leta pa so odprli še postajo RK, katere ustanovitev je podprl tudi Rdeči križ Slovenije, saj ta postaja pomeni pomemben prispevek k preventivni zdravstveni dejavnosti ter zdravstvenemu in splošnemu prosvetlje-vanju ljudi v teh krajih. Slovenski Rdeči križ je ob tej priložnosti gabrski krajevni organizaciji izročil posteljnino in pakete s hrano za socialno najbolj ogrožene ljudi ter aparat za merjenje pritiska. V Gabrje namreč enkrat na mesec prihaja medicinska sestra, kiji poslej ne bo več treba s seboj nositi tega aparata. V Gabrju želijo, da bi v bodoče imeli tudi občasno posvetovalnico za matere in otroke, da ljudem ne bi bilo treba za vsako stvar v Novo mesto. Vodja misije mednarodnega komiteja Rdečega križa v Sloveniji, de Heller, je izrazil svoje zadovoljstvo, daje njegov prvi stik z organizacijo Rdečega križa zunaj Ljubljane prav otvoritev postaje v Gabrju. Ob tem je gost opozoril na velik pomen Rdečega križa tako na prostoru nekdanje Jugoslavije. kjer deluje okoli 90 predstavnikov mednarodnega RK, in to marsikje v zelo težkih razmerah, kot na vsem svetu, kjer na raznih kriznih žariščih deluje kar 53 delegacij mednarodnega Rdečega križa. v A. B Gradbenik pred stečajem Za uvedbo stečajnega postopka manjka sodišču sklep občinske skupščine — Javni razpis NOVO MESTO — Novomeška vlada se je že v začetku lanskega oktobra zaradi slabega poslovanja in izgube odločila predlagati stečaj za podjetje Gradbenik iz Žužemberka. Hkrati seje odločila na osnovi javnega razpisa pridobiti najugodnejšega ponudnika za ohranitev zdravega dela podjetja, predvsem za izkoriščanje peskokopa Klek. Sklep o stečaju mora pred samim postopkom potrditi tudi občinska skupščina, zato zadeva z zamudo prihaja na njene klopi konec januarja. Gradbenik je od ustanovitve v letu 1981, ko je dajal kruh kar 80 delavcem, do leta 1990 posloval brez večjih problemov in z dobičkom. V letu 1990 in v prvih mesecih lanskega se je vse naglo obrnilo navzdol. Do sredine lanskega leta je takrat le še 33 zaposlenih prigospodarilo za 2,4 milijona tolarjev izgube, minus pod črto za celo lansko leto pa naj bi bil enak vrednosti trajnega kapitala podjetja. Med vzroke za tako stanje gre šteti perečo kadrovsko problematiko, zaradi česar so bili slabo vodeni posamezni progra- mi in podjetje v čeloti. Slaba kakovost storitev in nekonkurenčna ponudba, za kar gre del krivde pripisati tudi nediscipliniranosti delavcev, veliki odsotnosti z dela in alkoholizmu pa iztrošenosti opreme, sta vodili k usihanju naročil. Na poziv občinske vlade so v Gradbeniku priskrbeli sanacijski program, ki pa podjetju ni obetal drugačne prihodnosti, zato se je vlada odločila za stečaj kot edini način za prekinitev nadaljnjega propadanja podjetja. Za začetek stečajnega postopka sodišče potrebuje potrditev predloga občinske vlade s strani občinske skupščine. To zaradi stanja v Gradbeniku verjetno ni sporno. Upati pa je, da se bodo uresničila vladna pričakovanja o ohranitvi toliko delovnih mest v Žužemberku, kolikor je največ možno. Povsem realna so po analizah pričakovanja vsaj za 20 zaposlenih v novi obliki dobro vodenega nekdanjega Gradbenika. Vsaj kar se peskokopa Klek tiče, pa naj bi krajevna skupnost nadzora nad izkoriščanjem ne izgubila povsem iz rok. Občina med ustanovitelji Zarje? Po vseh pomislekih vlada zdaj vseeno predlaga skupščini sprejetje sklepa o vlo-žitvi stanovanj in lokalov v stanovanjsko podjetje, delniško družbo NOVO MESTO — 30. oktobra lani so predstavniki petih novomeških podjetij slovesno podpisali pogodbo o ustanovitvi novomeškega stanovanjskega podjetja Zarja. Podjetje naj bi opravljalo vse storitve v zvezi z upravljanjem s stanovanji in poslovnimi prostori v občini za njihove lastnike. Začetek dela Zarje, ki seje še kot stanovanjski občinski odsek preselila v lepo obnovljene prostore Razvojnoraziskovalnega centra, je bil predviden za 1. januar 1992. Resni pomisleki o takšni obliki organiziranosti v delu občinske vlade in neprijetna delegatska vprašanja v občinski skupščini so ga zavlekla. Zdaj pa vse kaže, da bo Zarja vsemu navkljub le začela delati in da se bo z upravljalsko ponudbo »obesila« tudi na vse nove individualne lastnike stanovanj. Avtorji projekta, s katerim je Novo mesto — kot je slišati — zbudilo veliko zanimanja v vsej Sloveniji, so se odločili stanovanjsko podjetje organizirati kot delniško družbo. To naj bi bila po njihovem najboljša oblika za kakovostno upravljanje z vloženimi stanovanji ali kapitalom. Stanovanjsko podjetje kot delniška družba bi lahko tudi zbiralo dodatni kapital in nastopalo na borzah. Po načrtovanem načinu organiziranja lahko družba nastaja postopno, ustanovitelji, ki niso podpisniki ustanovitvene pogodbe, ampak jo podpišejo kasneje, pa imajo enake pravice. Takšna razlaga ustanovitvene pogodbe je očitno zadovoljila tudi novomeško občinsko vlado, ki se je po prvotnih pomislekih dela svojih članov zdaj odločila skupščini predlagati, naj občina v Zarjo vnese vsa občinska stanovanja in poslovne prostore. Po novi zakonodaji, ko so prišla v občinske roke tudi vsa solidarnostna stanovanja ter stanovanja zavodov, katerih ustanovitelj je občina, je občina največji lastnik stanovanj. Ima jih 1.576, njihova vrednost je ocenjena na 1,5 milijarde tolarjev. Od tega je 60 stanovanj, ki bodo vrnjena lastnikom ali njihovim dedičem po zakonu o denacionalizaciji. Vrednost celotnega stanovanjskega sklada občine naj bi se po denacionalizaciji in prodaji stanovanj zmanjšala na okrog 600 milijonov tolarjev. Lastnikom oz. njihovim dedičem bo po zakonu o denacionalizaciji vrnjenih tudi precej poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš, do takrat pa naj bi jih stanovanjsko podjetje prevzelo v začasno upravljanje. Poslovni prostori, ki so nesporno občinska last, bodo, če bo predlog izvršnega sveta potrdila skupščina, vloženi v Zarjo kot kapitalski vložek. Prostore, ki naj bi jih SOCIAL- DEMOKRATSKI VEČER NOVO MESTO — Novomeški odbor Socialdemokratske stranke Slovenije priredi v petek, 24. januarja, ob 18. uri v konferenčni dvorani hotela Metropol socialdemokratski večer. Na večer vabijo vse člane in simpati-zeije. SKZ — LS MIRNA PEČ VABI MIRNA PEČ — Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka, podružnica Mirna Peč, vabi vse krajane Mirne Peči in ostale na reden letni občni zbor, ki bo 2. februarja ob 10. uri dopoldan v kulturnem domu Mirna Peč. PREDSTAVITEV NAJPOMEMBNEJŠE NARAVNE DEDIŠČINE NOVO MESTO — V petek, 24. januaija, ob 18. uri bo v Študijski knjižnici v Novem mestu predstavitev drugega dela Inventarja najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. V tej obsežni publikaciji je obdelano območje Gorenjske, ljubljanske okolice, Notranjske, Dolenjske in Bele krajine. To pomembno strokovno publikacijo bo predstavil Peter Skoberne iz republiškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Prikazal bo tudi diapozitive najpomembnejših objektov naravne dediščine, seveda bo poudarek na Dolenjski in Beli krajini. POMOČ BOLNIŠKI LEKARNI — Na pobudo Lojzeta Vrtačiča iz Pra-preč pri Šentjerneju in Franca Livka iz Mokronoga (oba na delu v Nemčiji) je njuno društvo Lipa iz Neussa pri Dusseldorfu zbralo tisoče mark za nujno potrebna zdravila, kijih trenutno manjka v Sloveniji. Del pošiljkeje ostal mariborski bolnišnici, ostalo pa so prevzeli v lekarni novomeške bolnišnice. »Odkar ne deluje več jugoslovanski trg, smo ostali brez mnogih zdravil. Ta pomoč nam bo še kako prav prišla, zato se društvu Lipa in rojakoma v imenu vseh bolnikov iskreno zahvaljujem,« je ob sprejemu pošiljke povedal predstojnik kriruškega oddelka novomeške bolnišnice dr. Lavo Morela. (Foto: J. Pavlin) Draga živila podražila dom ostarelih Oskrbnine v povprečju višje za 14 odst. NOVO MESTO — Novomeški izvršni svet je na zadnji seji dal soglasje za zvišanje cen oskrbe v Domu starejših občanov za 14odst.s 1.januarjem. Ker so so pokojnine povečale nekaj več, ta podražitev, ki ji seveda botruje naglo naraščanje materialnih stroškov, naj bi ne bila prehud udarec. Dom starejših občanov Novo mesto je leto 1991 po ocenah zaključil z milijonom tolarjev izgube, saj podražitve kljub zmanjšanemu obračunu amortizacije niso sledile močno naraščajočim cenam hrane in energije. Pokrili naj bi jo sami z rezervnim skladom. Kakšnega posebnega dobička tudi v bodoče ne načrtujejo, s podražitvijo, kot rečeno, le lovijo za rep velike skoke cen živil in energije, kije pri njih velik strošek. Nekaj pa bodo prihranili pri delavcih, saj upokojitev niso nadomestili, odpustili pa so delavce za določen čas. Podražitev je v domu tokrat različna, večja je za delno pokretne in pokretne oskrbovance, saj so bile razlike prevelike. Dnevna oskrba stane zdaj v domu za nepokretne v enoposteljni sobi 491, v dvoposteljni sobi 460, v večposteljni sobi pa 436 tolarjev. Oskrba za delno pokretne stane 470, 440 ali 410 tolarjev, za pokretne pa 340, 310 ali 285 tolarjev, odvisno pač, ali je soba eno-, dvo- ali večpostelja. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 25. januarja, bodo odprte, v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Market na Cesti herojev • Šentjernej: Samopostrežba Mercator • Dolenjske Toplice: prodajalna Vrelec • Žužemberk: Market Dolenjka • Straža: Samopostrežba KZ • Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11. ure: Samopostrežba, Gl. trg 23 • Črnomelj: prodajalna Pod lipo dali v upravljanje krajevnim skupnostim, naj bi Zarja upravljala po posebni pogodbi. V Zarjo naj bi občina vložila tudi osnovna sredstva in • Če bo novomeška skupščina konec januaija potrdila predlog občinskega izvršnega sveta o vnosu občinskih stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjsko podjetje, bo občina postala večinski delničar Zaije. To naj bi ji prinašalo udeležbo pri dobičku, usmeijanje stanovanjske gradnje na področju socialnih in profitnih stanovanj z letnimi programi, ohranila pa naj bi tudi razpolagalno pravico s stanovanji in poslovnimi prostori, vključno z določanjem višine najemnine. Kot osnovni razlog, da občine ni bilo že med ustanovitelji stanovanjskega podjetja, pa gradivo za poslance navaja zadržke takrat veljavne ustave. Da so bili še drugi, na primer (ne)združljivost neprofitnega in profitnega dela v podjetju, ki po definiciji mora delati po tržnih, profitnih načelih, gradivo pozablja. Razloženo pa je, da bo vse stroške ustanavljanja Zarje — v to naj bi sodili tudi stroški adaptacije poslovnih prostorov in nakup opreme, plačani s sredstvi za vzdrževanje poslovnih prostorov in s sredstvi njihove amortizacije — naknadno pokrila Zaija iz svojih sredstev. opremo Zarjinih poslovnih prostorov na Prešernovem trgu, ocenjena na 2,33 milijona tolarjev. Z. LINDIČ-DRAGAŠ METRO NA OTOČCU OTOČEC — Novomeška glasbena skupina Metro vabi na prijeten večer ob glasbi, ki bo v soboto, 25. januarja, v restavraciji Otočec ob 20. uri. Igrajo raznovrstno glasbo, primemo za mlade in starejše generacije, za ljubitelje plesa in tiste, ki glasbo radi samo poslušajo. DARILO Dobra knjiga naj bi bila vedno človekova spremljevalka. Zato učenci radi obiskujemo tako šolsko kot tudi ljudsko knjižnico. Da bi bil izbor klasike še večji, nam je pomagala Založba Mladinska knjiga z lepim in bogatim novoletnim darilom. Podarila nam je Cankarja, Jenka in druge klasike. Tako je na naših knjižnih policah še več dobrih knjig, izbira pa pestrejša. GABRIJELA GABROVEC OŠ Šentjernej Noe iz Straže Podjetje Novoles-Noe se uspešno ukvarja z opremo prostorov STRAŽA — Najmlajše Novole-sove podjetje, Noe, ki se ukvatja z notranjo opremo in inženiringom, seje že v prvih treh mesecih obstoja lepo uveljavilo. V Sloveniji je opremilo štiri objekte, med katerimi je najpomembnejša prva v verigi trgovin Walter Wolf v Ljubljani, na Hrvaškem pa pet objektov, med njimi tudi restavracijo Maximo v sklopu objekta Cibone v Zagrebu, ki sodi v naj višjo kategorijo v tej dejavnosti. Poleg tega je podjetje opremili še dve galeriji in predstavništvo neke nemške firme. V tujini je Novoles—Noe opremil trgovino firme Mamma—Ro v Torinu in postal ekskluzivni opremljevalec njihovih trgovin. Tako bodo februarja opremili njihovi trgovini v Palermu in Monzi. Konec oktobra je to podjetje začelo v povezavi z drugimi Novole-sovimi podjetji s proizvodnjo modernih stolov. Prav sedaj teče »nulta serija« za znano švedsko firmo Ikea, s katero pripravljajo skupaj z Novo-lesovim podjetjem Vezan les letno pogodbo. Podjetje Novoles—Noe je znova zaposlilo tudi 10 nekdanjih Novo-lesovih delavcev, ki so bili v stečaju opredeljeni kot tehnološki presežek in so bili prijavljeni na skupnosti za zaposlovanje. A. B. POGOVORI — Slovenski notranji minister Igor Bavčar je s sposobnostjo zagotavljanja denarja za svoj resor očitno naredil globok vtis na novomeške gospodarstvenike. Že pred nekaj tedni so ga zasebni podjetniki povabili medse na pogovor o tem, kaj mora vlada stori- I ti za oživitev gospodarstva in razvoj podjetništva. V torek pa je bil Bavčar povabljen na otvoritev nove Cimosove prodajalne avtov v Novem mestu in na razgovor z gospodarstveniki, tokrat o gospodarski politiki v letu 1992. Razlika med torkom in začetkom decembra 1991 je samo v tem, daje bil takrat Igor | Bavčar ljubljenec javnosti in ime, naj- ; t resneje povezano z mandatarstvom za j sestavo nove slovenske vlade v zameno j Peterletove, zdaj pa ni več tako. A kar je j res, je res: o gospodarstvu in gospodarski politiki ve povedati več od sicer kompetentnejših ministrskih kolegov iz j vlade, s šefom vred. BARVE — Ko je bil prejšnji teden v tej rubriki govor o skrivnostnem ključu, ' po katerem predsednik zbora krajevnih skupnosti v novomeškem parlamentu, dr. Leopold Kocutar, določa politično i barvo novinatjev in časopisa, ki ga sicer j ne bere, je bil izpuščen Brane Kirn, pr- j vak novomeške SDZ—NDS in pod- j predsednik skupščine. Ne namenoma, le prostora je zmanjkalo. Krivico kaže, I če se le da, popraviti. No, Kirnov to- j vrstni ključ je razpoznavnejši od Kocu- | tarjevega, po lastnih besedah tudi bere več. Neodvisnega ali nadstrankarskega časopisa po njegovem ni, kakšen je, je očitno razvidno iz tega, katere in čigave napake vidi, katerih pa ne. Daje profesionalni novinar (enako kot javnost) j nujno pozoren na dejanja oblasti in da ni kriv, če vidi tudi neumnosti, lumparije in postopke, ki ne bi bili v sramoto najbolj svinčenim časom naše komunistične preteklosti? Kje pa! Tako je le zato, ker Dolenjski list še ni olastninjen, je prepričan Kirn, in da bo drugače, ko bo. Upati ni greh! SREČANJE — Da je novomeški župan Marjan Dvornik hud kar na vse novinarje in časnike, ne drži. Medtem ko je uredništvo Dolenjskega lista po- | vabil na občino na praznično novoletno srečanje, da mu pove, kako ni zadovo- j ljen z njim, je bilo s Slovencem čisto drugače. Bilo je prijateljsko srečanje v manj uradnem gostilniškem okolju, čeprav je bilo osnovni razlog županovega vabila v Ljubljano tudi nezadovoljstvo. V Slovencu je premalo prisotno Novo mesto. Vprašanje je le, ali bo županovo zadovoljstvo kaj večje, če bo Slovenec profesionalno, ne pa predvsem s pozicij njegove strankarske opredelitve, začel spremljati novomeške dogodivščine. Ena gospa je rekla, da v Ljubljani že na veliko izdajajo nove registrske avtomobilske tablice. Novomeščani pa se bodo očitno še kar vozili s starimi, saj o grbu, ki bi predstavljal to i registrsko območje, ni ne duha ne sluha. PLESNI VEČERI NA LOKI | NOVO MESTO — Kolektiv novomeškega gostišča na Loki se v sodelovanju s Plesnim centrom Dolenjske pripravlja na popestritev pustega novomeškega življenja ob sobotah zvečer. Odločil seje organizirati plesne večere ob glasbi v živo, skupinske plese pa bo vodil pravi plesni mojster Boris Vovk. Poskrbljeno bo seveda tudi za vse drugo, kar sodi k prijetnemu sobotnemu plesnemu večeru. Večeri se pričenjajo i ob 20. uri, vstopnine ni. Gostišče na L Loki je tudi sicer obogatilo svojo ponudbo. Pripravljajo nedeljska kosila po predhodnem naročilu, poročna slavja za do 200 gostov, pa tudi likovne raz- | stave, seminarje in podobno. Podrobnejše informacije se dobijo po telefonu 21—685. MLADINSKI KULTURNI CENTER VABI NOVO MESTO — V četrtek, 23. januarja, ob 18. uri bo v Študijski knjižnici Mirana Jarca Stojan Pelko predstavil knjigo Gillresa Deleuza Podoba tek Ka dak, ki je bolj poznana pod imenom Ukrajinski kozaki. Koncert se bo pričel ob 21.30. Nastopila bo tudi predskupi-na. Hkrati obveščamo, da bo v soboto, 25. januarja, ob 19. uri v Modri dvorani hotela Metropol ustanovitveni zbor Mladinskega kulturnega centra Novo mesto. P. Ž. gibanje, ki jo je tudi prevedel. V pe-, 24. januarja, pa bo v restavraciji ndija koncert glasbene skupine Bar- Sprehod po Metliki DA IMAJO POSAMEZNIKI zares bujno domišljijo, kije povezana s skisanimi možgani, pričajo govorice o tem, kako je dobil Toni Gašperič v dar avtomobil R4. Podaril naj bi mu ga Nogometni klub Podzemelj za vodenje srečelova na lanski Vinski vigredi. Zoper darilo belokranjski humorist ne bi imel prav nič, a kaj, ko je moral želez-nega konjička plačati do zadnjega tolarja Avtor nesramne izmišljotine bo moral svojo atraktivno pogruntavščino javno preklicati, pa še to na lastne, in ne morda klubske stroške. METLIŠKI ŽUPAN BRANKO MATKOVIČ bo 7. februarja povabil na družabno srečanje metliške kulturne delavce. Ob kozarčku vina se jim bo zahvalil za v glavnem brezplačno delo v letu 1991, čestital jim bo za priznanje države Slovenije, hkrati pa jih bo zaprosil za sodelovanje v trajajočem letu. Gre za simpatično županovo potezo, ki bo kulturnike brez dvoma presenetila, saj so iz nedavne preteklosti navajeni v glavnem negodovanja, kritike in nehvaležnega odnosa oblasti do kulture in njenih delavcev. Z NITI NAJMANJŠO prireditvijo niso lam Metličani počastili slovenskega kulturnega praznika. Letos ne bo tako, kajti Ljudska knjižnica pripravlja s"^PaJz metliško osnovno šolo literarni večer, ki bo na predvečer državnega praznika ob 19. uri v kulturnem domu. Na odru bo kar nekaj dolenjskih in belokranjskih literatov, večer bodo popestrili z glasbenimi vložki, Belokranjski muzej pripravlja razstavo plakatov o pnredrtvah, ki so bile zadnjih deset let v etiiKi, Atelje za umetnost in obrt pa se bo spomnil genija Prešerna z likovno razstavo. Črnomaljski drobir „ KROKARJI — Črnomaljci in Metličani so dobili z republike obljubo, da o na novih registrskih tablicah sicer oznaka NM, da pa bodo lahko imeli svoj, m ne novomeški grb. Sedaj pa Belokranjce nekoliko skrbi, kako bo, če bo — kot je tudi že obljubljeno — Bela krajina samostojna regija, ko pa ni enotnega belokranjskega grba. Mar to pomen1, da bi imeli prebivalci črnomaljske občine črnomaljski grb, metliš-ke občine pa metliškega? Črnomaljci, ki slovijo po inovatorstvu, so že našli reši-V,.Ker jf razlika med grboma obeh oocin predvsem v tem, da pri metliškem va krokarja sedita na grajskem stoplu, edtem ko sta pri črnomaljskem ptiča zaprta v stolp in ju torej ni videti, naj bi na grbu na avtomobilski tablici sedel en krokar na sredi grajskega stolpa. In ker ima vsak avto dve tablici, bi bila tako na vsakem vozilu oba metliška krokarja. V Gmomlju si kaj boljšega skoraj ne bi mogli izmisliti, vprašanje pa je, kakšni bodo odmevi iz Metlike. t a• ASBENA ŠOLA — Sicer pa se u i marsikje drugje kaže, da postaja w‘f..faj.,na vse bolj enotna. Tako so Metličan! predlagali novo ime za Glas-beno šok, Črnomelj. Če bi se Čmo- r lolu Stn"Jah> naJ bi se preimenovala v .be.no Solo Bela krajina ali pa naj bi benikoT6 6nega 1X1 belokranjskih glas- u,''K^blTLRI« — Ko je ponudba tri«w f^ja ^ Povpraševanja, pridejo nn pC'. , «>0 n? vrata, če je potreb- i- retekli teden je prodajalna ali po-ojetje ali nekaj podobnega z imenom ntv>uKkv%k;aji.terŽ5 že ‘‘^'ikrš&n, roki namreč, lariev ,DČ — Okrog 2,4 milijona to-':meiil u? °b^‘ne že nakazali trebanjski Lia'Jskl zabrugi, ki naj bi ta denar raz- PiiVa,°V'h ',n v kmetijstvu na območju ljudi,, -e ^ Medvedjeka. Na terenu so mislili h ^0s ej hvalili zadrugo, ker so država i J.,n?t0 Pomoč daje ona, ne pa šlo iat„ n t0JetrebanjskimObčinarjem tujim n V nos’ da b‘ se nekdo krasil s Pl uTarrjCm’ na oblast Pa bi narod le deljkovš^vVF^^KRATI — Ponc-njem ,,, u^^. ^niokriuski večer v Treb-lahkVali'''slabo obiskan. Le ugibamo sklica n ?volJ° zavajanja z datumom napako na' ga Je Pr'voščil organizator, ie hia,i_P s° povzeli medili, ali so Hud- ve, močno ?(?syaJapja slovenske drža-no pričevanje' zamudil avtentič- IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN O PRAZNIKU, TUJCIH IN ŠE ČEM METLIKA — Pretekli teden je bil v Metliki zbor Socialdemokratske prenove (SDP), na katerem sta bila gosta podpredsednika stranke Sonja Lokar in Borut Pahor. Na dobro obiskanem zboru je beseda tekla o delu metliške stranke v preteklem letu in načrtih za letos. Prednost te stranke v občini je, daje na oblasti in ima zato tudi večje možnosti za uresničevanje predvolilnih obljub. Veliko besedje bilo izrečenih na račun občinskega praznika. Menili so, da je škoda, da lani niso praznovali 26. novembra, predlog pa je bil, naj bi stranka predlagala za občinski praznik ta datum. Gosta sta povedala, da je stranka našla prostor v levem centru, daje njena najpomembnejša naloga zavzemanje za reformo vlade, potem pa takoj nove volitve. Na pobudo Lokaijeve so se strinjali, naj bi v Metliki pripravili javno razpravo o zaposlovanju tujcev. Ob tem je bilo slišati tudi misel, da tujci niso krivi za brezposelnost v naši državi, da pa jih bomo pri nas očitno postavili v vlogo dežurnega krivca. SPREMEMBE DOLGOROČNEGA PLANA METLIKA — 1. februarja se bo pričela javna razgrnitev prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana metliške občin za obdobje 1986-2000. Na razgrnitvi, ki bo zaključena 29. februaija, se bodo opredeljevali predvsem, katera zamljiš-ča bodo zazidljiva in katera bodo trajno namenjena kmetijski obdelavi. Dokumenti bodo razgrnjeni v občinski stavbi in po krajevnih skupnostih. DENAR LE ZA TRI NALOŽBE METLIKA — Na tukajšnjem izvršnem svetu so bili jezni, razočarani in žalostni, ko so dobili z republike sporočilo o projektih, za katere bo del denaija prispevala tudi republika. Gre za naložbe v projekte posameznikov na demografsko ogroženih omočjih. Na republiki so namreč odobrili le 2,4 milijona tolarjev za tri projekte, kar je manjša vsota, kot so jo Metličani porabili za pripravo vse dokumentacije.. KDO BO UPRAVNIK? TREBNJE — Trebanjska vlada je dobila poleg ponudb Terce iz Šentruperta in trebanjske Komunale še ponudbo Posrednika iz Šentlovrenca za prevzem funkcije in nalog upravnika za še nelastninjena občinska stanovanja in poslovne prostore. Trenutno je nelast-ninjenih še 150 stanovanj v 52 stanovanjskih hišah. Izvršni svet je menil, da naj odloči konkurenca oz. boljši ponudnik. Direktor Stanovanjske zadruge Šentrupert Peter Brcar je dodatno pojasnil ponudbo njihovega podjetja Terca, ki bi podobno kot Komunala prevzela tudi doslej zaposlena delavca na področju gospodarjenja s stanovanjskim fondom v občini. Na vprašanje Jožeta Klemenčiča, ali naj še pobirajo stanarine oz. najemnine, je bilo sklenjeno, da še za tiste, kijih pooblastijo, da to ustrezna občinska služba počne na njihov račun. V Komunali že napovedujejo milijonsko izgubo Krivec zanje bodo za-mrznjene cene storitev ČRNOMELJ — Ko so na nedavni seji izvršnega sveta razpravljali o gospodarskem načrtu Komunale za letošnje leto, ni bilo bistvenih pripomb na program dela. Pod vprašajem pa je denar, ki naj bi ga za delo Komunale namenili, kajti samo urejanje mesta naj bi letos veljalo 8,4 milijona tolarjev, toliko pa je v občinskem proračunu namenjenih za celotno komunalno dejavnost. Hkrati pa tudi v nekaterih drugih večjih krajevnih središčih predlagajo, naj bi javne površine urejala Komunala. Čeprav so gospodarski načrt sprejeli, pa so poudarili, da to nikakor ne pomeni že vnaprejšnjega potijevanja višjih cen. Osnova za višje cene bo namreč lahko le rast vhodnih stroškov. Prav tako je izvršni svet sprejel predvidene naložbe Komunale, ki pa so predvsem seznam potrebnih investicij, saj jih bo moč uresničiti le toliko, kolikor bo denaija. Opozorili so na probleme, ki bodo v črnomaljski Komunali nastali, potem ko je cene komunalnih storitev vzel v svoje roke republiški izvršni svet in jih tudi zamrznil. Na Komunali so že izračunali, da bodo zaradi tega imeli v prvi polovici leta skoraj 2,2 milijona SLT izgub pri vodarini, kanalščini, smetarini in stanarini. Zaradi tega ne bodo mogli izplačevati plač po kolektivni pogodbi. f’ ‘J4TJI m c Izgubljenih trgov niso odpisali V Kometu največ izdelkov prodajo na slovenskem trgu — Za tujino lohn posel — _______Se vedno upajo tudi na nekdanja jugoslovanska tržišča METLIKA — Kljub dogodkom, ki so v preteklem letu pretresali Slovenijo in Jugoslavijo, so v tukajšnjem Kometu kar zadovoljni z lanskoletnim poslovanjem. Jugoslovanski trg seje za njih lani dokončno porušil, zaradi slovenske vojne in nezaupanja v takratno Jugoslavijo pa je postal vprašljiv celo izvoz. A se je leto precej srečno izteklo, pri tem pa se lahko zahvalijo predvsem stalnim kupcem iz tujine — z nekaterimi od njih sodelujejo že več kot 20 let — ki so kljub vsemu ostali zvesti Kometu in mu verjeli, da bo izpolnil svoje obljube. Sicer pa so imeli v Kometu delo vse lansko leto. Zastojev ni bilo, razen med vojno, ko nekaj časa niso delali. Po besedah direktoija Antona Tomca pričakujejo, da bodo glede na priznanje Slovenije in druge ugodne pokazatelje odslej sodelovali z Zahodno Evropo še več in bolje. Doslej je šlo izključno za lohn posel, razmišljajo pa tudi o prodaji lastnih izdelkov, torej ženskega spodnjega perila, na Za- hod. Ker pa se zavedajo, da bo za na tamkajšnjih trgih neuveljavljeno podjetje, katerega blagovna znamka ni poznana, osvajanje tržišča precej drago, se kaj takšnega resno še niso lotili. Vse drugače pa je vsaj za sedaj s trgom bivše Jugoslavije. Leta nazaj so prodajali izdelke po vsej državi, zaradi blokad pa so v zadnjem času prodajo počasi ukinjali. Lani so razen redkih izjem trgovali le še s Hrvaško. Trenutno pa tudi to tako rekoč ni mogoče oziroma je precej onemogočeno, predvsem zato, ker hrvaških dinarjev, kijih dobijo za tam prodano blago, ne morejo zamenjati za tolarje v razmeiju 1:1. Zamenjava blago za blago pa je tudi nemogoča, ker Slovenija proda na Hrvaško, več kot iz te republike uvozi. Ker pa v Kometu spoznavajo, da vsaj še nekaj časa ne bo moč prodajati na Hrvaško tako kot nekdaj, imajo sedaj le dve možnosti: slovenski trg, kije zanje občutno premajhen, in tujino. Še vedno pa jim ostaja tudi upanje, da se bodo razmere uredile in da se bodo vrnili na nekdanja jugoslovanska tržišča. M. BEZEK-JAKŠE Belt zdaj v eni največjih kriz Direktor prepričan, da bi jih rešila denarna injekcija — Elaborat o nadaljnjem raz-_______voju tovarne — 130 odločb o trajno presežnih delavcih ČRNOMELJ — Belt preživlja enega najtežjih časov v vsem svojem obstoju. Te besede je bilo na seji občinskega izvršnega sveta pretekli teden slišati kar nekajkrat iz ust ljudi, ki razmere v drugem največjem kolektivu v črnomaljski občini dobro poznajo. Slišati je bilo tudi nekaj receptov, kako naj bi družbo z omejeno odgovornostjo rešili, in čeprav se mudi, je na koncu obveljalo, naj bi pripravili elaborat, kije nujen za nadaljnji razvoj Belta in pridobitev partneijev, ki bi z Beltom sodelovali. • Slovenci še zmeraj živimo preveč za prihodnost in premalo za sedanjost. Smo preveč katoliki in komunisti in premalo protestanti (Rus) Po zagotovitvah direktoija Belta, Janeza Kureta, Belt ni v težavah zato, ker ne bi znal delati dobrih odlitkov, ampak zaradi izgube trgov v nekdanji Vzhodni Nemčiji in Jugoslaviji, kjer je dosegal ugodne prodajne cene. Usmerili so se na nemški, italijanski in francoski trg, kjer pa je močna konkurenca, cene pa svetovne. Velike upe polagajo v Beltu na Cimos, ki naj bi kupil tretjino njihove proizvodnje, nadaljnji prodor izdelkov na druge trge pa je ogrožen zaradi po- Končno avtobusna postaja? Če bo šlo vse po sreči, bi jo lahko začeli graditi že ma-____ja — Denar tudi od prodaje stanovanj METLIKA — Pomisleki ali morebiti celo razprave o tem, ali je v Metliki potrebna nova avtobusna postaja ali ne, so brezsmiselne in samo izguba časa. Vsem je namreč jasno, da je sedanje metliško postajališče mestu v sramoto. To so v Metliki gotovo vedeli že pred desetletji, ko je bil promet znatno manjši kot danes, saj je bila postaja že nekajkrat v programih občinskih samoprispevkov, a do gradnje ni nikoli prišlo. No, nekaj so občinski možje v tem času le naredili: rezerviran je prostor za postajališče, pripravljeni so projekti, in kot zatrjujejo danes, imajo vse možnosti za gradnjo. Doslej seje nabralo že kar 5 različic avtobusne postaje in zadnja je po trditvah odgovornih najbolj smotrna. Različne verzije postajališča bi si sicer lahko izmišljevali še kar naprej, vendar bi bil zares že skrajni čas, da zasadijo prvo lopato. In občinski možje so lahko tokrat še toliko bolj korajžni, ker imajo — za razliko od prejšnjih časov — zagotovljene celo denarne vire. Za postajo naj bi namenili denar od prodaje okrog 20 občinskih stanovanj, kar se jim zdi povsem pravično glede na to, da so denar za ta stanovanja prispevali vsi zaposleni. Sicer pa naj bi bilo na avtobusni postaji, ki bi stala v bližini gasilskega doma, 188 kv. metrov namenjenih za lokale, 118 kv. metrov pa za čakalnico, prodajo vozovnic, prometno pisarno, sanitarije. Po grobih ocenah naj bi veljala 28 milijonov tolaijev, pri tem pa naj bi graditelj — izbran bo najugodnejši ponudnik — prevzel tveganje pri prodaji lokalov, skupščina občine pa usklajevanje in dogovaijanje z avtobusnimi podjetji. Najti bi morali le še rešitev za prometno ureditev na postaji, in če se jim bo uspelo o vsem dovolj hitro dogovoriti, bi lahko začeli gradnjo že letošnjega maja. M. BEZEK-JAKŠE manjkanja denaija. Zato bi morali kmalu dobiti finančno pomoč. Če tega denaija, s katerim bi plačali surovine dobaviteljem in izplačali plače, ki so za 20 odst. pod republiškim povprečjem, ne bo, obstaja nevarnost, da se bo Belt ustavil. Sliko v Beltu je dopolnil predsednik izvršnega sveta Anton Horvat. • Leta 1990 je bilo v Beltu 1.270 delavcev, v začetku letošnjega leta pa 940. doslej so poskušali reševati vprašanje presežnih delavcev čim bolj neboleče, pretekli teden pa so se lotili trše inačice, saj je 130 delavcev dobilo odločbe o trajnem presežku. Ob koncu leta naj bi bilo v Beltu 750 zaposlenih, kar pa je po Kvasovih besedah še vedno preveč. Belt je doslej prepočasi osvajal nove izdelke, tržišča je hitreje izgubljal, kot pridobival nova, po sedanjih načrtih pa naj bi bila zasedenost livarne le 60-do 70-odstotna. Kolektiv pestijo kadrovske težave, lastninjenje še ni steklo, sanacijski program za zadnjo četrtino preteklega leta so sprejemali do novembra. Reorganizacija podjetja ni prinesla nobenih pravih učin- kov. Vse to pa po Horvatovih besedah ne daje upanja, da bi Belt preživel. To je potrdil tudi Jože Mrzljak, član upravnega odbora Belta ter hkrati predstavnik Dolenjske banke, kije največji upnik Belta. To podjetje bi po njegovih besedah že od začetka tega leta stalo, če ne bi zaradi dobrih odnosov z dobavitelji dobivalo železa in koksa na up. Toda Dolenjski banki je že zaradi tega, kar ji Belt dolguje, veliko do tega, da bi živel vsaj iz meseca v mesec. Toda dokler banka zagotovo ne ve, ali bo tudi preživel, mu ne more odpisovati ne obresti ne glavnice. Jasno pa je, da s tako visokimi stroški, kot jih ima sedaj, ne bo mogel preživeti. Poleg tega se je že dve leti vedelo, daje delavcev preveč, a kaj, ko je to zaradi dajatev ugajalo državi, v občini pa tudi niso bili navdušeni nad stečajem! Toda zmanjševanje števila zaposlenih in morebitne sedanje naložbe bi se poznale šele v prihodnjem letu. Piko na i pri reševanju Beltove krize pa je postavil Ferdinand Kvas z republiškega ministrstva za industrijo, ki še ni videl dokumenta, ki bi pokazal jasno Beltovo sliko. (Po Kureto-vih besedah jasne slike ni zato, ker je slik preveč.) Šele takrat bo namreč moč upravičevati obstoj podjetja. Sicer pa bi po Kvasovih besedah morali v Beltu sami razčistiti, kaj so, kaj lahko storijo in koliko iztržijo. M. BEZEK-JAKŠE Prednost otrokom in ostarelim? Dober odziv Trebanjcev na republiški razpis za javna dela — Bodo programi Ko-munale okrnjeni? — Obnova vrtcev in pomoč ostarelim, ki jih je več kot drugje TREBNJE — Zanimanje za javna dela je med podjetji, ustanovami in zasebniki v trebanjski občini zelo veliko, celo tolikšno, da bi za začasno zaposlitev okrog 50 delavcev potrebovali kar okrog 5 milijonov tolaijev. To pa je veijetno prevelik zalogaj za sofinanceije, še zlasti za občinski proračun. Na seji trebanjske vlade so se zato odločili, da načelno sicer podpro vse programe javnih del, s katerimi so na republiški razpis kandidirali Trebanj-ci, denar pa bodo dokončno razdelili po posameznih projektih pozneje. Izvršni svet je soglašal s predlogom svoje članice Ane Nahtigal, da bi letos pri javnih delih vendarle imele prednost družbene dejavnosti, se pravi otroški vrtec in ostareli občani, saj so razmere na tem področju prav žalostne. Komunala Trebnje, ki je dobila pomoč ' i proračuna lani, je bila med prvimi Šloveniji, kije začela z javnimi deli. Komunala se je na letošnji razpis odzvala s tremi programi, in sicer za sancijo manjših nedovoljenih odlagališč v občini, za čiščenje naselij Mirna, Mokronog, Šentrupert, Veliki Gaber in drugih večjih naselij ter za program čiščenja brežin vodotokov, varovalnih pasov vodnih virov in okolice objektov vodopreskrbe. V programe, ovrednotene na 3,2 milijona tolaijev (1,3 milijona naj bi primaknile krajevne skupnosti in občina), bi bilo do 8 mesecev vključenih 14 brezposelnih. Prevladalo je mnenje, da je v programih Komunale marsikaj, kar bi moralo sofinancirati podjetje samo ali bi moralo to poiskati še druge vire, na primer VGP Novo mesto. Predvsem pa naj bi Komunala po besedah župana Cirila Pungartnika ugotovila, ali so se črna odlagališča, ki sojih lani lepo počistili z javnimi deli, znova pojavila na istih lokacijah, in ali ne bi bilo bolj smotrno za občino, če bi zaposlila komunalnega inšpektoija. Vzgojno-varstvena organizacija Trebnje je predvidela za javna dela investicijsko vzdrževanje dotrajanih vrtcev v Trebnjem, Šentrupertu, Mokronogu in na Mimi. Za to bi potrebovali 1,1 milijona tolaijev, za drugi program — za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca — pa 136.000 to- • Center za socialno delo pa je predlagal za javna dela oskrbo in pomoč starejšim občanom, in sicer od začetka maja do konca tega leta. Program je, kot pravi direktorica centra Anica Miklič, višja oblika skrbi za starejše kot so je deležni sedaj. Trebanjska občina ima namreč nadpovprečen odstotek starih (12,9 odst. starih nad 65 let, 7,7 odst. starejših od 70 let), vendar Trebanjci ne premorejo doma za starejše. larjev. Večjo skrb naj bi posvetili tudi duševno prizadetim otrokom. P. P. Gojitelji, ne mrhovinarji O lovstvu in delu Kinološkega društva Mirna govori njegova predsednica Jožica Janežič pa sta mi mož, ki je v mokronoški LD, in njegov prijatelj izročila lovsko knjižico. Eno leto sem bila pripravnica. Opravila sem že vse izpite. Uplenila sem že različno divjad, od zajca do jelena. Prašiče pa najraje streljam, se mi ne smilijo. Najlepša trofeja je gumbar, to je dveletni srnjak, ki ima hormonsko napako. To je t.i. gojitveni odstrel. Najtežje je pri srnjadi, saj nihče ne strelja rad srn. Vsak lovec bi moral skrbeti za biološko ravnovesje. Lovec mora biti gojitelj, ne mrhovinar. Rada tudi le opazujem živali. Srnin porod sem že opazovala od začetka do konca. Zadnjič sem v Kočevju slikala prašičke z mamico,« pripoveduje Jožica. Lovstvo in kinološko društvo gresta v primeru Jožice Janežič lepo vštric. V društvu so tudi številni drugi lovci s svojimi psi, čeravno od teh prevladujejo ovčaiji. V društvu vzgajajo, šolajo pretežno pasemske pse, pa tudi opozaijajo na pojave mučenja živali. Na vadišču na Rakovniku, kjer je zemljo ljubeznivo začasno odstopil KPD Dob, njegovi vodniki psov tudi pomagajo članom društva pri šolanju psov. Doslej je imelo mirensko kinološko društvo le dva aktivna vodnika, letos pa naj bi dobilo še dva. Podpredsednik društva, Ivan Starič, ima tudi lavinskega psa, kije na voljo ob raznih nesrečah. P. P. Jožica Janežič MIRNA — Poslovna sekretarka mirenske Dane, Jožica Janežič, je od 13. decembra lani predsednica Kinološkega društva Mirna, ki združuje okrog 60 članov. Precej jih je tudi iz novomeške občine, saj v Sloveniji kinoloških društev ni ravno na pretek. Jožica je velika ljubiteljica psov. Imela jih je že celo 13, zdaj je pristala pri treh lovskih pasmah: tribarvnem nemškem goniču, brak jazbečaiju in hanoveranskem barvaiju (krvosledcu). Lovcem, v LD Dobrnič seje Janežičeva pridružila po naključju pred šestimi leti. »Vedno sem si želela fotografirati živali. Nekega dne DOLENJSKI UST 5 IZ NtkŠIH OBČIN iMilU IZ NNŠIH OBČIN hi Bo skupen nastop odprl carino? Dober elaborat in skupen nastop občin Kočevje in Ribnica daje dobre možnosti _______za otvoritev carinske izpostave v Kočevju ali v Ribnici RIBNICA — »Nove razmere, ki so nastale z osamosvojitvijo Slovenije in novo nastalimi pogoji gospodarjenja na obmejnem področju občine Kočevje in Ribnica z republiko Hrvaško, kažejo na to, daje potrebno poenostaviti in poceniti delo, ki nastaja ob povečanem obsegu izvoza in uvoza na območju bivšega jugoslovanskega trga. Glede na to, da poteka po teritoriju obeh občin magistralna povezava s sosednjo Hrvaško in obstajajo na tem prehodu in ostalih drugih prehodih že carinske službe, predlagamo, da bi zaradi olajšanja dela gospodarstvu obeh občin in tudi drugim bilo možno v eni ali drugi občini odpreti carinsko izpostavo.« Tako je zapisano v uvodu Analize možnosti odpiranja carinske izpostave na območju regije občin Kočevje in Ribnica, ki jo je izdelal sekretariat za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun — plansko analitska služba SO Ribnica na podlagi ankete po podjetjih in podatkov Službe družbenega knjigovodstva, obsega pa podatke za občine Kočevje, Ribnica in deloma tudi Cerknico. Omenjena analiza in pa odločen skupen nastop občin Kočevje in Ribnica je po mnenju Franca Koširja, direktorja republiške carinarnice, dovolj tehten razlog, da se resno razmisli o odprtju carinske izpostave v eni izmed obeh občin. Na skjupnem sestanku županov in predsednikov izvršnih svetov obeh občin ter predstavnikov gospodarstva FENIKS OBETA 40 NOVIH DELOVNIH MEST STARA CERKEV — V podjetju Feniks-Marketing, d.o.o., ki ga vodi Ana Dejanovič, se zavedajo, da je osnovna značilnost podjetništva sposobnost vodstva, da spodbudi čim hitrejšo gospodarsko rast podjetja. Za letošnjo spomlad načrtujejo izgradnjo proizvodne stavbe v naselju Mrtvice ob cesti Kočevje — Ribnica s predračunsko vrednostjo prvega dela investicije okoli 2,5 milijona DEM. V tem podjetju dela okoli 30 oseb, ko pa bo gradnja končana, naj bi delo dobilo še okoli 40 oseb. V teh časih, ko v kočevski občini išče delo okoli 1.200 oseb, bo to lepa pridobitev. Ob koncu minulega leta je občinski izvršni svet za sofinanciranje izgradnje proizvodne hale dodelil podjetju brezobrestno posojilo v znesku 800.000 tolarjev. Posojilojemalec bo dolžan posojilo odplačati v roku dveh let. V. D. z direktorjem republiške carinarnice Francem Koširjem, upravnikom carinarnice Ljubljana in predstavniki špediterja Interevrope, kije bil v sredo, 15. januarja v Ribnici, je Franc Košir načeloma že izrazil pozitivno mnenje k odprtju izpostave. Po uvodnem prikazu težav je g. Košir povedal, da je potrebno počakati na spremembo carinskega postopka in nov carinski zakon, ki bo vsekakor sprejet še do konca letošnjega leta. Ob tem je poudaril, da bo poenostavitev carinskega postopka, ki naj bi ga v začetku začeli uporabljati skupaj s Hrvaško, pomenila zmanjšanje prometa v nekaterih carinskih izpostavah. Opozoril je, da se zato ne gre čuditi, če bi morali izpostavo v Ribnici ali Kočevju, če bi se zanjo sedaj tudi dokončno odločili, morda čez dve ali leta ukiniti. Tako so morali storiti že sedaj s carinsko izpostavo v Sevnici. V nadaljevanju pogovora pa so tekli že konkretni razgovori o izpostavi. MEDIJSKA VOJNA ŠE TRAJA KOČEVJE — Tudi na Kočevskem se čuti močen vpliv radijskega in televizijskega signala RTV Srbije, ki najverjetneje oddaja program z oddajnika na Petrovi gori pri Karlovcu. Ta program gledajo v večjem delu Hrvaške pa tudi v obeh belokranjskih občinah. Tako »resnica o Srbiji in vojni v sosednji Hrvaški« prihaja na dobršen del slovenskega ozemlja. To niti ne bi bilo tako narobe, ko bi bil sprejem nacionalnega slovenskega programa v krajih proti Hrvaški dober. V kočevski občini in tudi ribniški pa je v nekaterih vaseh izredno slab sprejem ljubljanskega prvega programa TV, da o drugem niti ne govorimo. Pa vendar vsi plačujemo enako naročnino! M. G-č Gre jim za krščanski etos SEVNICA — Članstvo Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) v sevniški občini se je od rojstva stranke v letu 1990, ki ji je botrovala skupina mladcev, na čelu s Simonom Urhom in z Blažem Jene-tom, podeseterila. Na sobotnem prvem letnem zboru je predsednik Jože Rutar dejal, da bi naj prek kulture in športa dobili v svoje vrste predvsem več mladih, ki jim gre politiziranje sicer »na živce«. Po Rutarjevih besedah se celo ljudje, ki sicer pomagajo stranki, nočejo odločiti za včlanitev v stranko. V letošnjem volilnem letu naj bi večjo pozornost posvetili družabnosti, socialni dejavnosti, pomagali pri obnovi Slomškovega doma v Sevnici. Izrazili so podporo Mirenski dolini, da bi ti kraji čimprej prišli do telefonskega omrežja. Za štajersko zaledje Sevnice pa vidijo prihodnost v turizmu. Tajnik SKD Sevnica, Blaž Jene, je povedal, da imajo krajevni organizaciji v Šentjanžu in Loki, razne prireditve, denimo, ob materinskem dnevu, pa so priredili še v drugih krajih, pri čemer so materam z več kot 5 otroki izročili posebna Franc Miklavčič priznanja. Spregovoril je tudi o sodelovanju v sevniški koaliciji: Demos in LDS. Poverjenik za šport in mlade krščanske demokrate, Stane Traven, je poročal o dokaj uspešnem nastopu košarkarske ekipe mladih salezijancev na močnem tumiiju, kjer pa zaradi slabih možnosti za vadbo, moštvu, katerega pokrovitelji so bili, le ni uspela uvrstitev na mednarodno srečanje v Barceloni. Na zboru SKD preteklo soboto sta za priložnostni kultumo-zabav-ni spored poskrbela mešani pevski zbor Lisce pod vodstvom Staneta Pečka in citrar Ašič, Sevničani pa so v svoji sredi pozdravili tudi goste iz Brežic, Krškega, Trbovelj, nekaj duhovnikov, še posebej podpredsednika SKD Slovenije, Franca Miklavčiča. Ta je udeležencem zbora orisal politične razmere v Sloveniji in jim pozneje tudi odgovarjal na vprašanja. Miklavčič je dejal, da v SKD nenadnega razpada Demosa niso pričakovali in da so v teh dveh letih še najmanj pridobili v tej zelo raznorodni koaliciji. »Današnji politični položaj je zelo ne- • Na letnem zboru SKD so za predsednika spet izvolili Jožeta Rutaija, za podpredsednika Jožeta Ašiča in za tajnika Blaža Je-neta. Izrazili so tudi podporo predsedniku vlade in SKD Lojzetu Peterletu pri prizadevanjih za mednarodno priznanje države Slovenije. predvidljiv, nepregleden, zato je težko dati diagnozo jutrišnjega dne. Tehnično je popolnoma možno, da bi bile volitve do konca aprila ali pa vsaj junija. Za nas bi bil ugodnejši večinski sistem. Prepričan sem, da bomo na prihodnjih volitvah dobili mnogo več kot 13 odst. vseh glasov, kot ob zadnjih volitvah,« je rekel Miklavčič. P. PERC Upravnik carinarnice Ljubljana g. Ozmec je povedal, da bi hkrati z novo izpostavo uredili razmere na samem mejnem prehodu Petrina. Potniško carinjenje in nadzor bi se še naprej izvajala v Petrini, ostalo pa v Kočevju ali še bolje v Ribnici, kjer naj bi izpostava bila, po potrebi in dogovoru pa bi se carinjenje opravljalo tudi izven kraja carinske izpostave. Rešitev problema carinjenja na samem mejnem prehodu v Petrini pa je poglaviten pogoj, ki ga postavlja kočevska občina, ki po besedah predsednika izvršnega sveta Alojza Petka ne bo vztrajala na izpostavi v Kočevju, če se kot primernejša lokacija izkaže Ribnica. Po mnenju predstavnika Interevrope g. Hitija, kije tudi sodeloval • Carinska izpostava bi imela v prvi fazi le dva, največ tri zaposlene, pri čemer seje ribniški župan Franc Mihelič zavzel, da bi bil vsaj eden od teh domačin, ki bi bil pripravljen ocariniti blago ob katerkoli uri. V začetku tudi špediterjev ne bi bilo veliko, morda celo samo dva. Primemo številčni zasedbi pa tudi prostora ne bi potrebovali veliko. pri pripravi že omenjene analize o možnostih odpiranja carinskerizpo-stave, pa je primernejša lokacija Ribnica že zaradi same smeri transporta . blaga. M. LESKOVŠEK-SVETE Za turizem Najprej razviti infrastrukturo KOČEVJE — Naravne razmere, kakršne ima Kočevsko, kot so voda, zrak, ohranjeni gozdovi, reke in jezera, potem turizem — lovni, izletniški, kmečki in rekreativni, so bili osnova snovalcem razvojnih planov, ki so predvideli, da bi izpad dohodka v gospodarstvu v občini nadomestili s to panogo. V turizmu naj bi bilo predvidoma zaposlenih okrog 500 ljudi. Za razvoj turizma pa je nujno potrebno ustvariti infrastrukturne pogoje. Gostinsko podjetje Pugled objektov in turistične gostinske ponudbe ni povečal, zato v občini iščejo primernega partnerja, ki bi sofinanciral v obnovo objektov, razširil ponudbo in bil pripravljen vlagati v program celotne turistične infrastrukture. Eden od možnih partnerjev, ki so se ponudili, je podjetje Oprema. Gostinsko podjetje Pugled je lani decembra dobilo v upravljanje prostore nekdanjega motela na Jasnici, kije bil več kot 15 let v rokah organov za notranje zadeve. Sedanji lastnik nima dovolj denarja, da bi objekt obnovil, tudi občina ne. Za obnovo objekta bo poskušala zbrati denar z ustanovitvijo finančnega konzorcija kočevska Oprema. M. GLAVONJIČ ČESTITKA ARCEVIAE Ob zelo velikem dogodku mednarodnega priznanja slovenske države in naroda obnavljamo župan, uprava in prebivalci pobratene občine Arcevia vezi prijateljstva in popolne solidarnosti z občino Ribnica. Slovenskemu Ljudstvu voščim mirno in svobodno prihodnost, demokracijo in napredek ter varno pot proti združeni Evropi. NE BO SOGLASJA BREZ ČISTEJŠE SAVE SEVNICA — Sevničani opozarjajo, da ne bodo dali soglasja za poskusno obratovanje hidroelektrarne Vrhovo, če ne bodo poprej Save očistili za en kakovostni razred, kot je zapisano tudi v ustreznih listinah, ki sojih investitorji pridobili za gradnjo HE Boštanj, druge v nizu spodnjesav-ske verige. To naj bi pomagali graditi Avstrijci, vprašanje pa je, če bodo ti privolili v stroške čiščenja Save in tudi preprečevanja poplav, kar Sevničani zahtevajo po zadnjih katastrofalnih poplavah. VAROVANJE RAZVALIN? KOČEVJE — V vsej kočevski občini od Predgrada preko Kočevja do Podpreske je precej stavb, ki razpadajo in tako kazijo videz naselja, pa tudi do nesreče lahko pride. Tako sredi Kočevja razpada nekdanja gostilna Rog, danes mladinski klub. Odpadli so celo že večji kosi ometa, in to na pločnik. Takih stavb je v Kočevju še nekaj in nanje ter na grozečo nevarnost ljudje opozarjajo, pravih ukrepov pa ni. Podobno velja tudi za razne stavbe po vaseh. Nekatere bi posamezniki celo kupili in jih primerno uredili, vendar jih lastniki nočejo prodati, češ »saj ne prosijo ne jesti in ne piti«. Nekaterih pa ne morejo prodati, ker je lastnikov več, nekateri so celo v Ameriki. NOVA TELEFONSKA CENTRALA SODRAŽICA — S sredstvi krajevnega samoprispevka so v Sodražici v preteklem letu preuredili nekdanje prostore krajevnega urada za montažo telefonske centrale. Taje sedaj že montirana in v Sodražici pričakujejo, da bo PTT že v kratkem sporočila ceno priključka in začetek priključitvenih del. Z 800 priključki, kolikor jih omogoča nova centrala, bo tako pokrita celotna krajevna skupnost, prostih zmogljivosti pa bo ostalo vsaj še do leta 2000. V krajevni skupnosti Sodražica je namreč 589 gospodinjstev, nekaj od teh pa je že priključenih na telefonsko centralo v Ribnici. Praktično sta le še vasi Jelovec in Betonovo (Gora) brez telefona. Okoli 160 interesentov telefon že ima, približno 300 novih, ki bodo priključeni na novo centralo v Sodražici, pa bo po vsej verjetnosti dobilo telefone še letos. VABILO IZGNANCEM STUDENEC — V nedeljo, 9. februarja, bo ob 8. uri v prostorih gasilskega društva Studenec ustanovni zbor društva izgnancev Studenec. Vse živeče krajane, izgnance, vabim, da se udeležijo tega ustanoviteljskega društva izgnancev. Za iniciativni odbor: JOŽE ŽIBERT GROM V KINU KOČEVJE — »Grom video party«, predstavitev najboljših videospotov minulega leta, bo v soboto, 25. januarja, ob 19. uri v kinodvorani v Kočevju. Taka predstavitev bo prvič v Kočevju, doslej so bile podobne v Ljubljani (K4). Posebna gostja bo Anja Rupel, prireditev pa bo vodila Nina Sever. Vabljeni so predvsem mladi v starosti od 12 do 30 let. Na prireditvi bodo predstavili tudi revijo Grom, to je mesečnik za sodobno popularno glasbo. V PETEK PRIDE DUH KOČEVJE — Filmsko gledališče spet dela od 12. januarja, in sicer vsak petek in nedeljo ob 19. uri. Skupno bo v filmskem gledališču, ki deluje v kočevskem kinu, prikazanih 12 filmov, vsi iz programov: Uspešnice, Izbor najboljših in Spoznavajmo žanre. Ta petek, 24. januarja, in v nedeljo, 26. januarja, bo na sporedu film »Duh«, ki je ameriška • melodrama. SOŽITJE — Kot je dejal tajnik ZKO Sevnica Albert Felicijan na novoletnem sprejemu za duhovnike (na posnetku), v Sevnici ni nič slabega, če se denar za obnovo kulturnozgodovinskih sakralnih objektov deli tudi po načelu, kdor prej pride, prej melje. Toda vseeno bodo šli v razpis. Že zdaj pa jejasno, da bo nekaj denarja za obnovo oltarja na Bučki in obnovo cerkvice na Celovniku. (Foto: P. Pomoč oblasti pri obnovi cerkva Z novoletnega sprejema sevniške županje in sodelavcev z duhovniki _____________Slomškovega doma v Sevnici — Mladinski center? — Obnova SEVNICA — Če je moč sklepati po razvoju dogodkov na letošnjem tradicionalnem novoletnem sprejemu, ki gaje pripravila za predstavnike verskih skupnosti predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič, potem se odnosi med posvetno in cerkveno oblastjo razvijajo v duhu medsebojnega sodelovanja in zaupanja. Tudi zato ni bilo dolgih, puhlih govorov, ampak se je po pozdravnih nagovorih obeh strani ob kosilu razvil živahen, sproščen pogovor. Zvečine je beseda tekla o obnavljanju sakralnih objektov, njihove zunanjščine in notranjščine. Duhovniki so se zahvalili za pomoč pri obnovi cerkva, ki so kulturnozgodovinski spomeniki, predvsem zvezi kulturnih organizacij in njenemu tajniku Albertu Felicijanu. Jože Peterlin, župnik z Bučke, se je pohvalil, da imajo na Bučki najlepše oltarje na Dolenjskem, enega stranskega so že obnovili, dva, ki ju je zob časa že tudi močno načel pa še čakata na prenovo. Peterlin je spomnil, daje bilo leta 1942 požgano župnišče na Bučki in ko je leta 1954 tedanji župnik Žerjav zbral že ves material za obnovo, mu oblasti teh del niso dovolile. Še več: ves potreben material, ki so ga zbrali farani oz. krajani, so oblasti odpeljale. Peterlina je zanimalo, če bi jim zdajšnje oblasti nekako pomagale odpraviti to krivico. Ob pomoči ZKO Sevnica so obnovili tudi prezbiterij cerkve sv. Primoža, zdaj čaka še obnova strehe, fasade in namestitev strelovoda. Boštanj-ski župnik Srečko Golob je spregovoril o obnovi cerkve na Logu, kjer so odkrili dragocene freske iz 15. stoletja, verjetno pa bi kazalo še raziskati, kaj skriva staro zidovje. Letos bi radi na župnijski cerkvi v Boštanju zamenjali vso dotrajano pločevino. Golob je vprašal, kolikšna bi lahko bila pomoč ZKO in ali bi lahko v sklopu župnije naredili še kaj več na kulturnem in športnem področju. Sevniški kaplan Metod Ogorevc se je zahvalil za denacionalizacijo Slomškovega doma v Sevnici, v katerem je imela Jutranjka skladišče. V teh prostorih, potrebnih temeljite obnove, naj bi ustvarili mladinski center. Odprt naj bi bil za vse mlade Sevničane (teh naj bi bilo okoli 1000), ki se zdaj nimajo kam dati, zato se zvečine srečujejo v diskotekah in drugih lokalih. Ponudba v tem centru bi bila glasbena, športna, kulturna pa tudi_verska, za tiste, ki bi jih zanimalo. Županja Mijovičeva je dejala, da osebno zelo pozdravlja to pobudo, saj so v občini ugotavljali vakuum na tem področju v preteklih letih. »Imamo glasbeno šolo in razna društva, manjka pa volje ljudi, da bi se prostovoljno angažirali. Dobro bi bilo razpravljati o ponudbi za vso mladino, da bi to postal skupen projekt,« je rekla Mijovičeva. P. PERC Drobne iz Kočevja ZMRZAL — Sneg, ki je zapadel v ponedeljek lahko ob nizkih temperaturah prinese ponovitev stanja, ki je vladalo v Kočevju v dneh zadnje zmrzali. Tedaj so poledeneli pločniki po večjem delu Kočevja povzročali pešcem nemalo težav. V teh dneh pa je le redko kateri trgovec izpričal svojo napredno miselnost, da ni dovolj kupca le vabiti v trgovino z bogato in lepo okrašenimi izložbami, ampak, da je treba kupca v trgovino pripeljati — tudi s tem, da so poskrbeli za varen dostop do svojih trgovin. JE INTERES ALI GA NI? — Medtem ko so se v Ribnici kinematografu zlahka odpovedali in pravijo, da zanj ni interesa, pa v Kočevju menijo, da interes občanov obstaja, in da gaje zato potrebno zagotoviti. Priznavajo sicer, daje obisk občanov v Kinu upadel, vendar pa vzrok temu ne vidijo samo v konkurenci video naprav. V tem primeru bi morala, po njihovem mnenju, zamreti kinematografska dejavnost v celi Sloveniji, pravijo pa, da ta deluje ne le v Ljubljani, ampak tudi v ostalih manjših središčih, s katerimi se Kočevje lahko primerja. Ribniški zobotrebci Sevniški paberki i TO V VOJAŠNICI — V tem tednu naj bi se ribniški teritorialci zaradi izredno velike prostorske stiske v dosedanjih prostorih stavbe pri stari občini preselili v prvotno dogovotjene in še nezasedene prostore v nekdanji vojašnici v Ribnici. Do zaključka redakcije žal nismo uspeli izvedeti, ali so to dejansko storili. V kolikor so, gre pravzaprav za »vselitev na črno«. Po zadnjem, dokončno veljavnem dogovoru naj bi se namreč območni štab TO za Ribnico in Kočevje preselil na Ugar. Teritorialci, ki prvotno nad tem niso bili navdušeni, sedaj pravijo, da nimajo nič proti Ugar-ju — od občine pričakujejo le, da jim na Ugaiju zgradi primerno stavbo, v katero bi se lahko preselili. VPISI NA FAKULTETO — V preteklem tednu so se oficirji teritorialne obrambe Ribnice in Kočevja vpisovali na izredni študij obramboslovja na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. S tem pa problem šolanja komaj dobro rojenega oficirskega profesionalnega kadra slovenske vojske še zdaleč ni rešen. Nekoliko več reda bo v zmedo okoli šolanja in potreb po šolanju oficirskega kadra vnesla šele ustanovitev vojaške akademije. MATERINSKI DOM — Veliko je že znanega o tem, kaj vse bo v prostorih nekdanje vojašnice v Ribnici, saj ravno te dni poteka sklepanje najemnih pogodb. Kljub temu je še dosti neznanega, kar pa je vir številnih ugibanj in govoric. Tako, denimo, se govori, da naj bi se nekdo zavzemal za ustanovitev materinskega doma. V njem naj bi matere, ki nimajo osnovnih pogojev za to, da bi lahko imele otroke, pustile vsaka svojega otroka dotlej, dokler si teh pogojev ne bi ustvarile. To pa je po mnenju rib-ničanov le drugo ime za sirotišnico. TARIFA — Na prvem letnem zboru slovenskih krščanskih demokratov v Sevnici je predsednik Jože Rutar izjavil, daje »vzgoja in izobraževanje še zmeraj v rokah SDP oz. bivših oblastnih struktur. Te se zelo bojijo drugačnega duha, razmišljanja. To je največja zavora za demokracijo v občini«. Rutarje pripoved karikiral z neljubim dogodkom v Krmelju. Lani so v tamkajšnji telovadnici vadili člani SKD, ker so zvedeli, da je ura uporabe dvorane 100 tolarjev precej cenejša kot v Sevnici (v tamkajšnji telovadnici bi bila cena 200 tolarjev). Ko je bilo treba plačati najemnino, naj bi bila ravnateljica krmeljske osnovne šole rekla, da bodo zaračunali uporabo dvorane 250 tolarjev na uro, ker so — krščanski demokrati. Franc Miklavčič je predlagal, naj bi postavili interpelacijo v občinski skupščini zaradi takšnega odnosa ravnateljice. SPLAVI — Taisti Miklavčič je glede splava odkrito priznal, da so krščanski demokrati »pogoreli«. Nekaj zaslug za to naj bi imel tudi predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar. Bučar naj bi bil zavedel skupščino s pravnim tolmačenjem, kako je treba sprejemati ustavo. Po mnenju boštanjskega župnika Srečka Goloba pa je najbolj škodila neetičnost javnih medijev. Novinarji so, kot kaže, v slehernem režimu hvaležna snov za mrcvarjenje, ko je treba poiskati dežurne krivce. Se dobro, da ni eden izmed razpravljalccv na tem zboru očital, da je bila ženska, ki naj bi bila po njegovih besedah umorila svojega otroka in ga vrgla v grmovje, novinarka! MIHA Med tistimi, ki je zastavil največ vprašanj na omenjenem zboru, je bil Miha Černič, nekoč Sevničanom znan po tem, daje znal popraviti skoraj vsak radijski ali televizijski aparat, le za njim ni znal napravi prav nihče več I pomagati. DOLENJSKI UST 4. 4 (2214) 23. januarja 1992 MNENJA — Če po Krškem povprašate meščane, kakšna se jim je zdela krajevna javna razprava o možnem siljenju skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, boste slišali, da je bila kar dobro obiskana in živahna. Zvedeli pa boste tudi, da je bila slaba, češ da so bili na njej številnejši razlagalci in poklicni firbci kot pa tako imenovani krajani, ki naj bi povedali, kje jih kot Krčane jedrski čevelj žuli. Javnost, kije tako neenotnega mnenja o enem in istem dogodku, bi morali v Krškem zamenjati, da bi bil mir. OPTIMIZEM — V enem od krških podjetij imajo napisano nad komercialistovo delovno mizo, da je v današnjih časih optimist samo tisti, kdor ni informiran. Če to količkaj drži, bi človek zlahka ugotovil, ali je Krčane kdo poučil, kaj naj store ob morebitnem potresu, »pobegu« klora itd. Tisti domačin, ki bi se v času večkratnega opazovanja sproščeno smejal, gotovo ni bil podvržen omenjenemu informiranju. CVETJE — V eni od uglednejših krških ustanov imajo prostore okrašene z rožami. So zelo trajne, ker so narejene iz visoko kakovostne plastike. Menda jih je svoj čas naročil po lastnem preudarku šef osebno. Pa naj kdo reče, da šefi nimajo duše in pravega občutka. Celo rože se jim smilijo, zato tu in tam naročijo plastične, da ne bi revice kdaj trpele žeje zaradi človeške pozabljivosti. Novo v Brežicah KORISTNO — Svoj čas seje ekipa ljudstva iz Brežic peljala na izlpt k stanovskim kolegom v Avstrijo. Slo je za neke vrste poučno potovanje v kraje, kjer lahko vidiš veliko novosti in se lahko naučiš marsičesa koristnega. Nazaj grede je vodja popotnikov bolj za šalo kot zares, vsekakor pa v upanju, da bo od udeležencev slišal kako pohvalno besedo o koristnosti omenjene ekskur-?^1e!.?a?ovor'* strokovne romaije. Vpraša* Jih je, če so kaj »odnesli« iz Avstrije, kot se reče ob takih priložnostih. In je nekdo odgovoril, da so odnesli kar precej. Kave. • P^UpA FRONTA — V občinski hiši imajo omejeno lokalno vojno. Ciril Zupančič in Dušan Blatnik pa še vedno hodita na občino delat. To pomeni, da zadnjega dvoboja na tej fronti še ni bilo. Za sekundanta seje žrtvoval Ciril Ko-lešmk. Sicer pa gre pri stvari v določenem delu za notranjo hišno zadevo. GUM A — Z gumo so težave, to vam lahko potrdi kolikor hočete prič. To pa zato, ker je gume na tem svetu veliko. Po vsem sodeč je je kljub obilici premalo, saj jo nekdo vztrajno trga z zabojnikov za steklo, kijih brežiški Dinos postavlja po vaseh. Za kaj, za božjo voljo, ‘Mavljam potrebujejo to gumo, ki na zabojniku zapira pot v steklasto notranjost, bo verjetno ostala večna skrivnost. • Patriotizem pomeni skrbeti zase s tem, ko skrbimo za svojo deželo. (Coolidge) IZ NKŠIH OBČIN M& IZ NKŠIH OBČIN ll Danes o večanju skladišča Javna razprava ni dala jasnega napotka glede širitve deponije radioaktivnega materiala KRŠKO — Potem ko je slovenski parlament pred časom umaknil, menda zaradi nepopolnih strokovnih podatkov, z dnevnega reda že najavljeno celovito razpravo o krški jedrski elektrarni, je žogico vrnil v Krško. Tako je nuklearka v krški občini zadnje obdobje tema mnogih vladnih, parlamentarnih in zunajskupščin-skih debat. V javni razpravi od 17. oktobra do 26. novembra so prebivalci povedali svoje o osnutku sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega načrta krške občine. To pa pomeni, da so občinski oblasti sporočili svoje mnenje o pričakovani širitvi začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na nuklearkinem dvorišču. Udeleženci javnih razprav so skupaj s člani komisije, ki je razpravo vodila in jo povzela v poročilo, kljub morebitnim drugačnim namenom pustili glavno vprašanje odprto. V isti sapi udeleženci namreč nasprotujejo predčasnemu zapiranju elektrarne, zlasti ne po začasnem scenariju, ter se samo pogojno strinjajo s širitvijo skladišča. Na povečanje bi pristali, ko bo Slovenija že imela trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki pa ga zdaj še ni naredila. Ob takem javnem razpoloženju bodo krški delegati danes odločali, kot najavlja dnevni red za zasedanje vseh treh zborov, ali začasno skladišče radioaktivega materiala nuklearka sme povečati ali ne. d.o.o. OsTREŽNIK IGM STREŠNIK, d.o.o. razpisuje delovno mesto poslovodje (poslovalnica Novo mesto) — za določen cas Pogoji: Končana V. stopnja strokovne izobrazbe trgovska smer — poslovodja gradbenih in tehničnih artiklov. — dve leti delovnih izkušenj — smisel za organizacijo in delo z ljudmi. Preizkusno delo traja 30 dni. prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev morajo Kandidati poslati v 8 dneh po objavi na naslov: IGM Strešnik, ° o.o. Dobruška vas 45, 68275 Škocjan, v kadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objavnega PODJETJE ZA IZDELAVO KOVINSKIH IZDELKOV IN TRGOVINA p.o. GLOBOKO NUDIMO VAM: ~~ vse vrste gradbenega materiala vodovodni, elektro in material za centralno kurjavo ~ stavbno pohištvo __ kmetijske stroje in opremo umetna gnojila in škropiva NOVOST: ~ Diskontna prodaja pijač (mineralna voda, gazirane osve-žilne pijače, pivo in sadni sokovi)! upravljamo pa tudi uvozne in izvozne posle z R Hrvaško. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O PONUDBI! Kaj meni o krški vroči temi Metod Šonc, predsednik krške skupščinske komisije za vodenje omenjene javne razprave in delegat v zboru občin v republiškem parlamentu? Po njegovem se Slovenija doslej ni izrekla glede nadaljnjega delovanja jedrske elektrarne še o ničemer. Za to cincanje so sokrivi strokovnjaki, ki imajo različno mnenje na primer o tem, ali nuklearka obratuje varno glede na seizmološke podatke. Morebitno prenehanje obratovanja NEK ne pomeni konec težav, kajti »mi vemo, da nam bo mrtev objekt več škodil kot koristil«. Zato v zvezi z zapiranjem nuklearne elektrarne do leta 1995 Krško zahteva celovit program, ki bo s tehničnega, ekonomskega, ekološkega, pravnega in socialnega vidika odgovoril na odprta vprašanja. Če to pomeni zahtevo po večjem Krškem političnem pritisku na republišjco vlado, potem se z Metodom Šoncem strinja na primer Silvo Mavsar, član krške komisije za javno razpravo in namestnik predsednika ter član Zelenih. Mavsar misli glede začasnega skladišča NS RAO, da nedavnajavna razprava ni prižgala zelene luči za širitev in daje tako tudi prav, kajti nespametno je v Krškem privoliti v gradnjo takega novega nuklearnega objekta. Ker brez skladišča ni nuklearke, tako mnenje torej pomeni klic k zapiranju elektrarne. Računalnik vstopa malo pozno Ob naložbenih zamislih je krškemu zdravstvenemu domu v preteklosti zman[ka-lo denarja za večje posodobitve — Dobro opremljena ginekološka služba KRŠKO — Zdravstvo kot področje ima novega ministra, hkrati pa tej dejavnosti ostajajo stare težave in potlačeni načrti. Bržčas to v pravem pomenu besede velja za krški zdravstveni dom. Ta ustanova je po besedah direktorja dr. Rudolfa Ladike zadnje obdobje precej očitno stopicala na mestu. »Pred leti je bila predvidena gradnja novega zdravstvenega doma v Krškem. Takrat smo veliko pričakovali od te investicije, kajti naložba bi omogočila domu kakovosten preskok. Pred dobrim letom je investicija šla ad acta,« obžaluje dr. Ladika naugoden razplet. Posledice omenjene odločitve zdrav- SADJARSKI ZBOR KRŠKO — Jutri ob 9. uri bo v dvorani krške občinske skupščine zbor sadjarjev, ki ga pripravlja M-Agrokombi-nat Krško. Med drugim se bodo pogovarjali o prilagajanju sadjarske proizvodnje novim razmeram in o tehnologiji pridelave sadja. Predavanje bodo popestrili s predvajanjem diapozitivov. PLESNI VENČEK KRŠKO — Plesni studio Krško pripravlja za jutri ob 17. uri v športni dvorani na Senovem plesni venček za tečajnike iz senovske in koprivniške osnovne šole. Na prireditvi bodo nastopili plesalci otroške in mladinske plesne skupine Divi, plesalci celoletne plesne šole iz Krškega in pevka Manca Vaš, pripravili pa bodo tudi družabne igre. Plesni studio sicer še vedno vpisuje v plesni vrtec in začetni tečaj družabnih plesov za mladino in odrasle. Informacijo o tem dobijo bodoči plesalci ali njihovi starši na telefonski številki 32-795. stveni dom občuti dosti boleče. Ta zdravstvena hiša je vložila veliko denarja v načrte za gradnjo zdravstvenega doma v Krškem na novi lokaciji, pri tem pa je nekako pustila ob strani sprotno posodabljanje opreme v »starem« ali spričo nevedenega gradbenega neuspeha bolje rečeno sedanjem zdravstvenem domu. Sedanje razmere so zato dosti slabše, kot bi želeli zdravniki in kot bi bilo dobro za njihove paciente. »Problem nam predstavlja zastarela in pomanjkljiva oprema v splošni medicini-urgenci in deloma oprema v otroškem zdravstvu in otroško-mladinskem zobozdravstvu. Tu bi morali narediti dr. Rudolf Ladika PAJEK V BREŽICAH? BREŽICE — Službe, ki urejajo promet v mestu, se ukvarjajo tudi z mislijo, da bi nad nepravilno parkirane avtomobile v prihodnje poslali posebej opremljeno vozilo — pajka, kakršna uporabljajo na primer v Ljubljani. Da bi v resnici uvedli pajka, je manj verjetno, kot pa je to, da bi red na parkiriščih v Brežicah v prihodnje pomagal delati tako imenovani komunalni nadzornik. MESTNA HRANILNICA BREŽICE — V Brežicah naj bi dobili novo banko. To naj bi bila mestna hranilnica, katere ustanovitev je podprl občinski izvršni svet. Raje bi ga vzeli kar za svojega Iz krške občine ob koncu lanskega leta 36 otrok v 30 rejniških družinah — Vselej ni privoljenja za posvojitev — Srečanje rejnikov in rejencev_ KRŠKO — Iz krške občine je bilo decembra lani v rejniških družinah 36 otrok. Krušne starše so našli v 30 rejniških družinah v krški, brežiški in sevniški občini, največ rejniških družin je bilo v brežiški občini. Kot meni Olga Gorenc, direktorica Centra za socialno delo Krško, bi morali, da bi se izognili večnemu rej- Družin, ki bi bile pripravljene začasno ali za stalno vzeti k sebi tuje otroke, je po ugotovitvah krškega Centra za socialno delo trenutno še premalo. Najbrž je v več primerih odločilno, za koliko starega otroka socialni delavci iščejo krušne starše. Rejniške družine raje sprejemajo mlajše kot starejše otroke. V rejo daje socialna služba otroke, katerih starši zaradi različnih razlogov ne morejo skrbeti za svoje potomce. Ko rejniške družine na ta način prevzemo skrb za nekega otroka, bi v veliko primerih otroka, zlasti dojenčka, raje posvojile kot ga vzele v rejo, kije začasna. Posvojitev pa ni možna vselej, saj starši včasih ne dovolijo, da bi njihove otroke nekdo drug prevzel za svoje. Če te privolitve socialni delavec ne doseže, preostane edino rejništvo. Otroci na ta način pogosto postanejo večni rejenci. Temu napol starševstvu socialni delavci sicer ne očitajo ničesar slabega, vendar upajo na kako zakonsko rešitev, po kateri bi ga bilo čim manj. ništvu, postaviti nekako tako pravilo: če po določenem času biološki starši ne morejo doma urediti razmer za nemoten otrokov razvoj — ravno družinske krize so namreč pogosto razlog za oddajo otroka v rejo — naj njihovega otroka kdo posvoji, če bi to ŠPORTNO SREDIŠČE BREŽICE — V Brežicah so sicer že stekli pogovori o gradnji mestnega športno rekreacijskega središča, saj je občinska vlada nedavno obširno razpravljala o programskih zasnovah za ta center. Do dejanskega začetka gradnje imajo Brežice, po nesporazumih, sodeč še zelo dolgo pot. Preden bodo zasadili lopate, se bodo verjetno še pogovarjali, če naj bo v mestu na sedaj predvideni lokaciji športno rekreacijskega objekta prostor predvsem za atlete, ali predvsem za nogometaše ali pa naj tam najdejo vadišče in tekmovališče tako prvi kot drugi. rad storil. Res pa je, priznava Goren-čeva, da se večina otrok-rejencev želi • Rejniki in rejenci, ki so to postali po posredovanju krškega socialnega dela, in socialni delavci se bodo 1. februarja dobili na priložnostnem srečanju. Tu bo program posebej za rejnike in posebej za rejence. S prvimi se bodo pogovarjali strokovnjaki iz ljubljanskega Centra za otroke mladostnike in starše ter iz krškega Centra. Od tu bo socialna delavka Burga Kržan. Za rejence bodo pripravili priložnostni zaposlitveni program srednješolci pod vodstvom psihologinje Gordane Rostohar. Če želijo s tem srečanjem socialni delavci informirati rejnike o uspešnem rejništvu, bi s siceršnjim obveščanjem Center za socialno delo rad povabil k sodelovanju nove rejniške družine. »Starši, ki želijo take otroke in ki mislijo, da bi zmogli skrb, naj se oglasijo v krškem Centru za socialno delo. Ne nazadnje je rejništvo zakonsko opredeljeno kot poklic,« pravi direktorica Gorenčeva. kdaj pozneje za stalno vrniti v rojstvo okolje. L. M. BREŽICE — Na razpis za letošnja javna dela seje v brežiški občini prijavilo pet podjetij in ustanov. Sekretariat za gospodarski razvoj je na tej podlagi napovedal pet delovnih programov. Po tako narejenem načrtu bi tolarjev in s čiščenjem zaposlil 10 ne- Gozdno gospodarstvo Brežice s približno 3,5 milijoni SLT in 35 delavci in nekaj strokovnimi nadzorniki v kakih dveh mesecih opravilo gozdnogojitvena dela v gozdnem predelu Dobrava. Omenjena ekipa ljudi bo dopolnilno sadila hrast v obstoječih nasadih, zaradi česar bo ponekod prisiljena posekati grmovje, ter ogradila nasade. Ker je Komunalno in obrtno podjetje Brežice v lanskem čiščenj u okolja pospravilo s črnih smetišč »samo« kakih 1.580 kub. metrov nesnage, s tem ko je od 3.000 tedaj obstoječih divjih deponij zravnala in prekrila z zemljo samo 53 večjih primerkov, bo letos nadaljevalo začeto delo. Kopov načrt javnih del bo veljal 2 milijona kvalificiranih delavcev, ki se bodo ukvarjali z omenjenim projektom pol leta. Cestno podjetje Novo mesto bo v javnih delih povabilo za 8 mesecev k sodelovanju 14 delavcev. Obsekavali bodo grmovje ob cestah, nasipavali vozišča, čistili jarke in izvajali druga podobna vzdrževalna dela. Denarja, potrebnega za izvedbo načrta, bo moralo biti po zdajšnjih cenah delovne sile in materiala za 1,9 milijona tolarjev. Na seznamu javnih del imajo Bre-žičani tudi nekaj drugačnih zadev. Mednje sodita pomoč starejšim na domu in analiza življenja starejše populacije v brežiški občini. V denarju predstavlja prva 124 in druga 97,6 ti- kakovosten preskok, da bi sedanjo »odpisano« opremo nadomestili s sodobno,« pravi dr. Ladika. Potemtakem je še dobro, daje zdravstvenemu domu v preteklih letih uspelo opremiti laboratorij in zobni laboratorij ter nekaj ordinacij v zobozdravstvu ter ginekološko ambulanto. Slednja je z ultrazvokom in drugim med bolje oskrbljenimi. »Velika pridobitev bo ultrazvočna sonda za diagnostiko ženskega genitalnega karcinoma. Želimo jo nabaviti in zdaj začenjamo akcijo zbiranja sredstev,« napoveduje dr. Rudolf Ladika. Neugodne okoliščine, v katerih tiči in se razvija krška ponudba zdravstvenih storitev, morda dokazuje napoved, da zdravstveni dom uvaja računalniško vodenje in obdelavo podatkov, kajti v obilici denaija bi ustanova elektroniko na ta način gotovo zaposlila že prej. Hišni računalniški sistem bo veljal poltretji milijon SLT. Trenutno se obeta nekaj denarja in verjetno bodo kmalu kupili prvih 6 ali 7 terminalov. Računalnike in drugo bi si zdravstveni dom lažje nabavil, če bi imel manj odprtih računov svojih dolžnikov. Slednjih je dosti, vrsto primerov bo verjetno zapadlo v t. i. delitveno bilanco v pogajanjih o premoženju med Slovenijo in bivšo JLA. L. M. PRVO MESTO V ODBOJKI 14. januarja smo v osnovni šoli Brežice igrali odbojko na občinskem prvenstvu. Tekme so bile zelo dramatične. Naša ekipa iz Globokega je zasedla prvo mesto ter za nagrado dobila odbojkarsko žogo, ki nas bo spominjala na dosežen rezultat. Takšnih srečanj in uspehov si še želimo. DEJAN SLAK 8. r., OŠ Globoko IŠČEJO BOLJŠEGA GOSPODARJA BIZELJSKO, ARTIČE — V stari bizeljski osnovni šoli naj bi eno od učilnic dali v najem trgovcu, ki bo tam odprl prodajalno s čevlji. V Artičah pa naj bi dali v zakup nekaj čez 20 arov veliko zemljišče pri osnovni šoli, kjer je včasih rasel sadovnjak. Na tej površini, ki naj bi imela novega lastnika začasno, za 15 let, bodo spet zasadili sadje. SREČANJE V BREŽICAH BREŽICE — Brežiški aktiv kmečkih žena je pripravil v soboto drugi del srečanja članov in njihovih gostov. Poleg uradnih predstavnikov brežiškega občinskega vodstva so povabili na kultur-no-zabavno srečanje tudi nekatere republiške funkcionarje iz ustanov, ki skrbe za področje kmetijstva. KAKO S SMETMI? BREŽICE — V Brežiški občini se še niso dokončno dogovorili, kako in po kolikšni ceni jim bo komunalno podjetje odvažalo odpadke. Komunalci imajo drugačno mnenje o načinu zaračunavanja smetarine, kot se zdi sprejemljiva tistim, ki bi storitev plačevali. Narava in sociala v javnih delih Pet predlogov o tem, kaj naj bi letos delali v brežiški občini — Pogozdovanje, pometanje smeti, popravilo cest in pozornost starejšim ljudem_ soč tolarjev; s prvo bo zavzeto 5 in z drugo 4 delavci. Za razliko od prej naštetih bodo ti javni deli opravili srednje- in višješolsko izobraženi ljudje. K javnim delom seje priglasilo tudi »Vino Bizeljsko-Brežice«, vendar • Brežiški izvršni svet je podprl tako zastavljeno zaposlitev z javnimi deli. Toda na nedavni seji seje vlada ogrela tudi za večjo brežiško navzočnost v projektu 1.000 novih delovnih mest. Izvršni svet je k temu vodilo spoznanje, da je zaposlovanje s t.i. javnimi deli za občino dražje kot zagotavljanje dela v okviru tisoč novih delovnih mest. je samo dalo na voljo odvečne delavce, ne pa tudi svojega oprijemljivega zaposlitvenega načrta. l M. O LASTNINI DVE KOMISIJI BREŽICE — Izvršni svet brežiške občinske skupščine je imenoval komisiji za denacionalizacijo, od katerih bo ena obravnavala vloge v zvezi z vračanjem kmetijskih zemljišč, druga pa se bo uk-vaijala z lastništvom nekoč odvzetih stavb. V komisiji za zemljišča so Božena Vučajnk kot predsednica ter Janez Trebušak, Marija Sušnik, Branka Malingar in Albina Krulc. Drugo komisijo sestavljajo Drago Malneršič, ki je predsednik, Miran Gorišek, Iztok Ilc, Franc Jankovič in Irena Za-gmajster. Pri sekretaritu za ureje-nje prostora in varstvo okolja v Brežicah so do 3. januarja prejeli 133 vlog v zvezi z denacionalizacijo. Od teh je približno 80 zahtevkov za vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, v 52 primerih gre za zahtevano vračilo stanovanjskih hiš in stanovanj in v enem za vračilo zasebnega jtodjetja. TELEVIZIJSKI SPORED iV.\ J: ČETRTEK, 23.1. SLOVENIJA 1 8.05 11.10 in 13.15 — 1.00 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 PROGRAM ZA OTROKE 9.45 ŠOLSKA TV, ponovitev 9.45 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: OKO 10.10 OD NEVVTONOVE DO EINSTEINOVE MEHANIKE, 8/8 10.40 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 36. lekcija 11.00 VIDEO STRANI 13.30 DNEVNIK 1 13.40 NAPOVEDNIK 14.10 VIDEO STRANI 14.20 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.20 EP VIDEOSTRANI 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 POROČILA 16.35 SLOVENSKA KRONIKA 16.45 PROGRAM ZA OTROKE SUPER BABICA, angl. naniz., 2/13 ŽIVŽAV 18.05 ŽE VESTE?, svetovalno izobraževalna oddaja 18.40 RISANKA 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 ŽARIŠČE 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19 57 ŠPORT 20.05 RAZREDNIK, amer. naniz., 9/22 20.35 BOBENČEK 21.35 TEDNIK 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.05 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA PRAVICA IZ TEME, amer.-katalonska naniz., 19/22 NE ZA PENI VEČ, NE ZA PENI MANJ, angl. nadalj., 3/4 0.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.45 Video strani — 15.55 Sova (ponovitev) — 17.40 Euroritem (30. oddaja) — 18.00 Regionalni programi - Koper — 19.00 Video lestvica 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RAI 20.05 Pot na Kitajsko (2. oddaja) — 20.50 Umetniški večer - 20.50 Portret slovenskega glasbenika: Samo Hubad; 21.40 P. I. Čajkovski: Simfonija št. 6 - 22.25 EP v umetnostnem drsanju (posnetek) — 23.25 Yutel HTV l 8.25 Pregled sporeda — 8.30 Poročila — 8.35 TV koledar — 9.00 Tuja dok. oddaja — 10.00 Poročila — 10.05 TV šola — 11.05 Spored za otroke — 12.00 Poročila — 12.05 Imenitna hi- ša (amer. naniz., 2/8) — 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški — 14.00 Poročila — 14.10 Dr. Živago (amer. film) 16.00 Poročila 16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih studiov — 17.00 Izredni spored — 18.00 Poročila — 18.30 Santa Barbara (amer. naniz. 5/50) — 19.30 Dnevnik I — 20.05 Kviz. — 20.55 Spekter — 22.00 Dnevnik 2 — 22.25 Resna glasba — 22.50 Poročila v angleščini — 22.55 Poročila v nemščini — 23.00 TV poudarki — 0.00 Poročila PETEK, 24.1. SLOVENIJA 1 8.05 — 10.10 in 13.15 — 1.05 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 PROGRAM ZA OTROKE 8.30 LEGENDE SVETA, 3/10 8.55 PRAVLJICE IZ LUTKARJEVE- C.A V07IČKA 9.20 PRIDI MOJ MILI ARIEL, 3. del 9.40 EURORITEM, ponovitev 28. oddaje 10.00 VIDEO STRANI 13.30 DNEVNIK 1 13.40 NAPOVEDNIK 14.35 VIDEO STRANI 14.45 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 POROČILA 16.35 SLOVENSKA KRONIKA 16.45 PROGRAM ZA OTROKE TOK TOK, kontaktna oddaja 18.40 RISANKA 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 FORUM 19.15 NOVOSTI ZALOŽB 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 KARKOLI DRUGEGA BI BILO POHLEPNO, angl. nadalj., 2/6 21.00 EX LIBRIS: ČLOVEK IN PES 21.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.15 NAPOVEDNIK 22.20 SOVA: PRI HUXTABLOVIH, 26. epizoda amer. naniz. PRAVICA IZ TEME, amer.-katalonska naniz., 20/22 ODDALJENI GLASOVI, angl. film 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.20 Video strani — 14.30 Tenis: Australia open (polfinale ženske) — 16.00 Sova (ponovitev) — 17.40 Euroritem (ponovitev 30. oddaje) — 18.00 Regionalni programi - Maribor — 19.00 Klasika — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.05 Alternativni program: Studio City — 21.35 Večerni gost: dr. France Susman — 22.20 EP v umetnostnem drsanju (posnetek) — 23.20 Yutel HTV t 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila — 8.35 TV koledar 9.00 Tuja dok. oddaja (ponovitev) — 10.00 Poročila — 10.05 TV Šola — 11.05 Spored za otroke — 11.35 Taksi (amer. humor, naniz.) — 12.00 Poročila — 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 14.00 Poročila 14.10 Špregledali ste, poglejte — 15.30 Narodna glasba — 16.00 Poročila — 16.30 Alpe-Jadran — 18.00 Poročila — 18.30 Santa Barbara (amer. nadalj., 6/50) — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 V velikem planu — 22.25 Dnevnik 2 — 22.50 Poročila v angleščini — 22.55 Poročila v nemščini — 0.00 Poročila SOBOTA, 25.1. SLOVENIJA 1 7.35 — 2.00 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 IZBOR 8.00 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 35. lekcija 8.20 RADOVEDNI TAČEK 8.40 ZLATI PRAH 8.45 ALF 9.10 KLUB KLOBUK 11.00 BOBENČEK 12.05 TEDNIK 13.00 DNEVNIK I 13.10 NAPOVEDNIK 13.15 VEČERNI GOST: DR. FR ANCE SUSMAN, ponovitev 14.00 VIDEO STRANI 14.30 TOK TOK, ponovitev 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 POROČILA 16.35 PIKA GRE V HOLLYWOOD, avstral-ski film 17.55 POT NA KITAJSKO, ponovitev 2. oddaje 18.40 RISANKA 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 UTRIP 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 KOMU GORI POD NOGAMI? 21.10 HLAPČIČ, avstral. nadalj., 4/4 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 NAPOVEDNIK 22.35 SOVA: MURPHY BROWN, 8. epizoda amer. naniz. PRAVICA IZ TEME, amer.-katalonska naniz., 21/22 MODRI DE VILLE, amer. film LJUDJE POČNEJO VSE MOGOČE, amer. varietejski program 1.50 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 8.00 Video strani — 8.10 Tenis (finale ženske) 10.10 Sova (ponovitev) — 11.25 Smučarski poleti (prenos) - 14.30 Svet. pokal v alpskem smučanju: smuk (m) — 15.30 EP v umetnostnem drsanju 17.45 Svetovalna oddaja 18.00 Angleščina v poslovnih stikih 18.15Garfield in prijatelji 18.45 Videomeh 19.15 Jazz in blues — 19.25 Napovednik 19.30 Dnevnik BG — 20.05 Filmske uspešnice: Vrnitev Franka Cannona (amer. film) — 21.40 Alternativni program: Tračarije v živo — 23.10 Tenis (polfinale moški) — 0.40 Yutel NEDELJA, 26.1. SLOVENIJA 1 8.15 — 15.10 in 15.10 — 2.20 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV SUPER BABICA, angl. naniz., 2/13 10.00 ZVOKI TAMBURIC, 2. oddaja 10.30 ONA + ON, ponovitev 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VIDEOMEH, ponovitev 13.00 DNEVNIK I 13.10 STRAŠILO, amer. film 15.00 VIDEOSTRANI 15.25 NAPOVEDNIK 15.30 EDUARD IN NJEGOVE HČERE, franc, nadalj., 2/6 16.20 EP VIDEOSTRANI 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 POROČILA 16.35 TEPČEK, franc, film 18.25 RISANKA 18.35 TV MERNIK 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 ZRCALO TEDNA 19.15 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZDRAVO 21.10 PODARIM — DOBIM 21.30 DRŽAVNO NADZORSTVO, poljud-noznan. serija, 3/6 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 NAPOVEDNIK 22.50 SOVA: KO SE VNAME STAR PANJ, angl. humor, naniz., 2/13 PRAVICA IZ TEME, amer.-katalonska naniz., 22/22 0.10 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 Opomba: Wengen: slalom (m), 1. tek 9.55, 2. tek 12.55; Oberstdorf: smučarski poleti, 11.25 in 13.30 9.45 Video strani — 14.30 Športno popoldne — 17.00 EP v umetnostnem drsanju (posnetek) — 18.05 Sova (ponovitev) — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik HTV — 20.05 Svet narave (angl. poljudnoznan. serija) — 20.55 Sarajevske zgodbe (nanizanka TV S A, 4/4) — 21.40 D. Jančar: Nenavadni dogodki v Kotu ali morebitna vrnitev in ponovno izginotje Jožeta Dremla (izvirna TV igra) — 22.50 Yutel PONEDELJEK, 27.1. SLOVENIJA 1 8.35 - 13.30 in 13.15 — 0.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 12.30 TRGOVINA Z MAMILI, amer. nadalj., 6/6 13.20 VIDEO STRANI 13.30 DNEVNIK 1 13.40 NAPOVEDNIK 16.00 PODARIM - DOBIM, ponovitev 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 POROČILA 1 16.35 SLOVENSKA KRONIKA 16.45 PROGRAM ZA OTROKE 17.25 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.00 BOJ ZA OBSTANEK 18.40 RISANKA 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 ŽARIŠČE 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 DA, PREDSEDNIK, angl. naniz., 7/9 20.40 DOSJE 21.25 POŠTAR, drama TV Skopje 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: MONSIGNOR QUICXOTE, angl. nadalj., 1/2 ZVEZDNE STEZE, 4. epizoda amer. naniz. 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.40 Video strani — 16.50 Sova (ponovitev) — 18.10 Euroritem 18.30 Športni dogodek (ponovitev)— 19.00 Videošpon 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik KP — 20.05 Zelena ura — 21.05 Videogodba — 21.35 Alpe Jadran — 22.05 Sedma steza — 22.25 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Trema — 0.10 Yutel TOREK, 28.1. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.30 in 13.15 — 0.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 12.30 EURORITEM, ponovitev 12.50 SEDMA STEZA, ponovitev 13.10 SVETOVALNA ODDAJA, ponovitev 13.30 DNEVNIK I 13.40 NAPOVEDNIK 13.45 ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev 14.05 TREMA, ponovitev amer. filma 15.50 ALPE JADRAN, ponovitev 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 POROČILA 16.35 SLOVENSKA KRONIKA 16.45 PROGRAM ZA OTROKE 18.05 SVET POROČA 18.40 RISANKA 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 ŽARIŠČE 19.30 DNEVNIK 2, VREME ŠPORT 20.05 LOUISIANA, amer. nadalj., 4/6 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 OSMI DAN 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 POSLOVNA BORZA 22.40 SVET FOTOGRAFIJE, dok oddaja, 1/2 23.10 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: V OBMOČJU SOMRAKA, 18. epizoda amer. naniz. MONSIGNOR QUIXOTE, zadnji del angl. nadalj. 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.10 Video strani — 16.20 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi - Koper — 19.00 Orion — 19.25 Napovednik 19.30 Dnevnik J SA — 20.05 Dokumentarna oddaja — 20.55 j Omizje — 22.25 Alternativni program: Talk show — 23.25 Yutel SREDA, 29.1. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.45 in 14.05 — 1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 12.30 LOUISIANA, amer. nadalj., 4/6 13.20 VIDEOSTRANI 13.30 DNEVNIK I 13.40 NAPOVEDNIK 14.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, ponovitev 15.30 SVET NARAVE, angl. serija 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 POROČILA 16.40 SLOVENSKA KRONIKA 16.50 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK 18.40 RISANKA 18.50 NAPOVEDNIK 19.00 ŽARIŠČE 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FILM TEDNA PADLO Z NEBA, špansko-peruanski film 22.05 EP VIDEO STRANI 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 NAPOVEDNIK 22.40 SOVA: ALF, amer. naniz. TRENERKA MOŠKE EKIPE, angl. nadalj., 1/6 GLASBA SKOZI ČAS, 15/16 1.00 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 Opomba: V športni sredi: košarka Panionis: Smelt Olimpija 15.25 Video strani — 15.35 Osmi dan (ponovitev) — 16.25 Sova (ponovitev) — 17.40 Euroritem (ponovitev 29. oddaje) 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho •— 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ORF — 20.00 Športna sreda — 22.00 Komorna glasba skozi stoletja: Zreli barok in rokoko (ponovitev 3. oddaje) — 22.30 Yutel Črne sečnje — zločini v gozdu Tisti, ki so zrušili gozdarsko službo kot instrument ohranjanja gozdov, se s tem celo ponašajo NOVO MESTO — V letu seje obseg črnih sečenj na območju, ki ga pokriva novomeški medobčinski gozdarski inšpektor in ki se ujema z območjem Gozdnega gospodarstva Novo mesto, se pravi v štirih občinah dolenjske regije, strahotno povečal. Gozdarska operati-va je na tem območju zabeležila za več kot 15.000 kubikov nedovoljenih sečenj. Seveda pa to ni vse in je dejanski obseg črnih sečenj še večji. Zgodilo seje celo, da revirni gozdar ni mogel ugotoviti, koliko lesa je lastnik gozdne parcele na črno posekal, ker so mu taki «čmosekači« z grožnjami to preprečili. Nasploh gre ta grozljivi porast črnih sečenj v korak s prizadevanji prvakov kmečke stranke, da bi zakon o gozdovih prikrojili po svoji meri, ko ne bi stroka imela tako rekoč nobene besede več, ko ne bi bilo več »boljševističnega« odkazila, ampak bi o vsem odločal le lastnik gozda sam, ki naj bi po kričavem zagotavljanju vrha kmečke stranke pač najbolje in najbolj smotrno gospodaril z gozdom. Kakšno je to smotrno, pametno, trezno in koristno gospodaijenje z gozdom, pa se je lepo pokazalo v tem času, ko so ti novi kmečki politični gozdaiji dosegli to, da lastniki gozdov ne spoštujejo starega zakona o gozdovih, novi pa še ni sprejet. Gotovo so med lastnikigozdov skrbni in umni gospodarji. Zal pa gozd ni razdeljen samo med take. Še več: lastniki večine slovenskih gozdov niso iz vrst skrbnih kmečkih gospodarjev, ampak je zaradi razdrobljenosti kmečke posesti sploh tudi gozd razdrobljen na številne lastnike; med njimi je veliko nekmetov, med kmeti lastniki gozdov pa je žal veliko takih, ki so komaj čakali, da ni treba več lesa za posek »štempljati« in da lahko delajo po svoje. Kaj gozdu pomaga, če trezni, pametni, skrbni gospodarji res dobro gospodarijo, ko pa so v veliki večini lastniki, ki še zdaleč nimajo takega odnosa do gozda. Taki so svobodno Slovenijo pozdravili tako, da so takoj na golo posekali nekaj sto kubikov lesa, ki ga potem neznani preprodajalci »šibajo nekam v Italijo«. In prav takim je zameta vanje stroke kmečkih prvakov dalo krila. Danes človek ne more v gozd, ne da bi od vseh strani slišal zoprnega brenčanja črnih motornih žag in grozljivega hrušča padanja podrtih dreves. In vsepovsod zaplate do golega podrtega ali do nespoznavnosti opustošenega gozda, od nebrzdane vlake lesa razrite gozdne poti in ko-šenice. Ta objest, spodbujevana in opravičevana, ne pozna ne meje ne mere. Gozd postane nenadoma samo les, ki ga lastniki na najhitrejši in najučinkovitejši način spreminjajo v avtomobile in druge potrošne dobrine. Seveda so taki tudi najbolj zanesljivi volilci. Ampak samo taki, hvala bogu. Nemočna stroka opozaija, da črne in s tem nestrokovne sečnje povzročajo velikansko škodo gozdovom, kmečka politika pa vpije, naj to dokažejo. To je tako, kot bi množični morilec zahteval znanstven dokaz za škodljivost svojega početja, in dokler ga ne bo dobil, ima še naprej pravico nekaznovano moriti. V razvitem svetu, kjer stari zakoni veljajo, dokler ne sprejmejo novih, že dolgo vedo, da je ekonomska funkcija gozda šele na drugem ali celo na tretjem mestu, na prvem pa je njegova splošna naravovarstvena funkcija. Tako seveda gozd postane družbeno in še širše, planetarno pomemben in izgubi zgolj ozko lastniško, »leseno« vrednost. Zato je v prvi vrsti stvar družbe, kaj in kako bo z gozdovi, ne pa samo stvar njihovih lastnikov. Seveda lastniku gozda ne sme in ne more nihče predpisati, komu in po koliko bo prodal les, to je povsem njegova stvar. Koliko, kje in kdaj ga bo posekal, to je pa že stvar družbenega interesa oz. varovanja, ki za to poveri stroko. Pri nas pa hočejo apostoli grobega in neomejenega lastništva vse funkcije gozda na milost in nemilost izročiti samo (ne)1 osveščenim lastnikom. In v imenu tega so začeli kampanjo proti »boljševističnim« gozdarjem, ki še vedno traja. Prav slovensko gozdarstvo pa seje ves čas vedlo naravovarstveno. Seveda ne moremo trditi, da gozdaiji niso delali napak, da ni bilo v gozdarski politiki krivic. Vendar bi . se vsak pameten narod vprašal, kaj je bilo dobrega, in bi to nadaljeval, kar je bilo pri gozdarskem delu sla- • MNENJE PREDSEDNIKA OMANA — Mi vemo, kaj dela »stroka«. Če bi vprašali kmete, bi vam povedali, kaj je »stroka« po- čela v državnih gozdovih. S »stroko« se ne strinjam, ker vem, da želi obdržati utečeni sistem, ki zahteva določeno število delovnih mest (sedaj bi to bilo okrog 900). Ta želi obdržati nekakšno oblast, jaz pa trdim, da bodo lastniki gozdov vsaj v 90 odstotkih gospodarili bolj vestno kot državni uradniki, čeprav imajo slednji strokovno znanje, lastnik pa ne. Lastnik ni tako nepismen, kot bi nekateri radi prikazali. Poleg tega bo večina lastnikov želela sodelovanje stroke, tudi če ne bo obvezno. To vem iz svojih izkušenj. Čeprav sem izkušen, si želim sodelovanje gozdaijev, sem pa proti temu, da je on gospodar v mojem gozdu. Pač pa država lahko lastniku postavi normative gospodaijenja. Če lastnik lahko zadosti zakonu s svojim znanjem, je to njegova stvar, če ne, pa bo za sodelovanje prosil strokovnjaka. * V (Iz sobotnega intervjuja s predsednikom SKZ — LS Ivanom Omanom v Slovencu) bega, bi pa popravili, spremenili ali opustili. Pri nas pa: vse, kar je bilo do sedaj, ni nič vredno. Domišljavost, aroganca in primitivizem. Slovenija ni dobila niti tolaija V razvitem in prosvetljenem svetu se zavedajo, daje naj večja vrednost gozdov v ekološki, ne pa gospodarski funkciji, in temu primerno tudi ravnajo. V Švici, ki ima približno toliko gozdov kot Slovenija, za ekološko funkcijo gozdov namenjajo velikanske denarje, medtem ko je gospodarska vrednost gozdov zanje pravzaprav zanemar- ljiva. Ekologija potrebuje državo za organizirano in uspešno zaščito, pri nas pa so kmečki oblastniki zrušili gozdarsko službo kot instrument ohranjanja gozdov in se s tem še ponašajo. Ti so največji škodljivci slovenskih gozdov! Ti, ki so že sicer nemarnim lastnikom in slabim gospodaijem dopovedali, da »boljševističnih« zakonov ni treba spoštovati, sami pa so začeli na veliko sekati brez odkazila, češ saj smo v svobodni Sloveniji. In tako smo priče žalostnega paradoksa: hoteli smo pluralno družbo, pravno državo, svobodno in samostojno Slovenijo, s tem pa smo dobili polno črnih sečenj in pustošenje gozdov. Od vsega tega pa še nova slovenska država nima nič (razen velike škode), saj v lanskem letu ni v republiški proračun kanil niti tolar davka od prometa z lesom. Ta denar se porazgubi po žepih preprodajalcev. Pri vsem tem pa strokovnjaki opozaijajo, da pravzaprav ni najbolj problematična količina brez odkazila posekanega lesa. Morda je v dolenjski regiji tega celo manj, kot bi ga lahko posekali po gozdnogospodarskem načrtu. Zaskrbljujoč in za gozd škodljiv je način teh črnih sečenj. Sekajo v glavnem nezrele sestoje ali najlepša drevesa v sestojih, tako imenovane nosilce sestojev, vse to pa vodi v pustošenje že tako slabih kmečkih gozdov. Inž. Kruljac: »To je zame gozdni zločin.« Značilen je primer nedovoljene sečnje, ki ga je medobčinski gozdarski inšpektor inž. Jože Kruljac obravnaval pred kratkim. Roman Tomšič iz Črmošnjic pri Stopičah je v svojem gozdu v Suhi krajini v k. o. Stavča vas oktobra lani posekal 301 kubik bukovine brez odkazila. Čeprav ne gre za golosek, je po mnenju inšpektorja Kruljca to tipičen primer pustošenja gozda, saj je posekal nezrel sestoj v fazi največjega vrednostnega priraščanja, poleg tega pa je s to in tako sečnjo povzročil tudi labilnost sestoja, saj je sekal le ob vlaki, kjer mu je bilo pač najbolj pri roki. Devastacija oz. pu- stošenje gozda pa je kaznivo dejanje, zato je inšpektor poslal ovadbo javnemu tožilcu. Ko je šel inšpektor Kruljac na ogled te črne sečnje, je spotoma zalotil še dva, ki sta sekala brez odkazila. Ko ju je vprašal, zakaj to počneta, sta se smejala. »Še posebej me je prizadel pogled na lepo pobočje, kjer je bil čudovit bukov sestoj v fazi drogovnjaka. Krasna zasnova za čudovit bukov sestoj — za na razstavo! S pravilnim redčenjem bi lastnik lahko dobil ven več drv, kot jih je sedaj, ko je del sestoja na golo posekal,« je zgrožen pripovedoval inšpektor. Lastnik je sekal samo ob cesti, toliko da mu mlada bukovina ni sama padala na traktorsko prikolico. In da je stvar še hujša: sekal je upokojeni sekač pri gozdni. Ko gaje inšpektor vprašal, če mu je kdaj revirni gozdar odka-zal kaj takega za posek, mu je sicer odgovoril, da ne, ampak v svojem pa seka, ker potrebujejo denar in bodo prodali drva. »To je zamfc pravi gozdni zločin!« pravi Kruljac. Gozdni zločin se je zgodil tudi lani, ko je Rajko Bevc iz Zagorja v sevniški občini kupil 2,3 ha gozda pri Nemški vasi v trebanjski občini in potem v dobro organizirani akciji v nekaj dneh posekal vse, kar je bilo kaj vrednega, skupaj več kot 400 kubikov, seveda brez odkazila, o čemer smo v našem listu pisali lani junija. Bevc je že pred kakšnimi 12 leti naredil podobno z gozdom, ki gaje kupil blizu Dolenjskih Toplic. 14. januarja, ko je bila napovedana razprava o tem na sodišču v Trebnjem, Bevc na razpravo sploh ni prišel. Ker novi zakon o gozdovih še ni sprejet, v pravni državi velja sedanji, »boljševistični«, pa čeprav Oman in njegovi še tako vpijejo proti njemu. In zato inšpektoiji črne sečnje prijavljajo sodniku za prekrške oz. javnemu tožilcu, če gre za kaznivo dejanje, kar pustošenje gozda je. ANDREJ BARTELJ Šeherezada na krškem odru S tem delom Iva Svetine bo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane jutri gostovalo v Krškem KRŠKO — Jutri, v petek, 24. januarja, bo tu gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z znamenitim gledališkim delom pesnika in dramatika Iva Svetine, z opero Šeherezada, ki jo je režiral Tomaž Pandur, eden najprodornejših slovenskih režiserjev mlajšega rodu. Predstava, ki pomeni vrh kulturno-umetniškega dogajanja to sezono v Kulturnem domu Krško, se bo začela ob 19. uri v veliki dvorani te ustanove. Zanjo je v Krškem že dalj časa veliko zanimanje in seje prodaja vstopnic začela že minuli ponedeljek. Tudi abonente so pozvali, naj abonmajske vstopnice dvignejo po možnosti pred petkom. Šeherezada je reprezentančna slovenska gledališka stvaritev. Na drugem svetovnem festivalu v Ciudad de Mexicu avgusta 1990 je bila ta predstava Slovenskega mladinskega gledališča proglašena za najboljšo, prejela pa je še dve nagradi: nagrado občinstva, Ljupčo Konstantinov pa je bil nagrajen za najboljšo glasbo. Mehiško časopisje je bilo polno laskavih priznanj kritike. Takole je zapisal eden od kritikov: »Izhajajoč iz Tisoč in ene noči, je Ivo Švetina ustvaril alegorijo o srečanju in oddaljenosti dveh velikih kultur našega planeta, vzhodne in zahodne. Temelji na '8rjv nasprotij: avtor pripoveduje pravljično, domiselno, poetično, magično zgodbo, ki jo je Tomaž Pandur realiziral z brezmejnostjo užitkov, telesnega sijaja, prostorske gibčnosti, likovnih presenečenj, z rabo stvari, barv in tekstur, ki nas dobesedno zaslepijo.« Neki drugi kritik pa je svoje razglabljanje končal: »Več kot dramski tekst — Svetinovo delo je epska pesem s konca tega tisočletja.« j 2. Zakaj rušiti, kar je dobro Dramski umetniki nezadovoljni s kulturno _________politiko_________ LJUBLJANA — Združenje dramskih umetnikov Slovenije, kije pridruženi član mednarodne gledališke organizacije FIA, je imelo v nedeljo, 19. januarja, v Ljubljani občni zbor, na katerem so za novega predsednika izvolili Pavleta Ravnohriba, igralca Slovenskega mladinskega gledališča. Udeleženci občnega zbora so ugotovili, da so se tudi nad slovenska gledališča zgrnili črni oblaki in da bi se kulturna politika morala zavedati, da s tem, ko zahteva spremembe slovenske gledališke ustvarjalnosti, pravzaprav ruši eno redkih dejavnosti pri nas, ki ji priznava kvaliteto tudi svet. Dramski umetniki so poudarili, da kultura ne le je, ampak tudi mora biti samozavest, zavest in vest slovenskega naroda. letnici tega mesta, še posebej pa ga je zanimala arheološka preteklost Laškega. V petek, 17. januarja, je Tone Knez v Laškem tudi predaval, in sicer je go voril o naj starejši zgodo vini Laškega. Njegovo predavanjeje bilo prvo iz ciklča predavanj Zgodovina Laškega, ki ga je organizirala tamkajšnja Občinska matična knjižnica. Sledila bodo še štiri predavanja: Tomo Korošec bo govoril o izvoru in pomenu krajevnih imen Laškega in okolice, Miloš Rybar bo predstavil zgodovino Laškega do 17. stoletja, zatem pa še novejšo zgodovino tega mesta, medtem ko bo Jure Krašovec govoril o ljudskih običajih na območju Laškega. V Laškem so torej lepo poskrbeli za seznanjanje prebivalcev z zgodovino njihovega mesta in vsem drugim, kar sodi zraven, in temu ozaveščanju svojih sorojakov, ne nazadnje tudi širjenju njihovega kulturnega obzorja, se je Tone Knez rad pridružil Prav gotovo ne bi zavrnil prošnje, naj podobno kot o Laškem spregovori tudi o Novem mestu, kjer živi in dela. Če bi ga, seveda, povabili. Žal se v Novem mestu nihče ne spomni, da bi organiziral kaj takega. I. Z. Laško mu je prisluhnilo Arheolog Tone Knez iz Novega mesta predaval v Laškem, svojem rojstnem kraju, o njegovi davnini Arheolog Tone Knez že štiriintrideseto leto vodi arheološki oddelek dolenjskega muzeja v Novem mestu ln vseskozi načrtno proučuje arheološko preteklost tega dolenjskega mesta ob Krki Vodilje številna izkopavanja, med njimi izkopavanja hal-statskodobnih gomil in keltskih gro-oov v Kandiji, keltsko-rimskega grobišča na Beletovem vrtu, grobišča staroselcev na Marofu in drugod na t °bmočju Novega mesta. Bogate naj-' dbe šo bile večkrat prikazane na razstavah, kijih je Knez pripravil v domačem muzeju in drugod, poleg tega Pa je ta prizadevni raziskovalec hal-statskega obdobja ter keltske in rimske provincialne kulture v Sloveniji poskrbel, da se je o tem bralo v dnevnem in strokovnem časopisju. Sam je napisal zelo veliko razprav in člankov ter izdal več samostojnih knjižnih del. 5 vsem tem si je pridobil velik ugled a°ma in v svetu, saj je med drugim že pred leti postal dopisni član Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Bibliografija objav arheologa Toneta Kneza obsega nad 200 enot, med objavami pa so tudi prispevki, ki se nanašajo na najstarejšo zgodovino Laškega, Knezovega rojstnega kraja. .f?je Pisal o Laškem ob najrazličnejših priložnostih, tako ob 750- Kako igrati, J>e deklamirati Dobra udeležba na se-minarju o renesančnem ________gledališču_________ LJUBLJANA — Kar 44 slušate-jov iz vse Slovenije obiskuje v Lju-ani seminar Renesančno gledališče, 1 8a je pripravila republiška Zveza kulturnih organizacij. S to obliko iz-ra^evanja so začeli lanskega de-™,a> ko so izvedli duhovno in ^•P^tnozgodovinsko »ekskurzijo« ^ »Mobjii renesanse, ta mesec pa po-f Praktični del. 10. januarja so »^gledališko in glasbeno de-raco, ki ju vodita režiserka Janine Dim* *'fra r> 'z Londona in glasbenik . ™ ,1 Beuermann, oba pa imata za Mql 17-hodišče Shakespearovega ^a: Režiserka Wunschejeva min *’ • j° Pr‘ delu z udeleženci se-mintirja predvsem zanima, kako tra- ShakesPrtdeC ?lavnega Junaka v tej H»u esPearovi tragediji igrati, ne pa Km;,r>rah. Delavnica poteka ob so-ln >». & bo šlo vse po načrtu, 1. ie nn?|a- končana. Temu seminarju t™, ?,en urn‘k gledališke in lut- ^ kultumih la n k*oveniJe tudi organizirali.^ ■ Ea Predavajo domači stro-eleriorn1: dodajmo še, da poteka ob kn«i, “ki m glasbeni delavnici tudi GotSq2“ delavnica’kijo vodi S PREDSTA VITVE »LENORE« V NOVEM MESTU — Akademska slikarka Marija Lucija Stupica in glavni urednik Prešernove družbe Ivan Bizjak minuli četrtek v razstavišču SDK, kjer ju je obiskovalcem predstavila Marinka Kraško, vodja kulturne in razstavne dejavnosti v novomeški SDK. Omenjeni so na posnetku od leve proti desni (Foto: I. Zoran) Ob novem »rojstvu« balade »Lenora« V razstavišču novomeške SDK predstavili ilustrirano izdajo Prešernovega prevoda Burgerjeve balade in odprli razstavo izvirnih ilustracij, ki jih je za to knjigo ______________ustvarila akademska slikarka Marija Lucija Stupica______________ NOVO MESTO — Prešernova družba že nekaj časa izdaja posebno knjižno zbirko »Poezije dr. Franceta Prešerna v besedi in sliki«. Doslej je izšlo sedem zvezkov, ki se jim je pred kratkim pridružil osmi z naslovom Lenora. Znamenito Burgerjevo balado, ki jo je Prešeren prepesnil iz nemškega izvirnika še kot mlad poet, je v tej samostojni izdaji slikovno pospremila akademska slikarka Marija Lucija Stupica. Vseh deset barvnih piodob, ki ilustrirajo besedilo, je tako prepričljivih in umetniško dognanih, da pomenijo zlitje pesniške in slikarske lepote v novo umetnino. Predstavitev knjige Lenora in raz- budila v novo življenje na kulturnem stavo originalnih ilustracij zanjo so pripravili v četrtek, 16. januaija, zgodaj popoldne v razstavišču novomeške Službe družbenega knjigovodstva oz. v avli njene stavbe v Kandiji. Številni obiskovalci, med drugimi številni učenci OŠ Grm, ki jih je na otvoritev pripeljal likovni pedagog Branko Šuster (kar od likovnega pouka, kot je rekel), so najprej prisluhnili recitaciji Lenore, ki jo je podala Staša Vovk. Lenora, kije že rahlo zadremala v zakladnici slovenske književnosti, se je s to recitacijo ponovno pre- VSE UČITELJSKE PLAČE IZ REPUBLIKE Do zdaj so samo srednješolski in visokošolski učitelji dobivali plače iz republike, z januarjem pa bo ministrstvo za šolstvo in šport obračunavalo in izplačevalo plače tudi za učitelje osnovnih šol. IDIOTOVA ZGODBA NA NOVOMEŠKEM ODRU NOVO MESTO — V torek, 28. januarja, bo v novomeškem Domu kulture nova abonmajska gledališka predstava. Zvečer ob 19.30 bo nastopilo Prešernovo gledališče iz Kranja z dramo litovskega dramatika Algirda-sa Landsbergisa Idiotova zgodba. Gre za dramatizacijo znanega romana F. M. Dostojevskega Idiot. Kdor nima abonmaja, si vstopnico lahko kupi v prosti prodaji za 200 tolarjev. V predprodaji je vstopnice moč dobiti v sprejemni pisarni Doma kulture. prizorišču. A še pomembneje kot to je, da seje trajno prebudila knjižno in z ilustracijami v »novo resnično enkratno občudovanje in branje«, kakor je, govoreč o knjigi, poudaril Ivan Bizjak, glavni urednik Prešernove družbe. Seveda je za prebuditev Lenore zaslužna predvsem ilustratorka, ki je znala tenkočutno prisluhniti »ozračju«, v katerem se odvija srhljivo dogajanje te svetovno znane balade, nasta- Odhod bo rešitev za kulturo Dr. Andrej Capuder je predlagan za predstavnika Republike Slo venije v Franciji in naj bi kmalu odšel v Pariz. Pričakujejo, da se bo na novi dolžnosti vsekakor bolje znašel in več naredil za slovensko kulturo v tujini, kot mu je v funkciji ministra za kulturo uspelo v domovini Ker je kar naprej delal nekaj po svoje, ne pa tistega, kar mu je bilo naloženo in kar je slovenska kultura od njega oziroma njegovega kabineta vse do zdaj zaman pričakovala, si je nakopal toliko očitkov, kritik, jeze in negodovanja kot najbrž le še malokateri mož Peterletove vlade. Ni dal ne (novega) zakona o kulturnih dejavnostih ne programa in ne kakega drugega dokumenta, na katerega bi se kultura lahko vsestransko oprla v nadaljnjem razvoju. Za dr. Capudra je kar v nedogled veljalo prehodno obdobje in to je nazadnje privedlo do tega, da je mora! namesto njegovega ministrstva skupščinski Odbor za kulturo in varstvo kulturne dediščine, ki ga vodi Rudi Šeligo, pripraviti temeljni usmeritveno-razvojni dokument o kulturi v letu 1992 in daljšem obdobju, tako imenovano Resolucijo o kulturi. Res, da je minister potem, ko seje Resolucije že lotil omenjeni odbor, tudi sam sesta vil nekaj izhodišč za živ-Ijenje kulture pri nas, pri čemer se je z nekaterimi točkami celo ujel s skupščinskim odborom, vendar to ni bilo tisto pravo in sprejemljivo. Družbenopolitični zbor slovenske skupščine je prejšnji teden sprejel predlog Resolucije o kulturi, kakor je ta dokument obliko val Šeligo v odbor. Resolucija je »večnamenski« dokument in nekako nadomešča nacionalni kulturni program, ki ga je bilo dr. Capudrovo ministrstvo dolžno pripraviti, pa ga ni Pomen Resolucije je predvsem vtem, da opredeljuje smotre kulturne politike, model upravljanja oz. odločanja v kulturi, kakor tudi načela in elemente kulturne politike. Minister za kulturo je moral ob tem pogoltniti debel cmok, skupaj s tistim, kar mu je zabrusil Franček Rudolf, pisatelj in demokrat brez dlake na jeziku, češ da mu je v »letu in pol uspelo razsuti vse tisto, kar je nastajalo dolgo časa.« Za dr. Capudra je morebiti res najbolje, da se čimprej preseli v Pariz. Ob odhodu mu bo slovenska kultura prav gotovo hvaležno zaploskala. I. ZORAN Natečaj za nove skladbe Priložnost za mlade ustvarjalce z območja Alpe — Jadran Organizacija Arci Nova, italijansko združenje za kulturo in prosti čas iz Trsta, že drugič zapovrstjo razpisuje skladateljski natečaj Mladi Alpe — Jadran. Letos se je odločila pritegniti k sodelovanju še Slovensko pevsko zvezo iz Ljubljane in Evropsko hišo iz Budimpešte, tako da bodo pravzaprav trije prireditelji natečaja. Namen natečaja je širiti poznavanje umetniških del iz sveta mladih, spodbujati nove glasbenike, ki se želijo uveljaviti na območju Alpe — Jadran, predvsem pa ustvariti nove možnosti z raznimi pobudami in kulturno izmenjavo. Natečaja se lahko udeležijo glasbeniki, stari do 30 let, in sicer tako, da predložijo še ne izvedeno ali objavljeno komorno delo, ki ni daljše od deset minut in je pisano za zasedbo največ štirih izvajalcev. Skladbe je treba poslati do 31. januarja v Trst. Mednarodna žirija, v kateri bo tudi slovenski skladatelj Jakob Jež, bo izbrala šest skladb, ki bodo na začetku nove koncertne sezone izvedene na tako imenovani promocijski turneji v deželah skupnosti Alpe —Jadran. le pred več kot 200 leti. »Njena Lenora«, je na vabilo na to predstavitev napisal Ivan Bizjak, »je pravo nasprotje današnjemu prepogostemu nacionalnemu kiču, ki ga proizvajata ilustratorska in založniška srenja, da bi do skrajnosti izkoristili ,konjuk-turnost’ velikega Prešerna v dneh osamosvajanja Slovenije«. Daje Marija Lucija Stupica lahko kos tako zahtevni nalogi, kot je predstavljanje sveta Prešernovih poezij v nekaj vidnega, so vedeli pri Prešernovi družbi že prej. Ne nazadnje tudi niso mogli prezreti, da se ta akademska slikarka ukvarja z ilustracijo že dvajset let, da je pri nas že dobila Levstikovo nagrado, predvsem pa, daje tudi dobitnica najvišjega svetovnega priznanja za ilustracijo — Zlatega jabolka, ki soji ga podelili v Bratislavi. Tisti, ki do zdaj niso vedeli, so v Novem mestu zvedeli tudi to, da je Marija Lucija hči umetnikov. Tako mati Marlenka kot oče Gabrijel sta znana slikarja, mati tudi odlična ilustratorka. I. Z. Komitske balade v reviji Borec Izšla je dvojna številka (I in 2) novega letnika Borca, revije za zgodovino, literaturo in antropologijo, ki je zaradi te »dvojnosti« tudi obsežnejša (200 strani), dobršen del prostora (okoli 30 strani) v njej pa je odmerjen sodobnemu črnogorskemu pesniku Jevremu Brkoviču, ki je v svoji domovini prišel v nemilost pri oblasteh in politiki in se je na begu udomil v Ljubljani. Predstavljen je s portretom, biobibliografskimi podatki in z enjastimi pesmimi iz znanega cikla Komitske balade, ki jih je v slovenščino prevedel H. L. Sicer pa je za to številko dr. Boštjan M. Zupančič prispeval esej O večnosti, neskončnosti in (onstran): o bistvu dobrega, lepega in pravičnega; Jože Stabej je pogledal, kaj je Nostradamus napisal o vojni na Hrvaškem, Janko Moder pa uredil, povezal in za tisk pripravil pisma Alojza in Tomaža Košarja iz prve svetovne vojne. Dr. Božo Repe piše o povojni opoziciji (alternativi) v Jugoslaviji in vzhodnoevropskih državah, dr. Vito Belaj je nabral nekaj vicev o Srbih jeseni 1991, Alenka Puhar pa se je razpisala o primeru Marice Melik (o nekorektnosti prepisovanja oz. prikrojevanja dejstev). Marjan Keršič-Belač in Vladimir Kavčič sodelujeta s polemiko, priobčen pa je še zapis s tiskovne konference ob izidu treh lanskih številk Borca. Na koncu je kazalo lanskega, 43. letnika te revije. kultura in izobra- ževanje Učenci ne bodo neocenjeni! Učiteljski bojkot ne sme škodovati učencem in ne bi bilo prav, da bi okoli deset tisoč slovenskih srednješolcev in učencev višjih razredov osnovnih šol ob polletju neslo domov spričevala brez ocen iz slovenščine, matematike in tujih jezikov. Tega se v celoti zaveda tudi republiški odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, na katerega pobudo so učitelji treh temeljnih šolskih predmetov tudi začeli bojkotirati popravljanje in ocenjevanje pisnih nalog. Sindikat je bojkotirajoče pozval, naj vendarle vpišejo učencem ocene iz omenjenih predmetov, četudi torej nimajo zanje tudi obveznih pisnih ocen. Navsezadnje bojkot ni uperjen zoper učence, ampak zoper ministrstvo za šolstvo, ki ne privoli v to, da bi se popravljanje in ocenjevanje šolskih nalog štelo v redno delo in bilo ustrezno plačano. Tako je le ostrina bojkota nekoliko otopela na ljubo nič krivih učencev, medtem ko se bo bojkot, kot napoveduje šolski sindikat, nadaljeval do začetka marca. Do tedaj so namreč dali ministrstvu za šolstvo in šport čas, da pripravi in izvede rešitve, ki jih je prejšnji teden napovedal minister dr. Peter Vencelj. Ta je sam obljubil temeljito strokovno in pravno obravnavo problema, zaradi katerega se je vse skupaj zapletlo in izbilo na površje v obliki bojkota učiteljev, napovedal pa tudi skorajšnjo odločitev oz. rešitev. Če bo rešitev strokovno ustrezna, se bo bojkot končal, v nasprotnem primeru, zatrjuje šolski sindikat, pa bo prerasel v stavko. Stavka bo vključila tudi učitelje drugih predmetov, kjer delovna obveznost tudi ni pravično vgrajena v učiteljevo pavšalno plačo. Ali bo minister dr. Vencelj, ki sicer velja za nepremakljivega v svojih pogledih in stališčih, popustil in šel učiteljem naproti s pravimi rešitvami ali pa bo s trdovratno nepopustljivostjo sprožil nase še hujši in nevarnejši plaz nezadovoljstva učiteljev, bomo videli Najbjrž se zaveda, da ga ta plaz lahko odnese s položaja. I. ZORAN GRAFIKE IN RISBE WEIMARSKE REPUBLIKE LJUBLJANA — V Mestni galeriji v Ljubljani so v ponedeljek, 20. januarja, odprli razstavo Grafike in risbe Weimarske republike. Na ogled je 146 del 24 avtoijev, ki so ustvaijali med letoma 1918 in 1933, v času prve nemške republike. Med umetniki so znana imena nemške nove stvarnosti. • Vloga intelektualca je vedno v opoziciji (Splichal) • Obdavčenje ljudi brez njihovega zastopstva v oblasti je tiranija. (Otis) Irena Polanec: HOMMA GE A AMA -DEO M., olje na platnu, 60 x 70 cm — V galeriji Krke v Ločni bo še do konca januarja odprta ogledna in prodajna razstava del slikarke Irene Polanec iz Maribora. Objavljena reprodukcija je le ena izmed mnogih podob, ki sestavljajo znamenit slikarski cikel Eva, s katerim je Polančeva zaslovela, ko je razstavljala v tujini 2214) 23. januarja 1992 ODPRTO ŠE DESET DNI— V Dolenjski galeriji bo še do nedelje, 2. februarja, odprta razstava slik akademskega slikarja Alojza Konca iz Sevnice. Kot smo že poročali, je del razstave tudi v spodnji, mali galerijski dvorani Posnetek je z otvoritvenega večera 10. januarja in kaže oktet Boštanjski fantje med pripravo za nastop v kulturnem programu otvoritve. DOLENJSKI UST POTA in sm? Za štiri marice vlomilskega plena V rokah krških policistov so se znašli 19-letni Klemen Ž. ter 16-letni R. L. in 17-letni G. L., ki imajo za seboj neverjetno vlomilsko pot — Televizorji, videorekorderji, glasbeni stolpi, gramofoni, avtoradii, motorji itd. KRŠKO — Klobčič neveijetnosti, ob katerih so sprva celo vsega hudega vajeni policisti nejeverno zmajevali z glavo, seje pričel razpletati zadnje dni starega leta. Takrat, ko je 19-letni Klemen Ž. iz Krškega s prijatelji vlomil v strelišče krškega DES in ukradel več zračnih pušk, s katerimi so fantje potem veselo streljali v žarnice pri osnovni šoli. Prvi razgovor miličnikov krške PM s Klemenom ni kazal kaj posebnega, zato pa so naslednji vodili iz odkritja v odkritje. Očitno so fantje krško tržnico dobro poznali, tokrat so domov odšli otovorjeni s salamami, sirom, smetano, kavo, čokoladami, viskijem, cigaretami, da ne naštevamo v nedogled, pred odhodom pa so celo trgovino obrizgali s peno za Nazadnje se jih je nabralo za zajetno mapo, v vlogi Klemenovih pomočnikov gašenje. Škoda je bila ogromna, da ur • . _ !L X !L I__________Itf. č/k 1 A lofni D I 17 ArflP Iti Iptfl flfli r*i’Wari,'o nrArloimn nmctArm; np rtmPniH. pri neveijetnih nočnih pohodih pa nastopata še 16-letni R. L. iz Artič in leto dni starejši G. L. iz Krškega, sicer Klemenov sosed. čežani poročajo VLOM V VIKEND — Med 14. in 16. januarjem je nekdo vlomil v vikend Jelka Florjančiča iz Gornjih Ponikev. Nepri-dprav je iz Zavrha odšel s polnimi žepi hrane in nekaj tehničnimi predmeti, tako da je škode za 5 tisočakov. OB AVTORADIO — 16. januarja zvečer je neznanec iz osebnega avtomobila Mirenčana Antona Levstika ukradel avtoradio, vreden 5.000 tolarjev. Vozilo je bilo parkirano pred gostilno Na klančku pri Mimi Peči. Iste noči je bil ob avtoradio tudi Boštjan Rajšel s Šrange pri Mimi Peči. Ta je avtomobil pustil pred gostilno Špoljar, oškodovan pa je za 15.000 tolarjev. IZGINILA TORBICA — Iz osebnega avtomobila R 4, parkiranega v Dalmatinovi ulici v Novem mestu, je nekdo 16. januarja odnesel moško torbico jn tako lastnika Leopolda Mihelčiča iz Črešnice pri Mirni Peči oškodoval za 3.000 SLT. OB DESET TISOČAKOV — Tolikšno škodo je utrpel Novomeščan Dušan Majde, kateremu je prejšnji teden nekdo vlomil v osebni avto, parkiran na Mestnih njivah. Nepridiprav mu je odnesel denarnico z dokumenti ter nekaj tolarji in šilingi. TAT V TRGOVINI — 15. januarja popoldne je neznanec iz trgovine Vik v Črnomlju zmaknil avtoradiokasetofon in tako trgovca Janeza Vidica oškodoval za 13.700 tolarjev. ODNESEL PLINSKO BOMBO — V času med 18. decembrom lani in 18. januarjem letos je nekdo obiskal vikend Novomeščana Janeza Rustje pri Črmoš-njicah. Odnesel je 12-litrsko plinsko bombo, tatvina je Rustjo prikrajšala za 4 tisočake. IZGINILI KOLESI — Debelo je prejšnji teden gledal Matija Gršak iz Hrsin pri Dugi Resi, ko je videl, da osebnemu avtomobilu, parkiranemu pred črnomaljskim Begradom, manjkata obe prednji kolesi. Možakar je oškodovan za 15.000 tolarjev. Bolj ali manj na dlani je že, daje trojka navzlic svoji mladosti zabredla v kriminalne vode že leta 1989; pričela je z majhnimi tatvinami koles, motorjev, avtoradov, naposled se je odločila tudi za večje jrodvige. Prvi se je poskusil Klemen Z. sam, ko je avgusta lani vlomil v Mercatorjev nakupovalni center v Krškem. V noč je odnesel glasbeni stolp, tri videorekorderje, videoplayer, dva radiokasetofona, 80 kaset, tri ribiške palice in več ribiškega pribora, da vseh ostalih drobnarij ne naštevamo. V taisti stavbi je obiskal še otroški vrtec in tam zmaknil telefonski aparat, tako da • V minulih dneh je nekdo nepovabljen obiskal vikend Črnomaljca Toneta Vrščaja na Lokvah in s seboj odnesel, po policijskem poročilu, 2 kilograma težko šunko. Sporna je predvsem teža; alije bila šunka že krepko načeta ali pa je pripadala bitju, ki s prašiči ni v bližnjem sorodstvu. • Čudno prazen se je Ignacu Hudorovcu iz Srednje vasi minuli četrtek zjutraj zdel hlev. Šele ko si je dodobra pomel oči, si je bil povsem na jasnem, da mu je prek noči nekdo ukradel konja. Za delo, jahanje ali za kotel? • Franc Nadu je imel poleg hiše v Škocjanu še garažo, v njej posodo, v posodi pa 30 kilogramov mesa. Od vseh naštetih stvari ima Nadu danes le še hišo, garažo in posodo v njej. Kje je meso, ne vedo ne Nadu ne policisti • V noči na 17. januar se je iztekla življenjska pot osmim kokošim. Šest jih je moralo na oni svet iz kokošnjaka Franca Menarta, dve pa iz prebivališča pri Pepci Jakše na Potoku. Za takšen razplet sta Menart in Jakšetova izvedela šele v petek zjutraj. PODJETNIKI, OBRTNIKI, TRGOVINE V centru Kostanjevice na Krki imate možnost najeti novo-opremljene poslovne prostore v izmeri 54 m2, primerne za trgovino, obrt ali kakršnokoli drugo dejavnost. Prostori imajo centralno ogrevanje in telefonski priključek. INFORMACIJE PO TELEFONU: 0608/60-054 — dopoldne 0608/60-069 — vsak dan po 14. uri ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ulica talcev 3/a, telefon 21-319, 21-640 VABI DRŽAVLJANE REPUBLIKE SLOVENIJE K VPISU v naslednje izobraževalne oblike: — osnovno šolo za odrasle od 5. do 8. razreda (brezplačno) — poslovodsko šolo trgovinske stroke — začetne in nadaljevalne tečaje tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski, francoski in ruski jezik) — tečaje angleškega in nemškega jezika za šolske otroke od 1. do 8. razreda (nudimo tudi individualne instrukcije angleškega jezika) — pripravljalne tečaje slovenskega jezika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije — tečaje šivanja in krojenja — seminarje za vodenje poslovnih knjig — seminarje za upravljalce centralnih ogrevalnih naprav — seminarje za vodilne delavce s področja strateškega managementa in marketinga — izvajamo tudi druge izobraževalne oblike po želji naročnikov Prijave sprejemamo do sredine februarja 1992 oziroma do popolnitve skupin. Pokličite nas, radi se bomo odzvali z dodatnimi informacijami. je bilo skupne škode za, za tisti čas in razmere, ogromnih 130.000 tolarjev. Že pri naslednjem podvigu sije Klemen izbral sodelavca; plena je bilo toliko, da gaje težko odnašal sam. Skupaj z G. L. je septembra vlomil v hotel Sremič v Krškem, od koder sta odnesla dva igralna avtomata za poker, krogle za biljard, kasetofon, dva ojačevalca, dva zvočnika, 50 zavitkov cigaret in konjak; skupna vrednost je znašala 50 tisočakov. V isti postavi sta fanta oktobra lani vlomila v zasebno trgovino »Daija« na krški tržnici in tam ukradla dva barvna televizoija, šest računalniških iger in še nekaj drobnarij, skupne škode je bilo za 50.000 tolaijev. Mladeničema seje v tistih dneh pri tovrstnih vlomih in tatvinah pridružil še R.L. Oktobra so skupaj vlomili v »Mini casino« Ivana Černeliča v Krškem in odnesli radiokasetofon ter dva zvočnika, istega meseca pa na krški tržnici še v lokal Ladislava Komočarja: odnesli so • 19-letni Klemen Ž. je ta čas v preiskovalnem priporu, ki ga je zanj odredil preiskbvalni sodnik Temeljnega sodišča Novo mesto, medtem ko sta mladoletnika na prostosti. gramofon, ojačevalec, kasetofon, vide-oplayer, sedem 70 krat 50 cm velikih zvočnikov in še kaj, vrednost ukradenih stvari je vsaj 150.000 tolaijev. Neko oktobrsko noč je trojka po navedbah kazenske ovadbe, ki so jo napisali uslužbence UNZ Krško, izkoristila tudi za vlom v krško prodajalno Gavriloviča. DONOSEN OBISK VIKENDA STARE ŽAGE — Neznani storilec je v času med 5. in 19. januarjem vlomil v vikend Marije Spreizer v Starih Žagah. Z vlomilcem so odšli radiokasetofon in dve motorni žagi, tako daje lastnica oškodovana za 40.000 tolaijev. KJE JE HLADILNIK? NOVO MESTO — Tako seje spraševal Peter Avsec z Male Cikave, kateremu je v noči na 18. januar nekdo iz prostora, namenjenega za shranjevanje zbranega mleka, ukradel 100-litrski hladilnik. Policijsko poročilo pravi, da je Avsec oškodovan za vsaj 100.000 tolarjev. OTROK STEKEL PRED AVTO KRŠKO — 16. januarja nekaj po 15.uri seje 71-letni Miha Mirt iz Krškega peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti skozi naselje Kremen. Pri stanovanjski hiši št.40 mu je z desne strani pred avtomobil nenadoma pritekel 10-letni S. Š. Mirt je sicer zaviral, toda trčenja mu ni uspelo preprečiti. Dečka je zbil po cesti, pri čemer seje S. Š. hudo ranii, odpeljali pa so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. čiščenja prodajnih prostorov ne omenjamo. Toliko o nekaterih lanskih podvigih, trojka pa je bila aktivna tudi na novoletno noč. Vlomili so v lokal z video opremo Fenix ter zmaknili barvni televizor, dva telefaksa, telefonski aparat s tajnico in dva videorekorderja, skupna škoda znaša rekordnih 300.000 tolarjev. Ves plen so fantje spravljali v skupnem kletnem prostoru bloka, v katerem stanuje Klemen Ž., večino ukradenih stvari so policisti ob preiskavi tam tudi našli. Očividci pravijo, da je bilo plena toliko, da so ga odpeljali kar s štirimi maricami. Fantje na srečo niso dosti trgovali, očitno jim za kaj takega zmanjkovalo časa. Tega so bolj posvečali pripravam na nočne pohode, priznati je namreč treba, da so navzlic mladosti svoje delo opravili dovolj strokovno. Seveda pa krški policisti preiskave še niso zaključili. Trojki med drugim očitajo tudi nekaj kaznivih dejanj, ki segajo v leti 1989 in 1990. Tako naj bi dvakrat vlomili v Mercatoijev nakupovalni center v Krškem, vlomili v vsaj 15 avtomobilov, parkiranih v bližini železniške postaje, hotela Sremič in Ljubljanske banke, iz vseh pa so pobrali avtoradie. Prav tako naj bi vlomili v avtobus in traktoije krškega Agrokombinata in iz njih pobrali avtoradie, njihov naj bi bil tudi vlom v stare prostore hotela Sremič, kjer sedaj posluje krški Videm, ukradli pa naj bi še vsaj tri motorna kolesa, dve kolesi z motoijem in eno kolo. Večje vprašanj, ki se ob takšnem odkritju in starosti vlomilcev postavljajo kar sama po sebi. Dobro bi bilo, ko bi na kakšnega od njih poskušali odgovoriti predvsem starši fantov, ki sta takrat, ko sta stopala na kriva pota, imela vsega trinajst oz. štirinajst let. B. BUDJA —■UliliI m' SKLADIŠČE V BLOKOVSKI KLETI — Plens svojih nočnih pohodov so fantje spravljali kar v skupni sobi kletnih prostorov bloka, v katerem sta prebivala Klemen Z. in G. L. Na posnetku je del ukradenih predmetov, od televizorjev, videorekorderjev, avtoradiov, glasbenih stolpov do telefonov, gramofonov, zvočnikov, ojačevalcev, desno spodaj na posnetku je celo zasežen zaboj piva Je uglajen direktor pretkan goljuf? 29-letni Jože A. osumljen goljufij, ki gredo v milijone tolarjev NOVO MESTO — Uslužbenci novomeške UNZ so 13. januaija letos priprli 29-letnega Jožeta A. iz Ljubljane, podjetnika in lastnike firme, katere osnovna dejavnost so trgovina, storitve in grafični inžine-ring. Vse kaže, da je policistom uspel veliki met, Jože A. naj bi bil po doslej zbranih podatkih goljuf ogromnega apetita. Jože, ki je bil seveda tudi direktor svoje firme, naj bi bil na območju novomeške občine ogoljufal več posameznikov za nemajhne vsote denarja. Pretental naj bi jih s svojim samozavestnim nastopom in vedenjem, ki je izdajalo uspešnega poslovnega moža nadvse pokončne drže. Tako naj bi možakar med drugim oškodoval S. P. iz Podgore za 318.000 tolaijev. S. P. je pač verjela njegovim sladkim besedam in denar investirala v njegovo podjetje, pri čemer ji je Jože A. obljubil kar 25-odstotne obresti. S. P. ni videla ne svoje glavnice ne obresti, enako kot ne številni drugi — med njimi A. T., I. B. in M. J. iz okolice Novega mesta — ki so mu na podlagi sklenjenih pogodb posojali denar. Izplačilo gotovine in obresti je bolj ali manj spretno odlašal, v zameno za zamudo je obljubljal še višjo obrestno mero, jasno pa, da iz te moke nikoli ni bilo kruha. Preiskava, ki še teče, je med drugim pokazala tudi, da naj bi bil Jože A., ki je imel v Novi vasi pri Brežicah svojo trgovino z elektro materialom in belo tehniko — slednja je že nekaj časa zaprta — raznim fir mam in organizacijam po Sloveniji, ki so mu dobavljale material, dolžan kar okoli 2 milijona tolaijev. Jože A. je ta čas na prostosti, preiskovalni sodnik namreč zanj ni odredil pripora. B. B. Iz zapora zbežal v zavetje gozda 23-letni Silvo S. izkoristil dobrosrčnost uprave novomeških zaporov — Kako sta iz KDP Dob pobegnila Drago T. in Mehmed B.______ NOVO MESTO — Veliko je bilo neprespanih noči, poizvedovanj in priprav, predno je novomeškim policistom uspelo lanskega 27. novembra prijeti 23-letnega Silva S. iz Kočevskih Poljan, mladeniča, ki je star znanec policije in sodnikov, s svojimi dejanji pa sije pridobil kar ugledno mesto na lestvici dolenjskih nepridipravov. Toda danes, ob koncu januaija, so možje postave znova tam, kjer so bili sredi novembra lani: s spiskom kaznivih dejanj in brez osumljenca. Pred dnevi jo je z blagoslovom zaporniške uprave veselo popihal iz novomeških zaporov. KDO GA POZNA? NOVO MESTO — 19. januarja ob 18.50 je z novega novomeškega mostu skočil v reko Krko neznani moški in se utopil. Neznanec je star od 40 do 50 let, visok 177 cm, močne postave, ovalnega obraza, kostanjevih in delno osivelih las, sivomodrih oči, močnejših obrvi in širokega vbočenega nosu. Možakar je bil oblečen v modre jeans kavbojke znamke Wrangler, v modrosiv pulover z drobnimi belimi pikami, siv puli, zgornji del pižame in temnomodro bundo. Obut je bil v črne gležnaije številka 45. Vsi, ki bi o utopljencu karkoli vedeli, naj to sporočijo na UNZ Novo mesto, telefon 21—080 ali 92. Silvo S. naj bi lanskega 7. novembra okoli 13. ure prišel peš do lovske koče v Komami vasi, last gojitvenega lovišča Medved iz Kočevja. Mladenič je v okno vrgel kamen, razbil steklo in nato okensko krilo odprl ter splezal v notranjost doma. Tam je nekaj časa stikal in brskal, naposled pa s seboj odnesel 20 stekleničk pijače «Jaegermeister«, zraven pa še etui in kovček za puško. Silvo je ob odhodu ocenil, daje za ostra policijska očesa pustil preveč sledov, zato je šel v kuhinjo po papir, ga zažgal in gorečega vrgel na posteljo, od koder seje ogenj hitro razširil po domu. Čeprav so bili gasilci in sosedje hitro na mestu požara in ogenj pogasili, je bila škoda ogromna, saj sojo ocenili kar na 5 milijonov tolaijev. Silvo S. je seveda izginil, pred prijetjem pa naj bi si privoščil še eno kaznivo dejanje: 18. novembra okoli 1.30 ponoči naj bi pred gostilno Štravs v Podturnu vlomil v osebni avtomobil avstrijskega državljana in odnesel lovsko puško z opremo ter kupček deviz, tako da je bil avstrijski lovec oškodovan za 672.000 tolaijev. Silvo je puško in opremo zatem prodal, enako tudi devize, z izkupičkom pa veselo in brezskrbno živel do 27. novembra. Takrat so ga na slovensko—hrvaški meji, sedečega v avtomobilu, presenetili policisti. Na podlagi odredbe za privedbo so ga uslužbenci novomeške UNZ priprli; v novomeških zaporih je tako Silvo S. čakal na končni razplet. Toda očitno se mladenič s svojo usodo ni sprijaznil, izkoristil je dobrosrčnost zaporniškega osebja in življenje za rešetkami zamenjal s tistim v svobodi. Čeprav so imeli z njim slabe izkušnje, saj je že lanskega TAT AKUMULATORJEV POGANCI — V noči na 19. januar je neznani storilec stopil na tovornjak, parkiran v Pogancih. Nepridiprav je zmaknil dva akumulatorja, vredna 22.000 tolarjev. 14. maja, ko je bil prav tako na prestajanju kazni, izkoristil prosti izhod in se v zapor ni več vrnil — prijeli so ga šele 4,junija na podlagi izdane tiralice — so penologi napako ponovili: 5. januarja letos so Silvu znova odobrili prost izhod do 18. ure. Fantje ponujeno priložnost zgrabil z obema rokama. Ni ga bilo ne ob 18. uri ne kdaj kasneje. Silvo S. je še danes na svobodi, skriva se po okoliških gozdovih, prebiva v opuščenih in razpadlih objektih. Policisti so mu sicer na sledi, prejšnji ponedeljek se jim je izmuznil le za las, ne morejo pa razumeti, kako lahko nekdo tako lahkomiselno izniči ure in dneve vloženega dela, ko je vendar jasno, da gre za osebo, s katero so se penologi enkrat že opekli. Pa pravijo, da gre le osel enkrat na led. Dobro pa bodo morali preveriti svoje varnostne ukrepe tudi v KPD Dob pri Mimi. Mimo vseh ograj, žic, čuvajev in grozečih psov sta v noči na 16. januar letos v svobodo pobegnila Drago T. in Mehmed B., ki sta na Dobu prestajala daljšo zaporno kazen. Možakaija sta se z Doba odpravila do Dolnje Nemške vasi in dan prespala v zapuščeni hiši, za delo in opravila pa si izbrala nočno izmeno. Najprej sta vlomila v osnovno šolo v Nemški vasi in iz nje odnesla le nekaj hrane in dva izvijača, saj česa drugega nista našla. Izvijača sta jima prišla še kako prav nekaj ur kasneje, ko sta vlomila v osebni avto R 4 v Šentjurju in iz njega vzela odejo, s katero sta se potem na bližnjem kozolcu pokrila in sladko zaspala. 17. januaija sta vlomila še v bife na parkirišču v Šentjuiju, to pa je bilo tudi njuno zadnje tovrstno dejanje na svobodi. Po obsežni in temeljiti akciji soju novomeški policisti 17. januaija okoli 16.ure v Selih pri Kartelje-vem prijeli in vrnili na Dob. Za koliko časa? B. BUDJA OSUMLJENA TATVINE DRV ČRNOMELJ — V. B. s Sel pri Otovcu in J. L. z Lokev sta utemeljeno osumljena, da sta 11. januaija iz gozda pri naselju Rožanec odpeljala 20 kubičnih metrov bukovih in pet kubičnih metrov hrastovih drv. Drva so bila last Jožeta Žvaba z Lokev, katerega je tatvina prikrajšala za kar 180.000 tolarjev. HUDO RANJEN KOLESAR — 16. januarja okoli 6.50 se je 63-letni Janez Bambič iz Šmalčje vasi peljal na kolesu, h kateremu je imel pripeto manjšo prikolico, na njej pa 50-litrsko posodo za mleko, po cesti iz Sentjernejavproti Novemu mestu. V naselju Vrh pri Šentjerneju je, ne da bi nakazal spremembo smeri, zavijal v levo, takrat pa je za njim z osebnim avtom pripeljal 32-letni Anton Ruperčič iz Dolenjega Maharovca. Slednji je sicer zaviral, a vendarle trčil v zadnje kolo, ob nesreči pa je kolesar z glavo udaril v vetrobransko steklo. Hudo poškodovanega Bambiča so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 30.000 tolarjev. TRČIL MED PREHITEVANJEM — 48-letni Jernej Klemenc iz Novega mesta seje 17. januarja ob 6.45 peljal z osebnim avtomobilom znamke Ford po magistralni cesti iz Novega mesta proti Dobruški vasi. Pri vasi Kronovoje pričel prehitevati vozilo pred seboj, takrat pa mu je nasproti s stoenko pripeljal 22-letni Ljubljančan Marjan Gruden. Klemenc je, da bi se izognil trčenju, naglo zavil v desno pred avtomobil, ki gaje prehiteval, pri tem pa ga je pričelo zanašati. Zdrsnil je v levo, kjer je treščil v bok Grudnovega avtomobila. Hudo ranjen v nezgodi je bil 28-letni Novomeščan Aleš Berus, lažje pa 18-lelni Aleš Smrekar, 23-letna Dunja Močnik, vsi iz Novega mesta, in voznik Klemenc. Vse poškodovance so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, škodo na zviti pločevini pa so ocenili na 200.000 tolarjev. FOTO: M. LESKOV Starejše na Slovenskem ni Marija Jančar včasih še zapoje, a njene pesmi so, kot bi jih vzeli iz etnografskih beležk; danes jih skoraj nihče ne pozna in ne poje več. Kako tudi bi, saj Marija poje pesmi iz svojih otroških let, tajia so ji tekla ob koncu prejšnjega stoletja v dolenjski vasi Češnjice pri Zagradcu. Marija je namreč prejšnji mesec praznovala svoj 105. rojstni dan. Pisalo se je leto 1886. Britanske čete so zavzele Burmo in jo priključile britanski kroni. V Transvaalu so odkrili bogata nahajališča zlata, iz katerih na svetovni trg še danes prihaja največ te plemenite kovine. Južnoafričani so ustanovili svojo sedanjo prestolnico Johannesburg, v Panami pa so gradili veliki prekop med Atlantikom in Pacifikom. Na cesto je zapeljal prvi avtomobil na bencinski motor, delo nemških izumiteljev Daim-Ifirja in Benza. Slovenske dežele so bile takrat del avstro—ogrskega cesarstva in našim ljudem se ni pisalo najbolje. Slovenska vas je propadala, kmetije so šle na boben ena za drugo in premnog Slovenec je z žalostjo v srcu zavriskal, ko se J_e s kovčkom v roki poslavljal od domače vasi in se odpravljal v tujino s trebuhom za kruhom. V deželnem zboru je poslanec Suklje govoril o potrebi, da se zgradi dolenjska železnica, v Novem mcstu pa je dolenjski bard Janez Trdina pisal svoje Hrvaške spomine. Tega 1886. leta je 12. decembra pri •Mokarjevih, kot se jejjo domače reklo Lekanovi kmetiji v Cešnjicah pri Zagradcu na Dolenjskem, zavekal novorojenček. Na svet je prišla deklica, ki soji Pri krstu dali ime Marija. Z njo seje šte- vilo otrok v družini zaokrožilo na deset. A desetnici Mariji ni bilo treba po žalostni poti desetih bratov in desetnic, kot jih opisuje ljudska pesem, kmetija je bila dovolj močna za toliko lačnih ust, volje do dela pa tako in tako v družini ni manjkalo. Takrat seveda nihče ni niti slutil, da so sojenice mali Mariji položile v zibelko poseben dar, trdoživost in dolgo življenje, k temu dragocenemu in redkemu daru pa še pridale ljubezen do petja, notranje zadovoljstvo, delavnost in skromnost. Lekanova najmlajša je preživela vse svoje vrstnike in je danes stara natanko 38.385 dni ali 105 let, en mesec in 12 dni. Starejše Slovenke od nje ni. Vsekakor dovolj krepak razlog, da smo jo obiskali. Najstarejša Slovenka živi v stolpnici v šišenskem delu Ljubljane pri svoji 61—letni hčeri Rezki. Nimata radi obiskov tujih ljudi, saj je domačih vedno dovolj, a za Dolenjski list sta po posredovanju Feliksa Strmoleta, Marijinega vnuka iz Novega mesta, radi odprli vrata. Pričakovali bi, da je starost bolj pritisnila na ramena Marije Jančar, vendar se dolenjska korenina presenetljivo dobro drži. Zadnje leto se ji je sicer povečala naglušnost in zapušča jo spo- min za sprotne stvari, vendar pa Marija ni onemogla starka, še vedno lahko hodi sama, ima dober apetit, še posebno rada je domačo juho in meso, roke pa ima bolj mirne kot katera od današnjih mladenk. Ko se je med obiskom užejala, je zaprosila za kozarec vode ter ga na moje veliko presenečenje mirno popila, ne da bi polila eno samo kapljico. Ob pomoči hčere Rezke in vnuka Feliksa smo obnovili življenjsko pot najstarejše Dolenjke in Slovenke. Obilje otrok v kmečkih družinah nekdaj ni pomenilo, da jih bo toliko tudi dočakalo starost. Tudi pri Lekanovih je smrt mahala s koso skoraj tako vneto, kot je štorklja prinašala naraščaj h hiši. Od desetih otrok jih je kar sedem umrlo. A tudi to ni bilo zadosti. Ko je imela Marija 10 let, ji je umrl oče, kot osemnajst-no dekle pa je izgubila še mater in tako ostala brez roditeljev. Eden od bratov je še pred smrtjo očeta krenil po poti mnogih Slovencev v Ameriko in tam za stalno ostal, oče mu je sledil čez nekaj let, vendar seje vrnil domov in kupil še eno kmetijo. Ko sta oba starša umrla, je en grunt prevzel sin, ki je ostal doma, na enem pa je ostala Marija sama. Vajena trdega dela se ni ustrašila nobenega dela na kmetiji. Nekaj let je tako sama skrbela za gospodarstvo, potem pa je dobila pomoč in življenjskega sopotnika, ko seje 22-letna poročila s Francem Jančarjem iz bližnje Gabrovke. Rodilo se jima je osem otrok, od katerih jih je danes živih še pet: hčere Micka, Jožefa, Angela, Olga in Rezka. Druga svetovna vojna in bratomorno klanje staji vzela dva sina. Ta izguba je Mariji vsekala najbolj pekočo rano v srce v vsem njenem življenju. Dolgo ni mogla preboleti težke izgube obeh sinov. Po vojni sta z najmlajšo hčerko Rezko vse do začetka šestdesetih let sami obdelovali kmetijo, potem stajo oddali Angeli ter se preselili v Ljubljano, kjer je Rezka dobila službo in stanovanje. Tu sta ostali do danes. Kadar ima Marija rojstni dan, je res veselo, ljudi pa kot na pravi vaški veselici. Ko se zberejo njeni potomci, ji še tako dober spomin najbrž ne bi veliko pomagal, saj jih je toliko živih, da si imena vseh tudi sicer ne bi mogla zapomniti. Rodbinsko drevo, ki izhaja iz Marije Jančar, danes šteje 5 hčera, 27 vnukov, 41 pravnukov in 4 prapravnuke, torej 77 živih potomcev. Kot verna ženska je bila še posebej vesela, ko je za svoj stoti in sto peti rojstni dan prejela posebno čestitko in apostolski blagoslov od samega papeža Janeza Pavla II. Vprašanje, ki se ob taki častitljivi starosti skorajda kar samo zastavlja, je seveda vprašanje, kakšen je recept za tako dolgo življenje. A recepta ni. Nekateri so pač bolj trdoživi kot drugi. Sta pa k dolgemu življenju Mariji Jančar najbrž precej pripomogla njen značaj in način življenja; v vseh rečeh je bila vedno skromna in zmerna, uživala je domačo kmečko hrano in veliko delala na prostem. Po sili razmer, ko je sama vodila kmetijo pred poroko in po smrti moža, je morala tudi orati, kositi in opravljati tista dela, kijih sicer na kmetiji opravljajo moški. Njen vnuk Feliks Strmole se spominja, kako je še kot osemdesetletna kopala v vinogradu z enako zagnanostjo in učinkom kot ostali kopači. Vemo pa, da je kop v vinogradu eno najtežjih kmečkih opravil. »Posebej dobro mi je ostalo v spominu tudi to, da so stara mati še v pozni starosti vstajali zgodaj in bosi odhajali na-kosit deteljo ali kaj drugega postorit,« pripoveduje Feliks Strmole. »Skoraj vedno so bili dobre volje, ob težkih trenutkih se niso vdali v usodo, marveč so vztrajali in težave prebrodili. Zelo radi so peli pri vseh opravilih, za štedilnikom ali na njivi, v hlevu ali v vinogradu.« »Se za zadnji božični večer so mama zapeli tisto staro božično pesem Angelsko petje se čuje v višavi,« doda Rezka, ki živi z dolenjsko metuzalemko skupaj že desetletja in dobro pozna vse njene navade in potrebe. »Zdaj se hitreje utrudijo in več spijo, kot so poprej. In tudi ne berejo več. Včasih pa so silno radi imeli knjige; Mohorjeve so vse prebrali. Pri stotih letih so še brali, in to brez očal.« Zares korenina, da ji ni para, bi lahko dejali. In medtem ko smo se mi pogovarjali, je Marija bivala v svojem svetu, k nam seje povrnila samo kdaj pa kdaj, da je kaj povedala, kar se ji je utrnilo v mislih. V svet, ki živi za gubastim čelom najstarejše Slovenke, ne moremo stopiti in kdo bi vedel, po kakšnih potih ji hodijo misli, kaj zrejo njene notranje oči. Seji kažejo podobe iz otroških let, ki se menda človeku najgloblje vtisnejo v srce in spomin, ali se morda v mislih pogovarja z vsemi, ki so se močneje dotaknili njenega srca in jih ni več med živimi? Jo ta svet, ki ga mi živimo s toliko napetosti in nemira, sploh še zanima? Kdo bi vedel? Skrivnost človekovega življenja je nedoumljiva. MILAN MARKELJ Z gladovno stavko do pravice Gladovna stavka v Kočevski Opremi in dogodki, ki soji sledili, je dvignila veliko prahu. Kaj pravi o vsem osrednja osebnost teh dogodkov inž. Mihič? 0 gladovni stavki v kočevski Opremi in dogod-h soji sledili, je bilo že veliko povedanega in opisanega. Obveščena je bila skoraj vsa slovenska javnost, vključno z najvišjimi predstavniki sloven-. ®ga političnega življenja. Vest o odpovedi, ki jo je hrane Mihič dobil zaradi neupravičene odsotno-z ^'a v času gladovne stavke, pa celo grozi, da bo Prestopila državne meje. Spor med vodstvom podjetja Oprema iz Kočevja na čelu s predsednikom podjetja Božidarjem Zajcem in sindikatom neodvisnost — KNSS oziroma gladovno stavkajočim Francem Mihičem, je že prerasel okvir, ko bi bilo še možno, takšno ali drugačno enostransko, zgolj čustveno ali samo razumsko, spremljanje in dojemanje spora. Trditve obeh sprtih strani so si zelo nasprotujoče. * Zakaj ste se, inž. Mihič, sploh odločili za gladovno stavko? Vi trdite, da zaradi oviranja in onemogočanja sindikalne dejavnosti v podjetju, vodstvo pa meni, da ste na ta način želeli prisiliti Predsednika podjetja, da prekliče svojo odločno, izdano inž. Vesni Brelih, o začasnem čakanju na delo doma. Je bila vaša osebna odločitev J8 sluvko akt solidarnosti do sodelavke Bre-lihove? "Za gladovno stavko sva se odločila oba zavestno- Odločba, izdana Brelihovi, je bila suspenz, če-Prav to zanikajo, saj je vsebovala prepoved vstopa v podjetje. Sindikalna pisarna je bila ves čas zaklenjena, tako da ne Brelihova kot predsednica sindikata ne jaz kot podpredsedik nisva videla druge možnosti. Vendar pa moram poudariti, da sem jaz predlagal gladovno stavko. Bil sem namreč legalno v podjetju, legalen podpredsednik sindikata, sindikalno delo pa mi je bilo onemogočeno, ker je bila pisarna sindikata zaklenjena.« • O svoji odločitvi za gladovno stavko ste najprej obvestili časopise in RTV. To vam nekateri zamerijo in menijo, da ste tako ravnali zato, ker je bil vaš namen »spodnesti« vodstvo, za kar pa ste vedeli, da nimate podpore delavcev. Zakaj ste se torej sploh odločili za to skrajno obliko protesta in ne recimo za normalno stavko delavcev in zakaj niste o nameravani stavki obvestili člane sindikata prej kot medije? Morda priznavate, da ste naredili napako« »Ne. V Opremi smo že stavkali, vendar akcija ni uspela, sindikat pa bi bil v kali zatrt, če ne bi obvestili medijev. To je bil krik — poziv javnosti, naj nam pomaga. Da sem ravnal prav, mi dokazuje izjava novinarja Janeza Pirša, ki je dejal, da ne bi prišel, če ga ne bi jaz obvestil. Delavcev pa nisva pozvala k stavki, ker meniva, da manj škode povzroči stavka samo dveh delavcev kot vseh. To je prvi razlog, drugi pa je dejstvo, daje strah zaposlenih tako velik, da resnično ne vem, koliko bi se jih stavki sploh odzvalo. Ljudje se zelo bojijo za svoje zaposlitve. Z Brelihovo sva prepričana, da lahko glede na najino izobrazbo, delovne izkušnje in usposobljenost dobiva zaposlitev tudi drugje, zato sva se tudi prva izpostavila.« • V večini primerov so slabe plače razlog za nezadovoljstvo in proteste delavcev. Predsednik podjetja Božidar Zajčje ob obisku g. Pučnika in g. Ocvirka v Opremi v začetku novembra izjavil, da v Opremi pravzaprav ni potrebe po ustanovitvi sindikata, saj so plače zelo dobre. Kaj je bil torej razlog, da ste se odločili za ustanovitev sindikata in zakaj se niste odločili za svobodni sindikat, ki je v podjetju že obstajal? »V podjetju je bilo že precej časa veliko nenormalnih ukrepov. Zaradi nenormalnih, neizvedljivih nalog je bilo že pred nama veliko ljudi zamenjanih. Pred pol leta pa je celo vodstvo samo vzpodbujalo ustanovitev sindikata, saj je sindikat tisti, ki daje izziv za izboljšanje delovanja in uspešnosti podjetja, k temu namreč prispeva ves kolektiv, in ne le managment. Tudi Brelihova in jaz sva pogosto dobivala nenormalne naloge, za katere sva menila, da jih je sicer možno rešiti, vendar na višji ravni, torej ravni vodstva, in ne le strokovnih delavcev. To pa je vodstvo označilo za upor in naju okvalificiralo kot nesposobna delavca. Vse naloge sva reševala maksimalno in celo dala napotke, kje bi se jih dalo še nadalje rešiti, ravno to pa je vodstvo označilo za upor. Ker je bilo takšnih nalog priloga dolenjskega lista vedno več, smo se odločili za ustanovitev sindikata. Vedeli smo sicer, da v podjetju obstaja sindikat, vendar je bil ta le na papirju, nihče razen mene pa ni zbral toliko moči, da bi se izpisal. Lahko bi sicer ustanovili samostojen sindikat podjetja Opreme, ker pa vemo, da je v slogi moč, smo se priključili Neodvisnosti.« • Predsednik podjetja Božidar Zajc je že pred časom na tiskovni konferenci izjavil, da ima cel kup materiala, ki dokazuje vajino nesposobnost in neizvrševanje zadanih nalog. V zvezi s tem je tudi dejal, da ste že dolgo pred ustanovitvijo sindikata »grozili«, da ga boste ustanovili, dobili imuniteto in da vam potem nihče ne bo mogel več ničesar. Kaj lahko na to odgovorite? »Vedel sem, da se sindikat lahko ustanovi, pobudo zanj pa lahko da vsak delavec, torej tudi delavec, ki meni, da je preobremenjen oziroma zadolžen za naloge, ki prekoračujejo njegova delovna pooblastila in delokrog. Če čuti, daje res tako, in protestira na deloven način, tako, da reče, da se lahko naloge rešujejo drugače, da jih on ne more, potem lahko tudi reče, da se bo v nasprotnem primeru zaščitil s sindikatom. Potrditev tega pa je veliko članstvo. Nenormalno pa je to, da smo na to odkrito opozarjali razvojniki, kar je menda edinstven primer na svetu.« • Pravijo, da vas sindikat v vaših prizadevanjih in v času same gladovne stavke ni podpiral oziroma vsaj ne dovolj močno. Delavci se niso udeležili zbora delavcev, ki ga je sklical sindikat. Zakaj menite, daje bilo tako? »Na vse člane kolektiva je bil izvršen tolikšen pritisk, ki so ga občutili tudi javni mediji, zdravniško osebje, celo republiški poslanec France Lovšin in vsi ostali, daje razumljivo, da ljudje, ki so odvisni od firme, takrat niso zmogli javne podpore. Je pa tudi res, daje bil zbor delavcev, ki gaje sklical predsednik podjetja, zgolj informativne narave, saj delavci z ničimer niso podprli vodstva.« • Prepoved vstopa v podjetje v času bolniške in odločba o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti z dela v času gladovne stavke sta po mnenju podjetja popolnoma legalni. Gladovna stavka ni legalno sredstvo sindikalnega boja, je torej ni mogoče šteti za prisotnost na delu, zato izdaja drugačne odločbe, po mnenju podjetja, ni mogoča. Kako vi gledate na to in kako se bo po vašem mnenju spor razrešil? »Prepoved vstopa v podjetje z grožnjo fizične odstranitve, ki je pravo kriminalno dejanje, kaže na to, daje sindikalna dejavnost v podjetju prepovedana in da sem jaz nezaželjen. Je rezultat mojega obiska kolegov v podjetju v ponedeljek, 16. decembra, ko sem prišel nadrejene osebno obvestit, da sem na bolniški z namenom okrevanja. Vsi ukrepi predsednika Zajca pa so le poskus zavajanja javnosti. Sindikata ne priznava, vendar pa tega javno ne priznava in skuša ves problem skoncentrirati le na osebo. Problem Mihič — Brelih pa ni problem Mihič — Brelih, ampak problem priznanja partnerstva sindikatu. V zakonu je legalizirana stavka delodajalcev, organiziranih v sindikat, gladovna stavka pa je bila izraz obupa, kar pa Orpe-ma in njeno vodstvo očitno ne sprejema. Vendar vodstvo pozablja, da je ono prav tako kot vsi ostali zaposleni v Opremi v Opremi le v »službi«, zato mora tako kot vsi ostali spoštovati interne akte podjetja in zakone republike Slovenije. Toliko je to tudi naš »napad« na predsednika Zajca, ker menimo, daje dolžnost vodstva uspešno voditi podjetje, pri tem pa upoštevati tudi zahteve in prizive sindikata. Če sporazumna rešitev ne bo možna, in kot kaže, ne bo, nam še vedno ostaja pot na sodišče. Najpravilneje bi bilo, da inšpekcijske službe končno opravijo svoje delo, pregledajo vse akte in izdane odločbe ter nato sprožijo postopek pred sodiščem. Menim pa, da bi že po svoji dolžnosti morali javno izvoljeni funkcionarji občine Kočevje tudi prispevati bodisi k sporazumni rešitvi ali pa hitrejšemu reševanju spora na sodišču.« MOJCA LESKOVŠEK-SVETE 11 I p I Ol; mmm Sašev »fotopogled« s tujo izkušnjo Saša Fujs sije dom, poklicno in ustvarjalsko kariero ustvaril v Nemčiji, vendar ga na rodno Novo mesto vežejo še številne vezi, kar dokazuje tudi nedavna razstava njegovih fotografij v galeriji Vista 21. Sedemdeseta leta so odkrila na novomeški gimnaziji nekaj dijakov, ki so se že resno ukvarjali s fotografijo, da imajo velik smisel za fotografiranje, pa so dokazovali tudi njihovi izdelki na priložnostnih razstavah, sprva na šolskem hodniku in kasneje tudi drugje. Dva, ki sta še posebej kazala dar in veselje za to dejavnost, sta se odločila, da jima ukvarjanje s fotografijo postane poklic. Ker študij fotografije pri nas v Sloveniji takrat, ko sta maturirala, še ni bil možen oziroma ni bil razvit, sta se odpravila na šolanje v tujino. Najprej Bojan Radovič, ki je šel študirat v Anglijo, nato pa še Saša Fuis, ki pa sije za študij izbral Nemčijo. Oba sta študirala ob gmotni podpori novomeške kulturne skupnosti, ki ju je ves čas šolanja štipendirala. Radovič se je po končanem študiju vrnil v Novo mesto, kjer zdaj' vodi fotogalerijo Vista 21, medtem ko je Fuis po diplomi na Visoki strokovni šoli za fotografijo v Kolnu ostal v Nemčiji, se tam zaposlil in si ustvaril dom. Od leta 1987 je zaposlen kot tehnični vodja v kolnskem podjetju AFD-GmbH. Stikov z rojstnim Novim mestom kajpak ni pretrgal in mu kaj takega sploh ne pride na misel, za kar ima obilico prepričljivih razlogov. V Novem mestu je vendarle doma, tuje dom staršev, so prijatelji, tu vse govori o njegovi mladosti, ne nazadnje pa je tu tudi Fotogalerija, kije vedno na stežaj odprta tudi zanj, predvsem kot fotografa in razstavljalca. Zadnji lanski razstavljalec v tej galeriji je bil prav on. Hommage a Slavko Grum, tak je bil skupni naslov razstavljenih fotografij Saše Fuisa, in obiskovalci so razstavo lahko obiskovali vse do 16. januaija. »Prijateljem fotografije sem se želel predstaviti z motiviko, ki bi jim povedala, da sem kot avtor vendarle doma tu, v Novem mestu. To sem poudaril tudi z naslovom. Prikazati sem hotel nekaj starejših fotografij in nekaj kasnejših, do tistih iz mojega zadnjega obdobja, vendar pa nisem mogel razstaviti vsega, kar sem imel pripravljenega in kar bi lahko uvrstil pod naslov, iz katerega je razvidno, da sem razstavo nekako posvetil dramatiku Slavku Grumu,« je pripovedoval Saša po otvoritvi razstave, ki se je je seveda udeležil in potem ostal pri svojih v Novem mestu še več dni po novem letu. Sam je tudi strokovno pokomentiral to svojo novomeš- ko razstavo, češ da so bile fotografije na njej kon-ceptne. »Od takrat, ko sem v Novem mestu naredil cikel fotografij o Romih, in tega je že kar nekaj dolgih let, me kot fotografa zanima vse, kar je v zvezi z minevanjem in minljivostjo, s smrtjo in z otožnostjo, kar pa je najbrž pogojeno tudi z mojim značajem, ki ni ravno veseljaški,« je pojasnil. Bržkone je s tem mislil tudi to, daje fotografija, kakor tudi sicer vsako avtorsko delo, odraz osebnega pogleda na stvari, kot taka pa tudi najbolj pritegne. »Zame«, je rekel Saša, »je fotografija res dobra takrat, ko jo gledalec gleda z zanimanjem in ko preko nje nekako vzpostavi dialog s fotografiranim predmetom oziroma motivom. In če je na razstavi veliko takih fotografij in če te prevzamejo veliko gledalcev, potem je razstava ne le zanimiv dogodek za kraj in razstavišče, temveč jo avtor doživi kot intimno doživetje. Vsaj pri meni je tako.« Saša Fuis v Novem mestu ne razstavlja prav pogosto, podobno tudi ne v Nemčiji, kjer seje udomil in kjer je možnosti za uveljavitev več, so pa kriteriji ostrejši. Povedal je, daje v Kolnu, ki ima veliko muzejev, galerij in fotogalerij, resda večkrat razstavljal kot v Sloveniji, da pa večkrat, kot bi morebiti rad, tudi tam ni mogel. Predvsem zato, ker ga je vezala odgovorna služba. Ta ga kot fotografa seveda ne more spodbujati, ker nima nobene zveze z njegovim poklicem. Res pa je, daje podjetje AFD-GmbH, kjer dela kot tehnični vodja, v širšem pomenu v službi umetnosti in je delo v njej — Saša je pripomnil, da vsaj zanj — zelo kreativno; med drugim delajo v tem podjetju kataloge in najrazličnejše publikacije za muzeje in galerije. A v tem podjetju je, preprosto, zaradi eksistence, čeprav je v Nemčiji ostal predvsem zato, ker žena, Nemka, ni mogla z njim na pot, ko seje hotel vrniti. Zdaj je, kar je, in Saša niti ne obžaluje, da se je tako izteklo. Navsezadnje se je v Nemčiji prebil tudi kot fotograf in tako lahko služi tudi temu poklicu, za katerega seje izšolal. Prebil pa se je, je povedal, nekoliko laže, kot to uspe mnogim drugim. »Fotografu, še posebej tujcu, ni lahko uspeti,« je pripovedoval Saša. »V Kolnu je, denimo, zelo veliko fotogalerij in nenehno se v njih kaj dogaja. Je tudi veliko fotografov, ki pa lahko razstavljajo le, če so dovolj prodorni in iznajdljivi. Ko jim enkrat uspe priti v galerijo, je njihova nadaljnja usoda od- naše korenine Ob Bezgavcu življenje hira Če bi ne bilo zime, bi človek stopal malo počasneje. Postal bi ob ovinkih in tolmunih potoka in se zasanjal v vodo, tako kot Janez Trdina, ki so mu bili sprehodi v ta kotiček Dolenjske, razen v Gorjance seveda, še posebno dragi. A kaj, ko hlad, ki veje iz mrzle vode, polni kotanjo in ni nič naklonjen takim postankom. Tudi sonce, ki zlati gozdne vrhove, mu ne more do živega, saj sem dol, k strugi Bršljinskega potoka ali Bezgavca, kakor mu tudi pravijo domačini, njegovi žarki pozimi ne posijejo. In če bi človek že strmel v strugo potoka, bi čakal zaman. Prizori vodnega življenja, kakršne je videl Trdina, so že davna zgodovina. Nekaj simbolike je v tej hladni senci, kajti tudi senca življenja je padla sem v to kotanjo. V mlinu nedaleč od izvira mlinsko kolo stoji in razpada, kamni so že pred desetletji utihnili, mlinar France Žagar pa te zimske dneve preždi ob toplem zapečku v kuhinji. No, kaj več res ne bi mogli pričakovati od njega, pri oseminosemdesetih letih, kolikor jih že ima, in po vsem, kar je v življenju prestal. Njegova deset let mlajša žena Ana je bolj gibčna in zgovorna, čeprav ima tudi France kar dober spomin in zna še marsikaj povedati. Seveda segajo njegovi spomini v čas, ko je bila dolina še obsijana z življenjskim soncem. Takrat je bilo v mlinu in okoli njega še polno življenja in pesem mlinskih kamnov je neprestano iskala sozvočja s šumenjem vode, kije drla čez mlinska kolesa tudi takrat, ko je na dolino legla mrzla zimska senca ali je nad njo že padla utrujena noč. Dela v mlinu je bilo vedno dovolj, saj so sem povečini na oprtnikih nosili svoje žito od daleč naokoli. Le kadar je bila ob poletni suši voda v Bezgavcu zelo nizka, so kolesa za nekaj časa zastala, vendar le toliko, da seje za jezom nabralo dovolj vodne moči. Bezgavec, zatrjuje Franc, ni nikoli usahnil. Bo že vedel, saj so si Žagarji z Bezgavcem v znanstvu že nekaj stoletij. Ljudje iz bližnjih vasi, zlasti gospodinje, ki znajo ceniti dobro moko, še danes obžalujejo, daje mlin onemel. Tu se je dobilo več vrst pšenične moke, tudi tisto najboljšo, za ohceti, pa tako ajdovo, kot daleč v novomeški okolici ne. Dobra moka pa se ne melje sama. Nekdanja mlinarja, zakonca Ana in Franc, sta si delo v mlinu delila. Spominjata se, kaj vse je moral storiti tisti, kije hotel dati od sebe dobro moko. Ni bilo dovolj, daje stresel prineseno žito na kamen in čakal, kaj bo. Ana in Franc sta ga oprala, daje voda odplavila vse primesi in umazanijo, potem pa sta ga razgrnila po lanenih, doma tkanih rjuhah, da se je sušilo na soncu. Pozimi, ko sonce v dolino ni seglo, sta čistila na roko ali na kamnu. Pozimi je vodomet ob mlinskih kolesih vkoval mlin v svojevrstne ledene skulpture, na katere bi bil ponosen vsak umetnik. Toda te umetnije, ki so jih oblikovale pršeče vodne kapljice, so bile tudi nevarne, saj bi led lahko poškodoval kolesa, zato je bil Franc dostikrat prisiljen vzeti v roke sekiro in se spopasti z ledenim oklepom. Nič pa ni bilo moč storiti, kadar je sicer krotki Bezgavec ob obilnih deževjih narasel in pobesnel, da seje tresla vsa soteska. Takrat seje bilo najbolje potuhniti in počakati, da se je voda unesla. Franc se spominja, daje včasih voda tekla že čez vežo, tako je narasla, vendar škode ni napravila nikoli. Predniki so dobro ocenili, kam postaviti mlin. Zadnja desetletja se tako visoka voda ne pojavlja več. Kaže, da sije voda našla nova podzemna pota. To ni nič čudnega na teh kraških tleh, znanih po udomih jamah in ponikalnicah. Bezgavec izvira nedaleč od mlina, nedaleč od izvira pa je tudi jama, kiji domačini pravijo Ajdovska jama. France se še spominja pripovedk o ajdovskih ženskah. Te so iz skrivnih bivališč prihajale na polja, pomagat kmetom. Vendar le takrat, ko so se delavci s polja odpravili domov na kosilo in k opodnanskemu počitku. Trud so jim kmetje poplačali s hrano, ki so jim jo pustili v senci ob njivi. Ce so kdaj bile, so morale biti Ajdovke čisto prava človeška bitja, kajti preminile so skupaj s tistimi, ki so jim pomagale pri delu. Če bi bile dobre vile, bi jih Franc še kdaj videl, kako plešejo z meglicami, ko se pozimi dvigujejo nad izvirom Bezgavca. In če bi še bile, bi gotovo prišle na pomoč ostarelemu paru in zagnale mlin, da bi se oglasil v gluho noč. Edinega otroka, ki jima gaje bog dal, je bog tudi hitro vzel. Potem sta imela pri sebi nečakinjo in jo spravila h kruhu, toda življenje jo je potegnilo iz doline. Saj pomaga, kolikor more, toda ima svojo družino in svoj dom, kamor se vrača. Tudi njeni otroci poznajo pot do mlina. Zlasti Aleš, ki hodi že v srednjo šolo, se rad oglasi v mlinu in postori, česar sama ne moreta. Izvir v bližini hiše je obzidal, da je bistre studenčnice za pitje in za gospodinjstvo dovolj, lepo je obnovil starodavno znamenje ob mlinu in morda se bo kdaj lotil tudi Bezgavca in ga zopet ukrotil za koristno delo. TONE JAKŠE visna od tega, ali jih opazi kdo od tistih ljudi, ki kupujejo fotografije za galerije. Zato je dostikrat pomembnejše od tega, da se na razstavi tare obiskovalcev, to, daje takrat na razstavi tudi kak agent te ali one fotogalerije ali muzeja. Ti ljudje fotografu tudi določijo vrednost oz. ceno njihovim fotografijam. Skratka, na Zahodu določajo vrednost in ceno razstavljalcev tržišča, in ne kaj drugega. Seveda moram dodati, da agentje, kijih galeristi pošiljajo na razstave, da tam odkrijejo zanimive avtorje, niso diletanti, ampak odlični poznavalci, ki so temu primemo tudi plačani. In čigar delo le-ti izberejo za odkup, pomeni, da je že plasiran, znan. Te reči gredo torej vse drugače kot v Sloveniji, kjer se fotografija šele prebija kot zvrst, dostojna galerij in muzejev.« Saši Fujsu pa se v Nemčiji niso odprla le vrata razstavišč, ampak tudi publikacije. Zlasti po plebiscitu v Sloveniji. Ko seje razvedelo, daje iz dežele, ki se je odločila postati samostojna, suverena država, je kar dobival naročila za zanimive posnetke. Postal je honorarni, zunanji sodelavec agencije Lait, ki jo marljivo zalaga s fotografskim gradivom iz domovine in tudi od drugod. Med drugim je prek te agencije objavil že tri fotoreportaže o Romih. To so v glavnem medijske fotografije, ki so seveda lahko še kako zanimive in kvalitetne, vendar pa to ni tisto pravo, stvar notranjega klica. Slednjega si Saša poteši le s fotografijo, ki prinaša nekaj več kot dogodek, predmete oz. kakršnekoli motive: tisto neizrekljivo pač, kar fotografijo povzdigne v umetniško delo. V tako fotografijo pa je treba vgraditi mnogo več kot obrtniško znanje: tudi del sebe, svojega srca in duše, lastno doživljanje sveta. »Zato jaz med eno in drugo vrsto fotografij postavljam strogo ločnico,« je pripomnil Saša. Njegova velika želja je, da bi se v Novem mestu še večkrat predstavil s fotografskimi stvaritvami in da bi imela tudi Fotogalerija Vista 21 še boljše možnosti za razstavno dejavnost. »Fotogalerija dela zdaj izključno na entuziastični podlagi, in ker nima lastne gmotne osnove, mora za vsako malenkost dobiti sponzoija. Tako resda lahko nekaj počne, preveč perspektivno pa to ni. Po mojem bi morali v Novem mestu fotografsko dejavnost organsko vezati na Dolenjski muzej oziroma njegovo galerijo in ustanoviti sklad za odkup fotografij, zlasti še znanih ustvaijalcev.« Saša Fuis je prepričan, da sije Novo mesto to tudi že zaslužilo, za kar pa je veliko storil sam Bojan Radovič, ki je v Fotogalerijo Vista 21 že pripeljal toliko pomembnih razstavljalcev iz domovine in tujine, da sije Novo mesto že s tem ustvarilo ime na evropski sceni fotografije. »Velikost mesta pri tem sploh ni pomembna,« meni Saša Fuis, »pomembnejše je to, koliko se v fotografijo vloži. Zahod je s tem že zdavnaj razčistil.« I. ZORAN Življenje s cvetjem Ko je dr. Janez Drnovšek pred tedni sodeloval na javni tribuni v novomeškem Metropolu, je na mizi, kot je običaj, bilo cvetje, nič razkošnega, le droben aranžma. Dr. Drnovšku je »padel v oči«, zdelo se mu je vredno pripomniti, daje mizni okras tokrat drugačen, skratka nekaj posebnega. Ko so oblikovalki Andreji Murn, ki jo v glavnem vsi poznajo kot Bebo, prenesli Drnovškovo opazko, je bila vesela. Cvetje, ki vse nas spremlja kot pesem od rojstva do smrti in je z nami ob najbolj veselih in lepih ter ob najbolj žalostnih trenutkih, je njena velika ljubezen in ni večjega zadovoljstva od tega, če z njegovim aranžiranjem naredi veselje še komu ali v kom zbudi čut za drobno lepoto. Beba Murn se sicer že več kot dve desetletji uk-vaija z ikebano, s posebnim načinom aranžiranja cvetja, ki so ga Japonci dolgo ljubosumno varovali, potem pa le šli z njim v svet. Šolala seje pri profesorici Klari Kos, dobila štiri spričevala in diplomo za japonsko ikebano. Z diplomo ji je pripadlo tudi cvetlično ime Plavi vihar. Najprej seje ukvarjala veliko z ikebano za razne razstave, a ker je bilo to drago, saj je potrebovala za delo celo ekipo, seje morala »preusmeriti«. Snemala je za kataloge, delala dekoracije na raznih sejmih ipd. Zadnjih nekaj let je »uradna«, sicer pogodbena oziroma honorarna, aranžerka za Grad Otočec. »To je čudovit ambient, v katerem je izredno prijetno delati, pa tudi gostje so takšni, da to delo opazijo in ga znajo ceniti,« pravi gospa Beba. Pred časom je vsa zatopljena v delo na zunanjem grajskem hodniku urejala cvetlice v aranžma in nenadoma opazila, da jo opazuje japonski gost. Ko je videl, da gaje mojstrica opazila, ji je s kretnjami in globokim priklonom brez besed dal vedeti, da ga radosti njeno občudovanja vredno delo. Murnova Beba se sicer ne drži strogo japonske ikebane, temveč se pri aranžiranju prilagaja našim razmeram. Veliko oblikuje z našo trto pa s pušpanom, z domačim cvetjem, značilnim za posamezni letni čas. »V naših cvetličarnah naredijo že zelo lepe aranžmaje, ampak k dnevu mrtvih na primer najbolj pristajajo pušpan ali mahonija in krizanteme, ne pa vsakršno eksotično cvetje. Zelo pomembne so seveda tud barve. K rojstvu gredo nežne barve, k slovesnostim elegantne. Poletni aranžmaji morajo dajati občutek hladu, zimski toplote. Vrsto cvetlic in barv je treba skratka prilagoditi okolju in priložnosti. Moram pa poudariti, da me jezi, ko slišim, kako se za vsak šopek razme-tuje z imenom ikebana, ki je le ena veja cvetnih aranžmajev. Ikebana ni vse, kar se napika v gobo, ampak veljajo zanjo določena pravila in norme, tudi v primeru, ko gre za svobodnejše oblike ikebane,« pravi Beba. Umetnega cvetja nima rada, čeprav je danes že zelo lepo, posebno iz naravnih materialov, na primer iz svile. Zato pa uporablja vse »modne« rožice, materiale in pripomočke, do katerih pač pride, saj so mnogi uvoženi. Pravil ikebane se niti ni tako težko naučiti. »Saj ne, da bi bili vsi strokovnjaki,« pravi Beba, »za to je treba veliko dela in nekaj nadpovprečne ljubezni do cvetja. Toliko, da se da z aranžmajem pika na i pospravljenemu stanovanju, pa lahko osvoji vsakdo. Za to je pri nas tudi dovolj materialov. Sploh pa ikebana ne zahteva in niti ne mara veliko cvetja. Malo domišljije lahko naredi zelo lepe kombinacije že z malo cvetja in vejico ali korenino, ki jo prinesemo s sprehoda.« Da želja po tej piki na i pospravljenemu stanovanju pa ljubezni do cvetja in lepega ne manjka, Bebo prepričuje veliko zanimanje za tečaje ikebane, ki jih je doslej vodila na Otočcu, osnove ikebane pa je učila tudi učenke na grmski osnovni šoli in v gimnaziji. Kar hudo ji je bilo, ko je videla, da so bile punčke na Grmu žalostne, ko je bilo konec popoldanskih »ikeban-skih« ur. Vodila je tudi kreativne delavnice v Šmarjeških Toplicah, kjer je imela nekaj odličnih učenk med hotelskimi delavkami, ki so zdaj že same sposobne urediti marsikaj lepega. Le za kakšno pomembnejšo priložnost, kot je bila otvoritev prizidka k hotelu, jo še pokličejo zraven. Zaradi očitne želje mnogih žensk seje odločila, da bo namesto tečajev na Otočcu, ki so bili zaradi potrebnih prevozov vsega materiala malo nerodna zadeva, vpe- ljala cvetlični atelje v stanovanju na Partizanski cesti nad bistrojem Boter. Dekletom in ženskam pač želi pomagati, da bi se naučile uporabljati oz. aranžirati cvetje, da bi bilo v zadovoljstvo in veselje njim in njihovim bližnjim. Če bo droben cvetek v bolj ali manj umetelni posodi omilil kak grd pogled ali preprečil priti na svetlo kakšni grdi oz. hudi besedi, bo namen več kot dosežen. S cvetličnimi ateljeji namerava začeti z marcem ali aprilom, ko se bo otoplilo in bodo na voljo za uporabo domače sezonske cvetlice in drug material, da tečajnice ne bodo imele prevelikih stroškov. Trenutno pa se gospa Beba že ukvarja z butaricami za cvetno nedeljo. Ohranjanje starih običajev namreč pridobiva pomen in temu seje prilagodila. Zelo dobro so bili sprejeti tudi njeni adventni venčki: pred novim letom so krasili tudi Metropol in zbudili ne le pozornost dr. Drnovška, ampak še mnogih drugih. Z.LINDIČ-DRAGAŠ 1 2 priloga dolenjskega lista NAGRADA V LJUBLJANO IN SEVNICO Žreb je izmed reševalcev 1. letošnje nagradne križanke izbral dva nagrajenca, DARKO MEJAČ iz Ljubljane ter VIKTORIJO ZVEGLIČ iz Sevnice. Mejačevi je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Žvegličeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, da nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali, ker so pač zdaj takšni predpisi. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 3. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 3. REŠITEV L NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 1. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SLT, TRSAT, ŠPORTNIK LE, BOKAL, BRAT, NADA, PETEK, ID, OKIS, SKICA, KARL, VTIK, NIN, OPEKA, IRIS, KA, LOB, MAJI, OPAT, PRED-IKANTSTVO, ATLANT, AR, TAM. prgišče misli Kdor se vda totalitarni veri, mora biti pripravljen, da bo prej ali slej žrtev. JOŽE JAVORŠEK Življenje je takšno kot svet Če ga hočeš videti, moraš visoko, na vrh. Vrh pa je smrt ŽELJKO KOZINC Danes je prišlo do velikega slepila. Ljudje se čutijo razvrednotene, zato se vračajo k narodu kot k Materi. MIRKO KOVAČ Nujnost učenja tujih jezikov je močno odvisna od tega, na kateri hierarhični lestvi je umeščena lastna jezikovna skupina JOHAN GOUDSBLOM Slovenci v svetu nagradno križanka © ? " Sestra Deodata iz Džakarte Že v rosnih otroških letih je Frančiška Hočevar, doma v vasici Preloge pri Mokronogu, kazala veliko zanimanje za dogajanja okoli domačije, še posebej pa je bila vesela, ko je lahko prvikrat stopila v hram učenosti. V šolo je hodila zelo rada in je bila zjutraj prva pred šolskimi vrati, rada pa je prebirala tudi knjige. Ko je nekoč prebrala neko povest, seje kot osemletno dekletce zaobljubila, da bo, ko bo velika, pomagala otrokom in vsem ljudem v stiski. Mati in oče, kije zgodaj umrl, star 38 let, sta svoje tn otroke vzgajala v krščanskem duhu. Frančiški seje uresničila otroška želja. Postala je misijonarka. Danes, po 53 letih plemenitega poslanstva, jo ljudje zvečine poznajo le kot sestro Ueodato. Najprej seje izobraževala pri uršulinkah v Ljubljani, nato v Franciji, misijonarsko pot pa je kot ena redkih Slovenk začela na Daljnjem vzhodu, sprva v Bangkoku na Tajskem, zatem pa v Indoneziji, kjer je v Džakarti še zdaj ravnateljica šole za mladino. »Ko sem brala tiste povesti, sem rekla: ’Ja, tudi jaz bom šla in bom pomagala tistim otrokom. Nič ne de, če bo treba trpeti. Tistim otrokom moram Pomagati, da bodo spoznali, da imajo kljub trpljenju v nebesih očeta.’ Ta misel seje nenehno krepila v meni. Nikdar me ni zapustila. To je postal moj Ideal. Z bratom sva se pogovarjala, da bova šla skupaj v misijone. Ko je prišel odločilni trenutek, sem se zavedala, da bo treba vse zapustiti, vse, kar mi je bilo ljubo, zlasti še študij, a rekla sem si: Glavno je, da pomagam tistim ubogim otrokom, da pomagam ljudem, da bodo spoznali, da jih Bog ljubi, in da jih bo osrečil.’ In tako sem se darovala za življenje,« se nasmehne sestra Deodata. Med Pogovorom se pogosto zvonko zasmeje. Deluje skromno, a kot srečna in notranje bogata osebnost. »Kdor želi v misijon, mora skozi ustrezne priprave,« pripoveduje Frančiška Hočevar. »Glavna ju duhovna priprava. Zato sem šla v samostan k urušlinkam. Povedala sem jim, da ne bom ostala tam, ampak pojdem dalje v misijone. V tistih časih ni bilo tako urejeno kot danes. Bilo je več težav in vse sem premagala. Po večnih obljubah sem odšla v Siam. Tam sta bili že dve Slovenki: Rafaela V urnik in Zaverija Pirc. Na Tajskem sem delala 15 let, P°tem sem bila leta 1952 prestavljena v Indonezijo na Javo, kjer sem ostala. Tu deluje več redovnic. V glavnem so bile prej Nizozemke, bilo je tudi nekaj Američank in tri Poljakinje, Slovenke pa ni razen mene nobene. Ko sem prišla, sem se najprej mora-la naučiti nizozemščine. Ker sem se v šoli učila nemščino, sem se hitro naučila tudi tega jezika. Zavedala sem se, da moram znati tuje jezike, če sem v misijonih, zato sem kar sama začela študirati. Danes se lahko sporazumevam v več kot desetih jezikih oziroma narečjih.« Hočevarjeva je ravnateljica šolskega zavoda Sancta Maria, po naše Sv. Marija. To je bila prva hiša uršulink v Indoneziji. Ko dobiva pošto iz domovine, naslovijo pošijke kar s sestro Deodato, saj jo vsi poznajo predvsem po tem imenu, le vladajo pozna tudi kot Frančiško Hočevar. »Začetek je bil zelo težak,« pripoveduje misijonarka. »Zelo težko se je bilo privaditi na povsem druge podnebne razmere, na vročino in vlago pa tudi na drugačne običaje. Tu manjka marsičesa v verskem življenju. V cerkvi so bili sprva živahni plesi, zdaj je bolj mirno in dostojno.« V domovino je lani prišla tretjič. Najprej je šla v Beograd k bratu duhovniku, potem sta skupaj šla na Žalostno goro, kjer je brat ponovil zlato mašo. Obiskala je tudi svoje redovnice, veliko dela pa je imela tudi z misijonarskim kongresom. P. PERC zanimivosti iz sveta Druga plat zimskih olimpijskih, iger Savojske Alpe so bile med nedavnimi božičnimi prazniki pravi pekel. Zaradi obilnega sneženja je za 24 ur povsem zastal cestni promet, za več ur pa tudi železniški, na tisoče avtomobilskih voznikov in njihovih sopotnikov je ure in ure zmrzovalo v avtomobilih. Nekaj tisoč drugih je ostalo odrezanih od udobnih in toplih hotelskih sob v začasnih planinskih kočah na smučiščih. Snežni plazovi so zasuli prometnice, odrezali od sveta posamezne predele, pri tem pa terjali eno človeško življenje in ranili več ljudi. Med drugim je znežni plaz razrušil tudi manjši hotel v Val d’I-sere. Narava je pokazala zobe. Božični kaos se lahko prav kmalu ponovi v idiličnih gorskih dolinah Savojskih Alp, ko bodo prepolne avtomobilov in obiskovalcev. Bližajo se namreč dnevi zimskih olimpijskih iger, ki se bodo začeli v začetku prihodnjega mesca in ki bodo privabili v Albertville in druga smučarska središča v tem delu Alp množico ljudi. Poleg 1500 nastopajočih športnikov in kakih 7000 novinarjev in snemalcev organizatorji pričakujejo še okrog milijon ostalih obiskovalcev, kar pomeni veliko množico avtomobilov, polne hotele in koče pa tudi veliko strupenih izpuhov ter nekaj ton komunalnih odplak v tamkajšnje vodotoke. Občutljivo gorsko okolje bo obremenjeno prek vseh meja. Ekologi opozaijajo, da ne gre samo za kratkotrajno hudo obremenitev okolja. Zanje so olimpijske igre v Savojskih Alpah krona vsega slabega, kar seje počelo v tem občutljivem gorskem okolju že dlje časa, predvsem pa od takrat, ko so — tega je že skoraj dvajset let — začeli razvijati smučarski in zimski turizem. Idilični svet alpskih dolin seje začel hitro spreminjati. Iz leta v leto so gradili nove hotele in gostinske objekte, širili prometnice, gradili nova parkirišča, preurejali pobočja gora za nova in nova smučišča, izseka-vali so gozdove, s kemikallijami za utrjevanje snega uničevali zemljo, skratka, z vsem močno posegli v okolje. Posledice so različne, med posebej opaznimi pa je povečanje števila snežnih plazov in povečana erozija na pobočjih. Turizem in promet sta resno ogrozila tudi gozdove. Zastoj in začasno nazadovanje zimskega turizma v osemdesetih letih nista prinesla pričakovanih sprememb na boljše, kot so upali ekološko zavzeti načrtovalci. Na pobudo francoskega smučarskega poola je Francija kandidirala za prirediteljico zimskih olimpijskih iger 1992 in olimpijske igre tudi dobila. V Savojske Alpe so ponovno prihrumeli gradbeni stroji in ponovno so padala drevesa, preuredili so nova gorska pobočja za tekmovalne proge, smučarske skakalnice in dirkalne steze za bob in sankanje. Če seje še pred desetletjem temu še lahko reklo napredek, zdaj veliko ljudi ni več takega mnenja. Olimpijske igre bodo res ponesle slavo Savojskih Alp po vsem svetu, ali pa bo to dobro za čudovite alpske doline in tamkajšnje prebivalstvo, pa je že drugo vprašanje. Najstarejši fosili V Chengjiangu na Kitajskem so znanstveniki v zadnjih šestih letih našli več izredno starih fosilov mnogoceličarjev, ki so živeli v obdobju kambrija pred več kot 530 milijoni let. Za najdbe strokovna javnost skoraj da ni vedela, dokler ni ob koncu lanskega leta izšlo poročilo o teh fosilih izpod peresa dveh kitajskih in dveh švedskih znanstvenikov. Razumljivo, da je poročilo, opremljeno s posnetki fosilov, zbudilo veliko zanimanje, saj gre za najstarejše znane fosile mnogoceličarjev na svetu, poleg tega pa so med njimi tudi nekatera prav nenavadna bitja, doslej povsem neznana paleologom. Izumrli kambrijski živi svet poznamo predvsem po zaslugi fosilov z najdišča Burgess Shale v Britanski Kanadi, kjer so fosile našli že leta 1909. Vse do zdaj so veljali za najstarejše fosile mnogoceličarjev, kaže pa, da so jim skoraj stoletno slavo vzeli kitajski fosili. Filmi še polnijo blagajne Kljub televiziji, kije prikovala mnoge ljubitelje filmov na domači stol, pa kinematografi po svetu niso prazni in filmi še vedno prinašajo ogromne dobičke sodobnim »tovarnam sanj«. Lani seje, kot kažejo podatki za ZDA, najbolje odrezal znanstveno—fantastični film Temi-nator 2 z Arnoldom Schwarzeneggrom v glavni vlogi. V kinematografske blagajne seje s prikazovanjem tega filma nateklo 204,4 milijona dolarjev. Čeprav je bil film eden najdražjih, kar so jih doslej naredili ameriški filmarji (snemanje je požrlo skoraj 100 milijonov dolarjev), pa seje ne samo poplačal, marveč prinesel zelo velik dobiček. Na drugem mestu je s 165,5 milijona dolarjev prihodkov film Robin Hood s Kevinom Kost-neijem, slede pa še filmi Sam doma, Ko jagenčki umolknejo in Pleše z volkovi. Večino teh filmskih uspešnic smo lahko videli tudi na platnih naših kinematografov. Črno — rdeče Nad težke čase in hladne dneve se kaže spraviti s toplimi barvami. Že to sezono je tako, saj je izredno modna rdeča barva, gotovo najbolj vroča med toplimi. Moda obožuje agresivno ognjeno rdečo barvo, kije v družbi s prefinjenostjo in eleganco črne, ena najbolj oboževanih barvnih kombinacij v vsej zgodovini mode. Poleg te je modna tudi temnejša, signalno rdeča, pa vsi rožnati odtenki. Tudi tokrat živa rdeča barva ljubi črne barvne kombinacije. Črni so lahko le gumbi, podloga ali modni dodatki plaščev, blazeijev in trenčkotov, ki kar številno poživljajo naš zdajšnji sivi vsakdan, ali pa je črno vsaj krilo ali hlače ali še vedno modne legice. Rdeče-čma moda tokrat diha tudi z nakitom, bogatim, z obilico steklastih kamenčkov, ki imitirajo prave, drage. M mi Dobrodošle Krp drobnarije Drobnih nasvetov, dobrodošlih za vse gospodinje, ni nikoli preveč. Cvetača ostane med kuhanjem bolj bela, če vodi dodate malo mleka. Pred kuhanjem pa jo je dobro za nekaj časa namočiti v mrzlo slano vodo, da iz nje zleze različen mrčes, predvsem pa gosenice. Testenine ne bodo prekipele, če vodi primešate žličko masla. Zdrobovi žličniki, ki so dolgo v juhi, posrkajo vase veliko tekočine. Zato je najbolje, če jih date v juho šele tik pred serviranjem. Kakav ali pudingov prašek se pri mešanju s tekočino rada zgrudita, zato še suhemu prašku dodajte malo sladkorja ter postopoma prilivajte tekočino. Dušena govedina v vinski omaki Nedeljska kosila utegnejo biti zaradi enoličnosti tudi dolgočasna. Zakaj si enkrat ne bi privoščili malce spremembe? Za dušeno govedino v vinski omaki z zelenjavo potrebujemo: 1 čebulo, 1 korenček, zelen peteršilj, 3/4 -1 kg govejega stegna, sol, črn poper, 5 - 6 dag olja, 1 - 2 del rdečega vina, 1 /2 kg stročjega fižola (zmrznjenega), 2 rdeči papriki, 8 -10 dag suhe slanine, 1 kocko za pečenkino omako. Čebulo olupimo in razrežemo na četrtine, korenček na debelejša kolesca, peteršilj povežemo v šopek. V pekaču ali kozici segrejemo olje in popečemo že prej posoljeno meso z obeh strani. Dodamo čebulo, koren in peteršilj in polovico vina. posodo pokrijemo in postavimo v pečico na 180 stopinj Celzija, dušimo uro in pol. Vmes polivamo meso s sokom in ostalim vinom. Posebej skuhamo stročji fižol in na rezance narezano papriko. Zelenjavo razdelimo v šest snopičev in vsako posebej zavijemo v rezino slanine. Popečemo na maščobi. Zelenjavo, ki seje dušila skupaj z mesom, pretlačimo skupaj s sokom. Omako izboljšamo s kocko za pečenko. Primerna zračna V vlaga Ljudje in rastline potrebujejo v bivalnih prostorih primemo vlago. S tem nastopi težava zlasti v stanovanjih s centralnim ogrevanjem. Suh zrak v takih prostorih večini rastlin ne ustreza, zato moramo ukrepati. Eden od načinov, kako popravimo vlažnost zraka v prostorih, je ta, da na radiator obesimo posodo z vodo ali pa vsaj vlažno brisačo. Drug način je, da nalijemo vodo v podstavek rastlinskega lončka. S podlogami, na primer lesenimi deščicami, nato lonček dvignemo nad gladino vode, kajti zelo je važno, da lonček ne stoji v vodi. Tako voda izhlapeva in vlaži ozračje okoli rastline. Kako v tem času dognojujemo, pa nam bo Martin Župančič svetoval v prihodnji številki. Stop — ~-v> zavore zamrznjene! Neprijetna zadeva, ko ročna zavora ne popusti, kljub temu da smo ročico spustili, se nam lahko zgodi zaradi daljšega parkiranja v hudem mrazu, če je v zavorah vlaga ali ija. Mojster Franc Krevs iz Črmošnjic svetuje, da damo mehaniku pred začetkom zime pregledati in očistiti zavorni sistem, kar je dobro tudi iz drugih razlogov, neposredno pa se temu izognemo tako, da ob parkiranju v hudem mrazu ročne zavore ne zategujemo. Seveda se ne gre zanašati samo na to da damo prestavno ročico v brzino, ampak moramo parkirati na ravnini ali kolesa primerno podložiti, da se ne bi zgodila nesreča. Če zavore zamrznejo, pa pomaga samo odjuga ali dober mehanik. El priloga dolenjskega lista preteklost u gosteh BRONASTA LEPOTA — Bronast pas sldepanec iz srednjdatenskega obdobja (Lt C, 3. do 2. stol pred našim štetjem) so našli ob prvih Pečnikovih izkopavanjih leta 1885 v enem od ženskih keltskih grobov v Va-lični vasi pri Zagradcu. Sodi v varianto pasov sklepancev s paličastimi, bogato profiliranimi vmesnimi členi. Kavelj za spenjanje je izdelan v obliki stilizirane konjske glave. Pas sldepanec iz Valične vasi hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani. (Pripravit arheolog Danilo Breščak) <$0DBA vaša zgodba/vaša >co m Dolenjcu ni za znanost — Znanstvenih in resnih pogovorov Dolenjec ne sluša rad, mu se zdeha, jih ne razume, ga ne zanimajo, tudi je nezaupen, ne verjame v resna dokazovanja dosti. Najraje ima, če se mu človek dobrika. Ne iz nakane — Ne goljufajo Dolenjci sploh ne iz premišljene nakane, ex professione, ampak o priliki, kar tako po naključju, če je mogoče koga opehariti Družabnost na psu — V »majstu« (Novem mestu j se boji in ogiblje vsaki vsakega Tesno prijateljstvo zdi se ljudem sumljivo in čudno. Opravljajo prijatelje (juto. Društvenega življenja ne za lek tod med gospodo. Med kmeti več stanovitnosti, blagosti in žlahtnosti Narodna zavest po sapah časa — Resnica je, da v Novem mestu in sploh na Dolenjskem ni ne trdnih Slovencev ne trdnih nemčurjev. Ljudje se ravnajo po sapah časa, trme, najbolj pa sebičnosti in neumnosti Nesramežljive dečve — Dečve se več ne sramujejo ljubezni z vojaki V krčmah ponujajo neznanim vojakom kar same piti — vot kako se osnuje ljubezen z njimi prav kmalu — saj se od obeh strani komaj čaka. Martina Zec: VOLOVSKE SANI Naš ata je bil »antverhar« oziroma rokodelec. V naši bajti, tako smo rekli leseni hiški ob naši hiši, je delal razne reči. V veži je imel tudi kovačnico z mehom z vsem orodjem, ki spada h kovačiji. Otroci smo mu morali vleči meh, kadar ni bil vsemu delu sam kos. Znal pa je tudi mizariti bolj preproste stvari. Bil je tudi kolar, lo-talje lonce, popravljal ure, delal škafe, tesaril po fari, popravljal strehe, tudi cerkvene in podobno. Zaslužil s tem delom ni veliko, kdaj tudi nič, saj je moral kdaj kaj odslužiti Ker pa smo bili številna družina, je prav prišla vreča žita, moke ali pa kruh. Marsikateri svinjak, štalico ali kozolec je naredil. V bajti je bilo ročnega orodja vseh vrst. Zdaj bi bila lahko ta delavnica ali hiška muzej orodja. Tesal je tudi različne sani, volovske ali otroške. Krivine so bile vedno naravno raščene in nato obdelane. Tudi nam otrokom je naredil sani, ki so se razlikovale od kupljenih. Na pogled so bile malo višje in širše ter zelo močne. Človek bi mislil, da zdržijo večjo pezo kot ostale. Nekega dne se je tovariš v šoli domislil, da gremo drugi dan za uro telovadbe na sankanje na Kucelj. Naročil je, naj pripeljemo v šolo sani. Takrat, bilo je pred štirimi desetletji, snega in mrzlih zim ni manjkalo. Tako sem naslednji vlekla sani v šolo. Pot me je vodila po bregovih, stezicah, poteh in nazadnje tudi po cesti. Šola je bila ntjjnreč daleč od nas. Veliko užitka tega dne s sanmi nisem imela. Če pomislim samo, kako slabo sem bila oblečena — lahka oblekca, pojerban plašček, nogavice pa so segale malo čez kolena, da so bila stegna gola. Take so bile tudi ostale sošolke, le malo-katera je bila takrat v dolgih hlačah. Na dolgi poti v šolo in domov me je pozimi pogosto zelo zeblo. Otroci smo prišli v šolo čisto trdi. Tudi torbe večkrat nisem mogla dati s hrbta, tako sem bila zmrznjena. Sveča pod nosom je marsikateremu zmrznila. Spominjam se nekega posebno mrzlega dneva, ko sva šla skupaj z bratom v šolo. Še zdaj vidim, kako je začel na poti neutolažljivo jokati, tako ga je zeblo. Smilil se mi je, a mu nisem mogla pomagati. Tako je v šolo prijokal. Tovarišice niso bile sočutne z njim. Vem, da ga ni nobena pobožala ali stistnila k sebi ali pa vsaj pohvalila, da je prišel v takem mrazu in od tako daleč v šolo. Saj ni čudno, si zdaj mislim, da je nerad hodil v šolo. Tudi jaz se ne spomnim, da bi lahko kdaj mami doma povedala, da me je učiteljica pohvalila. Teren za sankanje je bil enkraten. Ker so bile moje sani drugačne od ostalih, se je učenec Cvet pričel norčevati, da imam volovske sani. Cvetje zdaj že pokojni in Bog mu daj nebesa! Pobral ga je alkohol. Neprijetnosti pa ni bilo konec z zasmehovanjem. Moje na videz tako močne sani so med vožnjo razpadle na vsak del posebej. Potem šele je bilo smeha in posmehovanja! Mislim, da tudi učitelj ni bil nič boljši od sošolcev. Kaj zdaj? Daleč do doma, raztreščene sani in še težka aktovka. Kaj sem hotela drugega, kot da sem vse skupaj vzela v naročje in nesla domov dve uri daleč. Ne spomnim se, da bi mi kdo pomagal > Črna skrinjica UX Pesnik Ervin Fritz zavzema v slovenski 05 poeziji čisto posebno mesto. V nasprotju z N drugimi pesniki, ki iščejo v poeziji skriv-Cg nostnost, išče Fritz predvsem razsvetljenje p. in jasnost. V pesmih se nikoli ne ukvaija s stvarmi, ki so tuje pameti in razsodnosti, zunaj človekovega spoznanja. To seveda še ne pomeni, da motri svet z lažje strani. Cq< Nasprotno, vse njegove zbirke dokazuje-03 jo, da je nenehoma sredi neodgonetljivih tq problemov. Iz tega položaja obravnava svet in življenje z jasnim razumom, čisto pu emocijo in z veliko pesniško globino, er* Fritz jemlje življenje takšno, kot je. In čeprav ga to življenje kar naprej zasipava z <1 zagatnimi stvarmi in neodgonetljivimi problemi, ga ima neznansko rad. Zeto, da od si, da obstajaš, je nezamenljiv dobitek, N največ, kar lahko imaš. To lahko poveš CQ potiho ali pa s krikom, ki ga morda edin-^ krat zabeleži črna skrinjica zrušenega po-cr* leta. A tako, kot črna skrinjica ne zabeleži ^ vsega, kar izkričijo padajoči, tudi pesem <3 ne more izpovedati, kako sleherni od živih op doživi smrtni strah na življenjski niti. Bolj ^ ali manj izčrpno pa spregovori o tem, kako takšne in drugačne trenutke doživlja občutljivi pesnik. O Primešava s črno skrinjico, ki običajno edina, predvsem pa nepotvoijeno priča o od dogajanjih na nenadoma strmoglavljenem letu (skoz življenje), seje zdela pesniku ta-od ko imenitna, a tudi prava, da je dal tudi svoji zadnji zbirki naslov Črna skrinjica. Zbirko mu je izdala Založba Drava v Ce-lovcu malo pred novim letom. V Črni O skrinjici je 55 pesmi, še bolj fritzovskih, gl pravi upesnjeni razglednik po življenju, od kakršno pač je in kakor se pesniku ubese- ^ duje: neorokavičeno, nekalejdoskopsko, C3 pa z veliko grenkobne ironije. Ob prebita ranju te pesniške zbirke se še bolj zdi, da ima Fritzova poezija veliko skupnega z N Bertoltom Brechtom, kije pesnil iz enakih o izhodišč. Ali imamo torej pred sabo slogi venskega Brechta? 1. ZORAN Filozofija OD C0< OD in umetnost Dušan Pirjevec spada med najbolj po-N znane in vplivne slovenske mislece novej- a šega časa, zato preseneča, da je še vedno razmeroma malo knjižnih izdaj njegovih ^ del. Za časa življenja je izdal le tri knjige, je pa ves čas in sproti objavljal v najrazlič-tn nejših slovenskih, hrvaških in srbskih pu- blikacijah, kjer je izšlo precej njegovih razprav, esejev in analiz, da ne omenjamo znanih spremnih študij v zbirki Sto romanov. Lep del Pirjevčevega dela je tako ostal raztresen v revialnem tisku, kije danes težko dostopen, še posebno ko gre za malo poznane južnoslovanske publikacije, kot je denimo beograjska publikacija Treči program ipd. Po Pirjevčevi smrti so izšli v knjižni obliki še nekateri njegovi spisi, najpomembnejša je bila pač izdaja študij Evropski roman. Ob koncu lanskega leta seje tem knjigam pridružil še izbor Pirjevčevih spisov, kije pod naslovom Filozofija in umetnost in drugi spisi izšel pri založbi Aleph. Urednik in pisec spremne besede Igor Zabel se je pri izboru tekstov omejil na najodmevnejšo Pirjevčevo fazo, to je obdobje po letu 1964, po znamenitem »hei-deggeijanskem obratu«, ko se je Pirjevec naslonil na fenomenološko estetiko in na Heideggrovo filozofijo ter uvedel v slovensko literarno vedo prelomne novosti. V knjigo je urednik uvrstil dvanajst razprav, od znamenitega Uvoda v vprašanje o znanstvenem raziskovanju umetnosti do razprave Filozofija in umetnost, po kateri ima knjiga tudi naslov. Gre za ključne Pirjevčeve tekste, ki jih v dosedanjih knjižnih izdajah ni najti, zato bo knjiga razveselila komparativiste, literarne teoretike in vse druge, ki jih zanima Pirjevčeva misel. M. MARKELJ TELEGRAMI — Fakulteta za družbene vede je izdala knjigo socioloških premislekov o naši zdajšnji družbi MED ANTIKOMUNIZMOM IN POSTSOCIALIZMOM. Avtor je dr. Veljko Rus. — Mladinska knjiga je začela izdajati novo zbirko Bajeslovne slikanice, ki bo najmlajšim približala osnovne biblijske mite. Kot prva je izšla MODROST KRALJA SALAMONA z ilustracijami Rudija Skočirja. — V zbirki Sončnica, ki prinaša pesmi za otroke, je Mladinska knjiga izdala izbor pesmi Saše Vegri pod naslovom ČE KDO NE SPI in izbor poezije in kratke proze Kajetana Koviča KRIZEMKRAZ. — Radovljiška Didakta je izdala knjigo ZAPISANI NEBU Janeza Žerovca. V nji avtor obravnava usode slovenskih letalcev iz predvojnega in vojnega časa. — Cankarjeva založba je poslala na trg VELIKO KNJIGO IGER Rolanda Go-ocka, za domača dopolnila je poskrbel Jože Stabej. Prav čudno je, da ta velika in pestra kultura ni imela močnejšega vpliva na zunanji svet, kljub temu da so obstajale različne trgovske poti, kot je znana Svilena pot. Morda je odgovor treba iskati v zaprtosti fevdalnega sistema in razsežnostih dežele. Žalosten poskus poenotenja v vsem, od obleke do mišljenja, je Kitajska doživela za časa socialistične dinastije. SEDEM TISOČ STOPNIC SVETE GORE Naslednja najina postaja je bil Taian. Po nočni vožnji z vlakom, kije bila že sama po sebi posebno doživetje, je bil pravi čudež, da sva izstopila na pravi postaji. Na vlaku ni bilo nikogar, ki bi znal angleško, ki bi znal brati latinico, najina izgovorjava imen kitajskih krajev pa pri sopotnikih s poševnimi očmi ni zbujala ne zaupanja in pe razumevanja. Namen najinega obiska je bila pravzaprav planina Tai Shan, katere obrise sva v jutranji megli komaj slutila nad robom prebujajočega se mesta. Ta 1524 m visok hrib je najsvetejša izmed petih svetih gora Kitajske. Za Kitajce je simbol moči in veličine. »Močan kakor planina Tai« ali »Niti z odprtimi očmi ne more videti planine Tai« sta le dva pregovora, ki govorita o navezanosti prebivalcev na to goro. Za naju je bil sveti kraj obupen poskus komuniciranja z ljudmi, ki se jim je poznalo, da so jim stiki s tujci enako pogosti kot stiki z Marsovci. Po napornih urah, ko sva končno našla hotel, kjer so naju bili pripravljeni sprejeti, sva si ogledala svetišče Daimiao, kjer so se cesarji v Dvorani božjega blagoslova klanjal; planini Tai in njenim bogovom. Svetišče je ena izmed treh največjih lesenih stavb na Kitajskem. Naslednje jutro seje začel najin vzpon na sveto goro. Daje zgodaj, sva mislila le midva, kajti gora je že vrvela od obiskovalcev. V vročem tropskem vremenu, kjer sta se nenehoma menjala sonce in dež, sva se po 7 tisoč stopnicah mukoma prebijala proti vrhu. Bog Tai je moral imeti ogromno družino, kajti ob poti je bilo brez šte- l vlakom na Kitajsko Janez Jaklič: vila svetišč, kapel in kapelic. Ob poti je bilo tudi ogrom- Končno sva po večurnem vzponu prišla skozi Južna no število popisanih kamnov in skal, ki so peli hvalnico vrata do templja Plavega oblaka na vrhu. Pričakal naju gori in popotnikom, ki so se v zgodovini povzpeli nanjo, je odet v temne deževne oblake. Nekateri kitajski sotr- mmmmKm Nosač na gori Tai-Shan pini, ki so z nama prišli na goro, so ostali na gori čez noč in čakali sončni vzhod. Kakih sto kilometrov od svete gore se nahaja mestece, kije še pomembnejše kot gora, in to ne samo za Kitajce, temveč za vse človeštvo. To je Qufu, rojstni kraj filozofa Konfucija. Njegov nauk strogo poudarja in upošteva hierarhično lestvico, tako družinsko kot državno. Po njegovem mora človek težiti k popolnosti zaradi trajnosti in napredka družine in države. Ker močno poudarja državniške kreposti, je njegov nauk nekako sam po sebi postal državna religija. Vendar religija, ki ji manjka mistični element, ni mogla zadovoljiti širokih ljudskih množic. V mestu Qufu so zgradbe povezane s filozofom. Tu je Konfucijev tempelj, ki s svojimi starimi zgradbami po velikosti in lepoti zaostaja le za zgradbami Prepovedanega mesta, hiša Konfucijeve družine, katere del je zdaj preurejen v drag hotel, tu so Konfucijevi vrtovi, kjer na 200 hektarih raste veliko starega drevja in je tudi grob velikega filozofa. VOŽNJA PO KITAJSKO Odhod iz Yanzhoua, kije pravzaprav železniška postaja za Qufu, je bil za naju precej problematična zadeva. Od simpatične pekinške študentke sva izvedela, da gre vlak za Šanghaj šele ob enih zjutraj. Ko se v večernih urah prodajalka vozovnic ni in ni hotela zmeniti za najine povratne vozovnice, kupljene v Budimpešti in veljavne tudi na relaciji do Šanghaja, sva se rahlo ogorčena namestila v razdrapani čakalnici. Trdno sva bila odločena, da bova z vozovnico, ki je tu nihče ni hotel priznati, sedla na prvi vlak za Šanghaj. Vlaki so vozili, množica ljudi je prihajala in odhajala, ljudje so se menjali, posedali v čakalnici ali čepeli pral njo. Jedli so, hrkali in pljuvali, kot da prostor že sam po sebi ne bi bil dovolj umazan. In končno je prišla ura, ko seje železniškim uslužbencem zazdelo, da je čakalnico treba izprazniti, midva pa je nisva hotela zapustiti. 1 4 priloga dolenjskega lista L2J Nekrolog nekemu športu? Se ženski rokomet nepreklicno seli iz Dolenjske? — Dvojica v vlogi uprave, trenerjev, orga-__________nizatorjev, voznikov in še koga_______________ NOVO MESTO — Niso daleč časi, ko je bil ženski rokomet paradni šport Novega mesta, ko so tekme na tribune športne dvorane pod Marofom privabile več sto gledalcev, ko so ta kolektiv postavljali za zgled mnogim drugim. No vomeška rokometna šola je imela visoko ceno, njen ugled je segel daleč čez republiške meje. Danes nima ženski rokomet v Novem mestu ne ugleda ne cene, nima niti uprave niti predsednika, ne gledalcev ne dvorane. Postal je razvalina, kijo pred dokončnim propadom rešujejo tradicija, požr-tvo valne igralke ter Franc Šprajcar in Slavoljub Popadič Oba predsta vljata kompletno klubsko upravo, trenerja, pokrovitelja, zapisnikarja, šoferja in še kaj. »Oglasil sem, da javnost izve, kaj se dogaja, da potem ne bodo začudeni in krivde nemara valili na napačna ramena,«je ondan ogorčen povedal Slavoljub Popadič. »Uprava je odpovedala že ob začetku prvenstva, ekipo je vsaj zasilno obdržal skupaj Franc Šprajcar, Semičan, ki pa zavoljo oddaljenosti in delovnih obvez navzlic še tako dobri volji dekletom ni mogel biti zmeraj na razpolago. Tako so včasih na tekme superlige hodile kar same, temu primeren je bil tudi rezultat Ekipo sem prevzel šele štiri kola pred koncem jesenskega dela prvenstva. Novomeškemu ženskemu rokometu sem namreč pustil doslej že 15 let dela in nikakor nisem mogel gledati, kako propada vse, kar smo v preteklosti naredili Toda ob razsulu, na kakršnega sem našel, in nerazumevanju v športni zvezi bo težko karkoli spremeniti V športni dvorani imamo, čeprav nastopamo v najvišji državni ligi vsega en tedenski termin za vadbo, več ur imajo na voljo celo sindikalne ekipe. Sedaj se pogovarjamo, da bi vsaj dvakrat na teden dobili za treninge celo dvorano, kajti dekletom, ki se na lastne stroške pripeljejo iz Ljubljane na vadbo, je težko razložiti zakaj lahko vadijo le na eni polovici športne dvorane, po preostali namreč teka nekdo drug. Ob vsem tem pa je treba vedeti da imamo ekipo, ki bi lahko ob zagotovitvi najosnovnejših pogojev — to pa je vsaj trikrat tedensko treniranje in povrnitev stroškov, kijih imajo s prihodi na treninge in tekme — zanesljivo zasedli mesto v sredini lestvice superligašic. Tako pa dekleta sam vozim na tekme, prisiljen sem sam voditi klubske papirje, sam skrbeti za organizacijo tekem. S Sprajcarjem sva ondan sama založila vsak po 15.000 tolarjev, da sva puncam povrnila del stroškov. Ni nepomembno ob tem, da sem že nekaj mesecev brez zaposlitve.« To in še marsikaj drugega j e razočaran in potrt razkril Slavoljub Popadič. Ne gredo mu iz glave besede, kijih je slišal na Športni zvezi, koje potožil nad stanjem: »Kdor ne more preživeti, naj crkne!« Mar naj ekipa, katere večina igralk je mlajša od 18 let, res propade? Pri tem pa gre — tega ne pravi le Popadič—za izredno obetavno vrsto, ki bi lahko bila vsaj enakovredna ekipam, kot so Oprema, Burja, Kranj. Namesto tega so Novomeščanke danes zadnje. Ker ni uprave in uglednih mož v njej, se temu primemo obnašajo sodniki na tekmah (ker ni šlo drugače, so Novomeščanke v Mariboru kar enajstkrat izključili in jim vzeli že dobljeno tekmo), pripravlja pa se tudi končni epilog takšnega stanja. Konkurenca, ki vidi, kaj se z ženskim rokometom dogaja v Novem mestu, že pridno vrti telefone in snubi igralke v svoje vrste. Ne Popadič ne Šprajcar ne nihče drug ne bodo več mogli rešiti novomeškega ženskega rokometa, ako bodo klub za funkcionarji zapustile še • Uradno je pokrovitelj novomeškega ženskega rokometa IMV, pod tem imenom klub tudi nastopa v superligL Toda kakšen pokrovitelj je to, ki zadnji dve leti klubu ni namenil niti pare niti stotina ?! igralke. Pa brez sprenevedanja: kdor jim želi dobro, mora dekletom to ob takšnih razmerah celo privoščiti Če seveda za šport, kateremu je Novo mesto velik dolžnik, res ni drugega izhoda. Čuden je bil splet okoliščin, ki je pred letoma iz Šentjerneja izselil daleč najuspešnejši športni kolektiv v zgodovini kraja, nič manj čudne niso okoliščine, ki taistemu športu namenjajo enako usodo tudi v Novem mestu. Se ženski rokomet nepreklicno in za vselej z Dolenjske seli na oni svet? Kdo je avtor njegovega nekrologa? B.BUDJA Novotehna — prvi državni prvak! Mladi namiznoteniški igralci novomeške Novotehne so na ekipnem državnem ’ pionirskem prvenstvu dosegli izjemen uspeh — Brez poraza_ NOVO MESTO — Novo mesto je dobilo prvega državnega prvaka v samostojni Sloveniji. Ta laskavi naslov so si minulo soboto in nedeljo priigrali mladi namiznoteniški upi Novotehne na prvem državnem ekipnem prvenstvu za pio-niije, kije potekalo v športni dvorani pod Marofom. Resda so že pred finalnim turnirjem najboljših osmih ekip mnogi Novomeščane prištevali med poglavitne favorite, toda tako prepričljivega uspeha zagotovo ni pričakoval nihče. Republiški kapetan za pioniije in mla- na 20:19, zmaga pa je vendarle ostala do-dince Mirko Ungar, kije bil hkrati delegat ma. Pravo dramo pa je prinesel obračun na novomeškem tumiiju, je ekipe razvrstil med Matjažem Retljem in najboljšim Ra- v dve skupini; v prvi so igrali Radlje, deljčanom Straškom. Ta je prepričljivo kranjski Merkur, Logatec in Gorica, v dobil prvi niz in bil po prepričljivem vod- drugim, manjšim klubom poberejo najboljše naraščajnike.« Takih ima Novo mesto kar nekaj, po Ungaijevih besedah so Kralj, Retelj in Miklič že bolj ali manj zanesljivi člani mladinske državne reprezentance. D. D. drugi pa Novotehna, velenjski Tempo, koprska Semedela in Vesna iz Zaloga. Tomaž Kralj, Matjaž Retelj, Borut Miklič in Mario Brumat so bili — podobno kot Radeljčani v skupini A — v predtekmovanju razred zase. Ekipo Tempa so premagali s 5:1, z enakim rezultatom tudi Semedelo, medtem ko so Vesno odpravili s 5:0. V podobnem slogu so igralci Novotehne nadaljevali tudi v nedeljo, ko so se skupaj z Radeljčani, Vesno in Logatcem potegovali za uvrstitev med prvim in četrtim mestom. Na dlani je bilo, da bo državnega prvaka odločilo zadnje srečanje med Novomeščani in Radljami, obe ekipi sta preostala nasprotnika premagali brez težav: Novotehna je ugnala Logatec in Vesno s po 5:0, Radeljčani pa s 5:2 in 5:0. Obračun dveh najboljših vrst, na katerih sloni prihodnost slovenskega namiznega tenisa, je bil za kakih 50 gledalcev prava poslastica. Zmagovalec je bil znan že po treh odigranih dvobojih, ki so jih Novomeščani po dramatičnih končnicah odločili sebi v prid. Tako je bil v prvem srečanju Tomaž Kralj že domala v izgubljenem položaju, stvu Retlja na pragu zmage tudi v drugem, vendar je Matjažu le uspelo rezultat izenačiti. Dvorano je na noge dvignil tretji, odločilni niz. Nič čudnega, Radeljčan je vodil že z 19:11 in ni ga bilo, ki bi podvomil o njegovi zmagi. Le Retelj ni mislil tako, osvojil je pet točk zapored in zmanjšal na 16:19, nato pa na veliko veselje bučnih navijačev nadoknadil še preostalo prednost Straška, kije imel kar štiri zaključne žoge, in zmagal z 22:20. Naslov je bil s tem bolj ali manj že v žepu, z zaporednima zmagama sta ga potrdila še Miklič, ki je z 2:1 ugnal Petarja, in Kralj, kije bil z 2:0 boljši od Straška. Novotehna—Radlje torej 5:0! Končni vrstni red ie bil naslednji: L Novotehna, 2. Radlje, 3. Vesna, 4. Logatec, 5. Merkur, 6. Tempo, 7. Gorica, 8. Semedela. Nadvse je bil z novomeškjim tumiijem zadovoljen tudi državni selektor Mirko Ungar: »Za prihodnost slovenskega namiznega tenisa po tem, kar sem videl, res ni treba skrbeti. Bolj skrbi to, da se večji klubi, kot so Strojna, Sobota in Olimpija, sploh ne ukvarjajo z vzgojo najmlajših, PR VO DRŽA VNO PR VENSTVO PINGPONGAŠEV — Minulo soboto in nedeljo je bilo v novomeški športni dvorani prvo državno ekipno prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje. Obračune upov slovenskega namiznega tenisa je imenitno organiziral NTK Novotehna, ki je za nameček osvojil še naslov prvih državnih prvakov. Mario Brumat (levo) je dobil priložnost v sobotnih predtekmovalnih bojih. (Foto: B. B.) Radeljčan Petar je v tretjem odločilnem nizu vodil z 18:15, a je ob bučni podpori s tribun Kralju uspelo izenačiti in nato tudi zmagati z 21:19. Nič manj razburljivo ni bilo v dvoboju med Mikličem in Hartmanom. Slednji je gladko dobil prvi niz, v drugem je Novomeščan zaigral kot prerojen in zmagal, v tretjem pa bi Miklič kmalu zapravil vodstvo z 19:14. Hartman se mu je namreč približal na 19:18 in nato še čeprav imajo za kaj takega dovolj strokovnega kadra. Enostavneje je, da potem NO VOTEHNIPR VO MESTO — Prvi državni ekipni prvaki v namiznem tenisu (od leve proti desni): Tomaž Kralj, Matjaž Retelj, Borut Miklič, Mario Brumat in trener obetavne mlade novomeške ekipe Igor Selak. Le polovičen izkupiček Navzlic ugodnemu razporedu imajo košarkarji Pod-bočja v žepu le dve zmagi — V soboto ugnali Celjane PODBOČJE — Košarkaiji Podboja tokrat niso ponovili spodrsljaja, ki so si ga privoščili minulo sredo v srečanju proti konjiškemu Cometu. V 3. kolu so bili namreč na pragu druge zmage, vsega minuto in pol pred koncem tekme so imeli na videz nedosegljivo prednost devetih točk. Toda zgodilo se je nemogoče, Konjičani so dosegli tri trojke zapored, za nameček pa v zadnjih sekundah zadeli še oba prosta meta in zmaga je odšla h Cometu. Podbočjani tudi v soboto proti Celju spočetka niso zaigrali dovolj resno. Gostje so ves prvi polčas držali korak z gostitelji, igralci Podbočja so sicer v prvih minutah povedli, toda prvi polčas se je končal s skromno prednostjo domačih košarkarjev. Povsem drugačno sliko pa je prineslo nadaljevanje. Lekcija med odmorom je učinkovala, fatnje so zaigrali veliko bolj borbeno in zavzeto, rezultat tega paje bila iz minute v minuto večja razlika. Čudeža tako tokrat ni bilo, Podbočjani so v 4.kolu drugega kroga rdeče skupine I. državne košarkarske lige zabeležili svojo drugo zmago. Podbočje: Vego 12, Da vidovič, Marče-tič, Plevnik 12, F. Rozman 10, B. Rozman, Krajcar 28, Krivokapič 16, Jurečič, Rostohar 2, Krošelj 5, Vaupotič 4. Lestvica rdeče skupine je po soboto naslednja: 1. Ježica 8, 2. Comet 6, 3. Podbočje 6,4. Smelt Olimpija ml. 6,5. Elek-tra 6,6. Kronos Slovan 6,7. Maribor 87 5, 8. Celje 5. V naslednjem kolu 25. januatja igrajo: Smelt Olimpija ml.—Podbočje, Celje— Comet, Elektra—Ježica, Kronos Slovan— Maribor 87. Že bežen pogled na lestvico pokaže, da bi se lahko igralci Podbočja z nekaj več zavzetosti in športne sreče potegovali tudi za prvo mesto. Imajo namreč ekipo, ki je sposobna premagati prav slehernega nasprotnika v ligi. V drugi del z novim trenerjem Trenersko mesto v Inles Riku {e znova prevzel Zdenko Mikulin ___________________ski izkupiček terja trdo delo in disciplino Skromen jesen- RIBNICA — Ko je voda segala do grla, "O je bila pred vrati prva prvenstvena tekma, nikjer pa treneija, ki bi nasledil Alenka Mikulina, dotedanjega vaditelja tuniškega Inlesa Rika, je bil edini logični ™°d, daje Andrej Mate prenehal igrati in teoel na trenersko klop. Delaven in discipliniran, dosleden kot igralec in trenerje Mate jesenski del prvenstva s svojimi “Nepredljivimi«, kot tudi imenujejo rib-mške igralce, končal na predzadnjem me-pte 1 vsega petimi osvojenimi točkami. Premalo .za ugled in kvaliteto ribniškega rokometa. “Ta ekipo še zdaleč ni tako dobra, kot so mnogi trdili pred pričetkom prvenstva. Psihološka nepripravljenost je naredila svoje, ob njej pa še vedenje slehernega iz-Oted igralcev, ki so igrali kot začetniki. Delovali smo kot razglašen orkester, nemara tudi zategadelj, ker nismo imeli pravega organizatorja igre. Ne glede na vse to paje bu dogovor, ko sem sprejemal to ekipo, da ob polsezoni predam trenersko palico komu drugemu ne oziraje se na uvrstitev ‘b rezultat. In to sedaj počenjam,« pravi Andrej Mate, ki je na zadnjem sestanku klubske uprave podal ostavko na mesto treneija. Račun pred pričetkom prvenstva je po-da bi bilo jesenskih osem ali devet f°ck dobro izhodišče za spomladanske bo-•{?» zakaj je bera manjša, razlaga Mate. Opominja se nedopustnega poraza doma Proti Dravi, izgubljene točke v Preddvoru m reniija v Ajdovščini, pričakoval pa je Rekreativna liga v KOŠARKI NOVO MESTO — Prihodnji mesec j* bodo pričela tekmovanja v rekreativni košarkarski ligi, v kateri lahko so-delujejo ekipe novomeške občine, ki niso vključene v redno tekmovanje RZSi prav tako v ligi ne morejo nastopati posamezniki, ki so jeseni 1991 igra-I' v I. slovenski ligi. Prijave zbirajo do februarja na naslov: Športna zveza Novo mesto, p.p. 30, s pripisom »Za košarkarsko ligo«. tudi zmago Slovanu. v tekmi proti Kolinski KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • V nogometnem klubu Avtobum je te dni pravi vrvež. Trener Vladan Mladenovič je že zbral ekipo na pripravah, prvim treningom pa prisostvuje prek 30 igralcev. Mol novinci lahko poleg že znanih Komočaija, Pe-joviča in Skodlaija omenimo še imena Razborška, nekdanjega igralca Maribora in Litije ter Smolnikaija z Doba. Kočevci trenirajo doma, predvideno paje več prijateljskih srečanj z Olimpijo, Živili iz Naklega ter drugimi močnimi klubi. • Rokometašice kočevske Opreme bodo imele prve priprave v Žalcu. Trener Dušan Križman je na enotedenski trening odpeljal vsa dekleta, na katere bo lahko spomladi računal. Jutri, v petek, pa bosta tako moška, kot ženska ekipa Opreme gostovali v avstrijskem Kapfenbergu in odigrali prijateljski tekmi. • S pripravami so pričele tudi igralke LIK Tilije. Ta čas vadijo v Bohinjski Bistrici, trener Marko Akrap pa z veseljem poudaija, da se je zgodilo prvič, da ima na pripravah vsa dekleta. Prav razdrobljenost ekipe med Ljubljano in Kočevjem je bila poglavitni razlog slabšega jesenskega izkupička od načrtovanega. • Malonogometna ekipa Sodražice je zmagovalec regionalnega prvenstva Dolenjske, odigranega v Ribnici. Doseženi so bili naslednji rezultati: Mirna—Kovinar 1:0, Sodražica-Rač-na 6:1, Mirna—Račna 3:4, Sodražica—Kovinar 3:0, Sodražica—Mirna 8:1. M. G-č. »Poglavitni vzrok neuspeha je preprost: nekateri igralci niso dali toliko, kot bi lahko. Še posebej to velja za zunanje igralce, med drugim smo ekipa, kije dosegla najmanj golov. Še sreča, da so zadovoljili krilni igralci, medtem ko je bil vratar naš najboljši igralec jeseni.« Že ta ocena je dovolj zgovorna, z njo bo moral novi trener Zdenko Mikulin v odločilne spomladanske obračune, kjer čaka Ribničane trd boj za obstanek v superligi. Časa, da kaj spremeni, predvsem pa, da v ekipo vnese potrebno disciplino in delavnost, ni veliko. Že v prvem kolu prihaja v Ribnico ekipa Ajdovščine, proti kateri mora Inles Riko zmagati, če hoče splavati iz nevarnih voda. M. GLAVONJIČ PRVAKA ZUPANČIČEVA IN KOŠAK NOVO MESTO — 18. januaija je bilo v prostorih OŠ Bršljin letošnje posamično šahovsko prvenstvo starejših pionirk in pioniijev za občinske naslove. Nastopilo je 38 igralk in igralcev iz sedmih osnovnih šol ter novomeške gimnazije. Občinska prvakinja med pionirkami je postala Erika Zupančič (Mirna Peč), druga je bila Dalja Gorenc (Šmihel), sledijo pa Ivanka Kos, Silva Slak, Mateja Vizlar in Barbara Med pionirji "tjemej), sle- Rajšelj (vse OŠ Mirna Pe je zmagal Matjaž Košak (Š _______ dijo pa: Borut Štangelj (Šmihel), Blaž Oigulin, Damjan Ajdič (oba Mirna Peč) in Marko Stokanovič (Gimnazija). NOČNI TURNIR V BRCANJU - LESKOVEC — Malonogometni klub »Allo, allo« organizira 25. januaija drugi tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo_potekal v športni dvorani Leskovec pri Krškem. Turnir se bo pričel ob 18.uri, najboljše pa čakajo lepe nagrade: zmagovalca 25.000 tolaijev, drugouvrščeno ekipo 10 tisočakov in tretjeuviščeno 5.000 tolaijev. Center, kot ga Slovenija še nima V Dolenjskih Toplicah bo MK Mel izposojal motorje in opremo — V novo mo-___________tokros sezoni z velikimi novostmi in cilji_ DOLENJSKE TOPLICE — Dovolj je dejstev za trditev, kako Dolenjska z MK Mel dobiva močan športni motoklub, Slovenija pa hkrati z njim v Dolenjskih Toplicah dragocen mo-tocenter, kakršnih naša država vsaj v taki obliki še nima. Čeprav gre za enega najmlajših športnih kolektivov pri nas, se že postavlja ob bok takšnim hkrati bomo vozniku posodili tudi vso potrebno opremo. Poskusili se bodo lahko otroci in odrasli, strokovni nadzor bo v rokah našega profesionalnega vaditelja Saše Simčiča. Seveda bomo v ta namen pripravili novo primemo progo (imeli smo že dve tovrstni delovni akciji), prav tako razširjamo naš dom, kjer bodo tudi sobe za tekmovalce in udeležence šole motokrosa, ki jo tudi pripravljamo. Razširili bomo tekmovalno progo, ob tem pa naj izdam še eno skrivnost: ob domu bo celodnevna mehanična delavnica, v kateri bodo lahko pomoč poiskali prav vsi, ne le tekmovalci in člani kluba.« Letošnja motokrosistična sezona bo izredno naporna, pričela se bo že konec marca, na sporedu pa bo kar okoli 20 dirk. Melovd si prav od te sezone veliko obetajo, tako tekmovalno kot organizacijsko. V Dolenjskih Toplicah bodo prireditelji kar treh dirk: prva bo na 1. maja dan, ko se bodo motokrosisti v kategorijah do 80, 125 in 250 kubikov pomerili za točke državnega prvenstva, druga bo 21. junija in tretja 9.avgusta, v obeh pa bodo moči merili najmlajši. Pri tem velja posebej dodati, da bodo v Dolenjskih Toplicah na tekmi 21. junija uvedli novost v moto športu — skoke z motoiji v daljino. »Da prav podmladku posvečamo toliko pozornosti, ni nič čudnega, saj imamo kar nekaj obetavnih tekmovalcev. Jaka Može, Matej Žvan, Sašo Popovič, Gregor Mede, Jožko Plan-tan in Sandro Vindiš veliko obetajo, domače tekme bodo priložnost, da dokažejo svoje sposobnosti. Močne pa bodo tudi naše članske vrste, v razredu do 80 kubikov bodo za barve MK Mel vozili Ludvik Mežnar, Jani Jordan in Simon Bakšič, medtem ko merimo v najmnožičnejši kategoriji do 125 ccm na najvišja mesta. Nič čudnega, kajti za naš klub bo letos nastopal večkratni državni prvak Saši Simčič, ob njem pa še Zvone Kovačič in Mitja Uhemik. Izdam pa lahko še eno skrivnost: domala povsem zanesljivo je že, da bo dres našega kluba oblekel tudi italijanski dirkač, ki ta čas nastopa na profesionalnih dirkah po ZDA.« Tako obsežen program novosti, ki bodo brez dvoma prispevale k popularnosti in vnovični uveljavitvi moto športa na Dolenjskem, zahteva tudi ogromno sredstev. Ludvik Mežnar pravi, da pogovori s pokrovitelji potekajo prav te dni, zanimanje za ta šport je veliko in ni vrag, da cilji ter želje ne bi bili uresničeni. B. B. TUDI TEKMOVANJE V SKOKIH— Motoklub Mel pripravlja na svoji progi v Dolenjskih Toplicah med številnimi novostmi tudi posebno atrakcijo — tekmovanje mladih motokrosistov v skokih. (Foto.B B.) klubom in društvom, kot so Orehova vas, Lukovica, Lenart ali Šentvid. »Že v kratkem, takrat pač, ko se bo zima poslovila, bo zaživel naš center v Dolenjskih Toplicah. Ne le zavoljo številnih tekmovalcev, ki bodo trenirali na progi za motokros, pač pa tudi zavoljo novosti, ki jih pripravljamo,« ponosno razlaga Ludvik Mežnar, vodja in srce kluba. »Poslej se bo lahko na motor usedel in se na progi pre-iskusil prav vsakdo, ki si bo želel in ima kaj tovrstnega znanja. Pričeli bomo namreč izposojati motoije, tako tiste za kros kot enduro motoijev, VELIKO OBETAJO — MK Mel bo v novi sezoni organizator tudi dveh dirk najmlajših motokrosistov. To bo zagotovo lepa priložnost, da Žvan, Popovič, Planian, Mede in Može (od leve proti desni) dokažejo, kako trditve, da gre za izredno obetavno vrsto mladih tekmovalcev, niso iz trte izvite. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA O temni plati zgodovine K pisanju na porumenelih straneh Slovenca Vsaka zgodovina, tudi slovenskega naroda, ima svoje svetle in temne plati in se mora s to dediščino prebijati skozi sedanjost v prihodnost. Vojna obdobja so v tem pogledu še posebej kontrastna, odvisno tudi od tega, kdo je pisal zgodovino (piše jo preživeli, zmagovalec). Z oddaljevanjem dogajanj v času se črno-belo in tendenčno gledanje prevesi v objektivnejše vzorčno-posledično obravnavanje in vrednotenje. Spodbude k takšnemu zorenju pogledov so hvalevredne. Vendar pa se pojavljajo tudi poskusi vsakovrstnega ponovnega manipuliranja z zgodovino in vračanja pogledov nanjo na že opuščene ravni. Takšnih manipulacij ne motivira želja po ustreznejšem zgodovinopisju, marveč zasledujejo povsem aktualne politične cilje. Pisanja Dolenjskega lista 16. januarja letos v rubriki Pisma bralcev, ki ponatiskuje »glavo« časnika Slovenec z datumom 20. aprila 1945 in z voščilom »Naš Hitler« ter s firerjevo sliko ob njegovem rojstnem dnevu in jo pospremi z delom članka s podnaslovom Porumenele strani Slovenca od 1941 do 1945, nočemo razumeti kot prizadevanja druge vrste, marveč le kot soočanje z dejanskim stanjem. Takšno soočanje je mogoče, ko so strasti že kolikor toliko umiijene in je na obeh straneh moč in pripravljenost, da se preteklost pregleda in ovrednoti v skladu z zgodovinskim kontekstom takratnega dogajanja, ne da bi se zmanjševala odgovornost njihovih akteijev, pa tudi to ne, da bi se s preteklostjo obremenjevali njeni neprostovoljni dediči. Če se Odbor za obveščanje pri Občinskem odboru ZZB NOV, ki je objavil in podpisal navedeno gradivo, strinja s takšnim pristopom in tezami, se bo mogoče sporazumeti tudi o naslednjem. Časopisi so odsev svojega časa in z njim prehajajo skozi obdobja različne svetlobne intenzivnosti in različnih osvetlitev. Časniku Slovenec očitajo sodelovanje v dveh temnih obdobjih, v katerih naj bi bil na prelomu stoletij najprej klerikalen časopis in med drugo svetovno vojno kvizlinški. Dejstev nihče ne zanika in odgovornosti zgodovinskih akteijev tudi ne, zlasti še, če jih pregledamo v celoviti kompleksnosti. Novi Slovenec, ki izhaja od predvečera naše najnovejše osvobodilne vojne, se ni ne mogel ne hotel sprenevedati pred temi dejstvi. S prevzetjem poimenovanja po individualnem nosilcu slovenstva pa je izrazil svojo moralno moč, ki se noče skrivati za drugačnim poimenovanjem, marvečje pripravljena na celovit obračun z narodnim obnašanjem in njegovo usodo v preteklosti, na prenašanje tradicije iz svetlejših obdobij v sedanjost in za nadgrajevanje temnejših in temnih v prihodnosti. Da bi usmeijenost v svetlo še poudarilo, se je uredništvo novega Slovenca odločilo, da zapiše v glavo navezovanje na tradicijo, ki je starejša od Slovenca 1873 — 1945: na Einspielerjevega Slovenca iz let 1865—67, ko je bil tako poimenovani časopis tudi po sedanjih merilih izrazito napredno usmerjen. Če se s teh širših razsežnosti vrnemo na izhodišče k portretu nacističnega vodje, se srečamo s prav nič redkim pojavom, ki se ponavlja v časnikih najrazličnejših usmeritev in jezikov, le da se podobe menjujejo in da portretirance označujejo in bremenijo zdaj osvajalne težnje in množični zločini nad domačim prebivalstvom ali drugimi narodi, drugič pa so krivi dolgotrajnih zavoženih obdobij z izrazitim materialnim in duhovnim osiromaše-njem celih generacij, čeprav so jim za življenja in v obdobju oblasti množice dvigale roke v pozdrav, so jim postavljali spomenike in so se njihove slike pojavljale po vseh stenah in časopisnih straneh. Nad takšno temno usodo človeštva bi obupavali, ko bi se tem nasproti ne pojavljale povsem drugačne težnje včasih anonimnih množic in drugič vidnih posameznikov, ki so tako ali drugače razsvetljevali temo in pripravljali lepšo prihodnost. Ta boj svetlobe in teme še ni končan in tudi ne bo nikoli do konca izbojevan. Sodelavci novega Slovenca, ki iz dneva v dan pišejo kroniko tega dogajanja, skušajo po svojih močeh in možnostih sooblikovati tudi objek-tivnejši pogled v preteklost in prispevati še kanček katalizatorskega delovanja za svetlejšo prihodnost. V teh dneh pa z vsemi Slovenci intenzivno sodoživljamo dogajanja, za katera hočemo verjeti, da so zadnja faza v narodnem osvobajanju iz vsakovrstnih ideoloških, političnih in vojaških zasužnjevanj, ki so v preteklih in polpreteklih obdobjih preplavljala naše okolje in tisk s svojimi podobami. SANDI SITAR »Odvetniška taksa« buri duhove Vprašanja niso bila namenjena odvetnikom, ki se oglašata V prejšnji številki Dolenjskega lista sta poskušala podpisana odvetnika Dušan Bricelj in Janez Ferlež v članku »'Odvetniška taksa’ buri duhove« pojasniti »določene netočnosti in zmotne trditve«, ki jih je novinarka Dolenjskega lista objavila z decemberske seje občinske skupščine Metlika o stanovanjski problematiki na osnovi mojih delegatskih vprašanj. Ker moja vprašanja na skupščini niso bila namenjena odvetnikoma, ampak izvršnemu svetu, me preseneča njuno pisanje, predvsem pa vsebina, ki ni skoraj z ničimer povezana z mojimi vprašanji. V zvezi z izvajanjem nove stanovanjske zakonodaje v občini sem na skupščini postavil IS naslednja vprašanja: — Ali občinska uprava nima pravne službe, ki bi opravljala dela, ki izhajajo iz stanovanjskega zakona, kamor sodi tudi lastninjenje stanovanj. Če take službe ni, potem je razumljivo, da IS najame odvetnike, vendar ne na račun kupcev, ki morajo plačati izdelavo pogodbe. Zanima me, ali ima takšno ravnanje IS pravno podlago, saj ne poznam podobnega primera. Še o sv. Jeri Omenja jo A. Lesjak Vrh Gorjancev naj ostane slovenski, tako pravi Andrej Bartelj v Prilogi Dolenjskega lista na strani 11, kjer navaja nekaj zgodvinskih dejstev. V želji, da bi res bilo tako, bi tudi jaz nekaj dodal. Šentjernejska fara je bila v 17. st. izredno velika in je obsegala teritorij od Šmihela pri Novem mestu do Opatove gore pri Kostanjevici. Tako je bilo do leta 1787. Spadala Daje pod pristojnost ljubljanske škofije. Škofijski vizitator je leta 1609 prehodil vso faro, si ogledal vse cerkve v fari ter o vsaki zapisal svojo kritiko. Tako omenja tudi podružnično cerkev sv. Jere na naj višji točki Goijan-cev. Zapisal je, daje zelo zapuščena in v slabšem stanju kot cerkev sv. Miklavža. Le nekaj korakov proč je bila cerkvica sv. Elija, že na hrvaških tleh. Obe cerkvici sta v času turških vpadov služili za opazovalnico. Tako je zapisal Anton Lesjak, takratni župnik v Šentjerneju v knjigi Zgodovina šentjernejske fare, kije izšla v Ljubljani leta 1927. JOŽE HORVAT — Iz katerih sredstev bo občina plačala polovico stroškov pogodbe odvetnikoma in na čigav žiro račun gredo sredstva, ki jih mora plačati kupec za izdelavo in realizacijo pogodbe? V 8. členu pogodbe je zapisano: »Vse stroške, zvezane s to pogodbo, njeno pripravo in realizacijo ter overitvijo podpisa, nosita in plačata, pogodbeni stranki vsaka do ene polovice. V tem sorazmerju se stranki zavezujeta plačati tudi stroške odvetniškega angažiranja pri pravnem svetovanju in sestavi te pogodbe, glede na to, da je prodajalec zaradi strokovnosti le tega tudi angažiral, kupec pa na to pristal.« Odvetnika pojasnjujeta, da računa za drugo polovico stroškov občini ne bosta izstavila (torej bo pogodbo plačal le kupec), da ne bi bili »oškodovani davkoplačevalci«. Mislim, daje to čista prevara. Kupci pa so morali poravnati odvetniške storitve pred podpisom pogodbe, saj drugače sploh ne bi mogli kupiti stanovanja. Smešna se mi zdi tudi velikodušnost odvetnikov, ki se kar naenkrat odpovedujeta drugi polovici stroškov pogodb. Zanima me, če bi enako ravnali, če se to vprašanje ne bi javno postavilo. — Ali imamo v občini oblikovano politiko na stanovanjskem področju in kako se pripravljamo za pridobitev sredstev iz republiškega stanovanjskega sklada? Kot predstavnik zavodov v skupščini s področja izobraževanja in vzgoje sem postavil navedena vprašanja, ker je precejšnje število zaposlenih v teh zavodih prizadetih in se čutijo ogoljufane. Prepričan sem, da bo izvršni svet na zastavljena vprašanja korektno odgovoril pa tudi popravil napake. Ker pa se odvetnika spuščata tudi v ocenjevanje pristopa k lastninjenju stanovanj v osnovni šoli, naj pojasnim še naslednje: O izvajanju zakona v zavodih s področja izobraževanja in vzgoje smo imeli razgovor z odgovornimi predstavniki izvršnega sveta. Naše stališče je bilo, da pogodbe sklenejo zavodi (tako je ravnala tudi republika, kije prenesla prodajo stanovanj na republiške zavode). Menim, da gre tudi za moralno vprašanje, saj so stanovanja kupljena iz sredstev zaposlenih v zavodih, ki so tudi na račun nižjih osebnih dohodkov reševali svoje stanovanjske probleme, prodaja pa jih sedaj občina. V vsakem primeru pa mora denar dobiti zavod. Ker je IS zavzel drugačno stališče, kot so predlagali zavodi, smo od prodaje odstopili. Zato je skrajno žaljivo pisanje odvetnikov, da sem kršil zakonodajo in oško- doval občino zaradi netočnih izračunov. Vse, kar sva storila oziroma šola, je bilo opravljeno pošteno, po predhodnih pogovorih z željo, da bi zaposleni v šoli kupili stanovanja pod enakimi pogoji kot ostali kupci v metliških podjetjih oziroma državi Sloveniji. Ker se pa to ni zgodilo, menim, daje prav, da IS pojasni skupščini in tudi prizadetim kupcem, zakaj niso za vse državljanke in državljane v metliški občini enaki pogoji v izvajanju stanovanjskega zakona. JOŽE MOZETIČ delegat skupščine občine Metlika Doslej vse zaman Odprto pismo direktorju podjetja za PTT promet Vaša neodgovornost, ignorantski in monopolistični odnos do nas, naročnikov novih telefonskih priključkov, nas je prislilila, da na ta način teijamo od vas odgovor na že neštetokrat, zadnjič 13. 11. 1991, postavljeno vprašanje, kdaj bo naših 14 gospodinjstev Župeče in Račje vasi ter Boišta le priključenih na telefonsko omrežje. Že leta 1984 je bil namreč med KS Cerklje ob Krki in vašim podjetjem sklenjen samoupravni sporazum o izgradnji krajevnega telefonskega omrežja, med drugim tudi v navedenih vaseh, in še isto leto smo novi naročniki poravnali vse svoje obveznosti do PTT, vplačali denarni prispevek in opravili vsa zemeljska dela. Druga stran, PTT podjetje Novo mesto, pa svojih obveznosti še do danes mi izpolnila. Koliko osebnih in pisnih intervencij je bilo v času od podpisanega sporazuma pa do današnjih dni, ne bi naštevali. A vse so bile zaman! Naštevali ste različne vzroke. Z izgradnjo ATC v Brežicah je verjetno rešen eden od pomembnejših vzrokov, medkrajevna povezava. Vprašanje dodatnega prostora za razširitev ATC na pošti Cerklje je tudi rešeno, saj občina Brežice odstopa prostor nad sedanjo centralo za razširitev le-te. S tem sta poglavitna vzroka odpravljena, in čas je, da zadevo uredite, nam pa čim-prej odgovorite na to javno zastavljeno vprašanje. V primeru vašega molka bomo prisiljeni preko sodišča uveljaviti svojo pravico! FRANC ZORKO Župeča vas Pojasnilo o »zmotnih trditvah« novinarke Dl Še o »odvetniški taksi« Kot avtorica poročila z naslovom »Odvetniška taksa buri duhove« si ne morem kaj, da se ne bi oglasila na pisanje odvetnikov Dušana Briclja in Janeza Ferleža. Zlasti glede njunih trditev glede »določenih netočnosti in zmotnih trditev« v mojem prispevku ter »morebitnih navedb kot sad zmotne interpretacije poteka seje skupščine po novinarki«. Zatrdim lahko, da sem poročilo pisala po svoji pošteni vesti in z vso odgovornostjo tako do vseh navzočih na seji kot tudi do tistih, ki so jih ti ljudje zastopali. Da je bila moja interpretacija veren posnetek tega, kar seje na seji dogajalo, dokazuje tudi to, da se ob moj prispevek ni spotaknil nihče od tamkaj navzočih, temveč odvetnika, kiju na seji sploh ni bilo in se očitno tudi nista prepričala, kaj se je v resnici dogajalo. To možnost pa sta zagotovo imela, saj so, kot je bilo moč sklepati po razpostavljenih mikrofonih in aparaturah, sejo celo snemali. Kot sem razbrala iz pisanja odvetnikov, ju je v mojem prispevku zmotilo predvsem troje. Prvič, naziv »odvetniška taksa«, ki pa je bil v narekovajih. Sicer pa je tistemu, ki mora seči v žep, prav vseeno, kako se imenujejo storitve, kijih mora plačati. Ve le, da jih plačati mora. Drugič: zmotilo ju je število stanovanj. V mojem prispevku je navedeno, da gre za prodajo občinskih stanovanj, ki jih je v občini 234. Številka se torej nanaša na občinska stanovanja, torej na vsa, ne le na tista, ki naj bi jih prodali, kot sta besede zasukala odvetnika. Da pa je teh stanovanj — torej občinskih in ne tistih, ki bodo prodana — res 234, so mi ponovno potrdili na metliškem izvršnem svetu. In slednjič naj bi bila v mojem prispevku sporna vsota, ki so jo morali plačati kupci občinskih stanovanj za odvetniške storitve. Na seji je bil omenejen znesek 6 tisočakov in tudi po trditvah nekaterih kupcev ni bil na položnici znesek 5.000 SLT, kot navajata odvetnika, ampak celo nekoliko čez 6.000 SLT. MIRJAM BEZEK-JAKŠE • • Formulacija 55. člena slovenske usta ve (svobodno odločanje o rojstvu) jamči, da se pravo ne bo vtikalo v situacije, ki jim ni kos. (B. M. Zupančič) Odgovornost ni le prazna beseda Odprto pismo predsedstva Zveze združenj borcev NOV občine Novo mesto delegatom občinske skupščine SPOŠTOVANI DELEGATI OBČINSKE SKUPŠČINE! Predsedstvo Zveze borcev občine Novo mesto je lani 19. decembra obravnavalo, kako simo in krajevne organizacije ZB uresničujejo delovni načrt za 1991. Pri tem se zaradi lastnih opažanj in pripomb članov naše organizacije ni moglo izogniti tistim ponavljajočim se nastopom in dejanjem predsednika novomeške občinske skupščine Maijana Dvornika, ki po našem mnenju niso v skladu z zakonitostjo in demokratičnimi usmeritvami. Sklenilo je, da vas na take primere javno opozori in hkrati zahteva, da se glede njih izrazite, saj zadevajo politične pravice vseh prebivalcev v občini in ne samo članov naše organizacije. Izhodišče naših razmišljanj in naslednjih pripomb temelji na preprosti resnici, da bi moral biti M. Dvornik v sleherni svoji dejavnosti in v vseh svojih nastopih v javnosti predvsem župan, ki predstavlja in zastopa vse občane, ne pa da je vedno znova strankarski prvak krščanskih demokratov, katerih predsednik je v občini. Pri tem dosledno nastopa z izrazito fundamental-no in enoumno ideološko poudaijenost-jo. Takoj naj povemo, da vidimo v takih njegovih ukrepih, izjavah in dejavnostih ponovne poskuse prevrednotenja zgodovine. Pri tem znova poudarjamo: nič nimamo proti temu, da se vse krivice in nepravilnosti medvojnih let in povojnih pobojev razgalijo in javno povedo. Naša nepolitična organizacija se je pred njimi ogradila in obžaluje, daje do njih prišlo, čeprav pri tem ne nosi nobene krivde. To ugotavljanje in pričevanje pa mora potekati z ustreznim upoštevanjem vsega, kar nam je bil in kar nam je dal narodnoosvobodilni boj. Potem ko nam Evropa in svet že pol stoletja priznavata naš delež v boju proti okupatoiju in nas zaradi tega spoštujeta in nam odpirata vrata v skupnost sodobno razvitih demokratičnih narodov in držav, moramo seveda predvsem tudi sami lastni delež v tem boju pošteno vrednotiti in ga dostojno ceniti. Kaže, da predsesednik M. Dvornik tega ne more oz. noče razumeti. V vsej njegovi gorečnosti vidimo že davno preživelo oblastništvo, saj nastopa v bistvu kot zelo suveren človek v občini, ki hoče za vsako ceno vedno in povsod uveljaviti svoja stališča, ne glede na to, ali ima prav ali ne. Za dosego takih namenov je sposoben izkoristiti strankarsko disciplino, samo da doseže nekatere postopke ali ukrepe, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi. (Ne)zakonitost v mihovški gmajni Lani spomladi je zavrelo zaradi nezakonitega posega nekaterih šentjemej-skih kmetov, ki so samovoljno začeli preoravati zemljišča KZ Krka. Izvršni svet občine je ugotovil, da gre za kršitev zakonov in samovoljno ravnanje kmetov na Draškovcu. Vmes sta morala poseči celo republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter republiški sekretar za pravosodje in upravo. Svetovala sta, da naj ljudje počakajo na zakonske rešitve in se vzdržijo vsakršnih posegov, oba pa sta hkrati tudi povedala, da ne moreta odobravati ravnanja, ki nima podlage v veljavnih predpisih. Zadruga, ki ve, da bo prišlo do vračanja krivično odvzete zemlje (tudi arondacijske), je povedala, da ne more reševati krivic prejšnje države, saj ni nikomur ničesar vzela. Vračanje mora biti zakonsko urejeno, hočemo vendarle pravno državo. Kljub temu je župan M. Dvornik 1. 8. 1991 poklical na sestanek direktorja KZ Kri« in pooblaščenca »zakupnikov« iz Šentjerneja, S posebno pogodbo, ki jo je ob tem ponudil, naj bi KZ Krka 34 nekdanjim lastnikom mihov-ške gmajne brezplačno dala v zakup nekaj nad 25 ha teh zemljišč. Taka pogodba, ki nima nobene podlage v zakonih, seveda za zadrugo ni bila sprejemljiva, bila pa je tudi v nasprotju s stališči obeh slovenskih ministrov. Po županu predložena »pogodba« naj bi pokrivala nezakonito ravnanje kmetov, iz česar seveda ni bilo nič. Spora s kmeti sploh ne bi bilo če ne bi bilo takega posredovanja župana M. Dvornika oz. bi bil spor normalno urejen. Tako pa zadeva še ni rešena, »odbor •oškodovancev« se je zapletel celo v bojkot sodišča v Novem mestu. Županu smemo v tem posredovanju upravičeno pripisati nabiranje točk za prihodnje volitve. Zanimivo je, daje SDK od 15. 7. do 23.8.1991 sredi tega spora kontrolirala poslovanje zadruge oz. njene kmetijske dejavnosti v letu 1990. Kadrovski pritiski okoli Centra za socialno delo Dolenjski listje lani 26. 9. in 3. 10. obširno poročal o nečednih ozadjih kadrovanja za direktorja novomeškega Centra za socialno delo. Pranja umazanega perila, ki je bilo o tem primeru v domačem tedniku za vsakogar dovolj razločno in pošteno predstavljeno, ne bomo ponavljali. Radi bi le poudarili: iz zapisnikov 18. seje predsedstva občinske skupščine z dne 16. 9. 1991, 12. skupne seje zborov ObS z dne 19. 9. 1991 in njenega nadaljevanja 30. 9. 1991 je lahko razbrati, na kakšen, lahko bi rekli skoraj komedijantski način uveljavlja predsednik M. Dvornik svojo politično voljo tako v komisiji zn volitve, imenovanja in administrativne zadeve kot na sejah občinske skupščine. Komisija je skupščinski organ in posreduje svoje predloge skupščini, ne pa predsedstvu. Potek dogodkov je potrdil, da je predsednik prekoračil svoja pooblastila, saj predsedstvo ni imelo pristojnosti za predelavo »spornih« zadev, ki jih je komisija pripravila za sklepanje na seji skupščine. Na kratko povedano: predsednik Dvornik je v teh pritiskih vzel v svoje roke pravice delegatov. Sele če bi bili oni proti predlogom komisije, bi komisija, kije poldrugo leto delala legalno, pošteno, spodobno in v skladu s poslovnikom, pripravila nove predloge. Županovo vmešava- nje v njeno delo in pristojnosti je v celoti potrdilo, kar je na seji 30. 9. 1991 povedal Jože Zupančič, delegat iz Žužemberka, da je namreč »... predsednik skupščine naredil samo tisto, kar je od njega zahteval Demos.« Tako je v gornjem primeru tudi bilo. Če se opozicija v skupščini oglasi, je preglasovana. To, kar misli večina delegatov, je zanje največkrat tudi že pravica, ni pa seveda vedno tudi zakonitost. Pri obravnavanju kadrovskih zadev je župan, kije bil v začetku svojega dela v skupščini še precej demokratičen, pokazal pravi obraz strankarskega voditelja. Ni sporno, da veljajo v skupščini večinske odločitve, vendar pa te ne smejo biti v nasprotju z zakonodajo. V nasprotnem bi seveda veljalo, da si vsak, kije trenutno na oblasti, prikraja rešitve po svoje. Primeri, izjave in županovo pisanje Da M. Dvornik v praksi ne ločuje predsedniške funkcije v občinski skupščini od mesta predsednika krščanskih demokratov v občini, ni težko dokazati. Od lanskega aprila dalje občasno potekajo v zdravilišču Dolenjske Toplice tematski večeri, ki jih prirejajo novomeški krščanski demokrati. Glede na to, da je M. Dvornik predsednik te stranke v občini, so se zmenili, da imajo taka predavanja naslov »Župan vabi na razgovor«. Prav nič nimamo proti takim srečavanjem; vsaka politična stranka ima pravico, da sklicuje javne in zaprte sestanke, razprave, pogovore itd. Dvomimo pa o upravičenosti oz. strankarski »pristojnosti« predsednika občinske skupščine, da daje svoj županski naslov v uporabo za opisani namen. Ljudi vabi na take večere predsednik politične stranke, ne pa novomeški župan, ki bi moral najprej sam ločiti obe svoji predsedniški funkciji. Naš odbor za obveščanje je lani 20. junija v Dol. listu opozoril M. Dvorni- ka, daje nečedno zlorabil gimnazijske Stezice oz. njihovo jubilejno številko ob 245-letnici novomeške gimnazije. Ne bomo ponavljali tam naštetih kritičnih pripomb o odpiranju starih ran in o hujskaštvu, ki si ga je v glasilu srednješolcev privoščil M. Dvornik kot novomeški župan. Dejstvo, da župan na javno izrečene očitke ni odgovoril, potijuje, da so našteta dejstva resnična in da proti resnici tudi M. Dvornik ne more nič. Na članek M. Dvornika »Priče naj končno spregovorijo!«, ki gaje objavil v Dol. listu lani 12. decembra, nas člani naše organizacije posamič in v skupinah sprašujejo: »Predsednik Dvornik obžaluje 4 žrtve oz. njihovo smrt v Mihovški jami, ne pa tudi 240 v NOV padlih in pobitih Novomeščanov in nekaj nad 1800 nekdanjih partizanov in aktivistov OF z območja sedanje novomeške občine, ki so dali življenje za svobodo.« Njim oz. najprej županu M. Dvorniku odgovarjamo s povzetkom zapisa našega odbora za obveščanje v Dol. li-stu z dne 21.3. 1991: ljudem je dovolj govoric in očitkov na račun »ta belih in ta rdečih«, saj hočejo živeti v slogi, miru in medsebojnem razumevanju. V Birčni vasi in v neštetih drugih naseljih naše občine ljudem že dolgo močno preseda nenehno navijanje obrabljenih plošč, govoric in očitkov o nekdanjih nasprotnikih. Prav tako gledajo na ponavljajoče se »preštevanje kosti«, kot preprosti ljudje imenujejo različna nova hujskaštva zagrizenih pristašev te ali one stranke. »Če s tem ne bomo nehali, ne bo ne pomiritve ne sprave med ljudmi. Nehajte že enkrat!!« teijajo trezni vaščani in ljudje v mestih. Da z mrtvimi ne bomo licitirali, smo ob lanskem zapisu našega odbora za obveščanje o množičnih pobojih, ki sojih spomladi 1945 zakrivili domobranci po Suhi krajini, dovolj razločno povedali. Vse kaže, da vročekrvnim funkcionarjem nekaterih političnih strank v občini tak odnos do preteklosti ni kaj prida mar. O praznovanju občinskega praznika konec oktobra 1991 po statutu ni sklepala občinska skupščina, temveč je obveljal sklep njenega predsedstva: v letu 1991 (ob polstoletnem jubileju začetka vstaje proti okupatorjem, ustanovitvi Novomeške čete in kljub predlogu treh članov predsedstva!) občina praz- nika ni obeležila s slavnostno sejo. Daje bil predsednik Dvornik proti taki seji, ni treba ugibati. Predsedstvo je o takem svojem sklepu res obvestilo skupščino, ta pa 30. 9. 1991 v nadaljevanju 12. skupne seje ni bila več sklepčna. — Borci čutimo v takem stališču predsedstva zanikanje našega boja proti osovraženim okupatoijem, ki so hoteli Slovence zbrisati s sveta. Novomeškega župana mnenje ljudi o njegovem ravnanju ne moti. Ko so mu na njegova pisanja odgovaijali npr. gozdarski strokovnjaki, funkcionaiji Zelenih v Novem mestu, ko mu je mag. M. Ravbar v Dol. listu 17. 1. 1991 očital uveljavljeno prakso kršitev (že decembra 1990 pa gaje v Dol. listu in v Delu javno pozival k spoštovanju zakonitosti), je predsednik M. Dvornik po navadi molčal. Veliko prenese, rad je bojevit in izzivalen, pri vsem tem pa vedno znova pozablja jasno razmejevati med svojo strankarsko dejavnostjo in dolžnostmi predsednika občinske skupščine. Ljudje sodijo voljene predstavnike oblasti po dejanjih, nikoli pa ne po praznem besedovanju. Matjan Dvornik ne bi smel pozabiti, da se mora obnašati kot župan vseh prebivalcev v občini — tudi tistih, ki ga niso volili. Odgovornost delegatov ni le dim Zaradi naštetih primerov smo se odločili javno vprašati delegate občinske skupščine (ne da bi se spuščali v drobne, manj pomembne ali druge obrobne pojave v delovanju M. Dvornika): — Ali sprejemate resničnost takih opisanih spornih izjav in postopkov svojega predsednika in s tem tudi soglasje ter odgovornost za nezakonitosti hkrati s posledicami, ki jih rojeva izigravanje demokratičnosti naše mlade oblasti? — Če se z njim v takih primerih ne strinjate in še prej natanko ugotovite resnično stanje zadev (brez pritiskov in zavajanj s katerekoli strani), potem se z glasovanjem ali sicer javno ogradite od nepravilnosti in strankarskih nastopov župana. Posledice zagrizenega strankarstva so vedno škodljive, včasih tudi usodne. Samo delegati občinske skupščine lahko preprečite neustrezna ravnanja svojega predsednika. Predsedstvo občinskega združenja ZB NOV Novo mesto Zahvala vozniku Ivanu Simčiču Vaščani Sinjega Vrha, Daljnih Njiv, Špeharjev ali, v »našem« jeziku povedano, prebivalci vseh vasi in zaselkov od Razvaj do Boršta* se iskreno zahvaljujemo šoferju avtobusa podjetja Gorjanci, Ivanu Simčiču iz Preloke. Vozil je naše šolarje po ukinitvi sinjevrške šole po znanje na Vinico dolgih 26 let, ki pa so hitro minila. Njegovi prvi »mali« potniki so danes starši, njihovi starši že stari starši, vendar se vsi s hvaležnostjo spominjamo šoferja, ki smo mu vsi zaupali. Z zaupanjem smo pošiljali na avtobus tudi svoje prvošolčke in celo »malošolčke«. Ivanje vedno vozil trezno, preudarno, letnim časom primemo. Imle je točnost Greensvicha, tako da so po njegovem prihodu in odhodu ljudje lahko naravnali ure. Vozil je ves čas morda na eni najtežjih prog: po ozki, ovinkasti, tu in tam strmi cesti. V zimskem času po nevarno poledeneli ali neorani, poleti po jamastem in prašnem makadamu. Ivanje odšel v pokoj, v spominu pa bo zagotovo imel našo cesto takšno, kot jo je prevozil neštetokrat, cesto, ki jo je zgradila Marija Terezija, od smrti katere poteka 200 let, cesto, kije na trdem terenu inje odporna kot njeni uporabniki in lahko se zgodi, da bo preživela še kakšen Metternichov absolutizem. Pri nas skoraj ne vemo, ali imamo slabo cesto zaradi demografskih problemov ali pa smo demografsko območje zaradi slabe ceste. Je pošteno premisliti! Kakorkoli že, Ivan, hvala! Hvaležni krajani sinjevrške okolice Namera z Zarjo je družbeno škodljiva Pristop, ugotovitve in utemeljitve predlagane organiziranosti so zelo sporne in kažejo na nestrokovnost • Upanje je veliko večja spodbuda za življenje kot vsakršna sreča. (Nietzsche) • Ljudje nam zaupajo, ker smo v zadnjih dveh letih storili mnogo več, kot smo obljubljali To pa je v politiki redko. (Janša) • Strah me je le razcepljenosti Slovencev in zdraharstva, ki spet prihaja rta dan. Bolj bi morali držati skupaj. (Janša) Odločitev, da napišemo pismo novomeški javnosti, je predlog izvršnega sveta občine Novo mesto za prenos stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in stavb občine Novo mesto kot vložka za odkup delnic Zarje, stanovanjskega podjetja d.d., Novo mesto. S predlogom se ne strinjamo. Mislim, da je družbeno škodljiv. Po ukinitvi samupravne stanovanjske skupnosti in s prenosom upravljanja na občinski upravni organ je bila potreba po ustanovitvi stanovanjskega podjetja. Za ustanovitev stanovanjskega podjetja ni bilo zakonskih ovir. V občini Novo mesto se je pri iskanju ustreznih rešitev za gospodarjenje in upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami ves čas zamujalo. Prepričani smo, da v Sloveniji obstajajo dobra stanovanjska podjetja, katerih izkušnje bi lahko uporabili tudi v občini. Novo mesto ni nič posebnega, da bi morali iskati izvirne rešitve za upravljanje s stanovanji, stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori. Izvršni svet občine predlaga skupščini, da se stanovanja, stanovanjske hiše, poslovni prostori, stavbe in pisarniška ter druga oprema preprosto prenesejo v stanovanjsko podjetje Zarja, delniško družbo kot vložek za odkup delnic — tako se občina Novo mesto odpoveduje lastništvu teh stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. Lastnik tega dela premoženja občine postane Zarja. Predlagatelj gradiva bi se moral pri tem potruditi in pripraviti prepričljive argumente za takšen predlog ter prednosti te rešitve pred drugimi možnostmi. Predlagatelj gradiva se obnaša, kot da gre za »nakup pisalnega stroja« in ne za prenos premoženja, ki mu v tem trenutku ni mogoče določiti realne vrednosti. Ne gre za formalno lastnino, kot pravijo v gradivu, temveč za dejansko lastnino Zaije. Občina ni več lastnik, temveč samo delničar. To pa je bistvo vsega. Vrednost delnic Zaije se bo določala na trgu glede na njeno poslovanje in ne glede na število delnic oz. kapitalski delež, zato je vrednost delnic glede na vloženi kapitalski delež v stanovanjih, stanovanjskih hišah in poslovnih prostorih zelo vprašljiva. Prednosti delniške družbe, ki so navedene v gradivu, v ničemer niso posebne prednosti, ampak so del poslovne strategije vsakega podjetja v tržnem gospodarstvu. V omenjenem primeru zato ne gre za »nesporno ugotovitev, da je delniška družba oblika organiziranosti, s katero se lahko na najoptimalnejši način izpolnijo postavljena izhodišča IS občine Novo mesto«. Teh nespornih ugotovitev v elaboratu in gradivu preprosto ni, pa tudi argumentov ne, daje to najboljša rešitev. Se več. Pristop, ugotovitve in utemeljitve predlagane organiziranosti stanovanjskega podjetja so zelo sporne in kažejo na nestrokovnost. Gradivo, ki naj bi bilo podlaga za odločitev o obliki organiziranosti, ni vredno resne obravnave. Če bi bilo res, da je delniška družba najbolj optimalna oblika organiziranja stanovanjskega gospodarstva, potem bi bilo zanimanje za nakup delnic Zaije veliko. Bile bi že vse prodane. Po informacijah, kijih imamo v tem času, ni bila prodana niti ena delnica Zaije. Razlog za podaljšanje roka je zato zelo preprost. Delničaijev, ki bi vložili svoje nepremičnine kot kapitalski delež, niti ni tistih, ki bi vložili svež kapital. Razgovori v večjih podjetjih so pokazali, da se lastniki stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov niso pripravljeni odpovedati svoji lastnini; . pripravljeni pa so skleniti pogodbo o upravljanju. Tako so razmišljali dobri gospodami. Gre za bistveno razliko med upravljanjem in lastnino. Avtorji projekta to preprosto prezrejo in trdijo, da so upoštevali pri pripravi projekta njihove pripombe. Z nekaterimi dopolnitvami so samo na videz naredili upravljanje in odločanje v delniški družbi neproblematično. Njihovo vztrajanje na prenosu stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in stavb občine kot vložka za odkup delnic Zarje, samo potijuje ugotovitev, da jim gre za lastnino in ne za upravljanje. Občina je po 111. in 113. členu stanovanjskega zakona postala lastnik družbenih stanovanj, na katerih so imele pravico uporabe delovne skupnosti državnih organov, organov družbe skupnosti in bivših družbenopolitičnih organizacij ter lastnica družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš, namenjenih za nosilce družbenih funkcij ter drugih družbenih stanovanj, na katerih ima občina pravico uporabe. Občina je postala tudi lastnica stanovanj in stanovanjskih hiš, pridobljenih s solidarnostnimi in vzajemnimi sredstvi O o > < co > ac LU I— LU CL LU ‘CO < -J < CD LU —I LU co < 2 O > LU ‘O a: Q < _J h— LU < CD < o < D a: LU > LU BLAGOVNI CENTER CELJE p. o. BOLJŠA OD BOLJŠE JE GALA PONUDBA Prepričajte se o konkurenčnosti: „ olje 1 I pivo črni baron kumare 900 gr boranija90 gr kava 3 kg pralni prašek Oskar 20 kg dežniki otroške majice 89,00 SLT 25.80 SLT 41.80 SLT 36,20 SLT 1635,20 SLT 2020,00 SLT 355,40 SLT 81,60 SLT Z veseljem vas pričakujemo tudi ob sobotah in nedeljah! “O JJ O O > O m m JO O > O m > 5 OD O J3 (J) 7^ > ro oo “O J3 O O > CD > stanovanjskega gospodarstva. Občina ne more vložiti teh stanovanj in poslovnih prostorov kot svoj kapitalski delež v delniško družbo in se na ta način odpovedati lastnini. Upravljanje v delniški družbi in število delnic ne moreta nadomestiti lastnine občine. V normalnem poslovnem svetu dobri gospodarji kupujejo nepremičnine, v Novem mestu, ob vsem sklicevanju na tržno gospodarstvo, pa se lastnina podarja (prenos ni prava beseda) delniški družbi Zaija. Če bi bila občina ustanoviteljica delniške družbe Zaija, bi morala svoj ustanovitveni kapital zagotoviti iz proračuna in ne s prenosom lastnine kot vložka, s katerim odkupi določeno število delnic. Občina lahko takšni delniški družbi po pogodbi preda v upravljanje stanovanja in poslovne prostore, če teh dejavnosti ne organizira sama. To pa je drugačen odnos, kot je kapitalski vložek stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. Solidarnostna, kadrovska in SLP stanovanja, stanovanja zavodov (šole, vrtci, zdravstvene ustanove...) so bila zgrajena iz sredstev vseh zaposlenih in imajo zelo določeno kadrovsko in socialno funkcijo, zato jih ni mogoče vlagati kot kapitalski delež. Ustanovitev Zarje stanovanjskega podjetja, delniške družbe, za nas sama po sebi tako ni sporna. To je samo ena možnih oblik organiziranja stanovanjskega podjetja. Organiziranje in oblika lastnine ni ključno vprašanje. O tem odločajo tisti, ki stanovanjsko podjetje ustanavljajo in urejajo medsebojne odnose. Normalno je, da tisti, ki se odločajo za ustanovitev stanovanjskega podjetja, vložijo poleg organizacijskih naporov tudi ustrezna materialna sredstva. Ustanovitelji-promotoiji stanovanjskega podjetja Zaija, delniške družbe, niso v ustanovitev vložili nobenih sredstev. Izvršni svet občine Novo mesto je do danes v Zarjo vložil več kot 3.715.246,00 SLT, in to iz sredstev stanarin in najemnin. To je neodgovorno razsipavanje tujega denaija. Ustanovitelji Zarje lahko s svojimi sredstvi delajo, kar želijo. Ne more pa to počenjati izvršni svet ali občina s sredstvi proračuna, stanovanjskimi sredstvi, s katerimi le začasno upravlja, niti z lastnino občine. Pri odločitvi o porabi teh sredstev se je že vnaprej računalo, da bo občina vložila stanovanja in poslovne prostore v delniško družbo Zaija. Tako bi upravičila njihovo porabo. Vse je že bilo odločeno z usmeritvami in izhodišči za ustanovitev stanovanjskega podjetja, izpeljati je bilo potrebno samo še formalne postopke. Trditve, ki jih je zaslediti v gradivu, da vloga občine na stanovanjskem področju ostaja s prenosom stanovanj v delniško družbo nespremenjena, so neresne in zavajajo poslance in javnost. Lastnik stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov je Zarja in ne občina. Pravice in obveznosti pa v normalnem svetu izhajajo iz lastnine. Zaradi podcenjenosti vložka in odprto- sti delniške družbe ima jutri lahko večinski delež povsem druga skupina in ne občina. Pravila igre, ki se oblikujejo v delniški družbi, so odraz interesov delničarjev, ki zahtevajo dobiček in ne dobrih namenov ustanoviteljev ali ustanovitvenih aktov. V tako tvegane posle se občina s svojo lastnino ne sme in ne more podajati. Občina ni podjetje. Lastnina občine ni običajna lastnina, zato primerjave z gospodarstvom niso mogoče. Tudi stanovanjsko področje ni zgolj in samo tržno, ampak ima nekatere socialne in narodno gospodarske vidike. Tako je tudi v razvitih evropskih državah. Izvršni svet in skupščina nimata pooblastil, da s sklepi odpravljata lastnino občine in jo lahkomiselno prenašata v delniško ali kakšno drugačno družbo. Jutri bo vsa lastnina občine na enak način in z istimi argumenti prenesena v delniško družbo. Občino bo tako upravljala delniška družba z upravnim odborom oz. delniška družba bo občina. To je lahko končna posledica izvirne rešitve na stanovanjskem področju v občini Novo mesto. • Konkurenca na področju upravljanja stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov je nujno potrebna. Zainteresirani za upravljanje morajo prijavni izbiri imeti vsa približno enake možnosti. Odločitev o izbiri pa je na strani lastnikov. Tudi občine. Občina bi kot dober gospodar za oddajo svojih stanovanj morala razpisati javni natečaj in izbrati najboljšega ponudnika. Lastniki bodo tisti, ki bodo izbirali in tudi postavljali pogoje sodelovanja z novimi upravljalci. Stanovanjska podjetja pa bodo morala izvajati stanovanjske storitve za in v imenu lastnikov stanovanj, pri tem pa se bodo morala racionalno organizirati, hitro prilagoditi interesom lastnikov in zagotoviti individualno obravnavo stanovanjske hiše. Starih navat) in slabosti ne bo mogoče prenašati v »novo« organiziranost. Stroški upravljanja, ki bodo še sprejemljivi za lastnike, tega preprosto ne bodo prenesli. Namen našega javnega pisma je opozoriti javnost na namene in posledice takšnega sklepa, zato zahtevamo, da odgovorni v občini ponovno razmislijo o prenosu stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov kot kapitalskega vložka občine v delniško družbo Zarja. Prepričani smo, daje mogoče v imenu in na račun občine ter v njenem interesu upravljati s stanovanji, stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori, ne da bi se občina odpovedala svoji lastnini. Takšen pristop tudi dolgoročno zagotavlja ne samo ohranjanje vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, temveč tudi njeno povečevanje. DARINKA SMRKE MARJETA SAJE, FRANC ZAVODNIK in BOJAN FINK I Saloni pohištva in keramike; Krško, Cesta krških žrtev 100, tel. in fax: (0608) 31-302 Sevnica, Naselje heroja Maroka 17, tel. (0608) 81-734 Novo mesto, Resljeva 2, tel. (068) 22-305 Prodajalna barv in lakov, Novo mesto, Partizanska 21, tel. (068) 28-950 vas vabijo do 15. februarja na veliko akcijsko prodajo iz obstoječih zalog: • kuhinj • sedežnih garnitur • dnevnih sob • spalnic • jedilnic • programa KOLPA SAN in korit KOLPA KER • italijanske keramike Za gotovinsko plačilo nudijo od 10 do 40% popusta, možno pa je tudi obročno odplačevanje do 6 mesecev! m^iNG Anton Jakše V sredo, 15. januarja, smo se na pokopališču v Orehovici poslovili od Antona Jakšeta, prvega predsednika te krajevne skupnosti, člana mnogih družbenopolitičnih organizacij, lovca, gasilca, čebelarja in velikega ljubitelja narave, še posebej Goijancev. Rodil seje pred sedemdesetimi leti v Orehovici številni napredni družini, si v rojstnem kraju ustvaril družino in kljub invalidnosti živel polno življenje. Dobesedno razdajal seje za napredek svoje rojstne vasi, bil nepogrešljiv član lovske družine in izvrsten čebelar, ki je ob čebelnjaku, prislonjenem skoraj ob obronek Gorjancev, nabiral moči za nove naloge in dolžnosti. Kot ponosnega in z veliko vere v življenje se ga bodo spominjali mladi, na katere je rad in nesebično prenašal svoje izkušnje in jim bil bolj prijatelj kot svetovalec. Svojo ljubezen do Goijancev je znal na samo njemu enak način prenašati na vse tiste, ki so se v njegovi prisotnosti kdajkoli ozrli po goijanških grebenih. Tudi zato spomin nanj ne bo nikoli zbledel in vsi, ki smo ga poznali, se ga bomo spominjali kot človeka nezlomljive volje in plemenitega značaja. M. L. Nedavno so na sevniškem pokopališču položili k večnemu počitku Jožeta Duma, ustanovitelja sevniške Mizarske produktivne zadruge, iz katere je zraslo današnje podjetje Stilles. Z nemirnim duhom, znanjem in upornostjo je že v prvih dneh f>o drugi svetovni vojni začel snovati mizarsko delavnico, ki naj bi popravljala in opremljala različne zgradbe, poškodovane v vojni. Začelje v zgradbi Jugota-nina, sam z. nezanesljivo delovno silo, ki mu je bila dodeljena. Kmalu pa je pridobil mizarske mojstre. Že avgusta 1945. leta je ustanovil Mizarsko zadrugo, v kateri so delali z. isfiosojenim in svojim orodjem. Tako seje rojevala mizarska dejavnost v Sevnici. Tkale so se nove in nove poslovne vezi, zadruga je dobivala nove stroje in ljudi. Vse to seje dogajalo v povojni dobi nekakšnega nejasnega strahu pred vdorom zasebništva v osvobojeno državo. Durnovo podjetje je budilo take strahove, kajti zadruge ni mogel registrirati do sredine leta 1947. Povezan je s pionirsko dobo sevniš-kega mizarstva. Ni je začel in nadaljeval sam, toda bil je odločilno zraven. »V tem obdobju 20 let se marsikaj doživi. Mogoče sem bil prestrog, mogoče sem preveč zahteval od vas. Vsakemu sem povedal napake takoj, moral sem biti tak, vedel sem, kaj hočem. Imel sem cilj, vedel sem, da moramo uspeti, čeprav bo še tako težko. Vidite, tudi uspeli smo.« Tako je dejal Durn o sebi, ko je 1965. leta govoril delavcem ob 20-letnici Mizarske produktivne zadruge Sevnica. servis — trgovina Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004 SERVIS fotokopirnih strojev OčVIlOfl, R0@®K!, INIfflSlhHUl® PRODAJA najsodobnejših fotokopirnih strojev CANON, potrošnega materiala, telefaxov in ostale biro opreme. Nudimo vam tudi kvaliteten papir za fotokopiranje. Pokličite nas in se prepričajte v kvaliteto naših storitev in konkurenčnih cen. m V13NV1S bOaidVIN V1V9 ‘ 1 VAOdOQ V0IH1SI9 'A01S BMING MODA 92: prvi sejem v državi Sloveniji Letošnji, že 37. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov, ki je pod kupolo Gospodarskega razstavišča v organizaciji Ljubljanskega sejma potekal od 13. do 16. januarja, je že po tradiciji prvi sejem v koledarskem letu, tokrat pa tudi prvi, ki si je nadel lovoriko prvega sejma v uradno priznani državi Sloveniji. Na njem je 134 razstav-Ijalcev, 108 od teh slovenskih, 6 iz Italije in A vstrije, ostali pa iz ju- goslovanskih republik, prikazalo najnovejše dosežke tekstilne in usniarskopredelovalne industrije. Čeprav se tekstilci in delavci oblačilne industrije še vedno otepajo z v preteklosti prevečkrat mačehovskim odnosom države do te branže, so tudi letos pokazali novosti, s katerimi se lahko brez sramu pogumno spogledujejo z razvitim evropskim trgom. To dokazuje tudi dejstvo, da približno 45 tisoč tekstilcev proda na tuje kar četrtino', 18 tisoč usnjarjev pa več kot polovico svoje proizvodnje. Slednji ustvarijo 5,3 odstotka celotnega slo- venskega izvoza, delež slovenskega izvoza tekstilne industrije pa je kar 17,6-odstoten. Številke Organiziran nastop obrtnikov Letos prvič seje na sejmu MODA 92 predstavila Obrtna rat;^ttsanssrss- predsednik sekcije tekstilcev, so se tekstilci odločili za skupen nastop na sejmu mode predvsem zaradi omejeno-sti trga, razdrobljene obrti ter težavnosti gospodarjenja P*.J1*}1 ker na naših tradicionalnih obrtnih sejmih tekstilni delavci premalo pridejo do izraza. Obrtna zbornica zeli na tak način prikazati na enem mestu možnosti organiziranega obrtništva in organizirane predstavitve kolekcij pomembnejših izdelovalcev oblačil v obrti. f3.* 16.1. 1992 00 10 DO 19 O C Proizvodni programi: • poliamidne (PA), poliestrske (PES) in polipropilenske (PP) sintetične preje; • oplemenitena (barvana, beljena, tiskana) in elastomerna pletiva ter razne vrste tehničnih pletenin; • kopalke, telovadni dresi, . oblačila za prosti čas, nočno in spodnje perilo ter povedo, da so izdelki slovenske modne industrije kakovostni in sodobno oblikovani in da jih prodajni menedžerji, kljub močni konkurenci, prodajajo tako, da ohranjajo dolgoletne poslovne povezave. Najboljša oblika predstavitve slovenskega gospodarstva v tujini je namreč izvoz kakovostnih izdelkov višjega cenovnega razreda, investicijsko privlačnost pa bi gotovo omogočila tudi ponudba več po obliki raznovrstnih izdelkov, za kar so najbolj primerne manjše proizvodne enote, ki so sposobne hitro prilagoditi se zahodnemu trgu. Kajti le sodobna, v svet odprta slovenska modna industrija bo lahko prestopila prag trenutno neugodnih razmer, ki so nastale kot posledica politično-gospodarskih razmer v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Tudi letos so kreatorjipripravili nadvse lepe kolekcije, ki sledijo modnim trendom. Težko bi rekli, da so se odločili le za en stil, kar na primer dokazuje že dolžina kril. Bilo je nekaj zelo dolgih, pa tudi zelo kratkih. Dolžina mini kril in tudi oblek v stilu baby doli, ki POSEBNA BLAGOVNA ZNAMKA SPODNJEGA PERILA odama®, odama® jih lahko oblečemo prav za vsako priložnost, seže daleč nad kolena. Tako prva kot druge so v več primerih podobne tulipanu, zraven pa obvezno sodijo dolge jope, ki segajo le centimeter nad krilo. Veliko je črno-belih kombinacij, popestrenih s pikami in črtami po dolgem in počez. Za večerne obleke je skoraj obvezna povsem bela barva brez vsakih barvnih dodatkov. Pri dnevnih modelih je veliko živih barv, od rumene do oranžne, ki delajo druščino pastelnim barvam od sive do umazano roza. Poleg že omenjenih črt in pik modele krasijo modni dodatki. Teh je veliko. Moderne so perle, ki pridejo bolj do izraza, če jih je več skupaj, robove oblek in izreze pa krasijo rože iz blaga. Modeli za prosti čas so še vedno živahni, predvsem v dvobarvnih kombinacijah, kjer sta črna in rdeča skoraj obvezni, nič manj lepa in korajžna pa ni rdeča, popestrena z belo. Material je prijeten za otip in zelo topel. Zdaj pa k nagradam. Letošnja najboljša modna kolekcija prihaja po mnenju oblikovalcev Slovenije iz tovarne Usnja Kamnik, ki se ponaša tudi z nagrado za najboljšo celostno podobo sejemskega nastopa. Isto nagrado je revija Media Marketing prisodila tudi oblikovalkama Maji Tomažič in Andreji Cegnar iz škofjeloške Odeje. Zlato Jano, nagrado za oblikovalca najuspešnejše kolekcije, pa si delita Marjana Češnjevar iz Lisce za kolekcijo perila Demetra in akademska slikarka Vesna Gabršček-lglo za kolekcijo Eksotik tovarne Almira. Strokovno združenje tekstilne industrije (INOVATOR LETA) je podelilo tri nagrade, in sicer Ivanu Virantu in Zvonetu Reberšku iz tovarne nogavic Polzela za inovacijo predelave stroja za zapiranje prstov na hlačnih nogavicah tipa Ultrason, Janku Velkavrhu iz Tosame za inovacijo — zmanjšanje porabe toplotne energije pri beljenju vate in Gordani Gardaševič iz Industrije platnenih izdelkov Indu-plati Jarše za inovacijo — izboljšano robljenje šotorske strehe in kril. Industrija pletenin INPLET iz Sevnice, ki se je kot otrok Lisce, Jutranjke in Kometa pred deve- timi leti razvila v samostojno podjetje, deluje danes po sodobni tehnologiji in je opremljena s stroji svetovno znanih proizvajalcev. Mladi, sposobni in visoko izobraženi kolektiv, ki še veliko obeta, proizvaja visoko kvalitetne pletenine, namenjene tako velikim kot majhnim podjetjem ter obrtnikom. Med njihovim proizvodnim programom lahko izbiramo: • elastične pletenine za perilo (nedrčki, stezniki, bodiji) • šarmeze, simpekse (nedrčki, majice, jutranje halje, obleke, podloge, krila) • elastične pletenine za kopalke (kopalke, jogging, kolesarske hlače, leggings) • pletenine za trenirke (trenirke, jakne, krila) • singl — suprema — pletenine (majice, spalne srajce, podloge) • interlock pletenine (bluze, krila, hlače, majice, spalne srajce) • pliš in frotir pletenine (otroški pajaci, puloverji, jakne, trenirke, ženske obleke, leggings) • prešiti materiali (jakne, krila) • plastificirani material (dežni plašči, krila, hlače, parke) ////// /?//// VoVu NOVOTEKS KONFEKCIJA Novi listi na koledarju prinašajo nove oblike in barve. Okusi z različnimi odtenki izkušenj in želja ubirajo svoja pota. Na sejmu MODA 92 v Ljubljani se je TEENS predstavil z delom kolekcije moških, ženskih ter otroških hlač za jesen in zimo 92/93. S hlačami, ki so ostale glavni del proizvodnega programa Novoteksove Konfekcije, po- NOVOTEKS gumno stopata v korak tudi atraktivni jogging program in program otroških bundic. Teen-sov razstavni prostor so zaznamovale nove modne barvne skupine, od barve smreke, malanca-nov, slive, vsi odtenki bordo ter vijoličaste, zaokroženo ponudbo Novoteksove konfekcije pa so domiselno popestrili suhi šopki vrtnic. NOVOTEKS DOLENJSKI UST m Jutranjka iz Sevnice, še vedno vodilni specializirani proizvajalec otroške konfekcije pri nas, ki je redno prisotna tudi na vseh vodilnih sejmih mode v svetu, tako v Firencah, Kolnu, Parizu in Munchnu, ima v svojem bogatem proizvodnem programu popolno ponudbo oblačil za otroke, od novorojenčka do 16 let starosti. v proizvodnem programu BABY izdelujejo štampice, majčke, bluzice, komplete, hlače, jakne, pajace, spalne vreče, povojne blazine, vreče za vozičke, kapice, slinčke. Materiali so pletenine in tkanine, barve pa moderne in popestrene z modnim tiskom. V proizvodnem programu KONFEKCIJA izdelujejo plašče, jakne, pajace, obleke, polobleke, krila, bluze, hlače, kopalne halje in komplete v velikostnih skupinah od 1 do 16 let. Na sejmu MODA 92 so se predstavili z otroško športno kolekcijo iz bombažnih materialov v modernih barvah z modnim tiskom, glavno vodilo oblikovalke in vodje kreacije, akademske slikarke Mojce Be-seničar — Dekleva, pa je moderno in udobno. NOVOTEKS - TKANINA iz Novega mesta je na sejmu mode v Ljubljani predstavila svoj proizvodni program, namenjen za otroška, ženska in moška zgornja oblačila za jesen in zimo 92/93. Tkanine in pletenine so narejene iz mešanic poliester-volna in 100% volne v različnih kvalitetah, modnih barvah in vzorcih za vse stile, za vse starosti in okuse. S tako bogatim asortima-nom bo zadovoljen še tako zahteven kupec. Kvaliteto in modnost Novotek-šove TKANINE potrjuje tudi podelitev in pravica uporabe znaka SLOVENSKI PROIZVOD - kandidat SO 92 na prvi slovenski prireditvi »SL O VE N S KI PROIZVOD — SLOVENSKA KAKOVOST« v Kranju lani septembra, ki je, mimogrede povedano, tudi vstopnica za Evropo 92. ////// ///?// 222222 NOVOTEKS SLOVENSKA KAKOVOST SLOVE NI AN QUALITY TKANINA PRIMEX Primež iz Nove Gorice se v slovenskem prostoru pojavlja kot grosist, ki izdelke italijanskih proizvajalcev ponuja priznanim prodajnoblagovnim centrom, v zadnjem času pa velik poudarek daje zasebnikom. Kolekcije prikazane na sejmu in vrsta drugih proizvodov, s katerimi žele v Primexu obogatiti ponudbo, bodo naprodaj v vseh večjih blagovnicah v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Novi Gorici pa tudi drugod že čez mesec dni. Poudariti velja, da sodijo na sejmu predstavljeni proizvodi iz kolekcije pomlad — poletje v srednji cenovni razred in so tako rekoč primerni za vsak žep. Programi italijanskih proizva-alcev: 0mS3 — damske nogavice vseh vrst, od takih za vsak dan do svilenih in čipkastih za sve-čanejše priložnosti, v pestri barvni paleti ter velika izbira otroških bombažnih žab Morgano — ženska in moška trikotaža iz naravnih materialov, ki jo radi nosimo pozimi, in izdelki iz viskoze, ki jih nataknemo poleti Merilin — ženska konfekcija iz naravnih materialov ter viskoze in svile, kompleti kril in bluz v modrih in belih barvnih odtenkih, kot zapoveduje italijanska moda, med katerimi izbirajo lahko tudi tiste z močnejšo postavo Magreb — prav tako ženska in moška trikotaža iz naravnih materialov, še posebej iz filosco-zia — posebno tkanega bombaža, ki tudi po več pranjih ostane vedno enak Sabina — otroška konfekcija in trikotaža ter posebna oprema za krst, kar je nedvomno dobrodošla novost na našem trgu Linea val—otroška konfekcija v modnih barvah od bundic do pajackov, v katerih so otroci varno spravljeni Fedora — metražno blago iz naravnih in umetnih materialov v vseh modnih barvah Samma — spodnje perilo, obogateno s čipkami, zgornji bodiji, ki se lahko nosijo pod jaknami vseh vrst, iz naravnih materialov in neuničljivega filoscozia v zapovedanih modrih barvnih odtenkih DeimoS — moška in ženska konfekcija, ki se odlikuje po izrednih možnostih kombiniranja mmi ■ ■ > 7. -.UR-- A' DOLENJSKI UST Domžale za Slovenijo TOSHIBA M Novo mesto d.o.o. za Dolenjsko in daljno okolico v Cesta kom. Staneta 34, tel. in fax: 068/21 -058 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR NOVO MESTO VABI na SOČI ALDE M OKRA TSKI VEČER , ICI BO V PETEK, 24. 1. 1992 OB 18.00 URI V KONFERENČNI DVORANI HOTELA METROPOL - NOVO MESTO tema, KAJ HOČEMO SOČI ALDE M OKRATI ? gost: Marko SELAN - elan vodstva SDSS Predstavili bomo stallSCa Social de molcr-atske stranke do aktualnih političnih In gospodarskih dogajanj v Sloveniji. V L I U D N O VABLJENI! DELAVSKA UNIVERZA KRŠKO VPISUJE: V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE — 6., 7., 8.r (brezplačno) in v tečaje: — cestnoprometnih predpisov za vozniški izpit (brezplačno) — tujih jezikov: angleščine, nemščine in italijanščine — slovenskega jezika za tujce — za voznika motornih čolnov — za voznika viličarja — za voznika motornih vozil B-kategorije — iz osnov knjigovodstva — vodenja poslovnih knjig v obrti in v podjetju — strojepisja — računalništva — šivanja in krojenja — drugo po dogovoru. Prijave sprejema DELAVSKA UNIVERZA, KRŠKO, Cesta krških žrtev 15, telefon: 31 -152, do zasedbe prostih mest. STORITE NEKAJ ZASE - VKLJUČITE SE V IZOBRAŽEVANJE! SVET SREDNJE KMETIJSKE SOLE GRM, Sevno pod Trško goro 13, 68000 Novo mesto, razpisuje dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE Pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri matematika — fizika, računalništvo Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev o vrsti in stopnji izobrazbe bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. do.o, EXP0RT- IMPORT Prodajamo stružni avtomat MAS-80, letnik 1963. Stružni avtomat je bil generalno obnovljen v letu 1976. Cena 5.000 DEM, plačljivo v SLT. VAKO, Kolodvorska 56, 68340 ČRNOMELJ Tel.: 068/52-073, 52-555, 53-173 Fax: 068/52-073, 53-173 RUDIS TRBOVLJE »ZASAVJE« TRBOVLJE »POSAVJE« SEVNICA vabijo vse interesente za najem lokalov —butikov v Termah Čatež velikosti od 14,80 m2 — 30,60 m2 za različne dejavnosti, in sicer od letošnje poletne sezone dalje. Informacije dobite na telefonu: 0601 /22-222 RUDIS Trbovlje, interna 352 terme Čatež Plesni center Dolenjske vabi k vpisu v plesne tečaje — začetni tečaj: v četrtek, 23. januarja, ob 18. uri in v nedeljo, 26. januarja, ob 16. uri — nadaljevalni tečaj: v četrtek, 23. januarja ob 20. uri in v nedeljo, 26. januarja, ob 18. uri — izpopolnjevalni tečaj: v nedeljo, 26. januarja, ob 20. uri Prijave in vpis: Plesni center Loka, pol ure pred pričetkom! Cenjene stranke obveščamo, da smo v sodelovanju z Novotehna avtomobili odprli v Novem mestu prodajno razstavni salon vozil cimos-citroen. Obiščite nas v novem salonu na Partizanski cesti 2, tel. (068) 28-066 fax (068) 28-027 NOVOTEHNA CIMOS Na osnovi uspešnega poslovnega rezultata preteklega leta ter temeljnih programskih usmeritev in politike razvoja dejavnosti v letu 1992, objavlja javni razpis za iskanje sodelavcev, idej, programov in prostih finančnih sredstev posameznikov, obrtnikov, podjetij in institucij, ki bi bili pripravljeni vključiti se v dinamično poslovno dejavnost in izboljšati ali razširiti svoje aktivnosti. — ste ambiciozni in iznajdljivi, pa vas še nihče ni vrgel v pravo vodo, da bi izplavali? — ste poslovno inovativni, pa nimate sogovornikov za svoje zamisli, ki bi bili pripravljeni z vami prevzeti tudi poslovno tveganje in visoko profitirati? — imate tržno zanimive programe, pa vam manjka sredstev za njihov razvoj in plasiranje? — imate sredstva, pa ste ostali brez idej in programov, ki bi vam vložena sredstva povečali z visokimi profiti? Smo organizacija, ki vam pomaga po poti pravih odločitev uresničiti na videz neuresničljiva pričakovanja. Pričakujemo, da se boste oglasili pri nas na razgovoru ali nam boste kako drugače povedali, da ste pripravljeni z nami sodelovati. Veseli bomo vašega obiska! NOVOLINE, razvojno ekonomske storitve, Novo mesto, Slovenija, Cesta komandanta Staneta 38. tel. (068) 25-080, 25-081, 27-012, 27-005, 27-007, 21-068; fav: (068) 25-082 s POSREDNIK Šentlovrenc d.o.o. r enota Trebnje Rimska 33/1 (Gasilski dom) Telefon št. (068) 44-968 VOZILA IN KMETIJSKA MEHANIZACIJA ZA PRODAJO OZIROMA NAKUP Zap. št Tip vozila - artikla Letnik KM Cena DEM Opombe 1. LADA RIVA1500 89 33000 6500 Zelo lep 2. DAK DIANA KOMBI 83 57000 1500 Novo ličan 3. 2101 P0LLY 87 57000 2700 Lepo ohranjen 4. 0LT SIT (ROM. VISA) NOV 3000 6500 Registriran 3 mesece 5. F0RDESC0RT 76 90000 1000 Dobro vzdrževan 6. MAN KIPER 19230 72 270000 Po dogovoru vozen, drugi stroj 7. TAM170T14 84 290000 4500 Lepo ohranjen 7a. MAN 520 ŠPEDITER 64 160000 4000 Po gener. novi rez. deli 8. VOLVO 343 GDL 78 150000 4500 Prvi lastnik 9. CITROEN GS1200 80 115000 2000 Lepo ohranjen 10. R4GTL (SERVISNI) 89 4600 Prvi lastnik 11. YUG0 55 89 37000 4400 Ohranjen 12. YUG0 KORAL 45 89 18000 4500 Lepo ohranjen 13. YUG0 AMERIKA 45 87 57000 4500 Lepo ohranjen 14. TRAKTOR IMT 539 90 170D.UR 7700 . 15. TRAKTOR ZET0R 67-11 77 5000 Ali menja za URSUS 35 OZ FERGUSON 35 , 16. KOSILNICO BCS 86 3500 ; 17- R-21 89 MENJA ZA R-5 (88 let.) do 8500 DEM, GOLF D (87 let.) do 10000 DEM - 18. MERCEDES 1213 KESON 78 430000 2200 Reg. do 9-92 19 GOLF D 79 10000 4500 KUPIMO: PO GEN. 1 ■ TRAKTOR TV 30 ali 32 rabljen 2. CISTERNA CREINA, rabljeno, velikost od 2000 litrov 3. CITROEN VISA CLUB-2 600M po dogov. rez*d^E-R ^ ^ CILINDER s kard. jerm. in krožno žago za raz- 5- 10 avtomobilov starih do 5 let iz programa Zastava (FLORIDA 2-101, Z 128, YUGO VSI TIPI) 6- TROSILEC GNOJA, velikost do 3 tone '■ TRAKTOR TV 19 prodam ali menjam star 10 let 8. FERGUSON.ali UNIVERZALE ali SAME do 39 KM POSTOPEK PRI PRODAJI: Prodajalec je dolžan pripeljati vozilo (avto, traktor, kmetijski stroj ali drugo kmetijsko mehanizacijo) na Rimsko 33-I v Trebnjem, kjer se Prodajni artikel ogleda in dogovori za okvirno ceno. Potrebne podatke »Posrednik« vpiše v prodajno evidenco za maksimalni rok 2 mesecev. Če prodajalčeva ponudba v tem roku ne velja več, je to dolžan takoj sporočili »Posredniku«. POSTOPEK PRI NAKUPU: Prodajni artikel je pri lastniku — prodajalcu. Ko se kupec odloči za nakup določenega artikla, pokličemo lastnika — prodajalca v »Po-sprednik«, kjer artikel kupec pregleda. Če se interes dokončno uskladi, se napiše kupoprodajna pogodba ter dogovori vse v zvezi s formalnostjo o prenosu lastništva. STROŠKI PRODAJALCA: Ogled prodajnega artikla in vpis v prodajno evidenco: 200 SLT. Ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe je prodajalec dolžan poravnati posredniško provizijo v znesku 3% od dosežene prodajne cene. Ce provizija znese za katerokoli vozilo manj kot 3.500 SLT, je le-ta 3.500 SLT. Kupec nima nobenih stroškov, razen, če je vpisan v poglavju »kupujemo«. V tem primeru stane vpis 200 SLT. Informacije: tel. (068) 44-968 vsak dan razen sobot od 10.-12. in od 13.-15. PRIPOROČAMO SE TUDI NA SEJMU AVTOMOBILOV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE VSAKO NEDELJO PRI MOTELU »KOLINSKA« V TREBNJEM OD 8. URE DALJE! VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska 18 agc 68000 NOVO MESTO objavlja prosta dela VODJE CENTRALNE KUHINJE Pogoji: — končana V. stopnja gostinske usmeritve—tehnik kuharstva, — najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri vodenju izmene, nabavi in skladiščenju živil, — ustrezne osebnostne lastnosti za delo v skupini. Ker je po enem letu možnost napredovanja na delovno mesto VODJA PREHRANE v VVO, želimo spodbuditi kandidate, ki so po V. stopnji gostinskega poklica nadaljevali študij na višji ali visoki šoli ustrezne živilske stroke. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh od dneva objave na naš naslov. Republika Slovenija OBČINA NOVO MESTO SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI objavlja RAZPIS za izvajanje raziskovalnega programa v letu 1992 V raziskovalni program bodo vključene raziskave s področja — ekologije — pitne vode — prestrukturiranja in sanacije gospodarstva (tehnološko-tehnične raziskave) in — družboslovnih raziskav. Prijave za izvajanje raziskovalnega programa pošljite najkasneje do 29. 2.1992 na naslov: Sekretariat za družbene dejavnosti Občine Novo mesto, kjer dobite tudi dodatne informacije. Pri prijavi upoštevajte že znane Smernice za prijavo raziskovalnih nalog in vrednost faktorja R 150 in faktorja F 1,58. ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje, mama, tvoje je bilo življenje. V 80. letu je Gospodar življenja poklical k sebi drago mamo, staro mamo, prababico in teto NEŽO OVNIČEK s Hriba pri Orehku 12 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, darovali za maše in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom Hriba, Splošni bolnici Novo mesto, Krki-Skladišču surovin ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni I OSMRTNICA V sredo, 22. januarja 1992, smo se na otoškem pokopališču poslovili od naše upokojene sodelavke ANE VRTACIC Ohranili jo bomo v lepem spominu. DELAVCI IN UPOKOJENCI KRKE, TOVARNE ZDRAVIL, P.O. NOVO MESTO Včasuod 11.do 18. so v brežiški porodnišnici rodile: Martina Filipovič iz Brežic — Domagoja, Zinka Brili iz Dovškega — Jerneja, Nada Trbovc iz Sevnice — Sabino, Tatjana Prah iz Gor. Pirošice — Tamaro, Marija Kodrič iz Krškega —Domna, Silva Kruš-lin iz Dobove — Mateja, Dragica Leskovec iz Krškega — Sabino, Silva Zaletelj iz Krškega — Alena, Nada Pavlovič iz Gaberja — Katarino. Čestitamo! ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal šel si da soseda na zadnjo pot bi spremil, a sam na večno pol si se podal V 49. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi brat, stric, svak in botrček TONE GODINA iz Orehovice 30 Z žalostjo in hvaležnostjo v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena zahvala sodelavcem IMV-ja, PGD Orehovica, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, mešanemu pevskemu zboru Orehovica in vsem, ki so našega Toneta v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ANTON BLATNIK Rožanec pri Črnomlju Ob boleči izgubi se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pevkam in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi V SPOMIN 18. januaija je minilo leto, odkar nasje nepričakovano zapustila naša draga žena, mama in hčerka ANA CESAR z Mestnih njiv 4 Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi njeni ZAHVALA Poslovili smo se od našega dragega očeta in starega očeta KARLA VITMANA Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti, govornikoma, pevcem’ gospodu župniku, organizaciji ZB Mokronog in Društvu invalidov in upokojencev. Se posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Mokronog za pozornost in skrb med boleznijo. Žalujoči: otroci Drago, Danica in Vinko z družinami ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat, stric, tast FRANC JUDEŽ iz Lobetove ul. 14 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, pokojnemu darovali Posebna zahvala dobrim bližnjim sosedom za vsestransko pomoč, govorniku in ŽTP Novo mesto, Sekciji za vleko, za tople poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, g. Berusu za odigrano Tišino in gospodoma p. Luku in gospodu Ediju za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Niti zbogom nisi reke! niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših vedno boš ostal Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so le sledovi pridnih rok in spoznanje, da tebe, dragi Stane, več med nami ni V 52. letu starosti nasje nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric STANE NAHTIGAL z Gorenjega Polja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom za nesebično pomoč, darovano cvetje ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospodu Košmrlju za ganljive poslovilne besede ter pevcem iz Žužemberka. Prav tako se zahvaljujemo Iskri Novo mesto, Novolesu — Novi ambient, Revozu, trgovini Most Vavta vas, upokojencem iz Dolenjskih Toplic ter SSTZU Novo mesto — četrta gradbena. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ida, hčerki Mira in Mojca z Robertom ter ostalo sorodstvo V TEM TEDNU VAS ZANIMA prodam*1 Kk0upEimAR ~KIN0 ~~SLU2B0 lSCE “ SLU2B0 D0BI ~STAN0UANJA ~ M0T0RNA vozila - kmetijski stroji - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 23. januarja — Samo Petek, 24. januarja — Frančišek Sobota, 25. januaija — Darko Nedelja, 26. januaija — Tit Ponedeljek, 27. januaija — Vito Torek, 28. januaija — Tomaž Sreda, 29. januaija — Valerija LUNINE MENE 26. januaija ob 16.27 — zadnji krajec kino BREŽICE: 24. in 25. 1. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Oskar je kriv za vse. 26. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Moje plavo nebo. ČRNOMELJ: 23. 1. (ob 17. in 19. uri) ameriška komedija Bingo. 24. 1. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Želve Nindže. 24.1. (ob 20. uri) ameriški ero- kmetijski stroji AGROIZBIRA KRANJ nudi akumulatorje 12 V 97 ah in 12 V 100 ah po ceni 4.100 SLT. Na zalogi dovolj vseh vrst traktorskih delov. Se priporoča Slavko Prosen, Smledniška cesta 17, Kranj, ® (064)324-802. 251 tični film Sužnje slasti. 26. 1. ameriški akcijski film Izkušeni specialci. KRMELJ: 25. 1. ameriško znanstvenofantastični film Dokončni odpoklic. KRŠKO: 25. (ob 18. uri) in 26. 1. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Policaj iz vrtca. 26.1. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Miami Blues. METLIKA: 24. 1. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Izkušeni specialci. 26. 1. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Želve Nindže. 26. L (ob 20. uri) ameriški erotični film Sužnje slasti. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 23. (ob 18. in 20. uri) ter od 24. do 26. 1. (ob 20. uri) ameriški triler Morilske misli. Od 24. do 27.1. (ob 16. in 18. uri) ameriška komedija Bingo. 27. L (ob 20. uri) hongkonški karate komedija Velika mužva v Hongkongu. SEVNICA: 24. in 26. L ameriški vojni akcijski film Okoreli specialci. 1 TRAKTOR SAME DELFINO 35,4 RM, skoraj nov, 70 ur, ugodno prodam. * (0608)77-563 ali (0608)34-654. TRAKTOR SAME DELFINO 35, prednji pogon, skoraj nov, 90 ur, prodam ali zamenjam za IMT 539. ®.(0608)77-563. 288 TRAKTOR IMT 539, letnik 1988, prodam. Pajk, Gorenja vas 23, Šmaiješke Toplice, ® 73-424. 291 zavarovalnica triglav „ poslovna enota Novo mesto Delavci Zavarovalnice Triglav Novo mesto se zavedamo socialnih težav svojih zavarovancev, zato uvajamo ugodnost fizičnim osebam pri plačevanju zavarovalne premije: — 20% popust pri plačilu zavarovalne premije v celoti pri vseh zavarovalnih vrstah razen pri obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, kjer je to 15%; — brezobrestno obročno plačilo zavarovalne premije v primeru največ 4 (1 +3) zaporednih mesečnih obrokih (plačilo s čeki tekočega računa z odloženim datumom vnovčljivosti) pri vseh zavarovalnih vrstah, razen pri obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, kjer ponujamo možnost plačila s 3 zaporednimi obroki. Za ostale informacije prosimo, da nas obiščete ali pokličete na Poslovno enoto Novo mesto ali predstavništva v Kočevju, Črnomlju, Metliki in Trebnjem. Dolenjska banka d.d. M ^0 Novo mesto Blagajniški zapis z devizno klavzulo — vama naložba denaija pri Ljubljanski banki Dolenjski banki, d.d., Novo mesto Ljubljanska banka Dolenjska banka, d.d., Novo mesto je izdala blagajniške zapise, nominirane v DEM. S tem ponuja banka varčevalcem novo obliko gospodarne naložbe svojih prihrankov. Blagajniški zapisi so izdani v apoenih po 100 DEM, 500 DEM in 1.000 DEM. Vplačila in izplačila blagajniških zapisov se opravijo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju DEM Banke Slovenije. Blagajniški zapisi se glasijo na prinosnika. V plačilo zapadejo v roku 181 dni od dneva vplačila. Letna obrestna mera znaša 8%. Pripadajoče obresti se ob zapadlosti blagajniškega zapisa izplačajo skupaj z glavnico in znašajo: — za apoen 100 DEM 3,80 DEM — za apoen 500 DEM 19.45 DEM — za apoen 1.000 DEM 38,90 DEM Za blagajniške zapise jamči Ljubljanska banka-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto. Blagajniške zapise lahko kupite v — ekspozituri Novo mesto, Kettejev drevored 1, — ekspozituri Črnomelj, Trg svobode 2, — ekspozituri Metlika, Trg svobode 7, — ekspozituri Trebnje, Cesta Gubčeve brigade 4,a. /D ljubljanska banka DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja Idirektor in glavni urednik), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek Jakše. Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj Iurednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 40 SLT, naročnina za 1. trimesečje 490 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 980 SLT; za tu/ino 40 ameriških dolarjev ali 70 DMIali druga tu/a valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 550 SLT, na prvi ali zadn/i strani 1.100 SLT; za razpise, licitacije ipd 600 SLT. Mali oglasi do deset besed 450 SLT, vsaka nadaljnja beseda 45 SLT. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100 603-30624. Devizni račun št 52100-620-970-25731-128-4405/9 {LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto/. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni uredništvo (068) 23-606, 24-200, ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 23-611, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in /otogratii ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka {Uradni list Republike Slovenije, št 7/91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto. p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ______________________ SAME (26 KM), letnik 1974, prodam. a: 87-532. 310 TV 420, plug in rahljalnik prodam. Kolenc, Rumanja vas 48, Straža, ® 84-856. 312 ZADNJI GUMI za traktor Ferguson 539 prodam. Informacije na ® (068)52-355. 325 TRAKTOR FERGUSON 549 ugodno prodam ali menjam za manjšega fergu-sona. * (0608)75-740. 344 TRAKTOR SAME DELFINO 35,4 FM, skoraj nov, ugodno prodam. ® (0608)77-563. 370 TRAKTOR TV 420 poceni prodam ali menjam. ® (068)85-734. 376 TRAKTOR URSUS 360 prodam. Anderlič, Zbure, Šmarješke Toplice. kupim KUPIM OBVEZNICE Republike Slovenije,SKB banke,ter blagajniške zapise z devizno klavzulo. ® 068/78-470. R 4, letnik 1987—88, kupim. ® (068) 23-585, zvečer. 294 KUPIM mešalec za beton, lahko brez elektromotoija. Kupim džip ali zamenjam za juga 45, letnik 1990. ® (068)43-500. 298 R 4 GTL, rabljen, star do 4 leta, kupim. ® (068)51-429. 336 FRANCISOVO TURBINO, 150 do 300 1 vode v sekundi, kupimo. ® (0608)81-897. 353 SMREKOVO HLODOVINO kupim. ® (068)78-066. 359 Kupim peso, korenje, kolerabo. ® (068) 28-250,sobota in nedelja po 14. uri. KUPIM pancarje št. 40. 26-150 motorna vozila PRODAM R 11 GTL, letnik 87 ter usnjeno sedežno garnituro SKAND. ® 068/24-621. PRODAM GOLF, letnik 88, reg. 12/92. ® 068/26-232. GOLF DIESEL, letnik 1983, registriran do junija 1992, ugodno prodam. ® (0608)77-563 ali (0608)34-654. 263 AUDI 80 D, letnik 1988, prodam ali menjam za manjše vozilo. ® 44-529. MOPED TOMOS APN 6, nov, po znižani ceni prodam. ® (0608)81-078. OLTCIT, nov, registriran, prodam ali menjam. ® 24-006 dopoldne ali 25-986, popoldne. 273 GOLF JXD, letnik 1986, 5 vrat, prodam. ® (0608)60-197. 275 R 5 DIESEL, letnik 1988, prodam. ® 23-866,27-153. 281 GOLF, letnik 1979, prodam za 3000 DEM ali zamenjam za 126 P. ® 42-942. GOLF BENCIN AR, letnik 1980, prodam. Štefan Ilar, Mala Cikava 6, Novo mesto. 285 GOLF DIESEL, letnik 1983, registriran do junija 1992, ugodno prodam ali zamenjam za R 4 GTL. ® (0608)77-563. LADO SAMARO, letnik 1988, in 126 P — BIS, letnik 1990, prodam. Smrekar, Šegova 80, Novo mesto, ® 24-821. 290 Z 850, letnik 1984, prodam ali zamenjam za juga. ® (068)40-246. 297 Z 750, letnik 1978, registrirano do 13. marca 1992, poceni prodam. ® 26-874. Z 101 GTL, letnik december 1983, prevoženih 65000 km, registrirano do 5/92, prodam. Cena po dogovoru. Filipovič, Kettejev drevored 41, Novo mesto. GOLF JGLD, letnik 1985,4 vrata, in rdeče vino prodam. Dol. Brezovica 12, Šentjernej, ® 42-495. 305 W 1200, ohranjen, prva registracija 1976, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. ® 52-114, 52-335. 306 MERCEDES 808 KIPER, nosilnost 4 t, generalno obnovljen, prodam. ® (068)21-662. 309 R 5 KAMPUS, letnik 1990, prodam. ® 27-536, po 15. uri, Nunič. 315 GOLF DIESEL, letnik 1979, prodam. ® (068)47-360. 318 RENAULT EXPRES, zastekljen, 1986, prodam. ® (068)23-355. 319 AUSTIN, zelo ohranjen, prodam. ® 22-683, od 15. ure dalje. 320 GOLF, karamboliran, letnik 1985, prodam. Jure Prosenik, Rožno 7, Brestanica. 321 Z 128, letnik 1990, prodam. Agrež, Stolovnik, Brestanica, ® 70-028. 328 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 9/92, prodam ali menjam za 126 P, letnik 1988. ® (068)24-953. 329 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. Derganc, Loke 6, Straža, ® 84-771. 330 126 P, letnik 1978, garažiran, registriran do septembra, prodam. ® 87-380. 332 ALFO 33 13 S, 11/85, registrirano do 18. novembra 1992, prodam ali menjam za manjši avto. ® 22-886. 333 GOLF JXD, 1987, prodam. V račun vzamem 126 P. ® 42-453. 338 Z 750, letnik 1985, prodam. ® 51-333, popoldne. 341 ALFA SUD 13 TI, z veliko dodatne opreme, prodam ali menjam za manjši avto. ® (068)25-893. 346 Z 101, letnik 1981, prodam. ® (0608)32-106. 348 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. ® 58-446. 349 BMW 528 i prodam ali menjam. Alojz Štine, Nad mlini 57, Novo mesto. 355 FIAT 128 COUPE, letnik 1975, prodam. Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto. 357 Z 101 GTL, letnik 1987, ugodno prodam. ® 27-501. 360 PRODAM R 4, letnik 1989, 126 P, letnik 1988, GOLF benzin, letnik 80 ter Mini moriš. 068/25-113 od 6 do 14. ure. GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam. ® 28-825. 361 GOLF D, letnik 1988, registriran do 1/93, prodam. ® 85-404. 362 OLTCIT, metalik, registriran, prodam za 6500 DEM ali menjam. ® (0608)32-090. 365 Z 101 SKALA 55, letnik 12/89, prodam. Informacije po 15. uri na ® 85-729. 367 Z 101, staro tri leta, ugodno prodam. ®(0608)77-270. 368 GOLF DIESEL, letnik 1983, registriran do 6/92, ugodno prodam. ® (0608) 77-563. 369 SAMARO 1300, temno modro, 5 vrat, letnik 1989/8, 25000 km, prodam. ® (068)58-239, popoldne. 378 Z 750 S, letnik 1975, zelo ohranjeno, obnovljeno, ugodno prodam. ® (068)59-068. 379 obvestila VALILNICA NA SENOVEM. Sprejemamo naročila za enodnevne in večje piščance, rjave in grahaste. Se priporočamo! ® (0608)79-375. 136 ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 161 AVSTRIJSKI LOTO. Vplačila — izplačila vsak torek ob 19. uri v restavraciji Pri vodnjaku (Ribja), Novo mesto. 322 POLAGAM vse vrste podov ter zidne obloge, obnovim jedilni kot, stole, klopi, kavče,posteljne^ blazine. Se priporoča ta-petnik Metod Žagar, Rumanja vas 11 b, Straža, ® (068)84-855. 331 CENJENE STRANKE obveščamo, da sprejemamo naročila za kilogramske piščance, bele in ijave nesnice. ® 85-645. 354 JARKICE, rjave nesnice, stare 7 tednov, bomo prodajali 14. in 21. marca Sprejemamo naročila. Strugar, Svibnik Črnomelj, ® 52-774, 52-919. 358 fr*) TRGOVSKO PODJETJE TIKA TIKA TREBNJE IHbUNJt.doo Iščemo honorarne sodelavce za veleprodajo in prodajo na drobno artiklov iz proizvodnega programa koncerna Gorenje ter ostalih trgovskih dejavnosti »TIKE« Trebnje. Če ste pripravljeni sodelovati, nas pokličite na tel. 068/44-940 V Novem mestu iščemo lokal za prodajni center Gorenja in dejavnost »TIKE« Trebnje v izmeri cca 80 m2 v centru ali ob glavni cesti. Lastniku lahko omogočimo tudi delo v prodajalni — tel. 44-940, 45-440. AVTOŠOLA »ALJA« d.o.o. Sadež 24, ČRNOMELJ tel. (068)51-231 —- nudimo celotni program do izpita po ugodnih cenah — tečaj enkrat mesečno (Črnomelj in Metlika) — pričetek takoj po uspešno končanem tečaju ČPP in opravljenem zdravniškem pregledu — vožnja 4 — 5 krat tedensko — kondicijske vožnje na vašem vozilu — po vas pridemo v službo ali v šolo — nudimo obročno odplačevanje Prijave sprejemamo v trgovini TEJA ŠPORT, Ul. S. ROZMANA 20, Črnomelj, ali po telefonu. 7803 A a • klasični in satelitski antenski sistemi • servis satelitske in avdio video tehnike AKCIJSKA PRODAJA satelitskih anten PACE max. 1.1. dB šuma offset antena 80 cm Servis: Ulica 21. oktobra 19 b, Črnomelj tel: (068) 51-396 VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Obvešča stranke, da lahko naročijo; — enodnevne bele, rjave in grahaste piščance — enomesečne bele pišča-ne (1 kg) — 6- do 8-tedenske rjave in grahaste piščance Se priporočamo! / / L I A TEHNIČNA TRGOVINA, SERVIS GORILCEV Novo mesto, Bršljin 21 tel., fax. (068) 27-197 nudi po ugodnih cenah: — gorilce, cisterne — radiatorje, bojlerje — pipe, umivalnike — motorne žage — belo tehniko — MONTAŽO centralnih kurjav, vodovoda... ( \ VALILNICA HUMEK. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele težke, rjave nesmee in grahaste. Inf. po telefonu (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, lrča vas 18, Novo mesto. (P3-81 MO) Bifeinpizzerija KOS Črmošnjice 69 išče natakarico za honorarno zaposlitev Inf. po tel. (068) 43-852 Graverstvo in pasarstvo Staniša, Dol. Težka voda 36 tel. (068) 43-770 vam nudi graverska in pasarska dela. Izdelujemo pokale, rozete, bakrene lijake za pretok vina, križe, svečnike... Se priporočamo! preklici LUDVIK SMOLE, Čužnja vas 13, Trebelno, prepovedujem Knezovim iz Čužnje vasi dostop na parcelo št. 1855/3 v Zaloki, dokler dediški delež ni sodnijsko urejen. 283 PREBIVALCE ŠMARJETE opozarjam, da ne nasedajo besedam LJU-BOMIRA JENKA iz Orešja 36, ker so lažne. Vsi, ki so sodelovali pri izkoriščanju lastnine na posesti lastnice Vande Zabukovec, Ob potoku 1, Novo mesto, bodo tudi za nazaj sodno obravnavani. 327 posest VINOGRAD v Golobinjeku prodam ali dam v najem. Vidmar, Češence 2, Mirna Peč. 260 VINOGRAD (12 a), v Lepstanu pri Klenoviku, prodam. ® 47-771. 261 MEŠANI GOZD (1 ha, 2 a) prodam. Cena 1 DEM/m2. Vinograd (8 a) oddam v najem ali prodam. Kamnje, Šentrupert na Dolenjskem. ® (064)78-434. 266 HIŠO v izgradnji (III. faza), z delavnico, v obrtni coni v Brežicah, prodam. ® (0608)61-556. 268 POČITNIŠKO HIŠICO, na lepem in mirnem kraju pri Mokronogu na Dolenjskem, prodam. Velikost parcele je 38 arov, z elektriko in asfaltno cesto. Informacije na ® (0608)81-572, od 10. do 14. ure, ob delavnikih. 269 ZA VIKEND primemo zgradbo (voda, elektrika, vrt) kupim v okolici Novega mesta. Šifra: »GOTOVINA—FEBRUAR«. 272 V Novem mestu v bližini centra oddam v najem 30—60 m2 poslovnega prostora za mirno dejavnost. Pogoj je predplačilo najemnipe. Možnost vselitve v 3 mesecih. ® (068) 28-250 sobota in nedelja po 14. uri. Prodam ali dam v najem bivalno zidanico 7x6 m z vinogradom 900 m2,400 trtami — prvo vinogradniško območje na Trški gori. Asfalt, elektrika, sončna lega. * (068) 28-250 sobota in nedelja po 14. uri. OSMRTNICA V 56. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama in sestra ANICA KOCJAN roj. Žonta s Potov Vrha Na njeni zadnji poti smo jo spremili v sredo, 15. januarja 1992, na pokopališču v Šmartnem pod Šmarno goro. Vsi njeni ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica Zora Dolinar roj. Rustja z Laz pri Uršnih selih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma in Pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, sodelavcem žalujočih, obema govornikoma in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Tine, hčere Marica, Joža, Angela, Pavla, Dana in Dragica z družinami ter sinovi Dušan, Rajko, Zdravko in Boris z družinami HIŠO na Ratežu, v IV. gradbeni fazi, ocJJ"! prostor izdelan, prodamo. ® 28- 850,21-218. H 163 PARCELO (12 arov), z vikendom v STfdnji, 10 km od Novega mesta, prodam. »28-378, popoldne. 280 ZAZIDLJIVO PARCELO (16 arov), z veljavnim lokacijskim dovoljenjem, in . arov travnika v Ostrogu pri Kostanjevi!? prodam. Informacije na ® (061)51-423. 299 .. HIŠO, zgrajeno do prve plošče, v Straži prodam. ® (061)106-574. 307 VIKEND HIŠICO, brez vinograda, s sadnim in zelenjavnim vrtom, primerno tuck za bivanje, prodam. Nahaja se v bližini Trebnjega. Šifra: »UGODNA LEGA«. PARCELO za vikend in vinograd ter termoakumulacijsko in trajnožarečo peč Prodam. ® 28-821. 334 PRODAM 73,22 a gozda v Breški va-.JJ? 36,51 a travnika v Stranjah. ® (061)343-828. 342 V ,IW0 HIŠO v Ponikvah 7 pri u8°^no prodam. ® (0608) '>740. 343 SADOVNJAK IN GOZD (2700 m2) a Rihpovcu ugodno prodam. Šircelj, ‘rebelno,® 47-435. 352 VIKEND PARCELO z vinogradom jttdeem ugodno prodam. ® (068) 356 , GRADBENO PARCELO (11 a) v entjanžu — Veterniku prodam. Informacije po ® (0608)82-700, po 18. uri, raze« sobote in nedelje. 366 HIŠO v Ribnici, Grajska pot 6, prodam. ® 65-501. 373 prodam PRODAM NOVO Marlesovo kuhi-25-000 me"jam 23 os' avt0' ® 0687 STANOVANJE v izmeri 80m2 (polo-''■na starejše hiše) z vrtom v Kostanjevici "a *jrkl m fotokopirni stroj NASHUA W40 prodam. ® 068/ 28-535, 25-702 (d9P-) m “20-511 in 28-694 (pop.) PRITLIKAVI PINČI, mladiči, na-dobro spričevalo, naprodaj. ® tuW)831-538. 265 INOKS POSODO za vino in ostale tekočine, od 80 do 1000 1, prodam. ® (068)44-894. 270 BUKOVA DRVA, večjo količino, prodam. ® 28-706. 274 PIANINO, kitajske znamke, ugodno prodam. ® (068)65-491. 276 KOSTANJEVO KOLJE, žagano, alano, prodam ali menjam za smrekovo hlodovino. ® 26-484. 277 MOTOR ZA BCS (petrolej, bencin), malo rabljen, in strešno opeko, rabljeno, prodam. Brkopec, Vrhe 17, Novo mesto. Prodam biljard, stari tip (na jurčka),in r°tr?,Hrm cevi (FI 16) za talno ogrevanje. ®. (068) 28-250 sobota in nedelja po 14. PEČ za centralno kurjavo Ferrotherm, novo, 40 K W, z 801 bojleijem, prodam za 65.000 SLT. Turk, Stopiče 62. 287 KRZNENO JAKNO (nutrija), številka40— 42, prodam za 500 DEM. ® 24-006, dopoldne. 295 PRODAM otroški voziček Chicco, poldne. PRODAM novo spodnjo gred »50 za pletilni stroj Brother. ® 47-C PRODAM novo mizo (smreka, 1 '5), dve klopi in tri stole. Po želji stra naredim drugo. ® 43-618. KOBILO, brejo 8 mesecev, in r< vino prodam. Jeke, Vel. Mraševo Podbočje. DRVA ter parcelo (40 a) proč Gornje Kamence 8, Novo mesto. PRODAM omaro z vgrajeno pos (390 x 330) in dolgo belo poročno ob zagrinjalom. Informacije popoldne n KRAVO, s prvim teletom, prodam. Franc Lukšič, Iglenik 1, Stopiče. 324 PRALNI STROJ in štiridelno omaro zamenjam za metrska drva. ® 23-343. VINO, kvalitetno, prodam. ® (0608) 81-411. 337 LEGLO nemških prepeličaijev »fer-ce«, starih 8 tednov, prodam. Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto, ® (068)22-308. 339 LESENO GARAŽO za blokom Majde Šilc 10 prodam. ® 23-353, popoldne. 340 PRODAM dve breji telici frizijki in bikce za pitanje ter traktor Univerzal 445 DT. ® (068)78-527. 347 TELICO, brejo 9 mesecev, in kravo prodam. Novinec, Bušinec 6, Dolenjske Toplice. 350 PRODAM večjo količino obdelanega kostanjevega kolja. Alojz Kos, Šentjurje 12, 68216 Mirna Peč. 351 PRODAM 15 m3 mešanih drv. ® 87-554. 372 KAMKORDER SONY 355, 455, popolnoma nov, zelo ugodno prodam. ® (064)241-265. 374 PRODAM zelo malo rabljen enofazni 180—litrski hidrofor, gospodinjski šivalni stroj Bagat in večjo mikrovalovno pečico. * 43-790. 375 razno NA ŠMIHELSKEM POKOPALIŠČU oddam grob. ® (064)323-872. 282 ODDAM večjo vpeljano delavnico, ogrevano, s parkirnim prostorom, pri Novem mestu, in prodam dva rabljena goril-ca za odpadno olje. ® 23-529. 317 POSLOVNI PROSTOR, opremljen, 20 m2, in videoteko oddam. ® 25-259 ali 21-079. 335 PROSTOR (30 m2) v novem delu Metlike oddam. Čena 10 DEM/m2. ® (068)58-427. 371 GOSTILNO ali bife v bližini Novega mesta oddam v najem. Šifra: »UGODNO«. 380 službo dobi USPEŠNO PODJETJE ima še nekaj prostih mest potnikov na terenu za prodajo tekstila. Informacije na ® (0608)34-896, od 14. do 16. ure. 286 ZASTOPNIKI, POZOR! Želite zaslužiti nekaj tisoč DEM? Oglasite se v nedeljo, 26. januarja 1992, ob 18. uri v gostišču Loka v Novem mestu. 292 PRIDNO, prikupno dekle dobi delo v piceriji. ® 27-296. 311 KV MESARJA ali priučenega, z vozniškim dovoljenjem C kategorije, zaposlim. Mesarija Križan, Podzemelj 7, Metlika, ® (068)57-175. 345 IŠČEM voznika tovornjaka s C in E kategorijo. ® 45-564. 363 GOSTILNA sprejme dekle za strežbo. ® 57-154. 364 službo išče 35-LETNA ŽENSKA, z 12-letno prakso v zunanji trgovini in s srednjo šolo, išče zaposlitev na območju Dolenjske in garsonjero s telefonom. Lucija Strojan, Celovška 142, Ljubljana. 271 STROJNIK TGM išče delo. Gornje Kamence 8, Novo mesto. 313 stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v Br- šljinu v Novem mestu oddam. Informacije na ® 23-532. 279 STANOVANJE, lahko tudi opremljeno, oddam. ® 76-508. 316 PGP, proizvodno in trgovsko podjetje d.o.o. Gubčeve br. 1 b TREBNJE vabi k sodelovanju sodelavca/sodelavko za opravljanje naslednjih del in nalog: — samostojno vodenje finančno računovodskih del Pogoji: — višješolska izobrazba ekonomske smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj — izkušnje pri delu z računalnikom Prosimo, da pisne prijave z dokazili pošljete na gornji naslov v 8 dneh od datuma razpisa. Delo bo sklenjeno za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, mama, hčerka, sestra, stara mama in svakinja MARIJA MESOJEDEC iz Šegove ulice 21, Novo mesto Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede utehe in darovano cvetje. Iskrena hvala osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, posebno dr. Kavčičevi ter osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivu Krke, še posebno programu Izolacije in kadrovski službi. Za lepo opravljen obred pa se zahvaljujemo Dolenjskemu oktetu, g. Dularju in še posebno g. Lapu. Vsi njeni ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra JOŽEFA GREGORČIČ roj. SLADEK, Smolenja vas 32 Ob boleči izgubi se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, organizaciji ZB, delavcem REVOZA za podarjeno cvetje in pomoč ter gospodu p.Bernardu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je zapustila ljubljena žena, mati, babica, tašča in sestra LJILJANA SUŠNIK roj. Budič Iskreno se zahvaljujemo dr. Tereziji Krese in patronažnim sestram, posebno sestri Mariji za vsakodnevno skrb in nego. Hvala sorodnikom, sodelavcem Ljubljanske banke Novo mesto, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Žalujoči: mož Stane, sinova Danko in Zoran z družinama, bratje in drugo sorodstvo ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, bratranec in stric FRANC PUŠAVEC s Trške Gore 14 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč, gospodu župniku za opravljena obreda, moškemu pevskemu zboru iz Otočca za zapete pesmi na domu in ob grobu, cerkvenemu pevskemu zboru, zvonarjem, pogrebnikom in govorniku. Iskrena hvala sodelavcem iz Revoza in Pionirja ter vsem ostalim, ki ste nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali za sv. maše, pokojniku podarili cvetje ter ga spremili k večnemu počitku. Žalujoči: žena Mici, otroci Franc, Marjana in Janez z družinami, sestri Pepca in Martina ter Rozi z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE KALČEVIČ Učakovci se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Neizmerno smo hvaležni osebju Zdravstvenega doma Vinica za požrtvovalno pomoč in nego mame. Zahvala velja tudi kolektivom Zdravilišča Šmarješke Toplice ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta in botra MARIJA NOSE roj. Turk, z Jugorja 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala pevskemu zboru iz Gabrja za zapete žalostinke, župniku za opravljeni obred in Domu starejših občanov Novo mesto za oskrbo. Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, brat, bratranec in stari ate JOŽE POREBER iz Doblič 29 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, ustno ali pisno izrazili sožalje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala CP Črnomelj, DSO Črnomelj, Gorenju Črnomelj, ZB Dobliče—Kanižarica, GD Dobliče, pevskemu zboru iz Doblič, govorniku za poslovilne besede ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Fani, hčerka Marinka z družino, sinova Jože z družino, Martin z Anico ter ostalo sorodstvo ZAHVALA letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata ANTON RUPAR iz Ostroga 43, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala družinama Jordan in Dvojmoč, kolektivoma Mercator in Iskra Hipot Šentjernej ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena in otroci z družinami ter ostalo sorodstvo tel# -»KSte,: ZAHVALA Še zadnjikrat vam s tega kraja, slovo jemljoč, jaz govorim, srce mi bridka bol navdaja, beseda skoraj mi zastaja in Bog le ve, kako trpim! Nenadoma in tiho je odšla od nas, stara komaj 46 let, naša dobra žena, mami, babi, sestra in teta TEREZIJA MUHIČ roj. Macedoni Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Hrovat, Lukšič in Fink. Hvala stanovalcem Ob Sušici, kolektivom Revoz, Gorjanci, Novoles ter prijateljem iz Novega mesta in Šmarjete in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam na kakršenkoli način pomagali in nam pisno in ustno izrazili sožalje. Lepa hvala zdravnikom in osebju interne bolnišnice Novo mesto, darovalcem cvetja, g. Berusu za odigrano Tišino in g. župniku za poslovilni obred. Hvala še enkrat vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Dolenjske Toplice, 13.1.1992 ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat in stric ANTON JAKŠE iz Orehovice 38 Ob boleči izgubi izrekamo zahvalo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Posebno se zahvaljujemo vsem zdravnikom Zdravstvenega doma Šentjernej ter internemu in nevrološkemu oddelku novomeške bolnišnice za zadnjo pomoč. Hvala sosedom Bevčevim, Štefki Jančar, Rezki Zagorc in Niku Šeremetu iz Novega mesta za nesebično pomoč in vsem govornikom za ganljive besede. Zahvaljujemo se nosilcem praporov in priznanj, Gasilskemu društvu Orehovica in ostalim društvom, Lovski družini Orehovica in ostalim družinam, čebelarjem, ZB, SDP, šentjernejski godbi in Šentjernejskemu oktetu. Hvala družbeni prehrani IMV Novo mesto, Elektro Ljubljana, poslovni enoti Šentjernej in upravi Novo mesto, Marketu Šentjernej, Varnosti ter Iskri Šentjernej. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremiti na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, sin Bojan in hčerka Anica z družinama, hčerka Milena z Ireno, sestre z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo s s s % s % * H s H s s s 5 $ % s * $ s H s > s s s * s *» * s % s * Tanja Starič Tanja Starič, novinarka notranjepolitične redakcije Televizije Slovenija in Slovenka leta 1991, pravi, da je imela srečo, da je začela delati ravno v času, koso se začele pri nas dogajati pomembne stvari Tako že nekaj let živi po novinarsko, 120 na uro, saj se dogodki in teme ponujajo kar sami od sebe. »Ne vem, kako se bomo sploh znašli, ko bo država spet normalna, ali bomo sploh še znali normalno živeti. Vsekakor pa želim, da bi bil mir, da bi bila to normalna dolgočasna država, v kateri bi bila politika le ena od stvari, ki zanimajo ljudi, da bi se ljudje lahko začeli bolj ukvarjati z normalnimi vsakdanjimi stvarmi in da bi se morali novinarji truditi pri iskanju tem,« se nasmehne Tanja Tanjo Starič poznamo po poročanju iz slovenske skupščine, po spremljanju oz. pokrivanju, kot se temu reče v novinarskem žargonu, pomembnih političnih dogodkov. Javnosti je posredovala dogajanja na Roški, spremljala je slovenske in hrvaške volitve, med slovensko vojno je delala s kolegi še več kot sicer in to nikomur ni bilo težko. Povsem normalno je bilo, da je šla na teren — brez katerega sicer ne more in ji je ždenje v pisarni, avanturistki in popotnici po duši, smrt — tudi na vojno Hrvaško. Dogajanje v tej republiki je spremljala že prej, vojna tega ni spremenila. »Sem in tja sem slišala, zakaj da naj bi ženska poročala o vojni Ločevanje na ženske in moške me jezi, mislim, da je edino pravo ločevanje med dobrimi in slabimi novinarji, tudi ko je treba poročati o vojni. Tu so ženske morda celo deloma v prednosti in svojevrsten fenomen je, koliko hrvaških kolegic poroča z raznih bojišč. Podobno je bilo v slovenski vojni Seveda pa upam, da mi o vojni, ki je za novinarja poklicno velik izziv, ne bo treba več poročati, pa ne zaradi tega, ker so mi martičevci grozili, da bom ob glavo, ampak zaradigrozotnosti vojne nasploh,« pravi Tanja Starič, zmagovalka Janine zadnje akcije izbiranja Slovenke leta, v kateri sta takoj za njo na lestvici še dve televizijski kolegici, na šestem pa še Julka Vahen, ki jo Tanja ceni kot pojem kakovosti slovenskega novinarstva. Tanja pravi, da je njena zmaga in ta lestvica Slovenk leta pač odraz časa, ki ga živimo. Dokazuje, kako močan medij je televizija in kako zelo so ljudje obremenjeni s to vojno in politiko. »Naziv me je presenetil. Da pride novinarka na vrh takšne lestvice popularnosti, pove, v kako norih časih živimo. Je pa to zdaj, ko se ta poklic feminizira in na la račun slabše vrednoti, nekakšno zadoščenje. Naziv jemljem kot javno priznanje novinarskemu delu nasploh, televizijskemu seveda še posebno,« se spet nasmehne. Tanja je po rodu Novomeščan-ka. Ima diplomo novinarske fakultete, prve novinarske poskuse pa je med študijem objavila prav v Dolenjskem listu kot štipendistka na praksi Po diplomi je po spletu naključij prišla na Televizijo. Da bi bila novinarka, pa je razmišljala že zgodaj, saj je vedno rada pisala, predvsem pa potovala. Za potovanja, kakršna si je v mladosti predstavljala skupaj z novinarstvom in kakršna je doživela v študentskih letih, ko je preštopala večji del Evrope in še kos A frike, danes ni ne časa ne denarja. Še v Novo mesto, na obisk k staršem, uspe skočiti največ enkrat na mesec za nekaj uric. A takšno je pač novinarsko delo. ki ga ima Tanja rada. Da ga s srcem in ne slabo opravlja, ljudje očitno znajo ceniti. To pa je nekaj, navsezadnje novinarji delajo za ljudi. Z. LINDIČ-DRA GAŠ Pri Renati Frizerka na postaji NOVO MESTO — Na novi novomeški avtobusni postaji je še precej praznih prostorov, ki čakajo, da jih lastniki nekega dne spremenijo v lep lokal. Nekaj jih pa vendarle že deluje, največ je seveda tistih, ki skrbijo za potešitev žeje. Pred kratkim je v teh novih prostorih odprla moško in žensko frizerstvo Renata Fabjan. Predtem je delala v prostorih Študijske knjižnice »Pri Puclju«, kot so temu salonu rekli ljudje. Renata pravi, da so se s tem, ko se je preselila na avtobusno postajo, obiski strank povsem spremenili. Prej sojo pogosteje obiskovali dopoldan, sedaj pa ima več strank popoldan. »Res pa je, da mnogi niti ne vedo, kje imam salon,« razlaga Renata. Veliko pa ima sedaj naključnih strank, ki pridejo prehitro na postajo in še nimajo avtobusa ali ga zamudijo, zato se radi ustavijo pri njej. Renata ima zelo prijeten in sodobno opremljen salon, še večji vtis pa naredi na stranko ona sama. S stranko zelo rada pokramlja, hkrati pa ji mimogrede svetuje glede njene frizure in las. Renata je še zelo mlado dekle, polno načrtov, zato razmišlja tudi o vabljivejši ponudbi. Že v kratkem namerava speljati teden, v katerem bo ponudila cenejše barvanje las in podobno. Če jo želite kaj povprašati, pokličite jo na številko 28-153, salon ima odprt od pol osmih zjutraj pa do pol osmih zvečer! J. DORNIŽ Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Račun tudi za vodo izpod neba? — Že pet mesecev delajo zastonj! — Zakaj ni imen udeležencev pogroma na škofa — Komunala ne izpolnjuje obljub Pisanje v Dolenjskem listu nasploh pa tudi v tej rubriki je vse bolj odmevno. To kažejo številna pisma bralcev pa tudi klici na dežurnem telefonu, zato se lotimo najprej teh. Tako nas je bralec Alojz Rogelj iz Srednje vasi pri Čr-mošnjicah pohvalil, da smo verodostojno zapisali, kar nam je povedal prejšnji teden, in dodal še nov ocvirk na račun črnomaljske Komunale. Ta je Mariji Jaklič poleg trimesečnega obroka za odvažanje smeti pridala še račun za 15 m3 vode. Vse lepo in prav, če bi Jakličeva imela vodovod. Toda ker ga nima, kaže, daje Komunala pričela zaračunavati tudi vodo naravnost iz oblakov. Tudi bralec iz Regrče vasi ima nekaj povedati na račun pisanja v tej rubriki, in sicer ga je zbodla pripomba anonimne gospe iz okolice Trebnjega o cenah na novomeški tržnici. Če jo i tako bodejo v oči, naj pač kupuje po- Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisatj, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. poldne, ko se uboge kmetice naveličajo prezebati, pa prodajo preostanek poceni, da bi blaga ne nosile spet domov. Na anonimneža iz Metlike, ki je klical o vožnjah s službenimi vozili nekega drugega Metličana, se jezi Martin iz Metlike, kajti če je že videl vožnjo s službenimi vozili, bi lahko opazil še, da je na službeni račun zrasel tudi dobršen del vikenda v Drašičih, ki ga v svojem klicu omenja. Kot odmev na naše pisanje omenimo še klica Marije in Darinke iz Novega mesta, ki se obe spominjata dogodkov pred štiridesetimi leti, ko so na postaji zažgali škofa. Prav nam dasta, da smo o tem odkrito pisali, a se hkrati jezita, ker ne objavimo imen vseh znanih udeležencev. Darinka meni tudi, kako prav je, da se zve, s kakšnimi dejanji so si nekateri prislužili visoke penzije. Dežurni novinar prejema spodbudne, pohvalne, karajoče, jezljive in ogorčene klice. Vsem je ponavadi kos, kajti za vse se najde odgovor ali izgovor. Toda ob klicu, kot je bil Jožetov iz Brestanice, zavlada molk. Za to, kaj naj počne družina, kjer sta oba zakonca zaposlena v Brestaniškem Sigmatu, ni besed. Tam po Jožetovih trditvah delavci že od septembra niso dobili plač. Stvr bo podrobneje preveril naš novinar. Težave pa so tudi drugačne sorte. Marjana Ucman iz Smolenje vasi je zabredla vanje pred leti, ko je dala fotografu Tramtetu pri obhajilu slikati sina in izrecno podarila, da želi le po dve sliki od vsake, a jih je potem dobila po pet, z računom zanje, seveda. Vse je poslala nazaj s pojasnilom, kar dvakrat. Potem je dobila sodno odločbo, po kateri je morala plačati fotografu kar 5 tisočakov za slike, kijih še sedaj nima. Toliko v opozorilo drugim, pravi. Jezi se tudi bralka iz Dolenjskih Toplic, ki pravi, da v Henigmanovi ulici že dlje časa teče voda. Ko so kopali za kanalizacijo, so očitno poškodovali vodovodno cev. »Zato pa je voda tako draga,« meni bralka in svoj srd očitno usmerja na novomeško Komunalo. Tej zastavlja vprašanje tudi Marija iz Brusnic, in sicer bi jo rada spomnila na lepe obljube iz časov, ko je selila deponijo v Leskovec. Smetarine naj Brusni-čani ne bi plačevali, pa je sedaj tako, da nekateri plačujejo račune, drugi pa ne. Bralka L. Ž iz Novega mesta, ki očitno nekaj ve, sprašuje, če hodijo inšpektorji naokoli zavezanih oči. Meni, da bi bilo dobro, če bi pokukali v šmi-helsko picerijo Giovanni. Nadaljujmo z neprijetnostmi! Ima jih Ana R. z Zagrebške 4 v Novem mestu, ki ji nekdo skorajda redno pobira jutranjik izpred vhoda. Saj bi mu ga posodila, če bi jo prosil. Upajmo, da bo to neznani odnašalec upošteval, če ne od drugod, pa bi se lahko iz časopisov, ki jih očitno tako rad bere, naučil, daje to, kar počne, čisto navadna kraja. Kaj drugega bi težko rekli tudi o zadevi, o kateri nas je poklical Marjan Gregorčič iz Novega mesta. Marjan je, tako pravi, izgubil 4.200 tolarjev tako, da se je pri zavarovalnici Triglav aboniral na življenjsko zavarovanje in plačal decembra prvi obrok, ko pa je ugotovil, da z obljubljenim posojilom za nakup stanovanja, ki naj bi ga po tej poti dobil, ne bo nič, je hotel pogodbo prekiniti in zahteval denar nazaj, vendar so mu na zavarovalnici rekli, da s tem ne bo nič. Sedaj je pa že čas, da se posvetimo svetlejšim temam. Pohvalo vrlim pete-tejevcem, ki so končno le ustavili telefonsko »teroristko«, ki je nadlegovala okolico ob najbolj nemogočih nočnih urah, ve povedati Anton Grahek z Dobličke gore. Vabi jih na pijačo in domačo klobaso, če pridejo kdaj mimo. Veselo sporočilo ima tudi Tone Bučar iz Dolenjskih Toplic. Ob priznanju Slovenije je bil tako navdušen, da ni mogel spati. Zložil je pesem Sloveniji v čast in jo dežurnemu novinarju zrecitiral. Ta si jo je zapisal, kot vidite, pa je zaradi pomanjkanja prostora ne more objaviti. Pa kdaj drugič! j j Prst z noge postal palec na roki Novomeškim kirurgom je uspela nevsakdanja operacija NOVO MESTO — Sabina Abram, 43-letna gospodinja iz Rožnega pri Brestanici, je lanskega 2. novembra podajala hrano za prašiče v silažni stroj. »Osem let je že pri hiši tako, da smo že kar pozabili, da je ta stvar lahko nevarna. Kar naenkrat mi je desno roko potegnilo med valje. Roko sem rešila, prste pa je tako stisnilo, da jim ni bilo več pomoči. V novomeški bolnišnici so mi zašili roko, od prstov pa je ostal le mezinec. S takšno roko sem odšla domov in kaj kmalu lahko ugotovila, daje roka za PALEC JE ŽIV — Dr. Dolšek je bil kar nekaj dni po operaciji vsak dan pri operiranki Sabini A bram. Sedaj je pomirjen. kmetico in gospodinjo glavni del telesa. Po nasvetu dr. Franeka Dolška, vodje odseka za plastično in rekons-truktivno krirurgijo v novomeški bolnišnici, sem se odločila za nevsakdanji kirurški poseg«, z bolniške postelje pripoveduje Sabina Abram, medtem ko dr. Dolšek ogleduje pred dnevi prišiti palec. V novomeški bolnišnici so v tej ambulanti prišili še marsikateri prst, opravili več presaditev kože in mišic, to, kar jim je uspelo pri Sabini Abram, pa se je zgodilo prvič. Zato bo torek, 14. januaija, pomemben mejnik tudi za dolenjsko plastično kirurgijo. V sedem ur trajajoči operaciji, ki jo je vodil dr. Franek Dolšek, sodelovali pa so prim. dr. Jurij Capuder, dr. Oskar Zupanc, anestezistki dr. Janda Špiler in dr. Heda Maksel ter sestre Biserka Dolenc, Mateja Vodnik, Marta Kodrič, Marija Fabjan in Zvonka David, je ekipi uspelo to, kar se je posrečilo le malokje v svetu, prst s Sabinine noge presaditi KLIC V SILI NOVO MESTO — Danes, v četrtek, 16. januarja, bo med 18. in 20. uro na telefonu 23-304 na vaš klic čakala socialna delavka Mojca Papič. na roko. »Operacijaje več kot uspela. Prst je živ, lep rdeč palec. Pogled nanj ne kaže, da je rasel na nogi. Sabina prsta sedaj še ne čuti, saj se živci še niso povsem zrasli, sem pa prepričan, da bo po dveh mesecih, ko bo prišlo na vrsto razgibavanje, prst z noge postal povsem normalen palec,« pove dr. Franek Dolšek. Odsek za plastično in rekonstruk-tivno kirurgijo v novomeški bolnišnici je pričel z delom pred petimi leti, ko je v novomeško bolnišnico prišel dr. Franek Dolšek. Danes je ta kirurška ambulanta dovolj dobro opremljena, vendar so nekatere aparature že izrabljene. »Na Dolenjskem je vsak mesec kar precej poškodovanih rok, odrezanih prstov, opeklin in podobnih poškodb, kjer je potrebna plastična kirurgija. Nekajkrat smo že prišili prst, ki ga je poškodovanec prinesel v bolnišnico v vrečki, velikokrat pa ni pomoči. Ljudje naj bodo še posebno pozorni takrat, ko strežejo iičkalniku in podobnim strojem. Ko pridejo prsti med gumijaste valje, jim ni več pomoči,« pravi dr. Dolšek in nadaljuje: »V naši ambulanti oprav-: Ijamo tudi lepotne operacije, vendar »Luca« stavi na kakovost Nov snemalni studio v Novem mestu z najsodobnejšo opremo je tudi glasbena delavnica NOVO MESTO — Za že uveljavljenim novomeškim studiom Srako smo na Dolenjskem dobili še en snemalni studio, ki se po svoji opremi kosa z vsemi tovrstnimi študiji pri nas in jih celo prekaša. Lastnik Recording Studia Luca, kot se glasi polno ime, je znani novomeški glasbenik, komponist, aranžer in producent zabavne glasbe Tomaž Borsan. »Studio Luca ima kar nekaj adutov, s katerimi prednjači pred ostalimi v Sloveniji,« pravi Borsan. »Prvi je mešalna miza Souncraft TS 12, ki razpolaga s 76 kanali. Gre za najnovejši model studijskega mikseija, s katerim so posnele svoje zadnje plošče take zvezde, kot so Pet Shop Boys, Lisa Stanfield, Black Box, Janet Jackson itd. Drugi adut je izvrstna akustika. Načrt za studio mi je glasbene kasete, od pisanja do izbora skladb in besedil, od aranžiranja do igranja vseh instrumentov. Za dodatne storitve sta v studiu Luca na voljo poleg lastnika še glasbenik in tehnik Studia D Tomaž Maraš in snemalec ter producent Toni Jurij iz Ljubljane. Snemalni krst je studio Luca opravil te dni; skupina Fatale angel je v njem posnela svojo prvo kaseto, Sandra ZU-panc iz Ljubljane pa kaseto Debela Spela. PRIŠITI PRST- Tak je prst s Sabinine noge tri dni po operaciji potem, ko so ga prišili na mesto palca na roki so glede tega predvsem Dolenjke manj zahtevne kot v drugih slovenskih mestih. Zato je manj prošenj za popravilo štrlečih ušes, nosov, dojk ali prevelikih, z mastjo obloženih trebuhov.« J. PAVLIN Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista •*/ fil a lil' i VELIKE ZMOGLJIVOSTI — Lastnik Studia Luca Tomaž Borsan ob veliki mešalni mizi, s kakršno se ne more pohvaliti noben drug slovenski studio. (Foto: MiM) namreč izdelal priznani angleški arhitekt in akustik Andy Monroe. Med aduti so še: zvočniki Westlake iz Kalifornije, Lexicon 480L, ultra harmoniser Eventide H3000S, za katerega pravijo, da iz slabega pevca naredi dobregam, iz dobrega pa odličnega. Omeniti moram še 24-kanalni magnetofon Taščam z vgrajenim Dolby S sistemom. Studio je opremljen tudi z računalniki in klaviaturami. Vse to omogoča visoko kakovost posnetkov. Ob vsem tem pa na koncu še en pomemben adut - nizka cena za opravljene storitve. Do 20. februarja bomo snemali po ceni, ki je za tretjino nižja od cen v ostalih slovenskih studiih.« A to še ni vse. Borsan sije delovanje studia zamislil precej široko in nudi ob potrebni snemalni tehniki tudi drugo pomoč. Pravi, da studio lahko v celoti prevzame vse potrebno za izdelavo *L Žreb je za sodelovanjevpri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado BOŠTJANU MUSIČU iz Novega mesta. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (5) Sanje novega leta - ANS. MARELA & B. KOPITAR 2 (1) Naj zdravice zadone - ANS. F. FLERETA 3 (7) Sloveniji - ANS. T. ISKRE 4 (4) V senci sem posedal - ANS. M. KLINC 5 (3) Ostal bom muzikant - A. NIPIČ & NJEGOVI MUZIKANTI 6 (2) Pod Semiško goro - ANS. SLAVKA PLUTA 7 (9) Na Golici - TRIO T. SOTOŠKA 8 (6) Ljubezni v slovo - ANS. IVANA PUGLJA 9 (-) Na Gorjancih - SPOMIN 10 (8) Le sekaj, sekaj smrečico - ANS. T. VERDERBERJA Predlog za prihodnji teden: Srečno Slovenija - ANS. L. SLAKA n xs> Glasujem za ............................................... Z O Moj naslov: ............................................... S - US Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto PROŠNJA JASNOVIDKE SARE Uspehi jasnovidke Sare, o kateri smo pred meseci pisali, so več kot zgovorni. Tako je nekemu občanu pripomogla, da je našel ukradeni avtomobil, nekje v Novem mestu se je izgubila starejša gospa in so jo s pomočjo Sarinih nasvetov našli Mnogim podjetnikom je pomagala in svetovala pri sklepanju poslovnih pogodb, povedala jim je kdo in kje so njihovi nasprotniki ipd. Zaradi velikega zanimanja ljudi za pomoč jasnovidka Sara naproša, da ji več ne telefonirajo, temveč se oglasijo osebno pri njej. M. G-č IZTEKLO 20.000 LITROV NAFTE — V ponedeljek ob 18.20 seje na magistralni cesti Radeče — Drnovo zgodila huda prometna nesreča. 26-letni Jože Fortuna iz Trebnjega je peljal vlačilec s prikolico za podjetje Traig iz Ivančne Gorice iz smeri Radeč proti Boštanju. Na spolzkem cestišču na Hotemežu, kjer je hitrost omejena na 40 km na uro, za vozila, ki prevažajo nevarne snovi, pa na 80 odst. omenjene dovoljene hitrosti, je Fortuna peljal tovor s cisterno, v kateri je bilo 30.000 litrov nafte, s 55 km na uro. Po izjavi voznika, ki nam jo je posredoval inšpektor UNZ Celje Martin Krašek, naj bi bil Fortuni nasproti pripeljal rdeč jugo, ki ga je zanašalo, zato naj bi se mu hotel Fortuna izogniti. Ko je pritisnil na zavoro, ga je na cestišču zasukalo in vlačilecje v hipu obtičal s kolesi v zraku. Iz cisterne je izteklo okrog 20.000 nafte (D 2). Nekaj razlite nafte so nevtralizirali poklicni gasilci iz Celja, šele v torek okoli pol enih zjutraj pa jim je uspelo vlačilec s prikolico posta viti spet na kolesa in promet na cesti je spet stekel. Doslej nafte v Savi še niso opazili. Na sliki: Krajani so na veliko točili nafto iz pre vrnjene cisterne, to pa je goto vo manjše zlo, kot da bije še več steklo proti Savi, saj prečrpavanje v posebna gasilska vizita ni bilo možno, dokler je bila cistrena prevrnjena. (Foto: Pavel Perc)