Domoljub
V ctublfant, 25. oklobra 1939	^ ______ ^
Leto 52 • Štev. 43
Delo razdiračev
Cisto zadovoljnih ljudi na svetu ud. Ni jih nikoli bilo, ker ne živimo v raju, in jih no bo. Danes pa je morda še neprimerno več nezadovoljnosti med ljudmi, kot jo je bilo kdaj poprej. Družabni red, v katerem živimo, je slab. Človeška družba res potrebuje temeljnega zboljšanja. Vse to vzbuja nezadovoljnost. Več nezadovoljnosti je danes tudi zato, ker ljudje ne pomislijo, da se da odpraviti slabe strani človeške dnižbe le z delom in z velikim premislekom, ne pa z razbijanjem in godrnjanjem. Z zabavljanjem se ni še nikoli nič zgradilo in s praznim besedičenjem še nikoli nič popravilo. Pa še tega ne smemo pozabiti, da je tudi za to več nezadovoljnosti danes, ker ljudje pozabljamo, kako molimo dnevno v očenašu: Zgodi se Tvoja volja.
Hujskači na dela
To dobo splošne povečane nezadovoljnosti zlasti izrabljajo komunisti, da sejejo svoje seme razdora. Cim več je nezadovoljnosti mod drugimi, tem bolj so oni sami zadovoljni. Apostoli uničevanja in razbijanja so pridno na delu, da bi napravili na svetu popolen nered, da bi tako posamezni komunistični voditelji prišli na vrh in da bi labko po ruskem zgledu vihteli bič nad nespametnim ljudstvom, ki si je dalo omamljeno ugrabiti svobodo. Na Slovenskem imamo že lepo Sleviio pravih komunistov, vendar to število izgine v primeri s številom tistih nespametnih pomagačev komunizma, ki nasedajo vsaki hudobni novici in jo nosijo naprej ter širijo okrog sebe novo nezadovoljnost. Taki nespametni pomagači so ljudje mehkih možganov. To so ljudje brez lastne sodbe, to so ljudje, ki jih vsak sunek zanese, kamor jih hoče, ali da uporabimo svetopisemsko besedo, so »kakor trs, ki ga veter maje«. Zabavljati je namreč veliko lažje kakor delati. Kot papiga ponavljati, kar razširjajo komunisti, je silno lahko in ne zahteva nobene pameti in nobene misli. Ko človek pomisli na to množico komunističnih pomagačev, ki se jim pravi komunisti smejejo v pest, se spomni na drugo svetopisemsko besedo: »Ce slepec slepca vodi, oba v jamo padeta.«
Vedno je bilo na svetu tako, da se je hudobija rada spečala z neumnostjo. Kaj vse prenesejo bedaki, ki verjamejo komunizmu. Le poglejmo, kake stvari so prav v zadnjem &su govorili in širili I
Ko so se pojavili na Karpatih boljševiki, so takoj dvignili komunistični zaslepljenci glave in govorili: »Zdaj je pa prišel čas, da bomo kmalu podirali cerkve.« Pameten mož, ki je slišal takega komunističnega bedaka, ga
je zavrnil, rekoč: »Ali bodo tvoji komunisti potem jedli opeko in kamenje razdrte cerkve?« Od razbijanja namreč še nikoli nihče ni bil sit.
Dvajset let je že minilo, ko so vpili, da so duhovniki krivi vojske. Zadnje tedne so že spet prinesli to staro neumnost na dan. Saj vemo, da ljudje vsega tega ne verjamejo. Saj vedo, da tak hujskač govori samo iz hudobije. Toda žalostno je že to, da ga sploh kdo posluša.
In kar resno so zagnali, ko so se začele orožne vaje: »Korošec je kriv.« Hujskali so može in fante, ki so morali v vojaško uniformo: »To imate, ker ste volili Korošca!« Kakor da je napadov na poljsko državo kriv kak duhovnik ali kakor da je mednarodne napetosti kriv kak slovenski politik. Človek premišljuje, kaj je večja neumnost, da si kdo upa kaj takega reči, ali da ga kdo posluša.
In ko govorimo o teh hujskačih, ne po-za bi ni o, da je rps njihova neumnost včasih občudovanja vredna. Kako so divjali še pred kratkim proti nemškemu in italijanskemu fa-šizmul Vsega hudega — poleg vere in duhovnikov seveda — so bili krivi na svetu voditelji nemške in italijanske diktature. Zdaj pa se zveže njih napol bog Stalin z nemškim narodnim socializmom in uboga komunistična pamet mora pritrjevati. Kar so pred kratkim preklinjali, danes povišujejo. Komunist, ki v Bega no veruje, trdno veruje, da njegov ljubljenec Stalin vse prav naredi, kar naredi. Koliko so ravno komunisti govorili o svobodi malih narodovi Pa se zveže boljševizem z uničevalci poljskega naroda, naš komunist pa vsemu temu ploska.
Za tako brihtni-mi glavami našega komu-niama pa hodijo tisti pomagači komunizma,
Zahvala
Podpisana sem se pred leti naročila na »Domoljuba«. Vzljubila sem list in mu od tedaj ostala zvesta ter plačevala celoletno naročnino redno v januarju za leto naprej.
Vsied požara v stanovanju mi je uprava »Domoljuba« kot odškodnino za stanovanjsko opremo blagohotno nakazala
800"- din požarne podpore.
Vsa hvaležna za to naklonjenost obljubljam, da bom »Domoljubu« ostala zvesta tudi v prihodnje, pa »Domoljuba«, ki poleg dobrega čtiva naročnikom v stil nudi tudi prvo pomoč, vsakomur prav toplo priporočam.
Raka Zabukovje dne 8. oktobra 1939.
Jožefa Jordan.
ki vsako komunistično geslo neso naprej ta ljudi mešajo in begajo.
Beseda o neredu
Komunistična napoved neomejene svobo-de in popolne enakosti v vseh stvareh more prinesti samo pokončanje. Tam, kjer se uresničuje komunistični nauk, tam vlada nered, ki mora voditi do uničenja. Komunizmu je najvišja misel revolucija, uničenje dosedanjega stanja. Zato mu je tudi všeč nered y, družbi, zato pospešuje vsako nezadovoljnost.
Prav zato pa tudi boli vsakega poštenjaka nered, ki ga dostikrat gledamo okrog sebe. Vsak nered škoduje celi družbi, v kateri se pojavi. Vemo, da je tudi v naši državi marsikaj neurejenega. Zakaj bijemo boj za taka osamosvojitev slovenskih pokrajin, da si zagotovimo kulturno in gospodarsko neomejeni razvoj? Zato, ker smo gledali, da oni doli nai jugu reda niso znali napraviti in da je bil zato v nevarnosti tudi ves naš napredek ia naš razvoj. In marsikaj od tega nereda so se nalezli tudi po naših uradih in naših napravah. Nikogar ni, ki ne bi videl, koliko je v naši državi iaiko imenovane korupcije, mnogokrat tudi na mestih, kjer bi si človek mislil( da se jo lahko z odločnostjo hitro zatre. Prh dejo časi, ko se taka neurejenost razgali, dal jo tudi vsak preprost človek vidi in žal tudi na svoji koži občuti. Toda kot rečeno, poštenjaka to boli, ker se boji posledic tega nereda za bodočnost. Hujskač pa se nereda veseli, ga izrablja in zlorablja. Kjer more, podi pihuje in skuša še pomnožiti nezadovoljnost. Mar je hujskaču, če radi njegovih laži padajo nedolžne žrtve I Komunističen hujskač razpihuje ogenj revolucije, da bi prišel ob revoluciji po hrbtih ljudskih množic sam na vrh< Prav v- takih dobah, ko se vidi mnogo nereda in je odprto široko polje nezadovoljnosti^ najbolje žanjejo od boljševikov plačani agitatorji.
Kaj sledi iz povedanega?
Komunizem dviga glavo. On si želi nereda. Z geslom, da se bori za popolno ena« kost, za neomejeno svobodo, vabi k sebi nepremišljene ljudi. Popeljati jih hoče v revolucijo. In kaj je revolucija? Razbiranje ia uničevanje. V krvi in ropu se je izdivjala-na Ruskem in na Španskem. Lahko je na-hujskati tistega, ki nima nič, proti onemu, ki ima nekaj. Ropar ubije premožnega, pa nazadnje sam sebe pogubi. Pri popolni ena-« kosti, ki jo proglaša komunizem, je lahko nahujskati množico proti premožnim, toda na koncu nima nihče ničesar. Ali nimamo zgledov dovolj? Kaj ima ruski kmet od enakosti in svobode, če pa vihti nad njim bič komu«
(Nadallevanle na prlhodnll strani »podaji
Ljudska šola in pouk v kmetifstvu
(Od uglednega člana Kmečke zveze.)
""" Kar se Janezek nauči, to Janez znal V tem nagem ljudskem pregovoru je skrita velika resnica. Zakaj značaj ta znanje in z njima vsa usoda človekova temelji v tem, kako in česa se nauči v svojih mladih letih. Od vzgoje mladine pa ie v teliki meri odvisna usoda narodov in držav. Zato je vprašanje vzgoje in izobrazbe naše mladine nadvse važno.
Pri vzgoji mladine zahtevajo odločilno ' besedo Cerkev, država in ne nazadnje starši. ! Cerkev si prizadeva, da bi se mladina vzgajala na temelju večnoveljavnih krščanskih načel. Država ureja pouk mladine z raznimi zakoni, ki se od časa do časa spreminjajo. Na ' žalost pa šolski zakoni mnogokrat niso v , skladu z željami, ki jih v pogledu vzgoje svo-! jih otrok goje roditelji. Razni modrijani, ko | pridejo na odločujoča mesta, delajo premnogo-' krat na mladini razne vzgojne poizkuse, ki \ so neredko narodu v škodo, učiteljstvu pa v nepotrebno breme, j Zadnje čase se mnogo piše in govori o | preureditvi šolstva, predvsem našega ljudskega šolstva. Predlaga se od nekaterih stra-' ni uvedba nekake kmečke poklicne šole, namesto dosedanje splošne ljudske. Zato ne bo odveč, če obelodanite v tem pogledu mnenje podeželskega kmečkega človeka z zahtevo, da se pri urejanju in preurejanju ljudskega šolstva v polni meri upošteva stališče slovenskega kmečkega ljudstva, j Načrt nekaterih novodobnih naših preure-diteljev je ta, da bi v okrajih s pretežno kmečkim prebivalstvom vzklila v višjih razredih ljudske šole nekaka kmetijsko-strokov-na nadaljevalna šola. Kmečki ljudje taki preureditvi ljudske šole najodločneje ugovarjamo, ker bi, kakor sicer na prvi pogled predstavlja korist za kmečki stan, dejansko
vendarle prinesla nepopravljivo Škodo prav
kmečkim otrokom.
Proti preosnovi višjih razredov ljudske šole v nekako kmetijsko strokovno šolo in proti poklicni ljudski Šoli sploh smo slovenski kmetje iz naslednjih razlogov:
1.	Za nobenega človeka ne moreš v času, ko hodi v ljudsko šolo, vedeti, kakšen poklic mu je v življenju namenjen. Saj se kmečki otroci največkrat šele potem, ko odrastejo šoli, raztepejo po svetu in oprimejo vseb mogočih poklicev.
2.	Za večino kmečkih otiok pomeni ljudska šola edino priložnost, da si pridobijo
Kmetje I
Danei velja lapored: Driimo se svojega grunta! Neposredno varnost nam nudi, naše najdragocenejše premoženje predstavlja, najzanesljivejši plačnik človeškega dela in truda je; njegove vrednosti nihče ne bo razveljavil ia nihče drugi ga ne more ia ae sna »bde-lovati, kakor izključno samo kmet, ki je desetletja ras tel aa svoji zemlji in je spoznal vse njene dobrote. Naj ho torej zemlja v naših očeh neprecenljivo premoženje ia bogastvo!
nujno, temeljno izobrazbo. Zato naj si ljudska šola v prvi vrsti prizadeva, da nudi kmečkim otrokom čim višjo temeljno omiko, zakaj brez te je tudi uspešen strokovni pouk nemogoč. Obratno pa ima človek z zadostno splošno, četudi samo ljudskošolsko izobrazbo, vedno dovolj možnosti, da si pridobi še strokovno izpopolnitev.
8. Dpševnost otroka v ljudako^l^iT" v večini ni zrela za strokovni pouk j Iz lastne izkušnje. Otrok v teh letih w J!? zlahka na pamet nauči česarkoli, toda pati in presojati ne zna dovolj. Strokovni obrazba, posebno Se kmetijska, p« jj r" pamet naučena snov, temveč točno opuoiJ! ter pravilno ocenjevanje narave in pranjii-* no sklepanje in ravnanje glede opaženi iL čilnosti. Vsega tega otroka ne moreš naučiti Poleg tega je strokovni pouk uspešen adinola če je združen, z zadostnim vežbanjem v kovno pravilnem delu, pod strokovnjak vodstvom ln nadzorstvom. Tega pa ljndskt šola ne more nuditi enostavno zalo ne, ter učitelji niso in v ogromni večini tudi M morejo biti koietijaki strokovnjaki.
Mogla in morala p« bi dati ljudska Mi otrokom na primer pouk o skrivnosti božje narave, o življenju rastlin in živali itd. ftj pouk bi koristil otrokom vseh staršev it* vseh vzbujal ljubezen do prirode in opuon, nja naravnih pojavov. Zal, da o vsem tej naša ljudska šola malo govori, če že ne mola, Molči zato, ker tudi učitelji sami navito o teh stvareh mnogo ne vedo, saj niso iseU in nimajo prilike, da bi mogli spoznavat! ti* Ijenje narave na primer skozi oko droto gleda, ki bi moral biti — mimogrede oa» njeno — nepogrešljivo učilo v vsaki ljodald šoli.
4.	Težko najdeš v Sloveniji učilnico, kj« bi bili učenci izključno kmečki otroci Zatt vprašam: Kaj bo koristil kmetsko-strokonl pouk nekmečkim šolskim otrokom, in kdo bi zadelal vrzeli v splošni izobrazbi vtem, ki t življenju ne bodo kmetje?
5.	Kmetijstvo je obširna veda in potrebuje vsak, ki jo hoče vsaj za silo obvladali, koristno podavati in pravično nadzorovali, wl let izključno kmetijsko-strokovnega pouki, teoretičnega in praktičnega. Zato je nemogoč da bi se naši učitelji mogli, poleg vsega, ku mora dober ljudskošolski vzgojitelj znati, do-
nistični voditelj ln če danes tudi koščka zemlje ne more imenovati svojo last? Ali je že pokazal kje komunizem, da je znal kaj novega ustvariti? Doslej še ni pokazal ničesar. Lahko je podirati, težko pa graditi. In hujskači komunistični, kaj so oni sami dosegli? Poklali so se med seboj. Večina revolucionarjev je bila umorjena od lastnih 'tovarišev. Ali mislijo pomagači komunistov, da bi bilo pri nas boljše? Njih glave bodo med prvimi, ki bodo odletele. Kri rodi kri.
In kaj sledi iz vsega tega? Ce poštenjak vidi nered in ga to boii, ga bo skuša! odpraviti. Ne z mnogimi besedami, ne s kričanjem, ampak z delom za izboljšanje razmer. Rekli smo, da hočemo zato čim večjo samostojnost Slovenije, da se v redu razvija in napreduje. Tega dela za slovensko banovino ne dela dr. Korošec in ne delajo njegovi S vpitjem in s kako hujskaško agitacijo, am-
r
Kdor potrebuje
rimsko suknjo, plašč, obleko — toplo perilo, naj si ogleda veliko Izbiro v manufakturni trgovini
Janko (einik
IJublja..
li*««r|mii
A
pak z resnim, premišljenim in napornim trudom. Hujskač pa jih seveda za toliko delo napada, ker je vesel predvsem nereda. Delati bomo morali dalje vsi, da se ustvari res nov družabni red, ki bo napravil konec dosedanjemu, na liberalizmu slonečemu. Toda to delo za nov red se ne da opravljati s krvjo, s požigi, z razdiranjem in uničevanjem.
Drugo, kar sledi iz povedanega, pa jo to-le: Ne nasedajte vsakemu plačanemu postopaču. Plačanemu pravimo, ker so tudi pri nas plačani boljševiški agitatorji. Mnogi teh agitatorjev hodijo okrog v ovčji obleki jugoslovanskih nacionalistov in naprednjakov pa zabavljajo proti Korošcu, proti duhovnikom, proti klerikalcem. V jedru pa so mnogokrat plačani komunisti. Taki, ki so morda celo vpisani v raznih nacionalnih društvih, ki no-sjo včasih celo lepe uniforme, zabavljajo, da bi vzbudili še večjo nezadovoljnost, pa Pipo-vedujejo, da je Slovence Korošeo prodal. dt
Vsf.V35!	in 8v°j nar°d zapustil.
Vse take stvari lahko slišite, če so še tako neumne. Svoj izvor pa imajo'pri raznih pt juncih. Zato velja: Ne nasedajte nikomur in
• Tr®^e! ka* pa je to-le: V času
sebe, ko vidiš marsikak nered, ki boli tebe ". druge „e delaj nespametnih sklepi S b«ti, Ju je moral dati v zadnjem časuL*
pa je zaradi tega začel vpiti: »Zdaj pa M volim nikoli več Korošca.< Vsako stvar ji treba najprej pametno premisliti.
In četrte stvar, ki je tudi ne smemo piv zabiti, je ta-le: Ce hočemo red in čenokmo komunističnega uničenja, potem glejmo, <U tudi komunističnega hujskanja ne bomo ponašali. Ne komunistov samih, ne njihovii slepih pomagačev. Ce slišiš takeg« «!>"■ ljača m hujskača, zavrni ga. Ce ne neha, veš, kje so oblasti. S tem, da branimo red, branimo sebe. Kdor k hudobiji molči, je M® hudobije sok r i v. Iz strahopetnosti se Se nikoli ni nič rodilo. Profl požigalcu, ki spravlja vas v nevarnost, se opravičeno obrne wi ' vaščanov. Prav tako bi se morala obrnili jea vseh poštenih ljudi proti onim, ki hočejo" hujskanjem zažgati bakljo komunistične rew •ucije.
Veliko je tedaj nereda ln zato dela, da pridemo v boljše razmere. Vsa* Pr štenjak je na to delo poklican. Vsak P« £ tudi poklican, da proti hujskačem, W lwce^ nered, odločno nastopi.
Sola, cerkev in pa očetova *B» ^ morajo za roke držati. Knr se o"®*, matere in očeta nauči, ima šola na<WF J in sveta cerkev izvršiti. To se pa « » " in tistim jezika po pravi pameti r flo» šolah zgodi.
Kristus Kralj
Kristus je srediile človeške zgodovine, središče krščanskih verskih resnic in vitek bolje ljubezni v skrbi za naše odrešenje »'» tveliianje. Kraljestvo boije pa je bistveno Kristusovo kraljestvo.
Kaj je glavni pomen božjega kraljestva? \fse stvarstvo je bolje kraljestvo. Kot stvarnik je Bog gospodar vesoljnega stvarstva, človek kot krona stvarstva je drugotni poglavar, kralj ustvarjenih stvari in tako rekol namestnik božji. Kot Stvarnik ima Bog vladarske pravice nad vsemi stvarmi, predvsem nad llovekom. Toda llovek ima svobodno voljo in jo more tako dalet zlorabiti, da se Upre božjemu gospodstvu.
Jedro razodele misli kraljestva božjega je torej, da mora ilovek z razumom in voljo priznavati božje gospodstvo, njegovo vladanje in kraljevanje, ter da mora Boga lastiti in mu služiti s spolnjevanjem njegovih zapovedi. 'Ako pobožno izpolnjujemo svoje dolžnosti do 1Boga, priznavamo s tem božje kraljestvo; potem Bog kraljuje v našem razumu in v naši volji, v nas je kraljestvo boije, kraljestvo ljubezni in milosti.
Zaradi tega kraljestva božjega se je Bog razodel v stari zavezi. Zato se je učlovečil Sin božji, zato je ustanovil vidno kraljestvo božje nove zaveze —- sv. Cerkev.
Bodimo zvesti v službi božji. S tem bomo 'deležni kraljestva božjega v svojih srcih že na zemlji, po smrti pa v nebesih.
volj izvežbati tudi v kmetijstvu in ga z uspehom poučevati.
* Pač pa naj se kmetijsko-strokbvni pouk daje oni mladini, ki bo ostala po končani ljudski Soli na kmetijah, in sicer v kmetijsko-nadaljevalnih tečajih, kjer pa naj bi kmetij-sko-strokovne predmete poučevali le strokovno temeljito izobraženi možje. Tako se ne bo dogajalo, da bi v gotovih primerih otroci učili učitelja, kar bi vsekakor ne bilo toliko v sramoto vzgojiteljem, kakor tistim, ki zahtevajo, da učitelj nekaj uči, za kar nima strokovne sposobnosti.
6.	Upoštevati je treba, da je kmetijstvo samostojen poklic, ki zahteva celega človeka in da je treba za ta poklic posebnega veselja, kakor je tudi učiteljski stan poseben stan, za katerega mora imeti človek prirojene zmožnosti in nagnjenja, če hoče postati dober učitelj. Kdor čuti v sebi veselje za učiteljski stan, navadno ne čuti poklica za kmetijstvo, in kogar veseli kmetijstvo, običajno ne gre na učiteljišče. In še to: Ali bi ne bilo pretirano zahtevati celo od učiteljic, ki poučujejo na mnogih šolah tudi v višjih razredih, da bi obvladale strokovni kmetijski pouk?
7.	Na kmetih pa čutimo tudi to, da današnji ljudski šoli poleg nravnostne in prak-tičnoverske vzgoje primanjkuje pravilnega pojmovanja v socialnem čustvovanju. Kako pa šele bo, če se bo že ljudska šola ločila po poklicih! Ali ne bodo kmečki otroci še manj poznali in še manj razumeli dela in življenja ostalih stanov kot do zdaj? In če bo tako, ali ne bodo take prilike vodile naš kmečki narod v razredni boj in po njem v levičarsko svetovno fronto?
Ničesar nimamo proti temu, da se vpelje v šole več praktičnega, življenjskega pouka, da se bodo učili otroci računati n. pr. z vsakdanjimi potrebščinami, namesto s suhimi številkami, da bodo opisovali pomen gozdov za podnebje, namesto lepote sončnega zahoda, da se bodo učili risanja načrtov za hiše in hleve, namesto slikanja šiopkov v vazah itd. Vendar zahtevamo, da se tudi kmečki otroci res nauče dovolj računanja, dovolj slovni-škega znanja, dovolj risanja in sploh predznanja, ki ga bodo v življenju tako krvavo rabili.
Kmetje hočemo, da se v naše ljudske šole, pa tudi v vse srednje in druge učilnice uvede obvezni pouk o človeški družbi ter o važnosti kmečkega stanu v zgodovini, pa tudi o pomenu kmečkega stanu za bodočnost našega naroda. Potem ne bodo otroci, celo kmečki otroci rastli, vkljub šolanju, v silni zmoti, da je kmečki človek manj vreden in kmet biti — sramota.
Torej: Ne orati m sejati, temvel naš slovenski kmelki stan in žuljeve kmelke roke iskreno spoštovati, naj se uli v šoli slovenska mladina. V tem naj se naše šole preuredijo. Pa ne samo ljudske, temvel vsel.
Naši ljubljenci
V frančiškanski dvorani so se zbrali dne 22. oktobra delegatje fantovskih odsekov iz vse Slovenije, da prisostvujejo 3. občnemu zlx.ru Zveze fantovskih odsekov, na katerem je predsedstvo podajalo pregled in obračun plodnega prosvetnega in telesnovzgojnega dela v preteklem poslovnem letu ter sklepalo o smernicah za bodoče delo. Nad 130 fantovskih odsekov je bilo zastopanih po delegatih, poleg njih pa je prisostvovalo zborovanju še toliko druge mladine, da je bila dvorana nabito polna.
Ob 10 dopoldne je začel zborovanje predsednik ZFO br. dr. 2itko z molitvijo, nato pa je toplo pozdravil vse navzoče.
Podzvete so pridno delovale
' Iz poročil celjske, ljubljanske, mariborske in novomegke podzveze je razvidno agil-no in požrtvovalno delovanje teh vmesnih edl-riic. Vsaka podzveza je priredila v preteklem leiu večje prosvetne in telovadne nastope ter
razporejala organizacijo novih odsekov in okrožij v svojem okolišu. Zanimivo je izvedeti, da se je v okviru ljubljanske podzveze ustanovilo tudi letalsko vodstvo, ki si je že zgradilo prvo letalo. Podzveze so v preteklem letu kar tekmovale med seboj, katera se bo bolje in lepše odrezala s svojimi prireditvami in notranjim organizatoričnim delom.
Poglobitev verskovzgojnega dela
Poročilo duhovnega vodje Zveze dr. Gregorja Žerjava nam govori o poglobljenem ver-skovzgojnem delu v naši mladinski organizaciji. Nastopajoče delovno leto bo namenjeno Se posebno notrauji poglobitvi vsega našega dela. Vzgojna tvarina pri fantovskih sestankih ima namen, da našemu razumu odkriva lepoto vere in katoliške Cerkve. Treba bo odpraviti tudi Se nekatere napake, zlasti kletvine, pijančevanje, pomanjkanje čuta za varčevanje in brezbrižnost za domače družine.
iPazite, dobro
kadar kupujeta Aspirin, dali so ta* blete in zavoj označena z »Bayer<J jevim križem. Brez ta zaščitne znamka ni Aspirina.
ASPIRIN
t A B l E T e
OglM MJ. pod Z bfojem M60S od S. XI. I Sla...
V praktičnem delu za versko vzgojno obnov« bodo med drugim na sporedu mesečne du« hovne vaje in brezalkoholni in breznikotinskl teden. Za izvajanje viteških činov pa bo orga« nizirana nabiralna akcija knjig in časopisom za naše izseljence in denarna zbirka za nakupj mašne obleke za revne cerkve v južni Srbijl>
Poročilo o tehničnem delu ZFO, ki ga j<* podal načelnik brat Ivo Kermavner, nam kaže. velik napredek na vseh področjih telesnej vzgoje, ki jo ima na programu fantovska orga« nizacija.
Iz poročila o »Kresu«, ki ga je napisal njegov urednik prof. France Jesenovec, j« razviden velik napredek fantovskega glasilai na vseh področjih. V bodoče bo »Krese ob« javljal tudi članke o slovenski družini s po« sebnim pogledom na našega slovenskega! katoliškega fanta.
O livahnem prosvetnem delu po fantov* skih odsekih v preteklem poslovnem letu go« vori poročilo referenta za prosveto prof. Vladi« mirja Zitka. Jedro prosvetnega udejstvovanjat v naši mladinski organizaciji so fantovski se« Stanki in prosvetne tekme. Za bodoče leto b« knjižnica »Fantovski sestanek« prinašala po« trebno gradivo za enoten program fantovskih! sestankov, ki bo boj proti komunizmu. Naši fantje morajo postati borci proti komunizmu, borci za pravičen družabni red po Kristusovih:
načelih.	.
Blagajniško poročilo br. Slavka Tršinarjat kaže vestno gospodarjenje z zvezino imovino,
Iz tajniškega poročila br. inž. Albina Ne« fime je razvidno ogromno poslovno delo cen« trale, ki se zrcali v ogromnem številu prejetiH in odposlanih dopisov. V letošnjem letu sta s« vršili dve podzvezni prireditvi v Mariboru in Novem mestu. Ob priliki mariborske prireditve so bile tudi tekme za prvenstvo ZFO. Letos so se prvič izvedle tudi prvenstvene tekme orodnih telovadcev. Jugoslovanske bar« ve je zveza častno zastopala s svojo medna« rodno telovadno trsto in lahkoatleti na med« narodnih tekmah v Liegeu. Zveza in vsi odseki so sodelovali pri proslavah državnih in narodnih praznikov. |	fNadalievaoJe na prlhadnil strani sjodaj.]
Kaj pa vojna?
i tofcni js i liii lit 5 tofmcn, nt ms.« n t irti:t jcs-
Sn tri£W-i»K{K-BaiBS^ n»3i s* Sfimr. a-točL. n»r*.» al ji -mat	lifnan':-
ter fr-tLumre i«can£_ a »»Arc-i pua i>hl-StfiTi Oku:- jk Iq m C* v ru^L. ii S tee-T.ft	{boob m ne a Kart <6Eitji
grmf"raBS te to 3. lh i i ton, ter st krnei. u -prener-j" n a B	>:<:
»;«:« W lin—n rwr rrat Semlii-Km>et je M nk<ok. late ii t-MBŠrvfti ba-i prSua. k«? i» Frterv-ia te dva fcadan «tt_ iii rt^i n«: ter je >nct» «a(j»< ffirf tibezsi iraani iet rr^irn: j ■■!». 1« be Jtems p-33 o* ar^.n-- » je troti Bnsj taS* krspel. tt£% d« w amei* veifee fent c jft frtiirvrific. m taigjtšfc enoopis; k-e.«- u ?XK' nctra. in nuj«.«*. to ttit^ je	Sada j. to m Xf«o KtM-iii
aj«K fwjt onearij«, tm trata kčus ob n^i. Is ff« stvjtaaja prf oto:' »St-je. 04* "Cr tfc sa vstši t rr-rgj ntrjeLi črti is f« ne r zijttezie ofemi-rse sEiia. T znxz je prSki ao rečjiL čijiz-i- Sez.-Sfci lcm.iii.i3c »o stpa£i aarvfii.j pristaiisče PAntoni^b.	ton&Lrc-rta wpf iač/e
B skaškli ri> čfffi taci rus «&asL Utpefcov si kik toda «s priistvije — t pni »rsa As-g^ea sitni — da je tal polet nesaSab benb-sitov Grma dtfnaje, ki je npeSo pretite-tetsto oterato «f«aoc»rii. da oe to wnii btkj resne brigati, ato oe toče zavarovati pred preseDečfaji. S ezaSki bosiciii se pri-brfll iR
ulc augie&o obalo tadi sa dragih ®e-BUL. Sipte izgs.be »emSt^h brabutor ce-
ja je si S »tiii ki ao biia testrešjesa. Anpe-že frannoska letalstvo je tadi letalo sad ztecstiE aeeskjrai, toda nikjer niso metali kffiA. lsgtle ztni. utišajo t fnhika t«d-jxs 4 kteji.
sneti«	i»žj» JBortj Oak«, » katero
TTrC nai^o nd SCO	Je fe>
Fi;tt,t' nt traaa dtjaiift. ki » ga § jK-avuo Anr-eik	poioah «>
pipan <i ii"m to je ts^a	pjino-
«nui i« «•» a-ipt&o atojj (»ke^^ut«) in št »emiic. b;«akc.i£i pri Bčaboni«®« to-pMto^ikki tn nKMike	indje
D®toc in >Moto«k<),

Si norja je treto stpisaij w2ie vojne iiopndke. S«t: Besš&i p^iatorsiri »e je po-nraciia. da je Kevidno vdrla x aagMŠ&o bojt» S>TKrtt T j •>* (v	c<točiB scv<erw>
od žtiCiif,! ter ttnucij t 5 torpedi poiDpila
frrineivijwt»S«l Ii peroob pmmgmEgir Zt^ee ftEto^kSi odsttTT je teS T fcebtiistt. npotea* STOJ? EUJOK. k»li-tor % je kit r čra;3: rsmerali »actire. J* « je izrrt jerslt j» nt-jei-aii r jsočdo TBgijM m^finstc srczišiačjo.. ti n |«
iisfe &t jr prBdi4£Tiacs slcTOEjilre icli-fctt. SadtJ.ie prvo-. jx'-t>K1j r poslcTEijn t * isnfljn^S; jgjftimtrft- c> Ihib&v-3B vzeti- i litiajifc a. ti tekmEi is pTireditrih. Sh vofl^TJBK »eJL ki je Kit 4. jiffijt t torc. je bile ritier jsne. 4b s? t pribofirjsffl kar tanpjijtf ftnmčj*vt	na »Ofe&or-
be prrr#tLČv&. V* jrirf&Pt ržjlk etffisk. te k etmčii. počrrtz in svese. lit; pribodeje W odpndeje (Sede asmajs dt iftfte« vAn*jt fKureKulc. da je iven t pri tfetaBifi st fvi}f Afftt ki rolismr iSmlt muiiifcmjt ter tg£ in^i pMto EBSVIH-rter v Karitora je pol 15- TA fcrfja pKftm n_ t je tdle anprt	pajruje pRramje
semte A. fcinigim. pri
to« to
etouit trf-es^e ravijt ptatojt pmliln. di je ZFO	pro<š te-aa, da
fao *e ciTf-ST.k	j» trraftia na
dfjjiiiii tečajik. SeMji je Oe^eto toa tb tndi edini dts. to je ttš tn>e;aa is deiivjii isrt. pi otettik prwt VrtrajiS bom radi nt teše. da »e testo oprtoS od vsj pri fr^rorm ie-Jesm vzgoji. tf>53x>-■nspjDC drfr EiDrtroo	vofi^ ttkA. da bo
ztjeb iz k®iriiSiks Mjfč^o vrfStis nle dn«. da Jii nupaseSa za djia»ij»i>e» ki bodo sz^einc i^eirjeriB	i^djatoc drs-
nosti. To je pnartn>e važsp s*<dtj. to sSpjiiac pred konhn» credjirjjB <>k>i«ft<še ve. t tt«m. bo nedvasam pripndtji vndilsa Tlops si poSjD «es» varrje taS rvtti.
je pnml pied*** tnko ter te »etoj fnnnw m tote t pntod-to Pretoal je te psedravno bnojarto. ki jo je pusui tooraMtoa dr. CoooSee. Noto
dr.Za-
n W itomonton pototov ij«b-
po izknznlo m je. da no Nin poročila preti.
rtuu k*T te bvlp um Ut^mj ur. po?«odo-vase. opitem ko jo novodto. to je b;la po. U/pijfcna ogroaiia noulkt letal >Ait kojal«, ^ca. SkJtptou teci ne&iiia uipebon, pa B>vnj>jo Angleži in Fraaeozi, da to do i^daj potopili '.»aj 20 ikeaEittuii podmornic. SraJi" podosorni« »o v teka ted-^a potopil« »er>e fet-.uo poratkor, toda nasproti tema navajajo Angleži, da to zaplenili Remcem CLJC^O več Ujkga, kot to te ladje vredne in da je bila po podmorciiki v«Jni acgieUui ia bratska trgovina do Mdnj prizadeta urno i pol odstotka.
Nekaj dnhiim
KorreSki rib« oo pršjariM ebteste-n. da K> Tidea ca iapod&i obali v leritoriahub »o dais V.-nreSte, knko w tri angleške vojne ladje, katere to bile opre«ije«e * letali, na-padle nemiko veja« ladja Po trnte^a itre. ijasjn oo ta netoj čaaa opojili na meeta, kjer je prej bila netslto '»to ladja, post Steber diasdL nakar oe je ladja potopila, in-gtetto brod»rje pa je takoj sate odp-ttlo. — T te« drafe^a totoa v oktobre je t.-*r*oska moramea apieniia	to* bton r.ame-
n;ec-ffa za	— S^afia vlada je «po-
realt se*tralfito driavME. da b» potopila teet obrestna vsako »ert?ntoo W;a katero ki fpreBijale tnatmke to anete^be ladje. — Ans:r!rtrstvo eradoo irrija. ia je od & de 14. oktobra aaeleika aadnentveca »luž-to a vojno bbotaprtvo otpteada 23 ton t-bsra. drasto j&JO koksa. nMesjenega
njeoo biaao 3K0D0 to. — Od aštka se-daaje vojne je bito patop^ietok 9 Indij, ki m ptsle a Kanade t E«rcpx P* tehu to to b£e kazAdske lai;e. Ztondi isyt k^adiki tii Etk;evTL naj vtada posirtt frojfa lad-jir; za spreastvo. — Bši-fi tarkšii kralj in Mdtsji vojvoda Vadie^ti je v dreSi tli-vrtpevei^zikn feoia Goda in nojtff brata Twji«da G'i3Qtesier«ieg» oHikij aackae vojake na tnzrjij^rz bo-j®3. — Dva E-raJia Vttka. čkfto nšr^ana, je morje sa	Al j LettVa rta
Hk v fzni^^fss xim in <ti pripadala pestiti	(»i Sefttl. i«f4rrfj«.ifc pri isd-
r^zu-i; u a^tešto <I»jol — Asrtežko iesajjio suisJrfrno roos.5^. da w ic.ii-?kt letata irwčj fve^ri-:. kč sspfšfa ot.^ni potrt 3td iemt«ub>ir».-> Sesni-ijiv Vsi le-itit » i* mik v jv»ja ccoc»i-aL — Seriki itm trdijo, da » Keatri ie goipaAtrfi Ses^r-*r» morja. A^toft jim atoorarjaja. o»l po««Mk aii je od znhrtto w,* esa ki sna neešto iad;t pršša v getat aarje aii it ajept- — Sk-ai Otooa Batebnratoca. mdvoj-vwU Kcbert. je odpofcnai t LmM. kjer bo naborni pro^ovr-Cjce ta mrcteijtoo ienjo. wta-s«vljeB<.> t Franciji. — Tadi aar>što kraljev« dvojica je »dpoMaLa prtocš Embeto a Margareto >netoan »a detotoc. — Pni od-dote* a vstrtiskik letaker j« pritei v Losdon. Avstralija to odposlala na bojišč* atoii 9800 !«tu»< in tpceatMga otobjaL — *XaXX> pa-l«siiniij>. Arabcev je to stopite v ar^iešk« Ce K> potnto bodo Patotono b«"1.9 samo arabske in jadorsfce čete. — Jiajprotoi-ki Mdnnran reda v X««** an ntorf« *** drsnim iiriti tadi letake n aebo pterokbo B 12. stoletja. Pm«kht prwri o svetovni o odstavitvi cesarja in o tem. to to pto novic* vnditeijean dmtfte	^
»Domoljub" je najbolj razširjeni tednik med vsemi Slovencil
Vabimo vse dosedanje naročnike »Domoljuba* da na*" pri« dobe novih naročnikov	— ————
Kdor nam pridobi pet novih naročnikov, ki bodo plačali naročnino za celo 1.1940, bo dobival sam ,Domoljub* za celo 1.1940 zastonj
Razpisujemo nad
N&GBI1PE:
Kadilski aparati, dvokoicsa, plugi,
harmonike,
kniiinlska
posoda
in razno
drugo
koristno
blago
lepih nagrad
za vse dosedanje ln nove naročnike .Domoliulm'
Povečali smo torej število nagrad kar za približno 200 v primeru z lanskim žrebanjem. — Žrebanje bo pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja dne 15. februarja 194U Do žrebanja bo imel pravico vsak .Domoljubov' naročnik, kdor bo plačal naročnino za celo leto 1940 do dne 31. januarja 1940
Kdor že sedaj naroči in plača naročnino »Domoljuba« za celo L1940, bo dobival ,Domoljub* do konca tega leta zastonj
Ne pozabite, da rabite v teh časih zvestega prijatelja in svetovalca. .Domoljub' Vam to hoče biti! Zato ga čimpreje naročite m navdušit, še druge. V živahni besedi in v vsaki številki na 2 straneh . SkaS Vam bo pojasnjeval vse številne in zanimive dogodke I
Ne pozabile/ »Domoljub« ima vedno 2 strani novic v slikah / Ne odlašajte z naročilom/	VprOfO .DOMOlJUba'
KAJ JE NOVEGA
Ci pcjj^s rj^tnl ^Vta', u
»■o«
- f ^ S'.-»i jcai fc-ir .a .Tir u S »Jt fOTjira. sa.>»>; x G:c
pSEBSE VESTI
Ifi fc<- Z iS I - fcj U !•>.**-. <r
e	j# ki
•	b pra(tMt,čia!«	fcršša
Nba ^aresa'-* « miiMimu kadetska m- J
■KlliC. £2KiCJ*» «£&■«>
•	X* čioiriKa nosnica ju	t
(■K lara-T jaraaift t Lituii^aiii ji
fgigrj^pma^ «Jhh-i st šhup±»
4 iaranfnuM * /suaia immdtmB * s. ZA	iniiipsi ^
J. I »M Cte 3CJMl p. faftl'7 ?*"»*«,
k. jrrfesir * TnpraSa "^esra . if 30-i;m. EiXSH. n j. žagrni. SUsam«- <EL nŠBBE* * 1	(Ibmbbzb-
t.	L siniisar fL TuMT hu M-
» £nr~J a. M{Htl	ta ir-
IWitlll>*.
fttl saB[t*!X>	f'jtTJT, .-T V JTSSM.1 *
■jti 1 ii •• * mmuf m Berite LfSOtra.m*. OMcnuin
«	pr p&ai hasriJrSk. Ja-
DOMA OB NOVICE
i U
lunaišuiom
~ 3»! U.
(M-
BT i^H
* 1»
MB5H i« irsfa Tina. t V	• jr^nši »iirrHk •	g
fc» 31 w s;* «aui BJ.aaa čštiTca nro	feb&kft
• krnit. *taUiaT(B»... ninrir i.Hihir., a* ^ j** ir^ni^t. t HHBfc Mu:	— 7 SHSK a kkbi^- . a« t
Ki laomii iraška* pa*awra*« m » testi- , ca^ h^ms^av
coujo"«*:..* >wfci'ii r lfcca»Hr še.	J*
miCaiu. ia	ps&tjjeiiai fkirun.
m., k 3«jt:'.ii_»	fiatprn. la x?*>
taii^iaiaaa JS liti ji* i- J it 3L^i«re>*J i« Ersf2»i jeteipi.it. Pse&afirrijaav i« priit« ji-^ftjcf.^aui:"! ^m i* M 3pafcayBHŠ	itioa,- št fni itn**: I
agutoini.
f ' t.	|i fiuiti M
' > jcTT-h" MSrfn r	h fccf?-
raH* ;s pRšd Mi nttofzmaa iMšmtt šr.
£ i» p« ■■aJaa-	»Sni
Itaso^ k;w W r HLi.'..ii scKfAei'1
tmtrf" « n,.!* la « za. nt	» i—n.
tur » i® nnk&Ki- TtLituia. uniza^ns.
i"i ■ininin nH n v- n s« ltfl TiitimV f *irr" ^	™ masnih jj
fc SfcouiaiL T« mbui?> 1 .......... »	-, .. . * ^^ -1
nisi x	■■■In fcgžmM	t "	mmi	?">•
j 3-11.a« HK im jrjiv;^^
d	M, n fe t ^ « '	m^ SZZ " ^
4 BM^a S liiM^cr »	Zarufi ; j^aia	} fieoa
kciw m lete	j	^MSje p«aM ^va tAMtaa po
sm **fc«e. Mte	• a
TSil UBll TSII CAI9UE J| ■AJUkfSIK MOMICVa EV bi. JaIOO-
, .	,n jui rti ttnac.
ki m m o ti I
11 --m. «» št i 7» *	* I«*«*
I Itsraa 4Č<xu 1» iniiih ta r 12*31 od
^ teta	IkSM n~ r ua jo 20
ki^ Jaaaii še. «ta nn	a	" fciflM
■	r taiMa joipb«®« *
Ta, ki ---•■Pri.
4» cua- i krea i« ia ~-fx it u „ itMai^-jj. j * M "fP N i T trti*«!
■	ml f* 1 1 T ms ~ -"m - m_
« rmw	vfjk. 2 »1 ekiAto«
m pe-jjat*	^prtjfOMi	»
mi.tm KIJZZ. Ssrak. ai sc^r t fei 5
ca. ir^to Issit^iiaa i ;,3 jjj-
1® ta. lail jaj^ *	ijo'2.
m^ta-	ta«'«> mu} n-^i? B ^
jrvtuiaoi*	ji
&.*.	fre-sart. * ^
cisiA.	£a«.	ta*.:
T jiaaaaa. čsecu^ eracirf rauu Sadi« Hfcr aouljMt ta
lo^a. Sa-Jicro. Staf pt ahesn.	«	k* BSi	ln> T jaJtijS
■ HC krjs.	5«	iosk?.
UJH-T »ati« rniicit 3 »j	ir^n^jr
senatu« ni tair>f-■Wun". m^ntr. u-pi j« m-irž il CMOiajmc^a JK »a-"T
•beirra > t gnecii
i Xrh a tfmiiB 'mtjt t raca
«> 01 narti
Za»5fek jo
h* PP&t^KI J. n«it
pa 1 isa .•* isieJa
▼	i: 33
i ii p.
* ^rv transe , f >	, te« >5Lt. » C.--.::- oštfi
r^1 ^^r^ s: sr=^l^rt^ri	r- —•• - ^ -
fci* jutia..- Otea iin b, 3a , i: a; i; 3r.v ,	. 11 -. f« T,r» iol < T •
mm. - _ . * , jii J-— u fuficrua-	ie s.v vn n- a™ m u mii^jit z ^ ijBi
mt. usa zHife % ifcfjprisna r Trr. ' T-nrf s« —~ a. • „	. * -*■11 J* - - -
IL^m „ J^o JT" i r^^ t " ^ :	« ^ ^ ' t
■b tamai." uuaaiLJti TI to saeza izna -t - _.. _____ ..	••*• - •* 1:1 <«--3- t V
"fi^aL IBiis i«nšk> xrii£r.> f	jwri kra ai a^ ^^ asmeiki
m , srnina porafiS t *j	ao^
T?	VTT^dii-r
i P«a» aafiežkiii V^jnii	b>L: k»-
ZtJŽTEzŽT1*-* ^ * Tli i LI ^ j ^ ^ ^ P«^ ^
rscm fte Mirnim^—
lenška is. acrrSia 5111« 311 t«k lmrailšcs t 5cm»-Jjiwx Sianaci ie-I JBSKa	ITU tHki il	t^H ^
i Hjantf st » 'afcij, to Sitaer-iii.-ia. jmuzaj. * ^inu-rjiT-i.' —
i?uitt uuipi. lam«-, »sir anič Min pjtioii
•• FjBJJLs* rkrut-
lllfMti«,---
Stt-. 6wuri S>>> Mtafi ««i;a£t 3.'. J" i Pri laiHtg bm» m j-i t ir«^
AiAi iifu »kmiie^-i imtvi jiijtrta.u-:« .'J-'**'
»fttM- I»iiiiSiif>. f«.u
r adbcšar« ti«. 4» .-Trisa	»f ttts
»^t aicrso mrane ianirf« Jnpr.	^
t* 113. mm. rm. m mm. u. S. K 3-«. «■ *
t lirii M«mt	iv F/ J
knfta' W	'Jr£ši« >Vi3tr*
oeš.-a* kift	*eemfci**e
a ac« iia. j« kiec Vf««?. « P1*"
seteu. i Snu .t Ctn Šo tr-n'*^ k«®^3^?
st-a* Ufmtfc »tir. iiaA> -ria«. V^F ----------
icmcERa^^vai


utvo zadruge zagotavlja, da bo kmetom plačevalo dobre cene za prevzeti most. Zgornji prostori stavbe se bodo prihodnje leto preuredili v posebne namene. Med drugim je tudi zamišljena dvorana, kjer se bodo periodično prirejale vinske razstave in tudi vinski sejmi.
d Nova cementna peč je lačela obratovati r Trbovljah. Z njo bo povečala cementna tovarna svojo proizvodnjo na 14 vagonov. Ker so bile zgrajene tudi nove žične železnice in druge naprave, bo mogla cementarna vsak dan od poslati do 50 vagonov cementa.
d Kitajski škof msgr. Ceng r Celja. Te dni se je pripeljat v Celje iz salezijanskega zavoda na Radni v Sevnici v spremstvu dr. Zamjena kitajski Skof msgr. Ceng. O. škof se je odpeljal s avtomobilom skozi Celje v Gaberje in obiskal novi Mladinski dom. Tu so ga pozdravili gojenci, celjski opat g. Jurak in prof. Kardinar. Msgr. Ceng je ostal v Celju do treh, nato pa se je odpeljal v Slovensko Bistrico, kjer je obiskal zavod šolskih sester, is katerega je več sester, ki delujejo v njegovi škofiji. Škofa so Celjani, ki so ga opazili in zvedeli, da je med njimi, iskreno pozdravljali. Posebno jim je ugajalo, da zna g. škof tudi precej slovenskih besed, ki si jih je zapomnil tekom svojega bivanja v Sloveniji, ki jo je, kakor pravi sam, tako vzljubil, saj je v njegovi škofiji več duhovnikov Slovencev, ki delajo za Kristusovo cerkev v njegovi domovini.
Dr. Ivan Hubad
zobozdravnik v Skof)! Loki od nedeljo 29. okt. dalj« sapet redno ordinira.
d Zračna zveza med Zagrebom, Belgra-dom in italijanskim Milanom bo ostala v prometu tudi pozimi, poročajo iz Rima.
d 713 senatskih volivcev ima banovina Hrvatska.
d 120 milij. din za nabavo lokomotiv in
vagonov pri domačih tvornicah je odobril prometni minister inž. Beslič.
d Ostanke razkošne rimske hiše iz prvega stoletja p« Kristusu so odkrili pri kopanju vinograda kmetje na otoku Hvaru med krajema Starogradom in Vrbovsko. Pri kopanju
so namreč naleteli na trda tla, pozornost pa so jim vzbudila šele tla, ki so bila pokrita z lepimi mozaiki Zaradi tega so opozorili splitski muzej, kamor bodo mozaike ♦udi spravili.
d Naša trgovina s Slovaško se bo menda v kratkem povečala. Kot prva večja pošilja-tev iz Jugoslavije bo odšlo na Slovaško 16 vagonov debelih svinj.
d Da se preprečijo nadaljnji nočni napadi r Zagreba je pozval ban dr. Subašič hrvatsko meščansko zaščito, da pomaga organom policije pri patruljiranju po Zagrebu.
d Starka pristaniških delavcev t Split« je končana. Delodajalci so pristali na sklenitev nove Skupnoetae pogodbe. Delavci dobe na uro po 10 din.
d V Zagreba so skoraj na polovico znižali plače ravnateljem mestnih 'podjetij. Ravnatelji posameznih mestnih podjetij mestno občine zagrebške so imeli zelo visoke plače. 0 teh plačah se je že veliko govorilo, vendar pa bivše uprave mestne občine niso bile dovolj močne, da bi posegle v vprašanje mestnih podjetij. Dosedanje plače ravnateljev posameznih mestnih podjetij so znašale okrog 20 tisoč din mesečno. Najmanjšo plačo je imel ravnatelj mestnega vodovoda, in sicer nekaj nad 18.000 din. Sedanji poverjenik mestne občine zagrebške je znižal plače ravnateljem na polovico. Plače ravnateljev mestne električne centrale in mestne plinarne znašajo
sedaj 10.000 din, plače ravnatelja mestneg« vodovoda pa 8000 din. Mestni poverjenik —t župan — Mate Starčevič ima mesečne plačal 2000 din in 12.000 dinarjev reprezentacijskai doklade.
IZ DOMAČE POLITIKE
p Za kandidate naše stranke za bližnjai senatorske volitve so za Slovenijo potrjeni? Smodej Franc, bivši senator, Ljubljana, dr, Schaubach Franc, bivši senator, Maribor, Ja« nez Brodar, predsednik Kmetske zveze, Hra-< stje pri Kranju, Mihelčič Alojzij, bivši posla« nec in župan, Celje. Njihovi namestniki: Bo« gumil Remec, gimn. ravn. v pok., Ljubljana, dr. Adlešič Jure, župan ljubljanski, Ljubljana, Majeršič Ivan, župan,,Tržič, Hren Ignacij, župan, Vrhnika.
p Sovražniki svobode hrvatskega naroda; Ono soboto je dr. M^ek v Zagrebu izdaj oklic meščanstvu, delavstvu in kmetom, kje« se peča z raznimi dogodki, ki so se zadnja* čase dogajali v Zagrebu. Dr. Maček med dru« gim takole pravi: »Zadnje tedne je bilo v Zai grebu ponoči ubitih iz zasede več ljudi, med njimi tudi več policijskih stražnikov, ki 4 njih mislijo, da so pod bivšimi režimi iz po« litičnih vzrokov počenjali razna nasilja..« Bilo bi še razumljivo, ko bi se kaj takeg« zgodilo takrat, ko se še mogli počenjati raz« na nasilja nad hrvatskim narodom. Danes pa, ko oblasti store vse, da bi take nasilnike na« šle in jih zasluženo kaznovale, so taka deja« nja dela nizkega in podlega maščevanja, ki ga mora obsoditi vsak človek, ki ima krščan« sko dušo. Noben posameznik nima pravici da si sam kroji pravita. Tako delovanje bi povzročilo splošno nevarnost in privedlo d« anarhije. Ta pa je najhujši sovražnik svobod« vsakega naroda. Kdor torej danes pripravlja in izvršuje zaplotne napade, ta nezavestno ali zavestno služi tistim, ki trde, da hrvatski na:« rod ni sposoben samega sebe vladati ter j« zato sovražnik svobode hivatskega naroda.«
p Da pridobi Srbe z« sporazum je prire* dil dr. Dragoljub Jovanovič celo vrsto preda* vanj v raznih krajih Srbije.
p Bolgarski učenjak pozdravlja sporazumi, Znani bolgarski učenjak in javni delavec, sofijski vseuč. prof. S. & Bobčev, je te dni v sofijskem listu »Slovenske vesti« napisal članek o Jugoslaviji ter o sporazumu. V čtan« ku naglaSa veselje, da se jo ustvaril sporazum med dvema jugoslovanskima narodom« ter končava: »Komaj bi bilo treba reči, d« je bolgarski narod b velikim veseljem »prejel srbsko-hrvatski sporazum. In dovoljujemo si,
Vse bo prav, če bodo učitelji iskreni Slovenci
»Učiteljski tovariš« od 19. oktobrs prinaša članek pod naslovom Banovina Slovo-nija, kjer naglaša njene prihodnje naloge zlasti v šolstvu. Misli, ki jih navaja, za nas sicer niso nove, ker je to že stara naša zahteva. Novo pa j«, da te zahteve naglaša »Učiteljski tovariš«, kar moramo vsekakor Dohvalno omeniti. Med drugim naglaša: »Slovenska ljudska gola naj bi se odslej še bolj neovirano dvigala, ker je ne bo težila centralistična težnja za izenačenjem šolstva v vsej državi ter naj raste povsem iz slovenskih razmer in za slovenske potrebe in vzore. S tem nikakor nočemo podcenjevati Šolstva in Šolskih prizadevanj v drugih banovinah, pač pa bo mogla sproščena rast slovenska iole in njena boljša organizacija služiti kot vsor ostalim delom država ter bi s tem doprinaSala najboljši del k stavbi ljudsko-lotake izobrazbe ▼ vsej državi Seveda so vsa
ta pričakovanja v največji meri odvisna od gmotne moči naroda ter bo tudi šola odraz gospodarskih razmer in prilik. Z uredbo o samoupravnih banovinah bodo te dobile tudi usodni vpliv na učiteljevo službeno razmerje. Nastavitve, premestitve in vse izpremem-be osebnega značaja bodo prešle v pristojnost banovin. S tem se bo službena pot skrajšala in poenostavila ter dopuščala možuost hitrejšega in pravilnejšega uradovanja. Upravičeno pričakujemo, da bodo vsi ti ukrepi osebnega značaja samo v korist šoli in ljudski prosvetL Upamo, da bodo premestitve le izraz teženj za izboljšanje stanja prosilcev in šolstva ter da se bodo napredovanja vršila v duhu pravičnosti in pridobljenih zakonskih pogojev.« — Menimo da v razmerah, ki prihajajo, uHteljstvo ne bo na slabšem, kot je danes, če bo dejansko pokazalo, da je s slo-venskim narodom eno
[Nova župnijska dvorana pri sv. Jakobu v Ljubljani je bila preteklo nedeljo blagoslovljena.
Nebeške rakete. Ta izredni prizor so optzovili v San Frančiška v dnevih hude vročine, lu se |c razširila na vso zahodno obalo USA ia j« trajala več tednov
: Na Aalandskih otokih: eden od modernih mostov na teh otokih, ki so last Finske.
Znamenita ladja »Santa Maria-, s katero J« Krištof Kolumb L 1392 odjadral odkrivat ne-znano zemljo na zahodu.
8«
Angleški vojaki pri slnžbi božji za Maginotovo črto.
Pomorščaki neke nevtralne ladje, W »V Angleži zadržali ln mornarje zasipa.
Parada nem. vojske pred Hitlerjem v Varšavi.
Most čez zaliv Firth of Foriha, ki »o ga nemški bombniki skušali porušiti.
Spomenik zvezdoslovca Nikolaja Kopernika v Varšavi.
nemških
...........1
i
Cuječnost nevtralnih držav: belgijski vojak na prez, oo — - , g,
Skupina
težkih bombnikov
Švicarski vojak na straži v visokem gorovju.
da pozdravimo Jugoslavijo v imenu naših slovanskih množic ter ji želimo, da odločno in neustrašeno hodi po novi poti sporazuma, da bi mogel i Srb i Hrvat i Slovenec zapo-četi svoje življenje v stalnem napredku in y ponos vsega sk>vanstva.<
p Delo ia prenos pristojnosti ii osrednjih ministrstev na banovino Hrvatsko bo kmalu končana. Razen iz prosvetnega in notranjega ministrstva so bile pristojnosti pre-nešene is vseh ostalih ministrstev na banovino Hrvatsko. Pa tudi v imenovanih dveh ministrstvih delo za izdelavo uredb o prenosu hitro napreduje. Od hrvatske strani sodeluje v Belgradu pri teh podban dr. Ivo Krbek, ki je bil pri sestavljanju besedila sporazuma udeležen kot eden izmed šestih pravnih zastopnikov.
NESREČE
Zanimivo podiranje starega nunskega zidu
n Lokomotiva ga je zadela v tilnik. Na
dolenjski progi med Novim mestom in postajo Stražo se je te dni primerila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 50-letni progovni čuvaj Janez Fink. Fink je kot pro-govni čuvaj opravljal službo na večjem odseku proge med navedenima postajama in je bil te dni zaposlen z zabijanjem novih signalnih naprav. Ko je nastopil prvi mrak, je Fink prekinil delo in se napotil ob progi proti domu. V tem času pa je iz Straže proti Novemu mestu vozil tovorni vlak. Fink je vlak pravočasno opazil in ker je šel po sredi tračnic, se mu je hotel umakniti na stran. Pri tem pa je stopil na gladek kamen, na katerem mu je spodrsnilo. Omahnil je in pričel loviti ravnovesje. Toda preden se mu je posrečilo, da bi se ognil s proge, je že privozil za njim vlak. Lokomotiva ga je s levim robom zadela v tilnik in ga vlekla še nekaj časa s seboj. Potem je nesrečnež obležal na progi mrtev.
n Ko je padel, se je mu sprožila puška. ,V Mediji-lzlakah pri Zagorju se je ono sredo primerila jsa lovu nesreča, katere smrtna žrtev jo postal 29-letni Franc Bleiweis, sin trgovca in posestnika. Bleiweis je šel na lov v spremstvu več psov. Psi pa so si iz neznanega razloga skočili v lase in se pričeli obdelovati z zobmi. Bleiweis je skočil med pse, da bi jih pomiriL Pri tem pa je tako nesrečno padel, da se mu je sprožila puška, ki jo je držal v roki. Naboj mu je šel v trebuh. Težko ranjenega lovca so naložili na voz in ga odpeljali y ljubljansko bolnišnico. Ker pa je bil že v
Zidarska zadruga v Ljubljani je prevzela zgraditev novega zidu na sedaj zmanjšanem vrtu nunskega samostana v Ljubljani nasproti stavbišču, na katerem so začeli že izkopavati temelje za novi stanovanjski blok Pokojninskega zavoda. Najprej pa je bilo treba odstraniti staro in mogočno obzidje samostanskega vrte. Konec onega tedna so se lotili stoletnega obzidja in Zidarska zadruga je našla v resnici spreten in enostaven način, kako podirati mogočno obzidje. Zid je visok 5 do 6 metrov in je spodaj debel tri Še rt metra. Zidan je iz samega kamenja, ki ga veže najboljša malta, ki je trda kakor kamen. S krampi ali kladivi je kaj težko razbijati ta zid in zato so našli drug način podiranja. Prav pri tleh izvrtajo skozi zid na razdaljo dveh metrov luknje, v katere polože močan kratek tram. Nato na zunanji strani začnejo z amerikanskimi dvigalkami v luknjo zagvoz-deni tram dvigati. Na ta način dvigajo na zunanji strani zid, ki kmalu dobi pri tleh modno razpoko, hkrati pa se malenkostno nagne na vrhnjo stran. Ko je tako zid nad svojim temeljem že dovolj zrahljan, ga s tramovi, ki
so oprti visoko ob zgornji rob zidu, začnejo potiskati na vrhnjo siran. Zid se nagiba ia nagiba in končno c velikanskim truščem zgr-mi ves v enem kosu na vrt, kjer se ob pade« na tla temeljito razbije in zdrobi. Ze prejšnji teden so tako prevrnili naenkrat štiri po io metrov dolge plošče zidu, oni ponedeljek do. poldne so prevrnili 16 metrov dolg zid, po, poldne pa zadnji kos, dolg 12 metrov. Razumi Ijivo je, da so Ljubljančani s velikim zani« manjem zasledovali podiranja zidu, čigac starost lepo dokazujejo še ostanki hrastovih tramov, ki so bili vzidani v temeljih skoraj v sredino zidu. Cd hrastovih tramov namrej ni ostalo ničesar več. V zidu je le velika votla luknja, na dnu katere leži nekoliko praha in sem ter tja kak popolnoma preperel košček lesa. Pri podiranju zidu je pa ugodno tudi to, da pade podrti zid vedno na vrtno stran, in sicer na mesto, kjer bo bodoča ulica. Zaradi tega bodo iz ruševin zidu pobrali I« kamenje, ki ga bodo mogli uporabiti za davo novega zidu, ves ostali drobiž bo pa ostal kar za podlago cesti
zadnjih zdihljajih, ga v bolnišnico niso sprejeli. Odpeljali so ga spet domov, toda med prevozom je podlegel težki rani.
n Do smrti povožena. Oni torek zvečer se je zgodila na ravni cesti v sredi med znamenjem v Srednjih Jaršah in gostilno Kle-menčič v Zg. Jaršah huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 25-letne delavke Antonije Petričeve iz Depale vasi pri Domžalah. Tedaj je vozil po cesti od Domžal naprej Ro-detov avtobus, ki vozi na progi Kamnik— Ljubljana in ki odhaja iz Ljubljane ob pol 6. Bilo je nekaj po šesti uri in so se prav tedaj odpravljali delavci in delavke iz pletilne tovarne v Jaršah na svoje domove. Tako se je vozila po cesti domov tudi Antonija Petričeva v družbi tovarišice, ko jima je nasproti pri peljal avtobus. Tovarišica Antonije se je ustavila na cesti. Antonija pa je zapeljala na levo naravnost proti avtobusu, ki se ji je še zadnji hip skušal umakniti ter je zavil ostro na desno, tako da je s prednjimi kolesi zapeljal že s ceste na travo. Kljub temu pa se je zgodila nesreča in je kolesarka prišla pod avto.
Kolesa sicer niso šla čez njo, vendar al je ob karambolu prebila lobanjo. Nesrečnico so od« peljali v bolnišnico, kjer pa ji niso mogli re« šiti življenja.
RADIO LJUBLJANA
Nove pravice občinskih hranilnic
V Trgovskem listu čitamo: Politika sporazuma je odprla nova pota ln privedla tudi nove ljudL Na ustanove, ki imajo svoje sedeže v pokrajinah, se gleda sedaj drugače ko prej. Danes ni več država samo Belgrad in njegove najbližje koristi, danes postaja vse ozemlje države država, danes se začenjajo upoštevati koristi vseh pokrajin.
Ker }e bilo pred sporazumom res nemogoče izvesti stvari, katerim se je upiral kak načelnik ali činitelj, ki je presojal vsako vprašanje le a stališča najožjega belgrajskega krajevnega samoljubja, so mnogi obupali nad
utemeljenih zahtev. Priti so zato moraU novi ljudje, ki imajo to vero še živo, ki so tako močni, da ne morejo dopustiti, da bi ugovori ozkega krajevnega samoljubja ovirali dobro stvar. In zato smo dobili sedaj uredbo o obč. hranilnicah spremenjeno tako, kakor je bilo potrebno.
Se povsod drugod je treba napraviti prav tako. Občinske hranilnice morejo sedaj delovati, naj bo dano tudi glavnim podružnicam Narodne banke več samostojnosti. Nadzorstvo uvoza tn izvoza se tudi mnogo laže izvaja na kraju samem kakor pa iz centrale. Državne nabave naj se enako decentralizira-
Cetrtefc, 26. okt.: 7 Ploščo, 7.15 Napovedi ia poročila, 18 Radostni zvoki - poje dekliški zbor »Vigredc. igra Radijski odkester, 18.40 Slovenščina za Slovence, 19.20 Nac. ura, 20 Ruski sek-»tet. — Petek, 27. okt.: II šolska ura, 18 Ženska ura, 18.20 Francoske pesmice, 18.40 Francoščina. 19.20 Nac. ura, t9.50 Zanimivosti, 20 Klavirski koncert bolgarske glasbe, prenos i z male Fili harmonične dvorane. — Sobota, 28. okt.: 17 Otročka ura, 17.50 Pregled sporeda. 18 Za delopust, .... D.j:: t .	>>• ■ * jemo,
delja.
igra Radij, orkester, 18.40 Ali naj varčujemo, 19 Nac. ura, 20 O zunanji politiki — Nedelja, 29. okt.: 8 Šramel »Štirje fantje«, 9.45 Verski
govor, lt Viničarsko slavje 1927, 11.30 Koncer, 19.20 Nac. urat 20 Ameriški Slovenci igrajo in poio (plošče), 20.30 Violinski koncert. — Ponedeljek, 30. okt.: 18 Zdravstvo, 18.20 Debuss« Morje, simf. suita, 18.40 Naša posest na Jadranu. 19.20 Nac. ura, 20 Koncert Radij, orkestra, 21.1* Trio za flavto, gosli in čelo. — Torek, 31. okt.:
11 Šolska ura, 18 Drobiž za drobiž, 18.40 Idej*
stvarstva, 19.20 Nac. ura, 20.30 Prenos iz Bel-grada. ~ Sreda, 1. nov.: 9.15 Prenos cerkven« glasbe iz franč. cerkve, 10.30 Verski govor, 11.30 Praznični koncert Radij, orkestra, 13.02 Tercetl sester Stritarjevih ob spremljevanju harmonija« 13.50 Godalni kvartet za flavto, violino, violo ia čelo, 19.20 Nac. ura, 19.40 Ples okostnjakov, simfonična slika (plošče), 19.50 Uvod v preno«, 20 Prenos iz ljubljanske opere.
58 "»t^« io- Vse polno takšnih stvari jefeM™ milili čmlML6v: ° 8® tega lz-1 morajo nSitl In ki bi pravilno reSene Sle v gubili vero nad izvedljivostjo celo najbolj korist pokrajinam ia dK	T
DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA
V Ljubljani, Kongresa! trg 2 vpisuj*
v svojo dvoletno trgovsko loto, tečaj« Ia predmetai knjigovodstvo, računstvo, slo-venKiaa, oemltina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih, stenografija itd. — Vpis priporočamo zlasti onim, ki so f* ▼ •luibah ia «• tel* izpopolniti ter onim, ki morejo obiskovati radiih trgovskih »oL Pouk j* individualen ia m vrti ■ dopisovanjem. Podrobna pojasnila daj* ravnatsll-»tvo brezplačno.____ m
O reštjivosti težkih vprašanj
(Iz nagovora Pija XII. na Htvanskega poslanika.)
r- Ob nastopu novega litvanskega poslanika pri sveti Stoliei, je papež Pij XII. povedal tudi sledeče:
V »vesti si lastnih dolžnosti, ki nam Jih nalaga služba vrhovnega pastirja, ne bomo opustili naše delavnosti, ki je vedno vsa usmerjena le k rešitvi duš, in se ne bomo — ne da bi nas kdo k temu pozival — vmešavali v čisto svetne spore in vprašanja za zemljo med državami. Toda tudi dolžnost te službe nam ne dovoljuje, da bi zapirali oči, ko vstajajo nove nevarnosti, ki jih ni mogoče premeriti, in to prav za rešitev duš; ko po obličju Evrope, ki je v vseh svojih osnovnih potezah krščansko, raste vsak dan bolj grozeča temna senca božjih sovražnikov v misli in delu. V takih okoliščinah je treba za ohranitev omike In v nujnosti tudi za obrambo krščanske dediščine odločilnega sklepa, bolj
kot kdaj prej v zgodovini — bodočo pot Evrope, za prospeh vsakega naroda, majhnega ali velikega.
Država, ki v plemenitem, visokem pojmovanju prizna Kristusovemu nauku tisto svobodo, ki mu gre, da se širi in poučuje, si s tem abira duševnih sil na katere v težkih in Žalostnih urah more računati. Povsod, kjer je nauku- evangelija dana polna svoboda, bo krščansko pojmovanje prekvasilo ne samo duše državljanov, ampak tudi vsa razna in vsakovrstna področja javnega življenja. In čim bolj krščanska pravica, krščansko bratstvo, krščanska ljubezen oživlja in vodi posameznike in skupnost, tem bolj se v srcih narodov in v odnosih drugega k drugemu utrjuje neko duševno ozračje, v katerem je mogoče, celo lahko, rešiti tudi taka vprašanja, ki so danes videti ali so dejansko nerešljiva.
NEMČIJA
s Drobiž iz Korotana. Za primer smrti lahko kupijo sorodniki brez nakaznice sledeča oblačila: črno obleko, črn površnik in par črnih nogavic. V trgovini se je treba izkazati s potrdilom smrtnega primera in z dokazilom, iz katerega je razvidno bližnje sorodstvo z umrlim. — V čaau od 24. do 30. septembra so na Koroškem ugotovili sledeče število nalezljivih bolezni: ikrlatinko (17), difterijo (26) in tilus (1 primer). — Kakor v prejšnjih letih, bodo tudi letos v prostorih italijanskega konzulata v Celovcu tečaji za italijanski jezik. Tečaji trajajo od oktobra 1939 do junija 1940. — Od 17. do 20. oktobra
te vršijo v Košuti ostrostrelne vojaške vaje. — Višina površja Vrbskega jezera je padla 30 cm pod norraalo, vzroki padanja pa »o zaenkrat neznani. — V Podravljah so umrli Marija Janšič, Janez Štajner, Uršula Jančnik in Oton Vilčnik, — Na Brdu je umrl Janez Aicholzer.
ITALIJA_
t Jnžnotirolski Nemci se morajo izseliti do leta 1942. Italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški veleposlanik Mackensen sta 21. oktobra podpisala vse listine glede preselitve Nemcev iz južnega Tirola. Pogodba pravi, da je preselitev za vse nemške držav-
„Mir" resavajo...
Te dni smo nekje videli to-le domislico:
Mugsolini, Hitler,
Chamberlain, Caladier, Friede (mir), Munchen.
fjane, ki prebivajo na južnem Tirolskem, obvezna, in mora biti končana v šestih mesecih. Preselitev južnih Tirolcev nemške krvi, ki pa so državljani Italije, ni obvezna, marveč prostovoljna. Toda ti Nemci se morajo do dne 31. decembra 1939 izjaviti, če hočejo ostati v Italiji, ali če se hočejo preseliti, če hočejo obdržati italijansko državljanstvo ali sprejeti nemškega. Ako so se odločili za sprejem nemškega državljanstva, se morajo izseliti iz Ita-Kje do dne 31. decembra 1. 1942. Sporazum določa prav tako tudi vse podrobnosti, kar se tiče prenosa vrednot in imetja prebivalcev« ki jih ta sporazum zadene. Izdani so vsi ukrepi, da bi se mogla prodaja odnosno nakup vrednosti in imetij izvršiti čim hitreje in čim pravilneje v korist prebivalcev.
s Fašistična milica se je spojila z Italijansko redno vojsko. Posledica tega je, da bodo prejemali lašistični milicionarji v bodoče isto hrano in isto plačo kakor vojaki redne vojske, katerim je bila pri tej priliki zvišana dnevnica na 1 liro. (Dosedaj so prejemali vojaki
40 »totink, milicionarji pa 6 lir. Tudi hrano so imeli milicionarji boljšo. Zaradi izjemnega položaja milice je bilo med italijanskimi vojaki močno nezadovoljstvo.) — Iz Južne Tirolske se ni treba izseliti Nemcem, ki prevzamejo italijansko državljanstvo tn ki se ne bodo več priznavali kot Nemci. Vsi ti morejo ostati na svojih posestvih. Baje se bo mnogo Nemcev odločilo za to stališče.
RAZNO
Narod, ki ne pozna raka. Zamorci, ki pripadajo tako imenovanim zamorcem Matehe, ne poznajo bolezni raka. Ni pa ta zadeva tako razveseljiva, kakor se na prvi pogled zdi. Ti zamorci namreč tako naglo umirajo, da znaša pri njih povprečna življenjska doba le 19 let. Ker pa je bolezen raka v prvi vrsti bolezen višjih življenjskih let, je razumljivo, da ae poznajo raka, ker pa J prezgodaj poni rje jo.
Misli )e »ganila. A.! 'Ali Je tista vedeževalka res uganila tvoje misli f — B.r Natanžnol Ve« Bas sem se bal, da bo zahtevala plačilo vnaprej, ln res Je bilo tako.
Marijina kapelica — v polarni puSCarl. Sloveči ameriški »ledeni duhovnik« Jezuit pater Hub-bar d deluje kot dušni pastir v ameriških severnih polarnih krafih. Zadnje čase je deloval v naselbini Niiivak, ki le najbolj severna ameriška naselbina. Tukaj je s pomočjo nekaterih svojih spremljevalcev zgradil majhno Marijino kapelico Ko le pater pred kratkim v svoiem čolnu
Besede
(Povest)
Spisal N. Vellkonja. Ilustriral »kad. slikar L 6ušmelJ SUke U tromesečne kronike • naših krajih. »Jalovke?« je rekel Siegl. »Matevž našel sa Mali Oolak 1«
»Prav, da jih je!« je dejal France, ki se je premaknil za deblo, ko je opazil, da se je puška povesila.
Tisti hip je srnjak spet začel rohneti, da so jame sa Stan iščem odmevale, kakor bi kdo vanje »puščal Iuu3i6n)6>
»Ali slišite?« je vprr izza debele bukve. »Kako
nabijal«	..,
»Srnjak!« je dejal Siegl in oči so se mu zasvetile. »Dž, pod Golakom!« je dejal. »Ce bi imel puško!« »Slišite?« je dejal. »To je osmak! Videl sem ga
Tosmak?« se je začudil Siegl. >Ne(šest?«	,i
»Ne, osmak! Spredaj ipia. jše, majhen rogljič. Videl sem ga na pet metrov. Tako je stal in gledal. JLepa
žival f« je lagal.	' , . .
Sierf fe sicer vidrto In z zanimanjem poslušal, toda umaknil se nI. Držal je puško predse. Ce bi France ne videl, da se mu trese roka, bi mislil, da se pogovarja
' 'IS™!,* »val! - Boji .e mel« se Je domisHl France. »Boji se me, reveži O, da fel ml prišel vsaj na dva korakal To bi mu pokazali - Prav lepa, pravimi« »Za gospod frboltar,«*) je dejal Siegl. kakor so rekli HanuSu. >On prišla ponj?«
»l oskrbnik.
France je stal kakor na trnju, v možganih mu je tiščala samo misel, kako bi prišel do grmovja.
»Ce ne bo drugi prej prišel!« se je zasmejal izzivalno France. »Ce bi kdo drug imel puško in prej prišel. Ta ga ne bo več pustil, kakor sem ga jaz! Uho pošlje. Boste videli! Ce bi imel puško!« je vzdihnil. »Kličejo ga s travo!«
Da je odtrgal ostrico, se je premaknil ter zazvižgal
na travo.
»Kako? Samo jaz smeml Saj ne smeš!«
»Kdor ga prikliče!« je dejal France. Za deblom se je čuUl varnega, tudi je preračunal, da mu je treba samo tri korake do velike skale v grmovju, če bi hotel Siegl čez jaso. »Kdor ga l«
Klic je zacvilil ter votlo motil visoke bukve, ki ro se pognale iz listja in vejevja. Najprej je klical počasi, kakor bi hotel trkati na nevidne šipe, potem ae je razmajal in plaval preko Stanišča. Kakor bi srna vsa zbo-gana in plaha iskala pomoči.
»Ne!« je Siegl povesil puško. »Jaz sam smeml Pri-kličem ga!« Vzel je objestno ta prešerno te žepa piščalko, ki je oponašala srnin klic. »Tako I« in Je zapiskaL Fraiw eetova ostrica ni bila slabša.
Medtem pa Je France, ki s« mu Je bila zvijača po-srečila, preskočil breg ter stal za "kalami. Mab mu je starinsko dihal, ko se je vzpel za nje. Videl je, da Siegl začudeno in jezno grabi pO ptiškl. Kri mu je udarila V liee kakor bi pihal ogenj.
»01« je zakričal France ln njegov klic se Je raz-, legel po gozdu kakor bi kdo sekal. »O, zdaj pa lahko spravite pihalnik in piščalko!« je Izzival. »Na travo znam jaz boljše, pa ne tu. tisti srnjak vas pozdravlja. Gotovo se bo kdo našel, ki vam bo na okno prinesel uho. Na
Posvet štirih vladarjev
V borbi za svobodo so se zbrali 19. oktobra v švedskem Oslu štirje vladarji skandinavskih držav. Vsi so odločno poudarjali, da hočejo ostati nevtralni, če pa bi bilo treba, svojo nevtralnost skupno braniti, jo bodo branili. Na koncu posvetovanj je izšlo uradnov obvestilo sledeče vsebine:
Posvet je pokazal, da so severne države enodušne v volji, da nadaljujejo sodelovanje, da si ohranijo svojo nevtralnost Od vseh zahtevajo spoštovanje njihove nevtralnosti. Severne države se bodo tudi v bodoče ravnale po osnovnih načelih ki so bila zadnja leta temelj njihove politike. Na posvetu so proučili tudi vse težave, ki jih je povzročila voj-
na za trgovino in posebno za pomorski promet. Severne države bodo glede tega v bodoče skupno postopale. Ravnale se bodo po sklepih, ki so bili sprejeti na konferenci dne 19. oktobra glede splošne trgovinske politike, kakor tudi glede vzajemne preskrbe prebivalstva vseh štirih severnih držav. Severne državo bodo sodelovale z vsemi nevtralnimi državami, da se mir ohranL Severne države so sprejele sklep, da se bodo tudi v bodoče pridružile vsakemu delu, ki stremi za tem, da bi se obnovil mir, na isti način, kot so nedavno podprle mirovne pozive belgijskega kralja in nizozemske kraljica.
DROBNE NOVICE
Italijani pišejo o zvezi šestih nevtralnih držav, ki naj bi bile: Jugoslavija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Grčija in Turčija.
V sedaj sovjetskem Lvovu so zaprli sivolasega katoliškega nadškofa Skeptickega.
120.000 ameriških Poljakov je manifestiralo v Newyorku za obnovo Poljske.
Nova prestolnica Litve bo Vilna, ki so jo Sovjeti vršili sedaj Rusiji podložni državi
Papež Pij XIL bo objavil 29. oktobra poslanico, ki jo pričakuje ves svet z velikim zanimanjem.
Novi italijanski veleposlanik v Londona Bastianini je bil v angleški prestolnici posebno prisrčno sprejet.
Redni zračni promet so zopet otvorili med Anglijo in Nizozemsko.
Rasi so v Galiciji že začeli razširjati železniške tire, da bode široki kot ruski.
Boji med sovjetskimi četami in Japonci •o se spet začeli na meji Mongolije.
Švicarska vlada j« ustanovila posebno taborišča za vojno begunce iz Nemčijo in Francije.
125 letnico smrti Lermontova, za Puškinom največjega ruskega književnika, so praznovali v Rusiji.
Na Madžarskem fe tedaj 38.000 poljskih beguncev, med njimi 5000 častnikov.
Ravnateljstvo živalskega vrta ▼ Leipziga je dalo pobiti vse golobe v mestu, da prištedi živež.
Tri križarke po 27.000 ton je dala v delo holandska vlada.
Nobena država na sveta do zdaj ni priznala uničenja Poljske ter novega stanja na poljskem ozemlju.
Vse avstralsko trgovsko in vojno brodovje je pripravljeno za vojno službo.
22 novih letalskih šol so odprti v Kanadi, iz katerih bo letno prišlo 25.000 pilotov za angleško vojsko.
Na Dnnafn i« umrl general Sarkotič, bivši guverner Bosno.
Za S milijonov dolarjev manganove rod« jo Rusija ponudila AmerikL Mangan rabi vojna industrija.
50 milijard dinarjev jo dala francosk« vlada na razpolago letalskemu ministrstvu.
17 ton zlata za nujne nakupe vojnih surovin so dali Sovjeti Nemčiji, trdijo Angleži.
35 bombnih letal so Nemoi izgubili pri dosedanjih napadih na angleške ladje m na Anglijo.
Mednarodni evharistični kongres, ki bi
moral biti maja 1940 r Niči, so zaradi vojne odpovedali.
Nemški filmski igralec Lndwig Diehl j« padel v bojih na poljski fronti
Dunajski inpan Nenbacher je izjavil novinarjem, da bo v enem letu mir. Bomo videlil
Kitajci so ▼ boju proti Japoncem zopet dosegli precejšnje uspehe.
Italijanski kralj Viktor Emannel je izjavil, da se Italija na bo nikdar bojevala proti Franciji.
Pogajanja med Turčijo ln Sovjeti so se razbila zaradi sovjetskih zahtev glede Balkana.
Rusija ne bo ogrožala finske samostojnosti, je izjavil predsednik Sovjetske Rusije Ka-linin.
Milijon mož postavi lahko ▼ boj francoska zahodna Afrika.
Nova meja med Rusijo in Romunijo je še vedno popolnoma zaprta. Rusi so razstrelili celo nekatere obmejne mostove.
Rnski častniki vodijo pogajanja s kitajsko vlado o sklenitvi rusko-kitajske vojaške zveze
d Moške ln fantovske površnike, suknje, damske plašče, otroške in dekliške plašče za zimo dobite domače delo najceneje pri Gori-čar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
okno in če bo odprto, tudi na glavo. Ali naj zdaj srnjak čaka? Ce se mu pa mudi!«
Zapazil je, da se je Sieglu spet nabreknila žila na čelu in so se mu tresle roke, ko je dvignil puško. »Saj meriti še znate ne!« je dejaL Se ni dobro rekel, ko je zagorelo. Strel je padel v gozd, na Stanišču se je dvignil dim, pok je odmeval od hriba do hriba, kakor bi ga preganjali.
Glas je padal preko opadov in jam, rezko zadeval ob čeri pod Golakom, motal se skozi zvito grmovje, vrtel se po smrekovih vrhovih ter zmerom bolj votlo grmel, kakor da kaj podirajo. Strel v gozdu plaši živali, da beže v grmovje, kakor bi bile brez uma, le detel je radovedno strmel ob deblu. Srnjak je pod Golakom prestrašeno zalajal, nato ga je bilo slišati Se na grebenu, potem je njegov glaa zatonil za vrhom.
France je za hip postal. Krogla se je bila zarila tik njega v skalo ter odkrhnila drobec, ki ga je ranil v levi palec. Tega ni čutil, samo ves jezen in razdražen je planil kvišku.
»Zdaj bo prav zanesljivo kdo prinesel srnjakovo uho I« je glasno zavpiL
Spustil se je po praproti navzdol, lomil habat, praprot in lučnik pod nogamL »Nik, da bi kdo streljali« Habat ni čutil suše. Bahato je rastel na lazu ter strmet v lučnik, ki je bil splezal na mahovito skalo, da ]e bil Se večjL Okoli panja so vabljivo kimale smukovce ■ svojim rdečim nasmehom, ob nizkem grmovju se je razpredlo malinčevje in zrele maline so se težko pri-pogibale k tlom. Onkraj skale so bile nanesle črne mravlje visoko mravljišče ter se nemirno spuščale po listju, ki so ga nakopičile. Frana« ni gledal. Drvel je naglo po listju in suhih vejah navzdol, da je pokalo in prasketalo kot bi zažigal. Ko se mu je spodrsnilo r
smajnem listju, ga je zaščemelo na palcu. Pogledal je ter jezno otresel.
»In Se v palec me je zadel t«
Lomil je golovice, ko je lomastil med visokim senčnatim drevjem in tako trdo stopal, da ni bilo slišati žolne, ki je trkala po deblu. Veverica se je radovedno ozirala za njim in šop na uSesih ji je migal kakor bi izzivaL
»Pa me je le zadel!« je spet ponovil ter bil razjarjen, da bi grizel kamenje. »Pa me je le zadel!« Odtrgal je od srajce krpico ter tiščal palec, ki mu je zelo močno krvavel. Skelelo ga je; čutil je mučno bolečino na roki ter mrmral kakor brez uma: »Pa me je le zadeli«
Mislil je, da ga je ranila krogla.
XXXIII.
Kaj je bilo na mislih Mlakarjevem« Toneta, Rnpariei in Andreja! Ali s« vsi iste ieleli?
Boste videli.
Mlakarjevemu Tonetu ni Slo iz glave; pri Bevku j® Huljka obirala češnje ter v vrhu glasno razlagala, da hoče Rezka Mlakarjevega. »Ce ne, ne bi mati tako rekla!« Tone je nabiral drva za mejo; ko je to slišal, mu ie kri butila v glavo. »Rezka!« Na to Se ni misliL Andrej pa bo gotovo pustil! Saj vel Andrej lazi za Vidol On ~ Toue «<> ve, ker je staknil pismo, ki mu ga ie ll Pri Mlakarju ni drugega. »Lende!« e f. " I® ^ pastir'a> ker ni prav pameten!« Pomežiknil je z zdravim očesom ter zmajal z glavo. »In
ie « stSj.« P°V80d ima §V0i n08 in Pri V8eh mriičih
(Nadaljevani* prihodnjič.)
srečno prevozil Beringo-vo ožino ter se vrnil med svojo vernike v kraiu Nuivak, kar je bilo prav na dan svetega Ignacija Loiolskeaa, je v novi kapelici daroval zahvalno sveto mašo.
Loterija v Avstraliji slovi po nenavadnem glavnem dobitku. Vsaj ona, ki jo je priredila sirotišnica mesta Winton. Pravila določajo, da smejo kupovati srečke samo mladi, samski moije, kt stanejo 20 funtov šterlin-gov. Glavni dobitek j» 20-letna lepotica iz najboljše hišo v mestu in »» obljuba prireditvenega
odbora, da krije vse stroške poroke in opremi mlademu paru lepo 8l*' novanje. Žrebanje bo v tednu dni, medtem pa •» množijo vprašanja po nevesti. Prirediielji jo samo to, da je nevesta lepa, plavolasa in pošt£ na, ostalo pa da bodo igralci zvedeli na dan žrebanja. ^
Pragovor. »Vel, Vida mi ja rekla, da edino mena ljubi.« - »Hm, pote« pa dobro pazi na «voi« Utvari. Sa) vel. da pravi pregavor: Kdor laže, » tudi krade.«
RAZGLED PO SVETU
Naš narod zaupa svojemu voditelju
Pokojni dr. Evangelist Krek je tik pred ivetovno vojno rekel mladeniču, ki je revolucionarnega duha kar gorel: »Ti si mlad, in ti si lahko revolucionaren in proti obstoju dinastije (Habsburžanov), toda vodja, ki čuti y gebi odgovornost za usodo celega naroda, ne sme nikdar voditi take politike, ki bi slovenski narod potegnila v bojna nasprotja t njegovimi velikimi sosedi, ali celo v kaka revolucionarna dejanja. Ako boj ne uspe, bi nujno moral izginiti slovenski narod.«
Ko zasledujemo vseh 20 let odločno borbo slovenskega naroda za njegovo široko samoupravo, nam nehote pride na misel to navodilo pok. dr. Kreka. Zdi se nam, da je naš vodtelj dr. Korošec to navodilo dobro razumel in ga v veliki biagor celega naroda izvaja.
Naša borba je bila vedno odločna in jasna, nikar pa ne revolucionarna. Izšli smo iz najhujših bojev nezlomljivi ter brez velikih izgub, skušali smo tudi v času, ko politične razmere za nas niso bile ugodne, krepiti naše narodno življenje in narodovo gospodarstvo. Pri tem pa smo pod vodstvom našega voditelja mogli našim bratom Hrvatom in Srbom prihraniti marsikatero razočaranje in trpljenje vse v cilju, da dosežemo z njim skupaj široke samouprave v močni jugoslovanski državi.
Komunistični val je iel preko nas leta 1918 in 1919 brez večje škode za narodno livljenje. Težjo borbo so imeli bratje Hrvati in bratje Srbu Tudi pozneje so silile v
ospredje neke strnje, ki bi hotele nasilnim potom izvesti socialno in državnopravno preureditev. Naš narod pa je preveč trezen, da bi se udajal kakim komunističnim nesmiselnim razpravam, ali da bi po nepotrebnem postavil v nevarnost svoj obstoj. Zato se je strnil enotno okrog svojega voditelja.
Bratje Hrvatje nas dostikrat niso razumeli. Sedaj, ko je boj v glavnem dobojevan, pa počasi spregledavajo in priznavajo, da bi brez naše vztrajne borbe za široke samoupra-. ve ne bilo prišlo do pametnega sporazuma. Ce ne bi bil naš voditelj pripravil razpolože-
nja med hrvatskim narodom, bi se bila mogla naša država razbiti v veliko škodo Hrvatov, in Srbov in v pogubo nas Slovencev.
Zato nas ne moti nebogljeno bevskanje nekaterih užaljenih »politikov in diplomatov«, ki so sprevideli, da niso ničesar stvarnega storili in da nimajo nobenih zaslug za dobo-jevani boj, pa bi radi v zadnjem trenutku, predno je objavljena uredba o banovini Sloveniji, dopovedali, da riaš voditelj vseh 20 let ni še ničesar storil za nas, ampak da U mogli biti le oni rešitelji naroda.
Zavedajo se očividno, da naš voditelj te utemeljenih in stvarnih razlogov ni še postavil zadnje pike na i ter da bi mogli s svojim čvekanjem še koga premotiti.
Kakor pa je narod verno stal za svojim voditeljem v najtežjih časih, tako- stoji za njim tudi danes na tej tako važni prelomnici in mu zaupa, da bo pravočasno prinesel na« šemu narodu zaželjeno samoupravo
Iz raznih krajev
Kranj. S kolesom je podrl na Savskem mostu delavec Malovrh Franc Iz Straiišča Soštariča Ignaca, zaposlenega pri gradbenem podjetju Dedek in stanu jočega v Stražišču. SoSlarič je dobil pri padcu težke notranje poškodbe. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Bezič, ki je odredil takojšen prevoz v ljubljansko splošno bolnišnico. Tudi Malovrh je dobil močno podpluto rano pod desnim očesom.
Kranj. Ta teden je zadela pri delu v tovarni Jugobruna v Kranju kap samskega delavca Fre-liha Antona, starega 25 let, doma iz Male Ko-strivnice pri Litiji. Že v dopoldanskih urah ie tožil, da se ne počuti dobro. Bolehal je namreč že več let na srčni hibi. Popoldne okoli štirih mu je postalo slabo in je padel v nezavest. Skušali so ga spraviti k zavesti, toda vse je bilo zaman. Tovarna je odredila z osebnim avtomobilom takojšen prevoz v Zdravstveni dom okrožnega urada v Kranju, kjer pa je mogel dežurni zdravnik dr. Bezič po treh minutah ugotoviti le smrt Smrt je nastopila vsled srčne kapi. N, P- v m.l
Prelna. Železniškega čuvaja Finka Ivana V Grobijah je železniški stroj blizu čuvajnice, ko je pregledoval progo, trčil v glavo, da je bil takoj mrtev. Žena in sedem otrok žaluje za njim. V velikem številu so ga spremili ob pogrebu vaščani, prijatelji in tovariši železničarji. Sirena želez, stroja, ki ga je ubila, je pretresljivo tulila. Ravno, ko je šel sprevod, je privozil mimo vlak. — V Mali Bučni vasi je zapustil dolino solz Kumel Janez, kmet, ki je bil že več let bolan. Naj v. miru počivata! — Sadna letina je prav dobra, kruha pa zelo pičla. — Iz srca privoščimo gdč. učiteljici Viljemini Kobal, da je napredovala za meščansko-šolsko učiteljico v Kamniku; vendar pa zelo zelo obžalujemo, da nas zapusti. Odlična v šoli, je bila tudi izven šole vzorna. Veliko je delovala v Prosvetnem društvu kot tajnica; v Dekl. krožku je bila duša vsega življenja. Mnogo se je trudila z otroci Marijinega vrtca, ki jih je pripravljala za nastope ob raznih prilikah. Njena prijaznost, živahnost, pa skromnost so jo zapisalo v srca otrokom in staršem ter dekletom, da so
43
Gospod Volodijovski
|i In nato je začela Že v eni sapi govoriti: »Ni bilo tedaj slišati o zagonih (vpadih), a Dčkov prapor je stal pod Paniovcami. Očka je z gospodom Bula jo veki m nadziral služinčad ki je na lokah pazila na črede. Tedaj pa so prišli Ta-tarji t vložke strani in zajeli očka z gospodom Bulajovskim vred, a gospod Bulajoveki se je te pred dvema letoma vrnil, očka pa se ni vrnil.«
Tu sta začeli dve drobčkanl solzici polzeti Zoši po licih. Ko je Gospod Zagloba to videl, jo bil globoko ganjen in je rekel:
»Ubožica... Ne boj se, otrok moj, očka se povrne in bo So plesal na tvojem iemtovanju.«
»In hetman je pisal gospoda Zlotnickemu preko Piotrovlča?« je vprašal gospod Volodijovski.
»Gospod hetman je pisal glede očka gospodu močniku poznanjekemu preko gospoda Piotrovica,« Je govorila dalje Zoša, »In gospod mečmk ^ z gospodom Piotrovičem našel očka pri Agi MurZl-
,U»Za božjo voljo, tega Muržo-beja jaz poznam! % njegovim bratom sva si bila pobratima,« je za-klical Volodijovski. »Ali nI hotel izročiti gospoda Boskega?«
»Kan Je dal povelje, da naj očka «o«, » Mrogi, grozoviti Murža-bej jo očka prikril, gospo-dru PlotroviČu pa ie povedal da ga je So davno Prodal v Azijo. Toda drugi jetniki »f pravili gospodu PlotroviČu, da to ni res in da Murta na-joščtako govori, da bi se mogel dlje jesehU tf-kovlh mnt ter Je On Izmed vseh TaM*** ** Jetnika natorozovltejši. Morda očka tedaj r*n k na Krimu, ker ima Muria svoje gale e InraM ljudi prf vernih, al! prodan očka ni bfl; W £ pravili, dar Maric rajli HMk* »N*. kakor i* W ga izročil«
»Sveta resnica, je rekel gospod Mušalskt. »Tega Muržo Ago-beja poznajo na vsem Krimu. To je zelo bogat Tatar, a za čuda zagrizen proti našemu narodu, ker so štirje njegovih bratov padli na pohodih proti nam.«
»Ali pa nima on včasih pobratima med na-Simi?« je vprašal Vo'odijovski.
»Je pač dvomljivo!« se je glasil odgovor od
"^»Tak "razložite ml kaj je to tisto pobratim-stvo,« ie rekla Baša.	, .
»Vidi«,« je rekel Zagloba, »kadar se po vojni začno kakšna pogajanja, tedaj se vojaštvo med seboj obiskuje In pogovarja. Takrat se dogaja, da je kakemu tovarišu kak murža všeč, murzi pa on, pa skleneta dosmrtno prijateljstvo, ki se zove po-bratimstvo. Cim slavnejši je kdo, kakor na primer Mihael >z ali gospod Rufičic, ki ima sedaj poveljstvo v Raškovu. tem bolj je njegovo pobra-timstvo zaželeno. Jasno je. da ga tak m^ ne bo sklepal s komersihodi. ampak si poišče Prijatelja le. med najslavnejšimi murži. Pri tem je tak običaj, da si zlijeta vodo na sablji in si zaprisezeta medsebojno prijateljstvo, razumeš?«
»A če pride potem do vojno7«
»V generalni (splošni) vojni «e lahko bijeta, če pa se snideta na samem ali pa kot bojevnika nastopita drug proti drugemu, tedaj se pozdra-vita in v slogf razideta. In čo pride oden od njiju v iužnoal mu> mora drugi omilit, v uJ*M*m primeru pa tUdI odkupnino zanj plačat., ha b t lo tudi taki, p so si celo posest med seboj delili-Ce gre za prijatel e ali znance, ali če je treba koea poiskati ali komu pomagati, tedaj se tudi
obrnej^ pobratim! do poTratimov ln prav.čn^t veleva Driznati. da noben narod ne drži lepše ooctoknih priseg kakor Tatarjl Beseda Je pri njih v»e jlnna^takega prijatelja s. lahko z gotovost
""I* Mihael Ima amogojaklh?« .. . »Imam tri mogočne murže,« Je oJbot®«U ,J* Vodijovski, »enega še iz lubmjanskih Časov. Neko«
sem ga zaprosil pri knezu Jeremiji. Aga-bej mu je Ime in če bi mu bilo treba zdaj tudi glavo dati, bi jo dal. Druga dva sta prav tako gotova.«
»Ha,« je rekla Baša, »hotela bi skleniti po-bratimstvo s samim kanom in osvoboditi vse Jetnike.«
»Tudi on ne bi imel nič proti temu,« je rekel gospod Zagloba, »samo no ve se, kakšno nagrado bi od tebe zahteval.«
»Dovolite, gospoda,« je rekel Volodijovski, »posvetujmo se, kaj nam je storiti. Poslušajte torej: iz Kamenca imam vest, da pride semkaj najkasneje čez dva tedna Piotrovič s številnim spremstvom. Le-ta potuje na Krim, da odkupi nekaj armenskih trgovcev iz Kamenca, ki so biB ob nastopu novega kana oplenjeni in ujeti, No, to se je pripetilo tudi Seferoviču, Pretorjevemu bratu. Vsi ti so zelo premožni ljudje; denar se jim ne smili in Piotrovič bo potoval dobro založen. Ne grozi mu nobena nezgoda, ker je prvie zima blizu in ni primeren čas za čambule, potem pa potuje z njim Naviragh, delegat ečmiadžinskega patriarha in dva anardrata iz Kafe, ki imajo spremna pisma od mladega kana. Dal bom torej PiotroviČu liste do zastopnikov Poljske, pa tudi za moje pobratime Fazen tega je KMpodi znano, da ima gospod Ruščie, poveljnik raškovskl, ined ordo sorodnike, ki so bili v dežki dobi Mjett in so «e popolnoma potatartli ter dosegllvisoko službe. Vsi ti bodo zastavili vse svoje si e, skusili s pogajanji in če se bo Muri« upiral. bO« samega kana dvignili proti njemu, ali pa bodo mordacelo Murii kje tamjialUhem Zato upam, da čo e gospod Boeki »»v*« ** daj ga čez nekaj mesecev prav gotovo dobim
naiaj, kakor ml k ukazuje gospod h^man to
mole hi navzoče bližnje poveljstvo,« tu ae Je Volodijovski priklonil svoji ieftl.	. _
Bližnje poveljstvo Je zopet skoHto, d« <*J»™» malega viteza. Gospa jO goepod čna^ B^ka sta samo roke sklepali in se zahvaljevali Bogu, da
jr v* kleti: >*aia pai?»»fcčsa«- P Ifit- j, '.act' j»iBČni. — soaffcB	»*<»£.
MU w*L* namera* » 6ru» fc te rar>yak© tiuosči — m jut«. Tati na»«i>f mm je trti*.
pri UmjL V« nrmsiili b m	aatene m	mrti kt j«
ia^t S>ienBf.ra luna Pr«tws JUreia. 2« ri-w«rra w	batate, ki ji pran®«
momr* Vnr;««iL Ve*ifcotesl pi je anpedls g^n t »nt ttotera je	i»k«r»
lutnai Eiijoe® u »jt*«*? nHjeaje. ati ie >r	t (in	4«»«»
Ise-.-ra f»« taeljs. Owr; ft je	si« je
trn> »» « te13 oe	tare?« t ma.i
»trn«*. ti ie am žrtfaie kres ™dt Je »»i ji je sarač Arij* inue »eteate — iiio sreča ». n* je prišel t eic-usan r	i« *e
7jiKaneje r* Je neti	»«w! «
ler-rs* Sajia Čara! je iS a r« a priiea fa«. ii ie tet *£rt*c tkthei a	t«i»»
MIT i I !!■ 'I B	»-
r-stfc. — t:	je ;mrei« oaai »«s-
dn-sc	M»w »Trteieijika i« t »tu
■npier: rtM	»srf k*«**. frr^dss
jeg.1 sr »minit1! GsMeva sera&s	t «=•'-
rinAinTrateaB jenka. Vas*« ie?« K ».'mi t vi- w — siu:- :>fti niiade Režite Kir.Ttkr-** P»	k:<arerrs * orefrn se
» ševifca nsmijacs pnt5slatarr xf3a*as b« ot» }«re*č rern" ^a. št ^purejair »«.W*";ie<. TI -»t *> je Jra* Bti3«ijsaTiS ;>:• r«rkT«ait	ss»
ng*4 Se Kil"	ursišii a kar » '-»--
BaprajeE r iiio jfasteajra. ?»	ttm
3n'_tin. ."t? Vriit	t uit tekajte.
5a»t MTffaieE! a » «? »£j<f
7r-t>- — :._*< raer-iii — f fse	t »•»•; .-e ktm* i riii
Sari ak C«4pL t>»e :	j*
■H^čb k iitai f.	Jni.t r»-
Bdiiiučerjk. n jiamsiaria	* šiS« trpt ro tiinr. TW i .'i!rr»t h.-*v-faj*
T-i.j f i u::m I J.L- . »r	n KS«* a
itii^Tii. ra je aar:"i afciegaj1«' je »■ jlc r>	t. »( ii at;.ue n
ijaiuBal je rjtji !b* ii » xj; ies «h»t>t a r-. iil-sre — t« t trUmAom Mir « !•<■: jntt-je iil jbstum*®. i« T.iaat je tr-i-i? ®je-fp* Ttnc-M. t«.t.rš> .1 je i<-»* aiKis '-.i&ea » Jnt.-™. --ri. \i; i&n S.uifs žtia Kt -'i»rt aiitu»i pm!S>u	»a u; lmii: J»-'f'
fuaoi i " Ijadijmii F--nswesa» t-cSrrr 1 »u j»f i<r;rf«:i![ t	? Mirti n ro-
* j«n»ini!ie t fri.™ fimtsi ainodc js
>DQMOLjrBc dne 25 okV^
cian krajja.	t*	Jt , „r,y, o-Jc-
KriJi - V i«ek 17. oktobra je
" i^kTUrok,- P«	—^
Botta.j S«Ti Po	ifjf,
»rji ki f« ^i^.^ta det«
Mar^ ki Lo ^re»eatl ti»* -	deio « Uua k
a n doiei	sa^-^Je
»	tCT u TfZ
naši deia. i«w> t^ke ■««*	»
i»im» a	* k« K
aa	1 f«cret«« u k->r.»rs,x
a^i zadajo »Mtdjo	^

Po cvetlicah se mi lož«.
(Ka a*aurraa frs^-)
CVttf*.
k leta p« «* «	i« 1 •k-Ati T»k0
fcw. 1.1» le** t« M*. <« »« « a),^
wh fare	» **<>p L»*>:.;t, 1r«5t»«.sjj
p>7»r»^«je r«w>tr,a. ptft<«;e uij j*mk	s» «5!««*	bo nJ
prekratka*	kn-:.,i,im j
irjta. bo «eaMsao® («-/in,0 ki
• pftrtboteraaje«. p^aj«;™ nis.j k<e »ed	*	Cerkre ii
prez.raa.e«	— S t	j;n.
»rita Kralja p«	amer.	^
tint M^I	k: je j,
ai**>■ »	«	ajecorefi
itia. z*j»j« «bi»	»ee srer 7
»kea»	^ K 3*--» ^akor.B,
kijshriea. ki je tzpmsčZ* cw tjjij, k„ je r»	rtra>ere lep* HM-r-ji	alt.
ie ajAe	««e n
uvr> 'ia	M	ra.:-. tfr bo «6.
ea^n s**«""*	» Ektiuk: 't.-jrek u po.
nH-ff T«4 fU«»» trnftia	Sfta JKt<
— D*e L faanan »r-.ise 4ei«t imii tečaj » <i*i&tt* t»«	Ntsea trt'
icbjrf te. ia	4ei eta	ta tni i(
t fcaeitiraa i-«« t i» »e n't.: > rmi«. »-j r» it^M r«-'»t-"i::*i u i« T uii do. aniiii irrfa ■ ni'	t>»»5 i« « to
• aii ta te^sj	«	ki
b> je ie rriii t t*5
Mimfe Ftv.t » * -r-i:": >i T^jtker» }i: <	-i^e	Wxrf ti. tiiraiMfi
pr.T^d«d št	»».'»•: "iieajij« po.
v-ria	T» škofje.
J»ie oksij«. &i»ai «aa. «- » i- . itrjijtai -^r,	; i '■inic. «e kar ie H u.
petrye8jhwd	j -r i ' »i it
nk'.-<»je-®:"--. ktMirs rra :-r.t.r^i'-. Vlkjn »s WS» Ara late »ejw> «-'- • njt. it »froct » trša;. » aviail.tii Se tri ntro-Tali T* pa tac. te&e V jKrara« -■■—.*. rnrirf iejax>a. a u e* adusjt »it - - pri-
Bate KHken. T raia. ".<:sbciii«
iarnSo je	i	>v t; amia ikH
tratite kw-i«c.rr j šarfc; i x<u«l nt-k.:, s, e	?» :t :	»I-Jtet-
ikte* Ptf-rLt ute rft«:t5SiS i" iefeij. u »k 6e is iei sa kri «Ea»i 11» T« hicto wr»li>k Sak* tet ffre »J. :t: ::oa«>T «tl-
šu/n	l — »m«i.' ----1 J« »
je- n.l» Miti M«CK 3 l;i^;tae o»
lina p ša. nt.it aifer jsrjariac 1'tifi. CSe j» iai
»!* R aac. uit	je Tfiei pmot>t S*-
usšiimt. >« «i 1» nas Sit. snet,, a t itoc ia.ii ft ii »it EfctnnuiHL • niaifein T« trii'* mag M ar tuc »	i® imifr*
puran« Cjoie- a "ucr^iS. airL ie xt vi®-BOafefB * stnftu Stmetuin^L UL* » je nj. Ycš aff?«i ln f» noaires uticn.*
>3n-eni=n « tniaiL fciikn- * je «gir»nt»iil toa	st ie BtiirK jf-u p-ete-ii*. «
nas mtasnasL, jt hi ni,khr-ammpjr jitn-ižnik-»isKsja iniem.« je	I-aciBia »jej »
««2ii. far sen. bi: »B^ea js » sušaisse. jc.
?■» "M	jt jra»6a i	Sssite.
±i Ti.e	nune. 1'tmja. istešiit »
■a. Seoeit ur s šum Ltnj. m »hc «e »eni a » iuu>iKja. w io;yviii	luiiitL ot w a
ws»t tuu tmijF HŠni»i rsas eia *	jmsaC.
M »tteie- a ir»3ni«p n ne waa. ® na® jefil ai	na rsia. iiaJk
»šhosb iS'k ji
»Sa. »e te bniiK. še «ar aucui i ei fim. as * hk iubrt m«5.< je ?wrdi. Xa|!aa» rt aifcrjvnBtsf .Tii?žitrn. a učbu va I Jt "ftOfiL.	da je a auuL m bm. . <
Tb * JBHM tec:	šrgini. na ww imp®
COHS. OL IA. !»: a ae saaK. s t*. 6 — to« it «enn.i« je * Bewoiaena IB®?" iMa w lin .-tiit a af-jtL.
b w BU. « tatf T miEŠats.. car
— ------—it tam lau aim.it št*.
tek
Da 3» m _L Kiade te-
i jmemitt A ter a» tfi tem matiiit. tla hit tete. • taeiRrit w |»wn-i «wnn£ Za-gtea.. aakn. map-iHiapt iu&bkč jrr-ntaa ara-Htii-satC šteti, ter as se W>ac {fteos immmfgfL
1 >T«t4t t. >» jonaii 1	trfRiw.c
■ »	>:;» ^t rfisMai TuCrrrJi	*
fe jr- jntt-iK- iaos.« ' St »	Jwif»:
>-~-»r<';:a.rrt	i 4r	te
I tiar .e s.nit stfc». sčtv t jed«!<!t fcnftiifise ta , sjr-pec a a> * vtrut. i§«qiia>s. ju Skuj rt « m-pj	e
>i-i. jt nitr JB«. in<JB»: tirirnEt LJLLHU» j is Curirnači t _n rji-uSL. TBu,ii..«<T%ti,
»ime .ik jt a se martn « iyji a»«ii>» pp=n- •.. T« te mm™«, nt jt "r-flit rnc. » tasjm - nsu.se-. tnaiii iinniat.	>~m l&ejeiu-rjč*
Cit i «ct 3» iaoir-M BOHVS
»5* fe	mirt	j«s»
ifTt. M ~irn«i msriijait. Vrne *» m o>-i je ati^s Jic--	Tttst: upa -mt s»mi «JM
7« ArSr^ii. hrp* r. -mt t D-čf»f a tc jrt-jan at-en. trupe. $unsr jit M iShnj rja*
lrtcirtm	> r»tfi	^
pni »o« -ne V	tut^	n
V- «wjra« iHiti. t«;iar».T« Mit 3S r
fciiithc-*: tu r-». iteCnsia: »:.£.	a»
, St «bbipi » aoniti. k« e prevorjia	» » «-
prr. ,'trVEE i» T* je vjsi	^^ j amapf Bjiir~c»
» r-e 1» Jjtliij«r» it basor V,fAf.< W . •ept-TTi. mti Tlet >0£ B-TOSa. te ,as.?
'	"L r* ^	w ae J*.
si&sns	fc-StJa
Itte tarfenH je »TTris:
a
urfjr STOT.I
»TiPfj ie ^nS
>"atr ln.ifml. fa	t^h. || l ^
* - 7» a; fe	jftur; ,
teM tenari^pfcv hs	r.-.vnf * eftr-fcč k
>3^«fS o p:>ii».0t laB&at. i. k aite
>«>» &.< je «6fwir'»	>t »s Mprf
jcia» ic~x.Lt a fc i* *	: ~ u
niunj* »roc-K.i.:o irsar n«.f	jt pfjanu' J«wt *jte.>ls
?MCxjei na.- yi-nmB.' fai^ite » w
»?* .e Brratea Vrfet pe crt^J '■'7™'Jv «5»; Jt:o>-«jCLXc js s.aprfjr-l fwot:<: *•!»»»**»> >i JotSti« ja jiktjKn- k iš ja »H » 2-jM'ti i	ft-amrna pnfs»r»6i
te« vk jt. kar je t Atan me*«. 1..» Ji jori trtt. m 3mms	^as^4
\ftfj- .I.TJA. je	* fatean.	^^
« natek n»
St	f.&i?ft ia » V hI hm.-j. »P^J
TjcaSaiC. i ui .»	št.«« ti. « f^T
5-nstt. " «a *	j». s;
*	rsat	teeei jto	f
«<;>;t « »Tite ni je	ij«>rrt T?
s kje > JOi i«sat teBSLt nama alti	. a
»rv«3a£ ara ak'-xa rwct	'
ta jBHTt; ar. pMp*L r-TJ	u
»U. to je starofaS atKjtfk a fes^-r-^e Sit,'*"«!« ML 1%	«•
K'**. je ♦te » teSMo«- gter:' <>» » mi fc jrnnna * rasi «•-»«* * »t« s	sl><«c	. .^.gtrt,
Ganpai !temtt« |s aaa&i
__—
F*nk« te
I
«ts^ka M si
ai
»plošnem odobravanju obrazložil delo naših narodnih voditeljev in naš notranji in zunanji položaj. — V nedeljo 29. oktobra ob 3 popoldne lo vprizoril v društveni dvorani tukajšnji Dekliške krožek igro »Dve materi«. Vabljeni.
Leskovec pri Krškem. Pretekli četrtek je bil v dvorani >Pcd Lipo« občni zbor Fantovskega odseka, ki je izredno lepo uspel. Spet se l>o začelo z velikim navdušenjem fantov druStveno življenje, ki je v mesecih zunanjega dela nekoliko zamrlo. Veliko število članov in iivalina debata nam dajeta upanje na lep nspeh v novem društvenem letu. — Tatvina koles se je zadnje dneve v našem kraju tako razpasla, da človek že nikjer več ne sme pustiti svojega kolesa, če se še hoče z njim peljati domov. V treh dneh so bila ukradena kar tri kolesja- Mislimo, da s<^ pri tem delu udeleženi brezposelni, ki se v jesenskem času zaradi trgatve kar trumoma premikajo po naši občini. — Letina je bila, hvala Bogu dobra, le malo preveč dežja je bilo. Novo vino vre, da po vsej okolici diši. Žalostno pa je, da ga bodo ljudje prisiljeni prodati pod vsako ceno, ker trgovci stisko ljudi zlorabljajo do konca. Čas bi že bil, da se vtem kraju ustanovi Sadjarska in vinarska zadruga.
Vrhnika. SO letnico zakonskega življenja sta doživela Buh Janez, mizar, in njegova žena Ivana roj. Laznik. Rodilo se jima je 13 otrok, od katerih jih živi še devet, ki so že vsi odrasli in si služijo kruh v raznih poklicih. Jubilant je od vsega početka član Katol. društva rokodelskih pomočnikov na Vrhniki ter ee ie v Istem udejstvoval kot igralec in pevec. Ob 50-letnici mu društvo želi še mnogo srečnih in zadovoljnih let.
Litija. Občina Litija razglaša": One osebi, katerih svojci se nahajajo na orožnih vajah, se vabijo, da se takoj zglasijo v občinski pisarni v Litiji zaradi vložitve prošnje za drž. podporo. Pravico do podpore imajo samo revne družine, to je one. katerih edini hranitelj je bil vpoklican na orožne vaje. S seboj naj pri-
Seso točen naslov vpoklicanca ter rojstne po-atke svoje družine. Dalje razglaša, da je občinska tehtnica v Litiji spet v popolnem redu fal sposobna za tehtanje.
Bogojlna. Kdor želi naročiti »Domoljuba«, »Slovenca«, Slov. dom« in »Bogoljuba«, naj se obrača na našega zastopnika Franca Hrovata v Bogojini 137. Na njega se obračajte, če dohajajo časopisi neredno«- Pri njem se tudi lahko plača naročnina za omenjene liste.
Preddvor pri Kranju. V nedeljo se Je vršil »kupni sestanek JRZ in MJRZ v dvorani Prosvetnega doma. Zborovanju je prisostvovalo veliko število naših zavednih mož in fantov. O političnem položaju je poročal dr. Anton Me-gušar iz Kranja, ki je v svojem enournem govoru obravnaval notranje in zunanje politične dogodke. Za mladino je govoril predsednik okr. MJRZ Murnik Ciril iz Kranja, ki se je predvsem dotaknil vprašanja, kakšna je dolžnost mladine pri političnem delu za naš narod in kakšen program je MJRZ. Poslušalci so obema govornikoma napeto sledili in pokazali svoje zadovoljstvo nad politiko, ki jo vodi naš voditelj in naša stranka.
d Neveste, ženini! Najlepšo fotografijo za poroko Vam izvrši Foto-Studio, lastn. F. Mavec, nasproti Uniona, Ljubljana.
NOVI GROBOVI
n Umrli so: posestnik Janez Šolar na Brezjah, 70-letna Marijanca Bobek iz Ribnice na Dolenjskem, vdova vinarskega komisarja Olga Balon roj. Lipold iz Maribora, 53-letna Ana Rituper roj. Stefanec iz Murske Sobote. — V Ljubljani so odšli v večnost: redovnica • Marija Avrelija Ušen, tobačna delavka v P- Neža Miklavc, učiteljica na Vrhniki Tončka Završnik, Antonija Plestenjak, železolivar Frane Zalar, zdravnik dr. Ivan Oeiger, pekovski mojster Nande Tušar, zasebnica Marija Simec roj. Jane, gostilničar Ivan Cerno in delov, kemične tovarne Ivan Findeisen. Naj počivajo v mirul
O Poljakih in o Poljski
(Nadaljevani«.)
Vodovje.
Izmed poljskih rek se iztekajo v Vzhodno ali Baltiško morje Varta, pritok Odre, glavna poljska reka Visla (njena glavna pritoka sta Bug in Narev) in Njemen (poljski je samo njegov zadnji tok), v Črno morje pa tečeta Pripet (pritok Dnjepra) in Dnjester (poljska sta samo v svojem zgornjem toku). — Največji jezeri sta Naročsko in Drivjatsko jezero (v vilenskem predelu). — Mnogi poljski predeli so močvirnati, posebno na severu in vzhodu, največje je Pripetsko močvirje.
Rude.
Rude se kopljejo na poljskem zapadu. Olavn« poljska rudnina je jremog (v Sleziji, pri Dombro-vi in Krakovu). Poleg njega so še važni rjavi
Marija Ferjaai
Praznoval ljubezen gre...
Dan vseh mrtvih na grobov« praznovat ljubezen gre... Kličejo še nas, o mati, na Vaš tihi dom želje.
Saj tako smo danes bliz«, kot bi zopet se seili ta ob mrzlih durih groba, ta na praga večnosti.
Kot da ste se t daljne poti povrnili spet nazaj, kjer ste videli lepote, gledali Boga in raj...
OJ zato smo bele rol« nasadili za sprejem, lnčlce wf grob prižgali, da bi grele nam objem.
Smo zvonove zazvonili, da v molitev peli bi, da v molitvi govorile dni« v solzah srčno sL
Govorile, ah, t besedo, ki ljubezen le Jo zna, kot da smo samo na grobu, le na groba še doma.
Dragi god na verne daš« desetero src ihti, k Boga moli, srčno prosi, ' ko Vam večni mir želi...
premog (na Poznanjskem), cink (v Sleziji), svinec, nekaj železa (v Poljskem sredogorju), posebno pa tol (Vjelička pri Krakovu) in petrolej (nafta — Drahobič in Borislav).
Podnebje.
Poljsko ozemlje leži na prehodu med srednjeevropskim in vzhodnoevropskim podnebnim pasom, poljski jug in zahod spadata k prvemu, poljski sever in vzhod pa k drugemu. V tem delu so poletja bolj vroča, zime pa bolj hude, kakor v
oatm.	Rastlinstvo in živalstvo.
Tudi poljsko rastlinstvo in živalstvo ima tak prehodni značaj. 23% poljskega ozemlja, torej skoraj eno četrtino, pokriva gozd. V njem prevladuje peščena tU ljubeči bor, na boljši zemlji rastejo Trepetlika, breza in hrast, v Karpatih pa plemenita jelka, poleg nje bukev, macesen in smreka. Poljsko sredogorje krasijo posebno lepi gozdovi, v njih rastejo pomešano jelke, bukve, beti gabri, lipe in iavori. V gozdovih po lokah prevladujejo gabri, jelše, na še bolj vtafnih tleh.pa vrbe in jagnedi-še v 18. stoletju je na Poljskem živef tur. V Beloveških gozdovih so Rusi gojili bizona, a sve-
tovna vojna ln njene posledice so ga uničile. Los in jelen sta na Poljskem že redka. Ris in medved živita samo še v karpatskih gozdovih. Več je pa volkov, v hudi zimi obiskujejo tudi vasi. Neregu-lirane reke in širna močvirja oživlja mnogoštevilni vodni in močvirni ptičji rod. Tako imajo poljski lovci dovolj dela in pobud.
Prebivalstva
Olede narodnosti in vere prebivalstvo Poljske ni popolnoma enotno. Po poljski uradni statistiki iz leta 1931 je bilo 22 milijonov Poljakov, po statistiki iz leta 1921 pa še skoraj 4 milijoni Malo-rusov (Ukrajincev na jugovzhodu), 2 milijona Zidov, po 1 milijon Belorusov (na severovzhodu) in Nemcev ter 235.000 drugih narodnosti, Židje živijo skoraj izključno po mestih kot trgovci, obrtniki ln prevozniki. Pribežali so iz Nemčije, ko so jih tam v 12.-14. stoletju preganjali in izganjali, zato govorijo posebno nemško narečje, imenovalo »jid-disen«. večinoma živijo prav ubožfto v posebnih mestnih četrtih (»ghetto«). Strogoverni Židje nosijo dolg črn »kattan<, majhno črno čepico in v kodre zvite zalisce (»peikeles«). Po nekaterih mestih jih je do S/0%, povprečno pa 50%. Nemci so posebno v mestih na zahodu, raztreseni po podeželskih jezikovnih otokih pa tudi drugod. Prve Nemce so poklicali na Poljsko poljski vladarji in velikaši žc v srednjem veku.
Mejo med prevladujočim poljskim in prevladujočim ruskim (maloruskim in beloruskim) živ-ljem dela, kakor je zdaj pri nas že splošno znano, od severa do juga črta Suvalki-Augustov-Bjalistok, Bjelsk-Parčev-Lublin-Przemisi-Karpati, vendar je imela poljska šlahta tudi vzhodno od te črte |ad 50» rodovitne zemlje v svojih rokah. . , <fl
Po veri je bilo leta 1921 nad 17 milijonov rimskih katoličanov (to so v prvi yrsti. Poljaki), 3 milijone unijatov (katoličanov grškega obreda), 3 milijoni pravoslavnih. 1 milijon protestantov (večinoma Nemci), 2,850.000 izraelitov (torej se je okoli 700.000 Zidov po narodnosti štelo med Poljake) in 73.000 drugih.	,
Narodno gospodarstvo.
Poljska je pretežno poljedelska dežela, saj ima. v nji kmetski živelj večino (65,6%). Obdelana površina znaša 49%. Te je 70% v rokah malih in srednjih posestnikov (pod 50 ha), drugo je velepo-sestvo. Na zahodu jek metijstvo jako napredno in zadružno organizirano. Na vzhodu je pa še prav preprosto. Posebno racionalno obdelujejo zemljo veleposostniki.
Izmed industrijskih panog so glavne: lesna industrija, rudarstvo, tekstilna industrija (Lodž * okolico, Bjalistok in Slezija). Železnic je na j več. v nekdaj pruskem, najmanj v nekdaj ruskem {te® Poljske. Rusi so gradili samo vojaško važne proge. Osvobojena Poljska je pridno gradila nove proge, vendar jih pa še ni dovoli. Trgovsko bto-dovje in posebno morsko luko (Gdinjo) si je morala Poljska šele ustvariti.
Svobodna Poljska le izvažala v prvi vrsti pn* mog, les, cink. petrolej (nafto) in poljedelske pridelke. Monopol so bili: špirit, tobak, vžigalice soL
Se nekaj drobnih
Okoli 110.000 poljskih vojnih ujetnik««
so zaposlili Nemci v svojem kmetijstvu.
V	škofiji Roder je umrl 99 letni duhovnik' Fouet, starosta francoske duhovščine.
Pogajanja med Turčijo in Sovjeti se bodtf najbrž v kratkem nadaljevala.
Bolgarska vlada Je odstopila; novo sestavi zopet Kjesoivanov.
200 mladih molkih s« priglaša povprečno dnevno francoskemu ministrstvu za sprejem v letalske šole.
V	kratkem s« sestanejo zunanji ministri Turčije, Perzije, Iraka m Afganistana; obramba proti pritisku od zunaj.	"
Stalin kandidira sa poslanca v dveh okrajih na Poljskem. Nr dvoma, da bo izvoljen z nad' sto odstotno večino*	»•
wtrn
Rev redliil prafek
»BED1N« u praiite. —• T»k kmetovalec «i lahko hitro io i malimi stroški
po polti 12 din, 3 M V. P» M ** 4 zav. po hcčtiX dm. - Mnogo zafc»a!mb pisem. KSepravi Bedi dse dobi samo t penijo ri.ka
P.Aiijt Jhipriji IJ^Iji« f:ittn*" "* *
S« deželi pt prodtja Bedin min trgovina.
Krotilec levov M i« rsvno nahajaj T reliki fcetezm kletki aaed krroločaimi levi, ko prid« Mili 1*1 um r ter aa pere, da fi zunaj čaka krojač
>2« prav. Redi« aa, aa; kar <ca notri pride-«
Kupujemo iipek
p« Barvilih dnevnih cenah.
Sito d. d„ Ljubljana
Veki« v Ameriki j« Mo, ko «ta ae predjto-ifitčem mili dri advokata. ZMtop&ika vtak «vo-fe£a klsjeata. Ta dva se doslej *e nista poznala. »Vi, »iuiik poVreka tvedracia. jai vami* . kaj M pravi ljudi zavajati m foljsfati« |e deti.' prvi nakar M i* afiasd drnfi:
•Vi, Ti. k k kar Laka obiasisc ia bzhata, vi latarivee rsci Ufauvcei, prevarant...
Veh ie posefei •odluk: »Na zda; ko M fo-apsža poznata. lahke pričnemo r raipravo.«
Črni gaber
kupim
Mali oglasnik
Vsakt drobna vrstic« ah nje prostor velja za enkrat Din &"—. Naročniki »Domoljuba« piafajo urno polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščin« ali prodajajo »roje pridelke tli iščejo poslov oziroma obrtniki porooait-kov ali vajene«« in oarooe. _
ProttfrHM m —te fttw f l>l*to)«
Mesarskega vajenca
sprt-Jme Vrhove« Fr.. mesar, Gradec ti, Litija.
Vetje psettv«
T okolici LJubljane, oddam r najem pod usodnimi pogoji. Po-rjudbe v upravo pod .Kivcljs zmoten« it
itm
Krm
n takoj ali n potek pastmi. Pl aftlo takoj, tati »red >witm Ponudbe je potrebno podati takoj aa uprava »OoaoijtjbM pod številko 1039!
Le desetoriea ljudi H je re&ia i potopi je-ae ladje aa aeobljuden otok. Po večdnevnem čakanji ae je končno približa! parnik ter odposlal motorni čola do brega. Mornariški čast-aik je vrgel šop časopisov aa tobo ter zaklteal: »Komandant parnika ram pošilja te časopise ter vpraša, fe hočete biti reieoi poleta, ko bo-ate pretit al i line is zvedeli, kakšna zmeda vlada a* rv«K.c
I mesecev breja, naprodaj. Tana U.
Miarfi kriv«
dobro m>k»rl<». prodam. - Cerne. Kranj. Cejzova 1«.
Velika hrasto« kad
za želj« tn namakanje olji. skoraj nova. naprodaj. Polm se: Smol«. St Vid n. LJubljano.

Izšla ie
ZA LETO 1940
ia se ie dobiva pri vseh veietržoli in v knjigarnah. Ka to posebno opozarjamo i trgovine po deieU i I I Cena k*i«b večji obseinotU nespremenjeno ista.
'taciiulfcmpr—wt
U
zaradi opustitve ktoe-tije dve kravi ■ teletoma. mrvo. slamo, steljo, ln s'amorevnleo Itd. — Pečar. »t Vid nad Ljubljano 1*.
Kravi
m drurlzn teletom prodam. S Mg lis Franc Ple&ivlea, p Brezovi-
■esankap ptM&uka
*pr*.jza« takoj Javor* nifc. mmr, Grosuplje.
118 raziRšrah knjig
za tM din tn knji*s at ttlrl razreda stm-r.aaije. dobra ohranjena prodam aa Ml din. Ponudbe r npr. »Domoljuba« pod »SLnjt-se« IL lCtH.
«8ae tUeke
perilo tn vsa oblajOa po priznano nlzkib cenah al nabavita prt Preskerjn - Bv. Petra eeeta 1«. LJubljana.
Deklic«
$ let »t*r». idiam dobrim Uadns za trojo. Na»k>v v opravi »Do-BMljiaba« pod zna6ko »Lepa dekline l«s»T.
Tri krave
prodazn. 6ko41«r Fr« Kosa.n*	P-
brova.
Triia
II tednov breja, od dobro mlekarlce. naprodaj. Blrtli, Dobrova II
lafrtdaj ""
r Mer.z&u: enonad-•trotma Mi* s «o«p®-
darfcklml poslopji tn neEiiftitefn. lovarca za
p»« s večjim travnikom : v E»m*alah-Sta-da: enonadsTropna hita a w«il<l»6anL Po-jaanlla daje Hranilnica tn jooofflmca v Kamnika, Sntna S t It.
HitiHI
>1 (tralnlta strojev, popomama ttmrih. po neverjetno mailh cenah. naprodaj suao pri -Promet«, nasproti krttanak* eerkva.
Vtt&^naiaa vila
offodao naprodaj. Aa* »«!• Staa-er. Petrovi« It %t »rt Celfa.
Breji ivšnjs
prodam. Iafonnacij« t Tactf
2rekb
Se»t me*ecev starec«, prodam. — Marinko. V nanje aortos 18, p. BrMorlca.
Srteke r^kt
rdečeca tri ta tn toba-tc«. ratno i teto, kupim. Posodiš v spravo »Domoljuba« pod »Tod! d mre« It 15»»».
čevljar, ptsiinfti
sprejme Crankar Fr, Kandrte, p Vač«.
Unije
dom*{«sa Izdelka nodl najnzodneje obrtnikom m kmetovalcem
LAVRie. nsr.jarna _
St. Vid prt Stični.
Čevljar. Šivalni strej
cilinder, v doLrem stanju. urodno naprodaj. Nastev v upravi »Domoljuba« »t. 1IIH.
Naroiajle »Ooiaoliabs«!
FSanefo za perilo
trpežno, od 5.W> dia naprej, trpežni ain^j barbeati za otrotte ifi žeatke oblet,. ^ ni.orej. blaro za plaM* od 35 d.a. za IL? ■ knje od *0 duu ztmske rjohe od\"jj
sakoje
deke od C d.a. kakor tudi razae^u^k«.' dohiS v Gori čar je vi mali trgovin,
»lil .,1.,— .'*!
Sv. Petra nasip 29 (kjer
Ako pa bočne izbrati	_____
imate pa v glavni trro.iai "izbiro'in tudi nizke ceae. — Ker borno i«o» rseo ,talain. odjemalcem pmiali koledarje, asj rsak dbM pri blaga jai v «u iz»ed vveh treh tlwl trgovia svoj aas lav.
F. L Goricar
ijutijiii
»v. Mn ceste » ia » m Sv. Petra aasip a,
Crapar je pogledal čez pk>: tvojega »je, da: Ja, kaj pu porajal saj ves vrt pr* kopal Stibenrik. Mar maj bo to zakUn&t pred bomb« i mi napadi'«
^tiberaik: »Ne, Crapar. ti tega ne razumet Ali De vidii, da «<e«a aa drevo prstrdil gujah nico za otroke? Ker pa je vrv pre-iolga, B(). ram zemljo odkopati. da te bolo cj>;U atrod
It^gatic
Ta it|M| nwti prvovrstno rskoo a molki SJS	oblek« is čakaj« ter Jamsko tg(.
neoo biago za obieke ta ptaK« po zeas nitkik enih
Tjrsevs ,
bee Baaac
Si {kite Csifsdartke ivcsaj
'odi ai fcrznilae kajt-
▼ LjjhfjnL
Zdravnik je pUcil iz rroje ordiatcijtk« sobe: »Daj hitro mojo torbtt-x<
Hčerka: »Kaj pa je, očka. da te ti Uk» mdi?«
Zdravnik: »>'-kdo mi Je »elef~.sir«l d* bta one a* more »»rti,« ia poti&ail n j« klolnk aa glavo, da bi odiei
Hčerka: »Počakaj »k očka. tseai te pt prav zdi d« j« bil te teJefjffltki ;-'Jotoi m
■ Hrast je. Faatorski od«ek ia Dekliški kro-žek priredita v nedeljo, dse J" okt ob pol »tirih popoldne v aašoa do«a akademijo * proslavo nedelje Kriftesa Kraijt c telovadni aastop. Na sporeda no krasne simb iif-se «J« deklet, rajaini zbori otrok, pevske Mike. rborat deklanumja ia drago, ker je vse dotiro dira r. o ia bo pričala o živahni delei a»u snega prosvetnega d rastra. Iskreo vabimo aaše prijatelje iz bližnje te daljoe okolice. " (ki nor.	_
On: »že mpe< novo obleko* Kje p« »«i jemlje« denar?«	,
Oaa: »To je tvoja stvar. Nisem te
da ti bom dajala poak v finančnih zade»an-' •
»Ali ste vi tisti ki j« mojef moU reSil da ni utonil?*
»DotrKdTkTp. je njeg°T k,obak?<
NajhcJjSe sredstva pt«« MH
Mte 1l'l l||[[| |M M |e želimo m«®
„OKAMA"
Se It e t o priznani «d babif in
ia hitro P£
Dobi «« v lekarnah tn drogerij«11' Glavna sateta lekarns
mr. OBLAK, kVMBMl ilubM«11®
Ftljak. - Cradnik: I .T, P. V^Z T^^J^^ ZZZ," "