Leto XXVII. Štev. 34.
Poštnina plačana v gotovini
Lendava, 25. augusta 1940.
Cena 1 Din.
Izhajajo vsak četrtek za sledečo nedeljo
Treba je, da se v naše šole vrne Bog zato, da se bo otroška duša oblikovala v ognju živega krščanstva.
(Marcel Chamonier)
Letna naročnina: na posamezni naslov 30 Din, na skupni 24 Din, za inozemstvo 72 Din, z Marijinim L. 100 Din, za Ameriko 3 dolare *
Štev. položnice 11 - 806 *
Uredništvo v Lendavi Uprava v Črensovcih
Naša akademska mladina
Že dolgo se ni naša katoliška študirajoča mladina zbrala v tolikem številu, tolikim zanosom in pogumno voljo do dela za ljudstvo kakor v preteklem tednu.
 V Lendavi, ob vznožju idiličnega vinskega brega, se je zbral torej cvet naše katoliške intelegence — akademska mladina, da pogleda v obraz težavam, ki tarejo naše ljudstvo. Tu je bila akademska mladina, že vsa ojeklenela v idejnih in političnih borbah, tu je bila mladina z maturo v žepu in tu so bili izkušeni akademski starešine; vse pa je prevevala in povezala ista ljubezen do ljudstva.
Resnost, s katero je ta mladina sledila predavanjem in živahna debata, v katero je posegala, daje poroštvo, da se našemu ljudstvu ni treba sramovati take mladine, ki mu bo nekoč kazala pot k lepšemu življenju.
Ta mladina je spoznala, da ji življenje ni le zgolj borba za boljši kos kruha in utešitev spolnih nagnjenj, ampak mnogo bolj borba za uveljavljale duhovnih vrednot, ki so jih poteptali v blato materijalisti, zakopani zgolj v snov. Te vrednote je ta mladina začela zopet jemati v roke, jih čistiti navlake, da zopet dobivajo bleščeč, biserni sijaj...
Na tem tečaju se je mladina resno zamislila. Saj je postavljena na križpotje, na prelom življenja, odkoder vodijo ceste na levo in desno. Pa ta mladina ni zbegano obstala. Odbrala si je z velkim pogumom in jasnim pogledom pot, po kateri že hodi tisočletja naše ljudstvo — pot Kristusove blagovesti. Kajti ravno iz žive vere in moralne moči je naše ljudstvo zajemalo moč, da je pretrpelo najhujše muke in preganjanja. In vse dobre lastnosti našega ljudstva so vzrasle le na temelju krščanstva. In če izpodmaknemo to krščansko podlago, se s tem podere vse in se sprostijo najnižji, barbarski nagoni, ki vodijo ljudstvo samo v propast, podivjanost in brezobzirnost. To mora uvi-deti vsak, če noče lagati sebi in drugim. In tudi noben pameten človek, naj bo kateregakoli mišljenja, ne more resno dvomiti o tem, da je osnova duhovnega življenja in moralne moči blagovest Kristusova, ne pa morda kaka nepotrebna tuja navlaka.
S tem je začela ta mladina veliko duhovno borbo za bodočo uravnajočo smer življenja.
Drugi viden znak pri tej mladini je povezanost z ljudstvom. Ni se zbrala morda zato, da se pač pasivno odzove vabilu, temveč je vse prignala iskrena ljubezen do naše zemlje in našega ljudstva, da preštudira gospodarske, socijalne, verske in kulturne probleme, jih razčisti in usmeri na trdno cesto krščanskega družabnega reda. Za tak preporod je treba povsod poštenja, nesebičnosti, pravičnosti in značajnosti.
V preteklost je zavržena tudi jalova borba proti domačemu tisku in medsebojna razcepljenost se je docela zarasla.
Naša katoliška akademska mladina se je torej zamislila, poglobila in strnila.
Ta mladina si je nadela nalogo, da obudi k življenju vse, kar je v ljudstvu dobrega, se vrne k lastnemu, krščanskemu ljudskemu izročilu in seže po bogastvu naše govorice. Na ta način se znebimo plevela, zanešenega od vseh vetrov na ta kos zemlje.
Ko zremo na to akademsko mladino, ki se resno zaveda svoje naloge, se nam odstira iz mraka zmešnjav in negotovih tipanj lepša zarja.
Kakor je ob Hadikovi kapeli svetlo gorel v večerni mrak kres, ki ga je zanetila ta mladina, tako naj plameni v srcih te mladine iskrena ljubezen do lastnega ljudstva, da mu bo v pomoč in uteho v trdih preizkušnjah.
Naši politiki na Bledu
Na Bledu je bilo pretekli teden živahno politično delovanje. Skoraj celotna vlada je imela tam važne politične sestanke. Predsednik vlade g. Cvetkovič — podpredsednik vlade dr. Maček, ki ga je spremljal ban banovine Hrvatske dr. Šubašič, sta se večkrat sestala. Tem sestankom so prisostvovali tudi drugi ministri, med njimi finančni minister dr. Šutej, trgovinski minister dr. Andres in drugi.
Posvetovanja so se tikala predvsem novih uredb, ki jih pripravlja vlada. Te uredbe se tičejo predvsem gospodarskih in socijalnih vprašanj. Verjetno je, da bodo te uredbe objavljene na dan obletnice narodnega sporazuma, dne 26. avgusta.
V čem naj bi obstojale te reforme? Listi naglašajo, da naj dobi na-
črtno gospodarstvo podrobnejšo obliko. Zasebni kapital naj koristi skupnosti — narodni celoti, ker ta kapital ni nastal samo po zaslugi njegovih lastnikov, ampak tudi z žrtvami odjemalcev.
Tudi pobijanju draginje bo posvetila vlada velko pažnjo. Da bi preprečili draginjo, bodo najbrž omejili potrošnjo blaga.
Tudi sestavo uprave pri Narodni banki bodo temeljito preosnovali.
Da pridejo siromašni sloji do kruha, bo začela vlada z javnimi deli.
Tudi enotno krušno moko bomo dobili in še mnogo drugih uredb, ki pa bodo pravočasno objavljene.
S tem si je torej vlada nadela nalogo, da odpravi vse, kar je nezdravega in slabega.
Vzroki francoskega poraza
Vodja francoske vlade maršal Petain je imel po radiu nagovor na svoj narod in mu razkril vzroke največjega poraza v zgodovini. Med drugim je dejal: „Neodkritosrčni prijatelji“ — je dejal — „vas hočejo prepričati, da vlada v Vichyju ne misli na Francoze in ničesar ne stori za nje, da bi skrbela za njihove najnujnejše potrebe“. Maršal Petain je nato navajal vse, kar je vlada v tem pogledu storila. Njen program je „čiščenje uprave, boj proti alkoholizmu, ki je bil na tem, da francoski narod docela zastrupi in reforma javnega šolstva, da bi postalo zopet vzgojitelj, ne pa pogubitelj fran-coskega naroda“.
Maršal je nato nadaljeval: „Gotovo so to odredbe, ki bodo svoj učinek pokazale šele s časom, toda mi tudi ne zanemarjamo vprašanj, ki se tičejo sedanjega trenutka. Gre za prehrano prebivalstva, za povratek beguncev, za usodo ujetnikov, za delo demobilizirancem in za organizacijo mladine. Trpljenje francoskega naroda je neizmerno in moja največja skrb je, da bi ga olajšal. Razumem nepotrpežljivost in obup, toda narod mora vedeti tudi to, da se vlada zanj prizadeva, kolikor le more. Od preizkušenj, ki so nam naložene, so ene take, da jih
ni mogoče olajšati, ker so pač posledica našega poraza na vojaškem polju, glede katerega nasprotnik ne more odnehati. Druge preizkušnje iztekajo iz istega vira, ki je povzročil polom, to je demoralizacija in desorganizacija, ki je kakor rak razjedala francosko državno telo in povzročala lenobo, razbijanje in notranjo revolucijo. Ti vzroki z nastopom naše vlade niso izginili, ampak se bodo razblinili šele, ko bomo vzgojili novega francoskega človeka. Vedno bolj se prepričujemo, da so tudi dobre namere prejšnjih režimov pokvarili ljudje, ki so bili v službi neke revolucionarne propagande, pa nesposobni in leni ter celo izdajalski uradniki“.
„Te napake in ta izdajstva bomo ugotovili in kaznovali. Odgovornost uradnikov ne bo več prazna beseda. Mi bomo začeli revolucijo od zgoraj in ta revolucija bo segala do temeljev, tako da bo v novi Franciji dejansko zavladal nov duh...“
Maršal je končal: „Sedaj ni več prostora za laži in prazne sanje. Mi se moramo enostavno obvezati, da bomo po svojih najboljših silah pogumno delali za blagor Francije in sicer z združenimi silami, zakaj pogubno klikarstvo se mora enkrat nehati“.
Kaj je z vojno?
Nemško-angleško bojišče. Predzadnji torek se je začel velik napad na Anglijo. Začel se ni tako, kot smo mnogi pričakovali, namreč z navadno ofenzivo milijonskih armad proti angleškemu otočju, ampak z velikanskimi letalskimi napadi na različne, življensko važne naprave v Angliji. Letalski napad se je začel v malem predzadnjo nedeljo in je trajal ves teden, dokler se v petek ni razplamtel v boje, ki daleč presegajo vse, kar dozdaj pozna zgodovina letala. Po angleških poročilih je v petek prišlo nad 2500 nemških letal, bombnikov in lovcev, nad angleško prestolnico London in nad razne druge kraje južne Anglije. Celi roji letal so val za valom prihajali in sejali razdejanje. Nemški letalski napadi so imeli dvojen namen: Nemčija hotela nasprotnika čim bolj oslabiti s tem, da mu uniči najbolj važna vojna pristanišča in orožne industrije; nadalje da mu uniči njegova letališča, da bi bilo nasprotno letalstvo v naprej ohromljeno, in končno, da mu napravi zmedo v nje-
govem prometu s potrebnimi življenjskimi in vojaškimi potrebščinami. Uničiti hoče nasprotno letalstvo in si za nadaljnje boje priboriti gospodarstvo nad angleškim zračnim prostorom. Nemčija je s tem načinom doslej še vedno uspela. Letala so pripravljala pot bliskovitemu napadu motoroziranega orožja. Nemška poročila navajajo visoke izgube, ki jih je Anglija utrpela v letalstvu, kakor tudi po raznih pristaniščih in letališčih. Angleška obramba je srdita, kar nemška poročila sama priznavajo, in se do sedaj še ni pokazalo, če ima Anglija dovolj letal, da bo sedanji napad vzdržala in preprečila, da ji nasprotnik ne poruši osrednjega živčevja njenega odpora.
Italijansko - angleško bojišče je bilo živahno v delovanju italijanskega letalstva po Sredozemskem morju in so bile angleške postojanke skoraj vsak dan bombardirane. Angleško letalstvo je poskusilo dvakrat z bombardiranjem nekaj gornjeitalijanskih mest, a po italijanskih poročilih v svojih nakanah ni uspelo. Italijani so nadaljevali svoje prodiranje v Angleško Somalijo in se je proti sredi zadnjega tedna razvila zelo huda bitka, ko so italijanske prodirajoče čete zadele na glavne angleške obrambne sile. Boji brez dvoma še vedno trajajo. Po drugih angleško-italijanskih bojiš-
čih pa je bilo opaziti le obsežno pri pravljalno delo, ki napoveduje skorajšnje napade večjega obsega protangleškim postojankam v Egiptu. — Zadnja italijanska poročila javljajo, da so italjanske čete zlomile odpor angleške obrambe v Somaliji. S tem so premagali Italijani najboljše utrdbe in zlomili najboljše angleške čete. Tudi Angleži sami priznavajo, da so morali pod pritiskom italijanskih čet umakniti svoje čete do Berbere.
Po drugih državah
Romunija je na prijateljski, a zelo resni nasvet Nemčije in Italije začela urejevati svoje spore z Madžarsko in Bolgarijo. Sprva je izgledalo, da bodo pogajanja z Bolgarijo hitro končana in da se bo Romunija potem, ko je z Bolgarijo opravila, začela razgovarjati z Madžari, s katerimi je bilo takoj od začetka jasno, da bodo pogajanja mnogo hujša. Toda zaradi nekega posredovanja Sovjetske Rusije se je razvoj z Bolgarijo zataknil in je Bolgarija zavzela stališče, da hoče počakati, kako bo med Romuni in Madžari, očividno po sovjetskem nasvete da se bo dalo pozneje še kaj več dobiti, medtem ko je Madžarska postavila tako velike zahteve, da skoraj ni mogoče verjeti, da bi si jih katera koli romunska vlada drznila sprejeti. Bolgari zahtevajo Dobrudžo, Madžari pa Erdeljsko. Romunska in madjarska delegacija sta se pogajala v TurnuSeverinu, a romunsko bolgarska delegacija pa v Crajovi. Madjarska delegacija je zahtevala, da ji Romunija odstopi trinajst okrajnih poglavarstev v Erdelju, to je skoraj dve tretjini pokrajine. Romuni pa so pripravljeni odstopiti le štiri okrajna glavarstva. Bolgariji pa bo najbrž Romunija le odstopila južni del Dobrudže z obdonavskim mestom Silistrijo. Pogajanja torej tičijo na obeh straneh. Med tem pa se politično ozračje okrog Črnega morja zaradi stališča Turčije in Sovjetske Rusije ter raznih zakulisnih sil, čedalje bolj spreminja na neprijetno.
Grčija. Na grško-albanski meji se je pripetil umor albanskega voditelja Daut Hodža in je italijanski tisk takoj obtožil Grčijo in njeno vlado, da je, nahujskana od angleških agentov, sprožila ta umor, da bi povzročila težave na Balkanu. Ostra napetost, ki je nastopila, je dobila svoj vnanji izraz v zahtevi nekaterih italijanskih listov, naj Italija v imenu Albanije doseže, da se Severna grška pokrajina, kjer prebivajo Albanci, priključi Albaniji. Itak že zelo neprijetno ozračje je dobilo še novega strupa s tajinstvenim torpediranjem grške križarke, ki jo je nepoznana podmornica potopila kar v mirnem pristanišču. Ker je angleški tisk takoj začel z nekimi namigavanji, se je italijanski tisk enoglasno dvignil in spet obdolžuje angleške spletkarije, ki da imajo v Grčiji svobodne roke, da na vsak način hočejo na Balkanu zanetiti vojno. Ker je Grčija z vojaško pogodbo povezana s Turčijo, se je tudi tamkaj občutil ta najnovejši potres na jugu Balkana, tembolj, ker je Turčija še vedno zaveznica Anglije.
„To, česar je manjkalo in česar manjka svetu še danes, da bi srečno živel v miru, je evangelijski duh žrtve. Tega duha pa manjka zato, ker je zaradi oslabitve vere prevladal egoizem, ki uničuje in onemogoča občo srečo. Iz vere izhaja strah božji in pobožnost, ki dela ljudi miroljubne. Iz nje izhaja tudi ljubezen do poštenega dela, ki ustvarja bogastvo, katero pa mora biti pravično razdeljeno. Iz nje izvira končno ljubezen, ki popravlja neizogibne razpoke v vsakem socialnem redu, v katerem človeške strasti pačijo pravičnost.“	(Pij XII.)
2
NOVINE
25. augusta 1940.
Nedela
po Risalaj petnajseta
Tisti čas je Jezuš šo vu varaš, ki se zove Naim: i šli so ž njim vučenicke njegovi, i vnožina velika. Gda bi se pa približavao k varaškim vratam: ovo mrtveca so vö nesli, jedinoga sina matere svoje: i ona je bila dovica, i ž njov varaška vnožina velika. Štero gda bi vido Gospod, smilüvao se je nad njov, i pravo je njej: Ne joči se. I pristopo je, dotekno se je škrinje (oni pa, ki so ga nesli, stanoli so) i veli: mladenec, tebi pravim, stani gori. I gori se je opravo, ki je bio mrtev, i začeo gučati. I dao ga je materi njegovoj. Obišao pa je vse strah, i zvišavali so Boga, govoreči: ka je veliki prorok gori stano med nami; i ka je Bog pohodo lüstvo svoje. (Luk. 7, 11—17.)
Kristuš je po rečaj denešnjega sv. evangelija napravo velki čüdež. Obüdo je od mrtvih mladenca iz Naima. Kristuš je meo mehko pa smileno srce. Gda je vido, kak je mati vdova jokala za svojim edinim sinom — je Njegovo sočütno Srce zbrisalo materi žalostne skuzé: obüdo je od mrtvih njenoga sina. I što se je tomi bole veselio kak mati? I što se bole veseli povrnitvi spokorjenoga grešnika, šteri Vstane od düšne smrti, kak ravno Maticerkev? Či što, te ona želi pripelati k pravomi živlenji.
Štokoli si, mladenec, zamisli se pri tom svetopisemskom dogodki. Či se ti ne smili tvoja düša, gda brozgaš po nečistom življenji i zapravlaš zdravje za peneze pri pijančüvanji — štera bo na veke vržena v trplenje, naj se ti smilijo skuznate oči tvoje matere, štera objokavle tvoje zablode. Kristuš ti je v tom dogodki dosta povedao.
Kaj sodijo o nas
Ob priliki, ko je Tujskoprometna zveza „Putnik“ v Mariboru izdala s pomočjo Tujskoprometnega društva v Soboti propagandni prospekt za Soboto in Slov. Krajino, da skuša na ta način usmeriti izletnike v naše kraje, je „Slovenec“ tole zapisal: „Ni nam sicer v čast, da smo se šele po 20. letih spomnili tiste naše zemlje, s katero smo se združili po tako velikih težavah in po tako dolgem čakanju, vendar se moramo tega dogodka veseliti, ker nam napoveduje, da se je tudi v tem oziru obrnilo na bolje in da bo tok izletnikov šel tudi v Prekmurje, ki je zlasti v novejšem času dobilo v tujskoprometnem oziru važno pridobitev, namreč nov most čez Muro v Petanjcih, ki je prekmurske kraje našim večjim kulturnim in gospodarskim središčem močno približal. Tudi železniške zveze s Prekmurjem so ugodne. Ker so cestne zveze dobre in tudi ceste v Prekmurju samem zelo dobre, so zelo priporočljivi avtomobili in avtobusni izleti v M. Soboto, ki iz leta do leta napreduje in druge predele Prekmurja, zlasti pa v romantično Goričko. Ne le prirodnih lepot, marveč tudi prekmurskih gostinskih obratov, ki sicer niso razkošni, pač pa zato toliko, bolj čedni in ceneni, bodo izletniki veseli, zlasti pa se jim bo priljubilo po svoji prijaznosti in gostoljubnosti znano prekmursko prebivalstvo, s katerim moramo navezati čim več stikov, ker nam tako narekuje naš narodni in kulturni interes.“
    VEJE
Veje so se pripognile, poljubile mi obraz, biserov mi natrosile, odele me v bleščeč okras.
Srečen sem oči zatisnil, nisem mislil na gorjé, vejam sem glasnó zavrisnil: „Poljubite še srce!“
Veje so zatrepetale, veter lahno je zavel, en poljub so mi še dale, preden sem od njih odšel.
Ivan Krampač
Ob zibelki Kralja miru
Ob rojstvu tega nebeškega Otroka je sedel na bregovih Tibere drug knez miru in je s slovesnimi obredi posvetil „oltar Avgustovega miru“, katerega čudoviti, toda porušeni ostanki, dolgo pokopani pod razvalinami Rima, so se prikazali šele v našem času na dan. Na tem oltarju je Avgust žrtvoval bogovom, ki ne rešujejo. Toda misliti smemo, da je resnični Bog in večni Knez miru, ki je nekaj nato prišel med ljudi, uslišal hrepenenje tega časa po miru. Tako je bil Avgustov mir nekaka prispodoba onega nadnaravnega miru, ki ga more dati le On, miru, ki nujno obsega vsak resničen zemeljski mir, onega miru, ki ni bil pribojevan z železom, marveč z lesom zibelke tega Otroka — Gospoda miru in z lesom križa njegove poznejše smrti, poškropljenim z njegovo krvjo; ne s krvjo sovraštva in maščevanja, marveč s krvjo ljubezni in odpuščanja.
Pojdimo torej v Betlehem, k votlin, kjer se je rodil Kralj miru, miru, kateremu so pele angelske trume ob njegovi zibelki. Pokleknimo pred Njega in v imenu tega nemirnega in zmedenega človeštva, v imenu brezštevilnih ljudi, brez razločka ljudstva in naroda, ki krvavijo in umirajo, ali so pogreznjeni v jok ali v bedo, ali so izgubili domovino — v imenu vseh teh pošljimo k Njemu naše prošnje za mir in slogo, za pomoč in odrešenje. Prosimo z besedami, ki jih v teh dneh polaga Cerkev na ustnice svojih otrok: „O Emmanuel, naš Kralj in naš postavodajalec, pričakovanje narodov in jih rešitelj, pridi nas odrešit, Gospod, naš Bog!“ (Brev. rom.)
V tem, ko v tej prošnji izlivamo svoje neizpolnjeno hrepenenje po miru v duhu Kristusa, posredovalca miru med nebom in zemljo, svoje hrepenenje po miru, ki se je v njegovi dobroti in človekoljubnosti prikazal med nami, in ko toplo vzpodbujamo krščanske vernike, naj združijo z Našimi nameni tudi svoje žrtve in molitve,
podeljujemo z nespremenjeno ljubeznijo, kot poroštvo nebeških milosti, tolažbe in krepčila, svoj apostolski blagoslov vam, častiti bratje in ljubljeni sinovi, in vsem, ki jih nosite v svojem srcu, vsem ljudem dobre volje na zemlji, posebno pa trpečim, stiskanim, preganjanim, jetnikom in zatiranim po vseh pokrajinah in deželah.
Ob koncu tega Našega govora Vam hočemo z velikim veseljem naznaniti, častiti bratje in ljubljeni sinovi, da je prispel danes zjutraj brzojav od apostolske delegacije v Washingtonu. Njega uvodni in glavni del vam hočemo prebrati:
„Gospod predsednik je danes zjutraj poklical k sebi monsignorja Spellmana, newyorškega nadškofa, in po razgovoru z njim ga je poslal k meni hkrati z gospodom Berlejem, pomožnim državnim tajnikom ter izročil za Njegovo Svetost pismo, ki ga tukaj po želji gospoda predsednika dobesedno prepisujem. V njem gospod predsednik določa, da bo imenoval pri Sveti Stolici svojega zastopnika s stopnjo izrednega poslanika, vendar brez formalnega naslova. Ta zastopnik bo častivredni gospod Myron Taylor, ki bo odpotoval v Rim čez mesec dni. Novica bo jutri uradno razglašena javnosti.“
Sledi besedilo pisma, ki bo objavljeno v „Osservatore Romano“.
Nismo mogli dobiti ugodnejšega božičnega sporočila, saj s tem plemeniti predsednik tako velikega in mogočnega naroda daje dragoceno in mnogo obetajočo podporo Našim prizadevanjem tako stremljenju po pravičnem in častnem miru, kakor tudi uspešnejšemu in širšemu delovanju, ki naj lajša trpljenje vojnih žrtev. Zato hočemo gospodu predsedniku Rooseveltu izraziti tudi s tega mesta Naše čestitke in Našo hvaležnost za to plemenito in velikodušno dejanje. (Dalje) Božični nagovor Pija XII.
Razgled po katoliškem svetu.
Katoliški tisk za vojake. Za italijanske vojake se tiska poseben tednik, ki ima to nalogo, da vojake duhovno pripravi, da so v nedeljo pobožno pri sv. maši. List je dobro urejevan in ga vojaki radi čitajo.
Teden krščanskih mater so proslavili v celi Španiji. Radio, tisk in drugi moderni pripomočki so bili dani na razpolago tej plemeniti proslavi. Teden so priredile žene Katoliške akcije z namenom, da se borijo za svetost zakonske zveze in za rojstvo otrok in proti vsemu, kar ruši svetost zakona in zmanjšuje število rojstva otrok. Bilo je več predavanj z namenom, da se krščanski materi z večjim številom otrok da zasluženo priznanje in se povrne čast, ki jo je od nekdaj imela med narodom.
Cerkev na čast sv. Gemme Galgani, ki je bila pred kratkim proglašena za svetnico, so zgradili v italijanskem mestu Bologna. To je v prvi vrsti zasluga tamošnjega nadškofa ter
mestnega poglavarstva pa tudi vernikov, ki so pri zidanju cerkve mnogo pomogli s svojimi prispevki. „Gemma Galgani nam dokazuje, da svetost ni lahka zadeva. Svetost je popolnost, ker je višek trpljenja polnega žrtvovanja samega sebe. Nadalje nam dokazuje, da ima samo trpljenje, ki ga sprejmemo prostovoljno, moč, da osvobodi lastno dušo in odreši druge. Naš vek, ki nam je obetal najvišje blagostanje in ugodje, nas je razočaral in nas pogublja. Le take duše, kakor Gemma Galgani, nas bodo odrešile“, pravi italjanski pisatelj Bargellini.
V Zagrebu so se naselili redovniki pod imenom Šolski bratje, ki so prej zelo uspešno sodelovali v Franciji in Nemčiji.
Italija. V juliju se je v Italiji poročilo 16.652 parov. Rodilo se jih je 33.459 več kot pa jih je umrlo. Italija je imela konec julija 44,833.000 ljudi.
Po svetu
Po nemških trditvah je Anglija izgubila od 8. do 15. avg. 505 letal, Nemci pa 125 letal. Vsekakor pa je moč obeh letalskih sil brez dvoma zelo velika, ker se razvijajo tako velikanske borbe za zračni prostor nad Anglijo.
Prvič po 40. letih je šla letos procesija na Marijin svetek 15. avgusta skozi mesto Vichy. Sploh so po Franciji letos zelo slovesno praznovali Marijin svetek.
Novi zakoni o nedeljskem počitku v Španiji. Španija je izdala nov zakon o praznovanju in počitku nedelje, kjer zopet prihajajo do veljave božji zakoni in tudi delavcu prinašajo ne samo telesno in duševno korist. Ni prepovedano ob nedeljah samo ročno delo, ampak tudi duševno, ki je v službi drugih. Le tako delo je dovoljeno, ki je neobhodno potrebno. Pa tudi takrat mora imeli delavec eno uro prosto, da more izpolniti svojo versko dolžnost. Tudi tistim, ki nujno morajo v nedeljo vršiti delo, se jim mora dali en dan v tednu prosto. Kdor se ne bo držal teh zakonov, ga zadene posebna kazen. Na ta način se bo prerodila in okrepila nacionalna Španija.
Nemška oborožena sila je od 17. avg. začela izvajali popolno blokado (zapora) Anglije in njenega otočja. S tem so nevtralne ladje, ako zaplovejo v ta vojnih pas, izpostavljene istim nevarnostim kakor angleške, namreč, da bodo takoj uničene. Cela angleška obala je obdana z minami in nemška letala bodo uničila vsako ladjo v tem območju.
Brezbožniki v Rusiji. Kakor so ruski listi poročali, je znašalo število brezbožnikov v Rusiji 1. jan. 1940. 2,925.000. Je to sicer velka številka, toda vedeti moramo, da je v Rusiji 176 miljonov ljudi in da je v vrstah „brezbožnikov“ zelo veliko zato, ker so jih prisilili. V resnici pa število brezbožnikov pada. L. 1939. jih je bilo čez 3 miljone, l. 1937. pa celo čez 5 miljonov. Torej je padlo število brezbožnikov za 2 miljona.
Italija zasedla angleško Somalijo. Italijanske čete so vkorakale v glavno mesto Berbero, ki so ga Angleži pred umikom zažgali. Mussolini pravi v svoji čestitki, da bodo zmagoslavne čete poslane proti drugim ciljem.
Angleški ministrski predsednik Churchil je imel zadnji torek v spodnjem domu govor o političnem in vojaškem položaju Anglije. Med drugim je tudi dejal, da se moramo metodično, načrtno pripravljati na vojno, ki nas čaka v l. 1941 in 1942. En način, kako to vojno hitro končati, bi bil, da prepričamo nasprotnika ne z besedičenjem, ampak z dejanji, da imamo oboje, voljo in sredstva, da ne samo lahko nadaljujemo vojskovanje, kakor dolgo mu je ljubo, ampak da lahko tudi sami udarimo s silnimi udarci. Pot, ki nas vodi do zmage, morda ne bo tako dolga, kakor smo sprva mislili, toda za enkrat nimamo pravice, da bi s tem računali.
Naše stare návade
Te vrste so namenjene v prvoj vrsti vsem našim šolanim i šolajočim se lüdém, ki živéjo po naših vesnicaj. Med našim lüdstvom je ohranjenih ešče dosta starinskih návad; na priliko, gda se dete narodi, gda neséjo h krsti itd.; gda se ženijo; gda što merjé; ob vékših svétkaj (posebno za božič), pri rázličnom deli itd. Poleg toga i v zvezi s temi navadami so ohranjene tüdi vnoge šatringe (vráže, prazne vere), prègovori itd. Vse to trbe zapisati, kak najbole naténci. Opitati trbe lüdi, ka so ešče „inda sveta“ držali. To znajo posebno starejši lüdjé. Naši vučitelje, dühovniki, dijaki pa mogoče ešče drügi, ki živéjo med lüdstvom, májo dosta prilike čüti i viditi vse to. Pa to je ešče ne zadosta. Gda kaj čüjemo, si zapišimo; pa spitavlimo dale: kak to, zakaj to itd. Pa pitajmo več lüdi, moške, ženske iz raznih vesnic. Mogoče so kakše razlike med tem, ka povejo; zapišimo si vse. Pazlivo i kem
bole naténci. Zapišimo, što je to pravo i gde; kelko je star itd.
Vse to opravlajo tüdi lejko nešolani, kmečki lüdjé. Znamo, da je med našov mladinov pa tüdi med starejšimi dosta takših, ki znajo prilično sükati pero. Tüdi tej naj zapišejo vse, ka čüjejo ali sami znajo.
Vse, ka zapišete, pošlite na uredništvo „Novin“, ki poskrbi, da pride to gradivo v roke strokovnjaki i tak znanstvenomi sveti.
Poleg návad, šatring itd. pa zapišite tüdi pripovesti od cerkvi, vesnic, križov itd.; frlice od vesnic i lüdi; posebno pa ešče vse vrste hrane s točnim imenom (župe, testeno, kühano i pečeno itd.)
Zakaj trbe vse to zapisati ? Naše starinske návade vsigdar bole tá preminjávlejo. Lüdjé hodijo po sveti i se njim (po staroj slovenskoj návadi novejšega časa . . .) vse imenitno pa lepo vidi, ka indri praznoga i slaboga vidijo. Slabo pa „noro“ se njim vidi vse, ka je domače, staro. Naše indašnje návade pa so stáre, več sto let i ešče več stare. One nam sve-
dočijo, kak so živeli i kak so mislili naši očácje. Záto nam na ednoj strani poštenjé nalága, da obvarvamo sebi i prišestnosti spomine na njihovo živlenje. Na drügoj strani pa nam spoznávanje starin našega naroda kaže njegove značilnosti, po šterih se on loči od drügih narodov. Dnes, gda se znanost „správla“ (kak naši Ravénci pravijo) že ževsim, te je ne na zadnjem mesti, da spoznava naša znanost naš narod. Ka se dnes komi „noro“ vidi pa „comper“ brez pomena — to je lejko za znanost jako velkoga pomena. Záto dopovejte lüdem, za kaj ide tü, da se ne bodo bránili vam takše „norije“ pripovedávati.
Več od naših starin je pisao „Kalendar Srca Jezušovoga 1934.“ — Poziv za nabiranje naših starin našim dijakom je izišeo v „Novinaj“ že pred devetimi leti — ali brez uspeha. Ali ne bi mogli naši dijaki čas počitnic — velkih i menših — tüdi tak hasnovito porabiti? Naj bo samo Slovenska Krajina na zadnjem mesti v zbiranji svojih starin? Oprošeni ste vsi brez razlike, da pomagate!	E.
Dvodnevni konservirni tečaji. Pri nas v Slov. Krajini bodo letos prvič dvodnevni konservirni tečaji (shranjevanje živil za zimo). Shranjevanje živil za zimo je za vsako gospodinjo zelo velike važnosti. Zato se mora vsaka žena in dekle kot bodoča gospodinja o tem dobro seznaniti. Vsaka bo rada v ta namen žrtvovala dva dni. Prvi tak dvodnevni tečaj bo 26. in 27. avgusta na Cankovi. Drugi tečaj bo
29. in 30. avgusta pri Sebeščanu. Na obeh krajih priredi ta tečaj prosvetno društvo. Udeleženke naj se javijo in vpišejo na župniščih in sicer: udeleženke na Cankovi naj se zberejo dne 25. avg. ob 17h (5. uri popoldne) v župnišču, da dobe potrebna navodila od učiteljic za prihodnji dan. Istotako se zbero udeleženke pri Sebeščanu v sredo 28. avg. tudi ob 17. uri v isti namen. Obe društvi sta med prvimi, v naši Krajini, ki omogočata gospodinjski napredek naših gospodinj in deklet. Upamo, da tudi druga društva ne bodo zaostajala.
Ne zamudite roka za zamenjavo starih kovancev v nove. Mnogim ni znano, v kakšnem roku morajo stare kovance (od 50 din pa do 50 par), zamenjati v nove. Zato je nevarno, da bi tega roka ne zamudili. Mnogi pustijo ležati stare kovance v domačih hranilnikih, drügod ležijo stari kovanci v nabiralnikih, cerkvenih puščicah ali v puščicah pri raznih znamenjih in kapelah. Treba je vse stare kovance vzeti iz hranilnikov, nabiralnikov in puščic, pa tudi iz skrinj in raznih drugih hranišč in jih zamenjati ali pri Narodni banki, ali pri pošti s pošiljatvijo denarja na Poštno hranilnico, ali pa pri davčnih blagajnah s plačilom davka in sicer v skrajnem roku kot sledi: Stare 50 dinarske najkasneje do 16. avgusta 1940, stare 1 dinarske najkasneje do 20. oktobra
1940,	stare 20 dinarske najkasneje do
30.	oktobra 1940, stare 50 parske najkasneje do 16. februarja 1941, stare 2 dinarske najkasneje do 16. februarja
1941,	stare 10 dinarske najkasneje do 28. februarja 1941.
Kelko listov hodi v črensovsko in polansko župnijo. Jutro 7,
25. augusta 1940.
NOVINE
3
Glasi iz Slovenske Krajine
SÓBOTA
Iz zveze združenih delavcev. V nedeljo 18. t. m. je imela naša podružnica sestanek gradbenega delavstva. Strokovno Zvezo gradbenega delavstva ZZD je zastopal tov. Bitežnik, ki nam je v svojem poročilu obrazložil pomen organizacije v borbi za pravice delavstva. Ustanovljen je bil tudi gradbeni odsek pri naši podružnici, ki si je nadel kot svojo prvo nalogo zbirati in prijaviti podatke o kršitvi socialne zakonodaje in kolektivne pogodbe na merodajna oblastva, ki se pri nas zelo pogosto dogajajo od strani delodajalcev in da se tako prepreči izkoriščanje tega delavstva. Vabimo vse zavedne in poštene delavce, da se čimprej včlanijo pri naši organizaciji ZZD. Tovariši delavci, le v skupnosti in slogi je moč naše borbe!
Napredovanja na naši gimnaziji. V VII. položajno skupino so napredovali sledeči profesorji in profesorice: Jesenovec Franc, Justin Ivica, Liška Janko, Podpac Justina, Pretnar Zorislava in Šegula Alojzij. Tudi naš rojak Novak Viljem, profesor-slavist na realni gimnaziji v Kranju je napredoval v isto skupino. Čestitamo!
Na soboški gimnaziji bodo dodali sprejemni izpiti za prvi razred gimnazije 28. avg. ob desetih dopoldne. Pravico do tega izpita imajo učenci, ki v juniju niso naredili sprejemnega izpita in oni učenci, ki v juniju zaradi bolezni niso mogli delati izpita. Prvi naj prošnji, ki jo je treba kolekovati s kolkom za 10 din in jo nasloviti na gimnazijsko ravnateljstvo, priložijo izpričevalo o dovršeni ljudski šoli in krstni list, drugi pa naj poleg teh prilog dodajo še zdravniško potrdilo, da v juniju zaradi bolezni niso mogli delati sprejemnega izpita.
Lendava. Kamplinovo dekletce je padlo v 10 m globok vodnjak. Otroka so hitro rešili, tako, da je k sreči samo nekoliko poškodovano.
Odhajajo od nas na nova službena mesta sledeče učiteljice: Beričič Julija iz Kupšincev na Cven (Ljutomer); Lesar Neža iz Vel. Polane v Loški potok (Kočevje); Lesar Marjeta iz Male Polane v Loški potok (Kočevje); Pavlin Marija iz Lipe v Vrhpolje (Kamnik); Rous Marjeta iz Srednje Bistrice v Hotič (Litija); Žmavc Gabrijela od Lipe v Kapelo. Želimo jim na novih mestih mnogo uspeha!
Premeščeni so pri nas učitelji oz. učiteljice. Kranjc Jožef iz Kobilja v Turnišče, Lipay Gabrijela iz Domanjšovcev na Tišino, Škerbinc Kranjc Frančiška iz Trnja na Cankovo. Velika Polana pa dobi na šolo Klemenc Franca iz Malega Carskega (vardarska banovina). Želimo vsem na novih mestih prijetnega dela za izobrazbo in vzgojo naroda!
Turnišče. V pondeljek, dne 19. avg. je šel ponovno iskat zdravja naš bogoslovec g. Štefanec Anton. Molimo zanj, da mu Bog čimprej nakloni trdno zdravje in tako doseže cilj, ki ga tako skrbno goji v svoji duši!
Predzadnjivi dve novivi meši v Beltincih. Na Velko mešo je prikazao prvo svojo sv, mešo Vsegamogočnomi Zorko Štefan iz Ižakovec. Predgali so njemi Herman Ferdo, župnik v Prišlim na Hrvatskom. V lepom govori so povdarili težave dühovniškoga stana, pa tüdi velko oblast dühovniške slüžbe. V nedelo po Velkoj meši, to je 18. avgusta, pa je prikazao svojo prvo sv. mešo Vsegamogočnomi Sraka Avguštin iz Lipovec. Novomešniki so predgali dr. Šerüga Matjaž, salezijanec. Dr. Šerüga so gučali od toga, ka je dühovnik i ka je njegova dužnost. Dühovnik je več kak vladarje, ar vladarje majo pod sebov samo mrtelne lüdi, dühovnik pa nemrtelne düše. Dühovnik je več kak angelje, ar angelje nemrejo spremeniti krüha v Jezušovo Telo i vina v Njegovo Krv, to zmore samo dühovnik. Dühovnik je srednik med Bogom i lüdmi, da Boga prinese lüdem i lüdi pripela k Bogi. Njegova dužnost je delati na to, da so düše vsikdar zdrüžene z Bogom, to je, da so vsikdar v posvečüjočoj milošči božoj, vsikdar brez smrtnoga greha. I če bi štera gda spadnola v smrtni greh, je dühovnikova dužnost, dajo zdigne po sv. spovedi nazaj v miloščo posvečüjočo. Od našega naroda pravijo, da je pobožen. Narod je samo te pobožen, so pravli predgar, či je brez smrtnoga greha. Dühovnika smo dužni poštüvati i lübiti ne zato, če ma lepi glas ali zna prijazno gučati, nego zato, ka sveto žive i k svetosti vodi ljudi. Obe sv. meši je obiskalo več jezer naroda, da je sprejeo novomešniški blagoslov. Lepo ljudsko spevanje je podignolo obe novi meši.
40 letnica redovnoga živlenja. Na Velko mešo je obhajao č. g. Herman Edšidt, misijonski brat pri Lazaristih v Celji 40. letnico svojega vstopa v drüžbo sv. Vincenca Pavelskoga. Slavlenec je tišinski farnik, rodom z Gederovec. Pred 40. leti je poslüšao predgo našega velikana z dr. lvanoczyja od zvezde, ki se je prikazala sv. Trem kralom. Začüto je pri toj predgi pozavajoči glas boži i šo za njim kak za zvezdov v samostan i 40 let je verno slüžo svojemi Bogi bivši, daleč okoli poznani dober goslar. Slavlenca je pri toj priliki obiskao brat Štefan, goreči širiteo naših listov. Iz srca se zahvalimo slavlenci za vnoge molitve, knige, pesmi, čisla, svetinjice, ki je darüvao Slov. Krajini i njemi želemo sveto stanovitnost v blaženoj samostanskoj tihoti. Bog njemi daj vnogo naslednikov iz našega kraja!
Zadnjo novo letošnjo sv. mešo v Slov. Krajini prikaže dnestjeden g. Düh Štefan v Beltincih. Novomešnik je doma z Melinec. Predgao njemi bo g. dekan Jerič Ivan, h komi ga veže rodbinsko vezalje.
Slovenec 16, Domovina 26, Slovenski Gospodar 102, Vreme 1, Politika 3, Edinost 6, Slovenski narod 2, Delavska politika 1, Večernik 5, Slovenski dom 8, Domoljub 44, Murska Krajina 5, Frissujság 2, Koroški Slovenec 1, Novin 387. Nekaj strokovnih listov tüdi hodi. Marijinih listov hodi 669.
Vkraja biciklinov. V Trnji pri Matajičovih so na Velko mešo ponoči neznani tovaje vdrli v klet i odnesli dva zaklenjena biciklina.
Razgled po državi
Hrvatska banovina je razpustila vse framazonske lože in hrv. listi pišejo, da bodo odstranjeni vsi člani, katerih imena so dobro znana, z vodilnih mest. To je edino učinkovito sredstvo zoper društva, ki so tako zastrupljala naše narodno življenje. Masonske lože so namreč bile vedno zaščitnice boljševizma.
Zadnje dni preteklega leta, se je vršil v Kranju tečaj katoliške inteligence, predvsem zato, da dobi kat. inteligenca enotne smernice, tako, da bo kat. kulturna sila zmožna v sedanjem času tvorno sodelavati ob strnjenosti razrahljanega katoliškega razumništva. Predavale in udeleževale so se tega tečaja same visoke osebnosti.
Belgrajska policija je aretirala in zaprla uglednega belgrajskega kavarnarja Rac Ljudevita radi razširjanja vznemirljivih govoric. Pri hišni preiskavi pa so našli shranjene nad 1000 kg kave in nad 2000 kg sladkorja. Radi tega čaka g. Raca, ki je rodom iz Lendave, posebna kazen.
SKAD. „Zavednost“
priredi 3. sept. t. l. poučni iz zabavni izlet s kolesi po Prekmurju. Zberemo se ob 7.30 uri v Soboti na gl. trgu. Obiščemo sledeče kraje: Tišino, Petanjce (novi most na Muri), Cankovo, Sv. Jurij, Grad, Benedikt (predavanja o M. Küzmiču in Ivanocyju); razhod v Soboti. Vabljeni sv vsi člani, starešine in srednješolci. Prijavite se na naslov tov. tajnika (Derkač Karel, abit. Cankova) do 28. t. m.             Odbor.
Primarij
Dr. MIRKO HOUŠKA
špecialist za notranje bolezni
se je vrnil z orožnih vaj in zopet redno ordinira.
Kratek oddih nemških tankov v nekem francoskem mestu.
Vika Razlagova
MARIJIN KLIC
Resnična dogodba
V Korošakovem mlinu so ropotala kolesa. Stari mlinar Martin se je jezil nad vajencem. Že pred dobro uro ga je poslal v bližnjo gostilno po tobak, a njega ni bilo od nikoder!
„Le čakaj, ne bo mi dolžan te zamude, paglavec grdi!“ Tako je brundal pri sebi stari Tine.
Milica je pravkar vstopila in te besede ji niso ušle. Rahlo je položila svojo mehko roko na rame starega mlinarja in se mu zasmejala v obraz.
„No Tinek, kaj pa Vam spet ni prav?“
„Oh, Milček Ti moj zlati, po tobak sem ga poslal!“
„Mene pa zares niste poslali po tobak, morda koga drugega!“
„Fanta, veš, tistega našega lenuha!“ „Bo že prinesel bo!“ Sedla je na vrečo in Tinek zraven nje.
„No Milica, kaj kaniš sedaj narediti? Ivan je bil zopet pri meni in rekel, da moraš postati njegova žena. Tako rad te ima, oh pa še kako rad! Vzemi ga, Milica, ne boš se kesala, priden in skrben fant je! Ne bo Ti hudo pri njem! Ali mu naj kaj povem, Milica?“ Miličina glava je bila sklenjena, njen obraz je postajal vedno bolj bled. Postala je zamišlena. Vedela je, da jo Ivan ljubi, pošiljal ji je že dalj časa pisma, toda na nje mu ni odgovarjala nikoli. Z Ivanom se je razrasla v cvetočo mladenko. Že kot otroka sta se skupaj igrala na domačem dvorišču. Ivan je bil vedno dober do nje. Sedaj pa je vedela, da jo ljubi... In ona? Njeno srce se je že davno odreklo vsemu, samo eno si je želela in hrepenela: posvetiti se Bogu, postati redovnica.
In danes ji je mati dovolila, da si izbere ta poklic! Toda ali bo sprejeta. „Bom, moram biti!...“
„Milica, o čem razmišljaš tako dolgo?“
„Tinek, povejte Ivanu, da se ne bom nikdar poročila ne z njim in ne
s drugim! Najina pota se „razhajajo“. „Menda vendar ne misliš na samostansko življenje, Milica?“ je strahom izdavil iz sebe Tinek.
Uganili ste. „Božja pota, niso naša pota, storila bom tako, da bo prav za vse“. Naglo je vstala in se prijazno nasmehnila osuplemu starčku. Med vrati se je skoraj zaletela v domačega vajenca, ki je ves zasopel nesel Tineku tobak. Komaj da se mu je izognila. Stari mlinar je pozabil oštevati Jožefa, mirno je vzel tobak in si ga nabasal polno pipo!
„O ti mladina ti, kako si čudna!“ To so bile zadnje besede, ki jih je slišal vajenec Joža tisti dan iz ust starega Tineta!
Milična sestra, poročena doma, se je vrnila šele proti poldnevu s polja domov. Bila je delavna gospodinja, vneta za vse dobro, živela je le za svoj dom, ki mu je posvečala vse svoje moči. Njen mož je bil blag in plemenit človek iz bogate rodbine. Svojo ženo Katico in dvoje otrok je ljubil z vso ljubeznijo in tudi vsem
ostalim je bil dober svetovalec in dobrotnik.
Ženino mater je spoštoval in ljubil kakor lastno mater in tudi Milici je bil kakor rodni brat. Življenje pri Korošakovih je bilo mnogim sosedom za vzgled.
Ko je Milica razkrila svojo namero materi, se je ta vrnila nazaj k svojemu delu v kuhinjo. Nič več ji ni šlo delo od rok. Nemirna je bila in vsa razburjena. Korošakova mati je bila globokoverna žena, toda tako nepričakovana novica, ki ji jo je Milica zaupala, jo je vznemirila: Skrb za Miličino rahlo zdravje in materina ljubezen sta se borila v njej. Saj ji je kot mati želela srečno — zadovoljno življenje.
„Zakaj bi ji branila, dovolj je stara in ve kaj dela“. Tako si je mislila sama pri sebi! „Kaj bo rekla Katika, ko ji to razodenem?“ Mati je končala svoje delo, zamišljena je hodila po kuhinji, ustavila se tu in tam in gledala zamišljena skozi okno.
(Dalje)
4
NOVINE
25. augusta 1940.
Stiki z izseljenci
Činč Anton, Würtz, Epfig, France, iz Hraščic. Preč. g. urednik! Po dugom odlašanji se jaz tüdi oglašam v „Novinaj“, štere nedelo za nedelov prebiram od začetka pa do konca, vesela, večkrat pa tüdi žalostna poročila. Prav lepo se vam zahvalim na rednom pošilanji listov. Zdaj je toti eden tjeden kesnej vdablam kak prvle. Vsigdar sam čakao na sestanke, lejko jaz tüdi na red pridem, ali zaman. Ednok samo najdem v Novinaj, ka so nas naš düšni pastir zapüstili zavolo vojne nevarnosti. Ali jaz, hvala Bogi, svoje dužnosti lejko spunjavlem. K sv. meši idem vsako nedelo. — Pozdravlam svojo mater, bratjo, vso rodbino i prijatele. Pošilam 100 din naročnine za preteklo leto, 4 din sam ešče dužen za 1938 leto, 6 din za dom sv. Frančiška, 40 din pa za prečastitoga g. Kereca. Prosim odpüščenje na tak kesnom plačili.
Anica Lončarevič iz Turnišča. Prečastiti g. urednik! V začetki mojega maloga pisma vas z možom iskreno pozdravlava. Naznanim vam, častiti gospod, da smo vam poslali naročnino za 1939. 1. Ne je ravno lepo od naj, da smo tak zaostali, ali kda človek ma vsikdar kakše izdatke. Če bo kaj više, vam darüjeva na podporo Marijinih listov. Naznanim vam, da so nam vaši listi na jako veliko veselje. Posebno v veliko tolažbo so mi pa bili, kda sam bila v velikom trplenji. Prestala sem operacijo na slepiči. Resan je operacija veliko trplenje, ali šče vekša pa je žeja. Moramo vse na božo volo ostavili. S presvetim Srcom Jezušovim vas povzdravla Anica i mož Pavel.
Černi Terezija, Marcilly, z Renkovec. Prav lepo se zahvalim na rednom pošilanji Novin i M. Lista, šteriva komaj čakam v tom bojnom časi. Ali vsegli jiva dobim, čegli dva dni sledi. Da si konči z Novinami pogučimo malo v maternom jeziki. Sam sama med samimi Francuzi. Pozdravlam dekana g. Jeriča i g. kaplana, stariše, vse sestre i brate, posebi č.
s. prednico v Turnišči i g. Camplina, ki so nas zavolo nesrečne bojne tak hitro mogli zapüstiti.
Pozdrave pošilajo. Forjan Anton, Auinois, Francija iz Domajinec pozdrav pošila celoj Slovenskoj Krajini, starišom, vsej rodbini i znancom pa celoj cankovskoj fari. - Žitek Matjaš, Vildberg iz D. Bistrice pozdravla stariše, ženo, deco, brate, sestre i vse sosede. - Sukič Ana i brat Viljem iz Francije pozdrav pošilata starišom, sestram, brati, nevesti i maloj Mariški. V Franciji je veliki joč zavolo boja i dosta žalosti. Liste redno dobiva, čeravno malo kesnej.
Družba sv. Rafaela
Za varstvo izseljencev Sl. Krajine v Črensovcih naznanja:
Pri kralj. banski upravi v Ljubljani je intervenirala v sledečih zadevah:
Da naj bi starši Šadl Antona, ki se je v Nemčiji ponesrečil, dobili odškodnino.
Da naj posreduje za Kavaš Franca iz Odranec, ki ne more pošiljati svojega prisluženega denarja domov.
Naj posreduje za Marič Štefana iz Odranec, ki ni prejel iz Nemčije 55 poslanih RM.
Isto za Erjavec Antona iz Dokležovja, ki tudi ni prejel poslanega denarja.
Družba je tudi prosila banovino, naj prevzame zamenjavo RM, ki so jih delavci prinesli iz Nemčije.
Ste nam našli novega čitatelja
?
ZALAR MARIJA: Gospodinja in kuhinja
Sadje v salicilu. Salicil se vzame za ono sadje, ki se pripravi v večjih množinah, ker se v tem slučaju bolj štedi s sladkorjem. Če hočeš vkuhati 5 kg sadja, vzemi vedno tudi salicil v sladkornino. Vodo, sladkor in salicil skuhaj, da bo zelo sladko. V to vrelo sladkornino lahko pokuhaš katerokoli sadje. Večje komade sadja olupi, da bo sladkornina lažje prodrla v sad. Kuhaj počasi inenakomerno, nato vlij v kozarce, zalij s sokom, ohladi in šele potem zaveži. Salicila se vzame eno noževo konico na liter vode.
Hruške v jesihu. Vzemi 5 kg hrušk, jih olupi in nareži na rezine. Kuhaj 1 liter vinskega jesiha z 1 kg sladkorja. V tem prekuhaj hruške le na pol mehko, potem jih daj v porcelanasto skledo in jih polij s tekočino, v kateri si jih kuhala ter pokrij z rutico ali leseno desko. Naslednji dan zopet skuhaj ta sok in ga polij na hruškine rezine. Tako delaj še dva dni. Vsak dan dodaj nekoliko sladkorja v sok, ko ga prekuhaš. Posebej v jesihu skuhaj klinčkov in celega cimeta ter ta sok zadnji dan zmešaj v sladki sok preden poliješ na rezine. — Na enak način si pripraviš slive ali češplje. Pa tudi rumeni ringlo skuhaš prav tako, samo brez dišave cimeta in klinčkov. Lahko pa daš v jesih malo
vode, da bo sok kristalno bel. Sladkorja pa rumeni ringlo zelo mnogo rabi, a če si odbrala debel sad, bo zelo lep v kozarcu in tudi dober.
Sadje v sopari. Če pripravljaš sadje v sopari, moraš vodo, sladkor in salicil že en dan preje skuhati. Na 2 litra vode vzemi vsaj 90 dek sladkorja in dve noževi konici salicila. To kuhaš prav počasi eno uro in pol, a pazi, da ne izhlapeva. Tako močno prekuhano ohladi in pokrij čez noč. Drugi dan naloži sadje v pripravljene kozarce in nalij mrzlo sladkornino na to sadje. Sadje večje vrste olupi, razpoloviči, pečke odvzami in jih nadevaj spodaj na dno ali vmes, da bo finejši duh. Marelice, breskve, slive, hruške olupi in nareži v polovičke. Sok je treba politi, da stoji nad sadjem. Potem zaveži ali kakor koli sploh zapriš kozarce. V veliki železni lonec nadevaj na dno krme, postavi kozarce, med katere tudi nadevaš krme in nalij mrzle vode, da bo dve tretjini visoko pokrila kozarce ter naj počasi zavre. Olupljeno sadje vre 10 minut. Sadje z lupino in črešnje pa naj vrejo toliko časa, da kožica nekaterim popoka. Na 60 dek sadja zadostuje pol litra soka ali pa enaka teža soka in sadja. Za sadje ne rabi kozarce od kumaric ali zelenjave.
Zdravje
Matere pazite na svoje najmlajše
Kdo bi si mislil, da je toplo poletje tudi nevarno za naše dojenčke. In vendar je tako, da je poletje še nevarnejše zlasti za one, ki jih matere ne hranijo same na prsih, ampak jih hranijo umetno s kravjim mlekom. Matere, ki bi lahko nadajale, pa nočejo, delajo s tem velik greh, ker jih izpostavlajo veliki nevarnosti, da obole na prebavilih. Zakaj pa je prehrana s kravjim mlekom za naše dojenčke tako nevarna? Poleti v vročini se mleko v naših prav slabih in nečistih shrambah takoj pokvari, prav rado se skisa itd. Tako mleko včasih celo odraslemu ne prija, za dojenčka pa, ki mu v prebavilih še manjka raznih snovi, pa je tako mleko pravi strup. Kaj drugega pa je seveda tam, kjer branijo mleko v prav
čistih posodah, v ledenicah. Ko opažate, da postanejo vaši malčki jokavi, da se zvijajo, da jih boli trebuh, nočejo jesti, zlasti pa, ko postane njih blato zelenkasto, kakor bi bilo sesekano, vedite, da je vaše dete težko bolno in pojdite takoj k zdravniku. Ne poslušajte raznih tetic in mamic, da ne boste jokali za svojim malim. Le prevečkrat zapoje v cerkvi mali zvonček, ker je spet umrlo dete vsled napačne prehrane. To je ena od mnogih prebavnih bolezni in poleti najpogostejša.
Kako pa naj potem hranimo tako deco, boste vprašali. Odgovor na to vprašanje dobite v Zdravstvenem domu v Lendavi in to vsak pondeljek in soboto od 10. do 12. ure dopoldne ter vsako sredo in petek od 3. do 5. ure popoldne. Za one, ki imajo pravico do lista o siromaštvu, je pregled deteta in navodila za zdravljenje, prehrano in recept za zdravila v apoteki popolnoma brez-
plačno. Zdravila v zdravstvenem domu navadno ne boste mogli dobiti. Potrebno bi bilo, da taki siromašni prinesejo s seboj tudi ubožni list. Zato matere, tudi če ste siromašne, ni izgovora, da ni denarja za zdravnike, brezplačno vam bo zdravnik v zdravstvenem domu ob določenih urah pregledal vaše dete in vam dal prav vse potrebne nasvete. Par dinarjev za zdravila pa boste vendar tudi žrtvovali. Čestokrat prinese mati vsa ponosna debelo dete pa kar noče verjeti, da je to njeno, komaj leto staro dete, ki je še brez zobčkov in še ne more stati na nogah ter ima še mehko glavo, da je ta njen otrok težko bolan. Vse te težke napake bi lahko odpadle, če bi se matere navadile prinesti svojo deco, tudi če je zdrava, oziroma izgleda zdrava, vsak mesec ali vsaj vsak drugi mesec enkrat v Zdravstveni dom in sicer vedno pol ure prej, kakor je to navedeno za bolno deco.
Pošta
Kozel Franc, Večeslavci 36. Vašoj hčeri smo redno pošilali Novine do konca junija zdaj njoj bomo pali poslali in če ne prido nazaj, je dokaz, da je živa in na svojem mesti. Malo morate potrpeti.
Štirideset tisoč!
Ob priliki proslave štiridesetletnice Vzajemne zavarovalnice je bilo naglašeno, da je ta popolnoma slovenski in katoliški zavod dosegel izredno širok razmah.
K Vzajemni zavarovalnici spada tudi zavarovanje „Karitas“. O tem zavarovanju moramo reči, da je doseglo v razmeroma kratkem času svojega obstoja naravnost čudovite uspehe. O tem priča število zavarovancev. Ugotovljeno je namreč, da je pri „Karitas“ zavarovano okrog 40.000 ljudi. „Karitas“ ima tri vrste zavarovancev, ker zavaruje: posmrtnino, otroško doto in starostno preskrbo.
Če še niste zavarovani, se takoj pozanimajte za to zavarovanje! Pojasnila vam bodo dali zastopniki, ki jih najdete skoraj v vsaki župniji. Ako pa ni blizu zastopnika, se lahko obrnete na vodstvo „Karitas“ v Mariboru (Orožnova ulica 8) Iz pojasnila boste videli, da je „Karitas“ najboljše ljudsko zavarovanje, ker zavarovancem nudi izredne ugodnosti (n. pr. dvojna zavarovana vsota, brezplačno sozavarovanje otrok itd.) Ne odlašajte z zavarovanjem na stara leta, ker je to v dvojnem oziru škodljivo: 1. ne veste kako dolgo boste živeli; 2. čim mlajši je kdo, ko se zavaruje, tem bolj ugodni so zavarovalni pogoji. 
Današnji časi so taki, da bi moral biti vsakdo zavarovan. Starši, zavarujte sebe in svoje otroke! S tem boste poskrbeli za svojo in njihovo bodočnost!
Več čevljarskih pomočnikov
se sprejme s takojšnjim nastopom. Naslov se poizve v uredništvu „Novin“.
                                      v zelo dobrem stanju                                    čevljarski šivalni stroj (pogon iz leve strani). Naslov v upr. Novin.
PRAVILA
Agrarne in gospodarsko-podporne zadruge
	v Črensovcih
____
III.	Deleži.
§ 8.
Poslovni delež znaša 100 din, z besedo sto dinarjev. Plača se v gotovini takoj.
   Vsak zadružnik mora podpisati vsaj en delež. Poleg tega more vpisati še 4 poslovne deleže. Pri vpisu nadaljnjih poslovnih deležev mora zadružnik podati novo pismeno izjavo z navedbo datuma in števila deležev.
Zadružnik, ki je vpisal in vplačal več poslovnih deležev, kot jih je dolžan vpisati po pravilih, sme takšne deleže odpovedati v roku, ki je določen v § 5 teh pravil za odpoved članstva.
Deleži se ne obrestujejo in se na nje ne izplačuje dividenda.
§  9.
Če skupščina sklene, da naj se nastala poslovna zguba pokrije s celotnim ali delnim odpisom poslovnih deležev, je treba obračunavati sorazmerno s številom vpisanih deležev.
Če pade celotni znesek vpisanih poslovnih deležev zaradi poslovne izgube pod polovico, mora skupščina, ki je sklepala o sklepnem računu za dotično leto, sprejeti tudi sklep o vnovičnem vplačilu deležev, razen če sklene, da naj zadruga prestane ali da naj se poda predlog za prisilno poravnavo izven stečaja ali za uvedbo stečaja.
§ 10.
Odpovedani deleži se smejo izplačati šele, ko prestane jamstvena doba. Odpovedani delež se izplača v višini, ki se pokaže iz odobrenega sklepnega računa za tisto poslovno leto, v katerem je članstvo prestalo, vendar največ do vplačanega zneska.
Če stopi zadruga v likvidacijo pred izplačilom deležev, se smejo deleži izplačati šele v likvidacijskem postopku.
IV.	Jamstvo.
§ 11.
Jamstvo zadružnikov za obveznosti zadruge je omejeno in nerazdelno in se razteza tudi na obveznosti zadruge, ki so nastale pred vstopom za-
družnika. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in že z trikratnim zneskom vpisanih deležev.
Jamstvena doba traja dve leti po preteku poslovnega leta, v katerem ali konec katerega je prenehalo članstvo.
V.	Obratna glavnica.
§ 12.
Zadružno obratno glavnico sestavljajo:
1. poslovni deleži;
2.	izposojila;
3.	obresti naloženega denarja;
4.	pristopnine;
5.	dohodki iz premične ali nepremične imovine;
6.	razni drugi dohodki. Hranilne vloge.
Upravni odbor sme denarna sredstva, ki so
potrebna za dosego namena zadruge, preskrbeti z izposojili ali z zadružnim kreditom, vendar največ do skupne vsote, do katere se sme zadruga po sklepu skupščine zadolžiti.
VI.	Rezervni skladi.
§ 13.
Rezervnemu skladu se odkazuje po sklepu skupščine najmanj petina vsakoletnega poslovnega prebitka. Med zadružnike se rezervni sklad ne sme nikoli deliti, ampak se sme uporabljati samo za pokritje letnih poslovnih zgub in sicer na podstavi skupščinskega sklepa.
Poleg splošnega rezervnega sklada se sme po sklepu skupščine osnovati tudi poseben rezervni sklad za skupno pospeševanje gospodarstva zadružnikov. Temu posebnemu skladu pripada ostanek poslovnega prebitka. Tudi posebni skladi se ne smejo nikoli deliti med zadružnike.
VII.	Računovodstvo.
§ 14.
Upravni odbor je dolžan redno voditi računske knjige, ki so zadrugi potrebne, in sicer tako, da se morejo iz njih vsak čas videti njeni posli in njih gibanje, kakor tudi stanje imovine in obveznosti zadruge.
Knjige smejo voditi ob odgovornosti upravnega odbora tudi Zadružni uslužbenci.
Knjige morajo biti pred začetkom vknjiževanja trdno vezane, strani ali listi označeni z zaporednimi številkami na zadnji strani pa overjene po
revizijski zvezi ob navedbi števila strani ali listov ter sešite z zaščitno vrvico in zapečatene.
Poslovno leto se sklada s koledarskim letom.
Letni sklepni računi se morajo sestavljati po načelih rednega knjigovodstva in morajo obsegati;
1. račun prometa, ki navaja na pregleden način vse prejemke in izdatke;
2. imovinsko stanje (bilanco) zadruge ob koncu poslovnega leta (aktiva, to je gotovino v blagajni, vrednostne papirje, terjatve in drugo imetje, ter pasiva, to je vplačane deleže, rezervne sklade in ostale dolgove zadruge);
3.	račun izgube in dobička.
Letni sklepni račun mora obsegati tudi podatke o številčnem stanju zadružnikov s stanjem vpisanih in vplačanih deležev.
§ 15.
Poslovni prebitek, ki ga izkazuje bilanca, pripada rezervnim skladom, morebitna izguba pa se pokrije najprej iz rezervnega sklada (§ 13), če tega ni ali če ne zadostuje, pa s sorazmernimi odpisi od vseh poslovnih deležev.
VIII.	Zadružne objave.
§ 16. 
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski s svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme objavljati še na drug način. Vabila na skupščine mora razen tega objavljati v listu „Novine“.
IX.	Organi zadruge. 1. Upravni odbor.
§ 17.
Upravni odbor je sestavljen iz 6 zadružnikov, ki morajo biti pismeni in morejo neomejeno razpolagati s svojo imovino.
Član upravnega odbora ne sme ne postati ne biti uslužbenec zadruge in ne oseba, ki je v stečaju ali ki je bila obsojena na izgubo častnih pravic, dokler traja izguba teh pravic.
Skupščina voli v upravni odbor tudi namestnika, ki stopi v primeru potrebe v upravni odbor po določbi § 19.
Člani upravnega odbora si iz svoje srede izvolijo predsednika in njegovega namestnika.
Za svoje poslovanje ne prejemajo člani upravnega odbora nobenih tantijem.	(Dalje)
Za tiskarno v Lendavi; Balkanji Ernest
Izdajatelj: Klekl Jožef
Urednik: Matija Balažic
Proda se