%
Katoltšk cerkven Ust*
Tečaj XIV.
V Ljubljani 4. malica serpana 18(H.
I,is! 14.
Ae koti ko zastran cerkveniga petja in tnuzike.
( Konec.)
Preden končamo. še nekoliko zastran ..cerkvene muzike." Sveti trideutinski zbor. govorivši od sv. maše (s. 22), reče med drugim, de se mora vsa prizadeva in marljivost imeti, dc kolikor le mogoče se pokaže notranja serčna snaga in čistost z vnanjo pobožnostjo iu ljubeznijo do Boga. Iu ker je že ali poiiaba časov ali pa človeška nemarnost in hudobija dosti takiga vplodila. kar se zastran imenitiiosti takiga daru nc spodobi, zapovc sr. /.bor v ta namen. dc sc spet spodobno spoštovanje iu čast Božja iu pa pobožnost verniga ljudstva poverne. de morajo škofi skerbeti. de vse tisto prepovejo in odvernejo. kar so vpeljale lakomnost, ma-likovanje ali čezuemernost, ktera skorej nikdar brez greha ni. ali vraža, to jc, prave pobožnosti krivo posnemanje. ... V cerkvah pa sc morajo prepovedati take muzike. v ktere se 7. orglami ali pa s petjem kaj slastniga ali pa nečistiga vplodi. ob enim vse posvetne opravila, prazni in sploh vesoljni pogovori, sprehajanje, bruni in krik. dc sc hiša Božja v resnici hiša molitve skazuje in sc tako imenovati zamore.
Nihče ne more dvema gospodama služiti: ali bo namreč eniga sovražil in eniga ljubil; ali sc bo eniga deržal in eniga zaničeval (Mat. 6. 24), pravi Kristus. Taka se tudi zastran cerkvene muzike, posebno v večih mestih ne pre-redko godi. Vodji ali kapelmojstri, pa zraven tega tudi skladavci napevov latinskiga petja pri sv. maši — so tudi dostipot vodji in kapelmojstri v g.ediših. — Posvetni napevi in pa muzika, ki tu žegetljajo ušesa in se polastijo občutkov meseniga človeka, se spravijo tudi v cerkve, in taki posvetni ..c m i g o - m i g o , c m i g o - m i g o" vladuje včasi brez konca in kraja tudi po tih svetih mestih.
Zastran te napčnosti so glasnoslavni kardinal in Meh-leuski nadškof. Kngclbert Stcrks. svojim podložnim sledeči hvale vredni razglas razposlali, namreč: ..Tisto, kar se pri začetku. darovanji, povzdigovanji in obhajilu popeva, sc ne sme tako na dolgo vleči, de bi mašuik počako\ati ali pa v daru sv. maše prenehati mogel. Ne angeljska pesem (gloria). ne vera, iu nc tisto. kar se pri vcčernicah popeva, sc nc sme tako podaljšati, dc hi maša brez pridige čez eno uro. pete vcčernice pa čez tri štcrteljce ure ter-pele; ker je znano, dc predolgo opravilo službe Božje pobožnosti vernikov v kvar prihaia."
Pa nc le, kakor smo djali, de posvetne muzike sc v cerkvah brez konca in kraja dolgo igrajo, temoč so tudi pogosto iz takih pevskih iger (oper) vzete, ki na celi ime ,.pe-klenskiga kneza" nosijo. Tako postavimo pride v nekterih mestih v ..Kredo" pred besedami „et resurrexit tertia die" z vsim svojim brezniškim pojemIjejem in poginjenjem in pale 8 sopetjem in veršenjem in bučanjem in vrišaiijein in bru-meujem iz pevske igre ..Robert Ic Diable" muzika in napčv
brezbožne scenc, v kteri se pokojne nune iz grobov vzdi-gujejo. In spet pri ..dona nobis pacem" opominja brenk-Ijanjc tri vogla iu pa napev na pevsko igro „Kra-Diavolo." — In taka sc tudi pri darovanji godi. — Vidili smo enkrat Laha. ki jc ročne orglice, psa in pa opico imel. S temi jc okoli hodil. in kjer jc kaj več ljudi ali kako poslopje vidil. jc postal ter neki prav okrogel napev (vižo) z orglicami igrati začel. Opica skoči pri tej muziki na psa iu sc po s\oji šegi mami iu pači, pes pa ž njo po ulici okoli komično skaka iu pleše, de se vse na ves glas krohota.-Mesec se ne mine. iu sc ravno tisti napev iz ulic na koru pri darovanji orgla. - -
O dc bi pač čuvaji Sionovi ne Ic samo ..hudiča Roberta iu pa njegoviga Brata." ampak tudi vse njima zlabta napeve iz Božjih hiš enkrat popolnama iztirali in i/.podili! Ker če se to ne bo zgodilo, moramo odkritosrčno reci. dc bomo kmali tako dalječ prišli. dc bodo ali cerkve ali pa pevske glediša brez potrebe; zakaj ..moderni sibaiitizem." ki iiiu jc, kakor misli, beseda ll-tžja nepotrebna, ali pa premalo gladka in mikijiva, si svoje rožne postelje samo šc v mehkužnim petji in pa v slastni muziki iše. — torej pa tudi cerkev iu gledišč pod en klobuk stavi.
Iz mest sc poilajnio šc na kmete in sc bomo prepričali, de tudi tu sem ter tje velike pohabe sc po cerkvah najdejo; zakaj kar so za mestne cerkve udje glcdišarskih muzikan-tov, to so na kmetih tako imenovani ..navžarji." Poznali smo revčike takiga kopita, ki so se vse povsod priporoče-vali, kjer so zvedili, dc bi imela kaka svatba ali pa ples biti. Iii čc sc jim je obneslo, so zapustili hišo. brate, sestre, očeta, mater, ženo iu otroke — v nadlogi iu so jo za svojim nošam potegnili. Njive jim jc gnojil škerjanec. brajde so bile obrezane, ko jc bil v sredo petek, žetev in branje so imeli tridesetiga svečana dan, hišna streha jc rebra molila in po hlevih iu žitnicah so miške iu pa podgane svoj ples imele. Pa vender treba jih je bilo na svatbini viditi. Tu so, če je še starašina rogač njihoviga plemena bil, iz svojih umazanih ust mnogo ncpriličiiih dogodb in čudežev ..od Ijubeznjiviga Jezusa in pa od sv. Petra, ki sta okoli po svetu hodila," svatain tako nečedno burkali. de so nekteri od smeha popokati hotli, pobožni pa od sramote od mize pobegnili. Nekterim takim škripačem ni nič svetiga, nič pobožniga - in po zaslužku jih jc enkrat neki veslin mož ,.keršeno živino" imenoval. Pa vender so si ljudje takiga ila sem ter tje najemali za muzikante pri sv. maši ali pa pri procesii v praznik svetiga Rešnjiga Telesa, ne pomislivši, dc najemate lakih zadenejo nj-tre besede sv. pisma, ki pravi: Nc metajte svojih biserov pred svinje, dc jih kje ne poteptajo s svojimi nogami, iu de se nc obernejo in vas nc raztergajo. t Mat. 7. (». j
kolikrat sc pa tudi zgodi, dc taki navžarji. ki pred poldnem v cerkvah muziko delajo, popoldne ravno tisti dan po kerčmah in plesiših piskajo in trobijo, ali kakor se sami bahajo. zjutraj Bogu, zvečer pa radostnim ljudem, pa prav
a prav le zmiram ,.svojimu knezu parkeljnu" »lazijo. Te lake osebice pa tudi navado imajo, kar tudi nektere orga-niste tiče. de h koncu službe Božje, kadar se ljudje iz cerkve spravljajo, kaki ..marš" ali pa „bolcar" po svojim besedniku „vrezati" in tako vcrnikain pobožnost iz sere spihati, ali prav po domače rečeno, kristjane v norce spre-oberniti. Vender pustimo navžarje na stran, prepričani smo namreč, dc bi ložej zamorca obelili, ko pa taki plod spre-obcrnili; prosimo pa tisto mervico ,,organistov." ki so morebiti še v tej napaki zapopadeni. jo zanaprej opustiti, in pa po dokončani službi Božji ali s svojim opravilam precej nehati. ali pa napev cerkvene pesmi, med tem de verno ljudstvo iz cerkve gre. bolj po labko še orglati, ker to stori, de ljudje pobožne občutke, ki so jih v cerkvi imeli, tudi na poti proli domu ohranijo, iu de se jim dozdeva, kot de še zmiram v njih sercu Bogu prijetno pesem pojejo, namreč : ..Zdaj zadnjč nam dodeli svoj žegen iz nebes." ali pa: „0 Jezus vse sladkosti, nikdar nas ne zapusti, sosebno na zadnji cas bodi Jezus ti pri nas."
S temi versticami nismo namena imeli, živiga človeka razžaliti. temoč smo le željo očitali, de bi se ..grajane napčuosti** popolnama zaterle in de bi verne kristjauske duše. kadar bi v cerkev prišle, s sv. Frančiškani Salczi-jem t V. buk. 10. pogl. od ljubezni) reči zamogle: „0 kako prijazna je ta hiša Božja, kjer povsod hvaležno petje doni. Kako mičeo je gledati tiste, ki tukaj svoje sveto prebivališe imajo. kj«r t.diko nebeških slavcov v zaželcnji svete ljubezni vedno mile pesmi hvaležnosti pojejo!" — ali po naši veri ..Boga v duhu iu v resnici" molijo.
Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Stepi bratee.
(Dalje.)
..I.c molči, pravi Julče, bom že dobil prenočilo, sej so povsod dobri ljudje." Julče prosi po več hišah. pa ga povsod zavračajo. Ze je nemiren v sercu. ne zavoljo sebe. ampak zavoljo slepiga bratca, ki jc on edini varh, edina pomoč njemu revčiku! Zadnjič popraša po hiši ..sestra mile pomoči." Dobivši jih. jim pripoveduje svojo nalogo. Pobožna sestra jih sprejme, jima napravi vecerjico in posteljo poskerbi. Drugo jutro da .Juliju srebernik za štirdeset sol-dov. Oh. bogata sva. pravi Julče vesel slepimu bratcu, ki sc ga za roko oklene !
Ta dan je bil pa ves srečen. Julij pravi, ves zaupljiv <*am pri sebi. danes sva že dve milji dalječ prišla, v tri in dvajset dneh bova pa že v Parizu.
Ali drugo jutro Skanderček ne more več popotvati, vse jtekle in ožuljene noge ima! Denarja tudi nimata uič več, razun še samih petnajst soldov; kajti, takrat sla mogla plačati prenočilo.
Julij popusti svojiga brata šc na slabi postelji, ka-koršno so bili jima dali. ter izide, kakor pravi, sreče i-kat. Pripoveduje svojo nalogo neki mladi ženi, ktera mu pa odgovori, kako jo sercc boli, de inu zavolj svoje lastne revšine ne more pomagati, postoji zraven tudi nek postaren najemnik. posluša vso .Julčetovo pripoved ter pravi: ..Moj deček! ii imaš pa blago serce. tebi pomagati jc dobro delo. Glej! jest sim namenjen iti v neki kraj na cesti proti Pariz i. deset milj od tod. Ako se hočeš na moj inali voz na slamo vse-ii. te popeljctr saboj, in tako boš kmalo dalječ prišel."
Julij razveseljen ua tako ponudbo, rekši sam pri sebi: ,,deset milj hoda, kaj si pota prihranim!" steče urno po brata. Najemnik vzame oba na voz, in proti večeru tistiga dne dospejo do nekiga mesta, kjer jih na cesti pusti, rekši jima, kako mu je žal, de jih ne ntore dalje peljati, ker se mora zdaj ua drugo stran podati.
V tem mestu pa ne moreta nikjer prenočila dobiti, povsod jima vrata zapirajo. Julče ima že vse solzne oci, pa
vender le se veselo govori, ker boji se s svojo žalostjo bratu serce podirati. Vse mesto že prehodita, poslednjič prideta do samotno stoječe hiše; tode hišni ljudje jima že nasproti kričijo: „Pejta k psu spat!" Julij zagleda na dvorišu veliko lino v zid, kjer je velik šekast pes imel svoje ležiše. Počasi in pa previdno se mu bliža, ter mu reče z milim glasam: Dober kuže, ali hočeš nama dati inalo prostora v svojim prebivališu ? Pes je miren, ter jame otročiča lizati; torej zlezeta urno v to pasjo lino. Dobra žival jima nič ne brani.
Ko zjutraj dekla prinese psu jesti, in oba otroka zraven njega spijoča zagleda, steče gospodo poklicat. Vsi se zdaj sramujejo svariluiga izgleda nezumne živali, d? je bolj usmiljena od njih. Pregreho terdoserčnost popraviti, ju peljajo v hišo, jime dajo dober zajuterk, in ko jim Julče svojo nalogo dopove, mu tudi še pet frankov podarijo. E.atcc, pravi Julče, zahvaliva Boga, kmal bova v Parizu!
Po več tacih in enacih naključbah dospeta srečno v Pariz. Julče pa ima le samo deset soldov še v žepu in tudi te mora za prenočevanje dati. Zjutraj ljudi na cesti milovne prosita ter poprašujeta. kje de stanuje slavni zdravnik za slepe. Pa množica ljudi dere inemo, nihče jih ue pogleda, ne posluša, ne ume! Samo neka bogato oblečena gospa, stopivši z voza, jima verže nekatere solde. de ubožčika lakote ue pogineta. Oglušena od ropotanja vozov in krika prodajavcov se vsa treseta in ležeta počasi naprej s pobitim sercam.
Drugo jutro prideta nevedama na ulice „Chaussee d' Au-tun." (Sose d oten). Julij popraša neko gospo po stanovanji slavniga zdravnika Sihelna. Berž mu pokaže njegovo hišo iu reče, če ga Sihel ne ozdravi, ga nihče ozravil ne bo. ter jih pelje do hišnih vrat.
Julče ves prestrašen pozvoni, kajti približal se je zdaj čas. ko se bo skazalo. če bo kaj sadti trudniga popotvanja? Bekel je sam pri sebi: Kaj bo, če zdravnik poreče, de nc more mojiga brata ozdraviti, ali pa če sc ne bo hotel z nama pečati zavoljo najniga uboštva? O moj Bog. ti Oče ubozih iu žalostnih, pomagaj nama v tej sili!
Služabnik odpre vrata. Julče se ves trese iu vpraša po zdravniku Sihelnu. Služabnik jima krotko veli noter iti, pelje jih v sobo, kjer že petnajst oseb čaka. Dolgo ča-kavša prideta ua versto ter gresta v stauico slavniga zdravnika. Julče jc bled ko merlič in ue more kar besedice spregovoriti. Zdravnik Skanderčkove oči pazno ogleduje, po tem se oberne k Julčetu, kateri je med tem lepo obličje zdravnikovo tudi prav pazno premišljeval, rekši sam pri sebi: „0 saj je dober, dober!" se bolj oserči. začne pripovedovati svoje popotvanje, živo tudi popisovati terpljenje in skerbi, ki sta jih po cesti prestala, pa uboštvo njune matere vdove, zraven tega pa svoje veliko zaupanje do zdravnika razodene.
Zdravnik Julčeta prijazuo posluša ter daije pregleduje s svojimi od učenosti, previdnosti in skušnje bliskečimi očmi bolne oči maliga Skaudcrčka.
Julče pade zdaj na kolena pred zdravnika ter ga goreče prosi: O moj gospod! Lepo Vas prosim, ozdravite mi mojiga brata, Bog Vas bo blagoslovil za to dobro delo: osrečena mati bo za Vas molila. Ta otrok bo luč beliga dne vidil, in jest? o moj Bog, kaj zamorem druziga storiti? Noč in dau Vam hočem zvesto zvesto služiti, svoje življenje hočem za Vas dati! Jok posili fanta, de poslednjih besedi ne more razumno izgovoriti.
Zdravnik ves giujen pravi: ,,Moj pobeč. le vstani. upam, de smem obljubiti, de bom ozdravil oči tvojiinu bratu."
Julče zdravniku roko poljubi in nič ne more spregovoriti; pa njegove veselja in hvaležnosti bliskeče oči glasno naznanujejo serčno zahvalo njegoviga serca.
Zdravnik Sihel je bil pa poseben mož, ki je silno veliko učenost združeval s pravo gorečo ljubeznijo do terpe-
čiga človeštva. Za tisuče ubozih jeskerbel, in zraven tega se tudi hišo napravil, v ktero je slepe sprejemal, jih ozdrav-Ijal, preživljal, jiui stregel in se le po popolnama ozdravljene izpušal.
Preblagi zdravnik veli oba dečka peljati v sobo slepih, se čez ene dni loti očes Skandrovih in delo se mu prav srečno izide. Kdo je tega bolj vesel, kakor Julče? Skan-derčkove lepe oči se začuo oživljati, sprejemati luč, se sukati in obračati. Kar neprevidama pa plane v brata Jul-četa. se ga oklene za vrat ter zavpije: „Moj brat! —" Bili ste samo ti besedi, — ali iz kolike globočine serca! Zdaj pa pade na kolena, goreče hvali Boga, in zahvali zdravnika, svojiga dobrotnika.
Čez osem dni se bratca neizrečeno vesela in hvaležna nazaj na svoj dom podasta. To ginljivo prigodbo je zdravnik ljudem pripovedoval. Dobre in blagodarne gospe hočejo pripomoči k doveršenju dobriga dela zdravnikoviga. Obema malima popotnikaina napravijo nove oblačila in plačajo tudi na pošti prostor za oba na vozu tje do doma njujne matere. K temu ena unih dobrotnic še Julčetu pet rumenjakov podari, rekoč: ,.To pa nesi svoji materi!" (Konec nasled.)
Ogled po Slovenskim in dopisi•
Iz Ljubljane. Prihodnjo nedeljo (7. po Bink.) bodo Mil. škof zakrament sv. birme delili v S marii. v ponedeljik potem pa v Višnji gori. — O poslednjim obiskovanji so jih birmali: v Postonji 509. v Košani 362, v Ternovim 543. v Premu 160. v Knežaku 307, v Slaviui, kjer so tudi prav priserčuo pridigo od vere imeli. 338, v Hrenovici 370. v Vre mu 175. v Senožečah 242; tedaj vsih skupaj 2916.
Iz Ljubljane. Za brate in sestre tretjiga reda sv. Frančiška so že nekterikrat imenovane bukve te dni ua svitlo prišle. Ime jim je: ..Popotni tovarš bratam iu sestram III. reda sv. Frančiška, ki med svetam žive. Spisal O. Mansvet Stnajdek, frančiškan na Kostanjevici blizo Gorice." Take bukve, kakoršne drugi izobraženi jeziki že davno imajo, so se v slovenšini res davno že pogrešale, in v. č. g. pisavec so Slovencam z njimi tolikanj bolj vstregli. ker so tako obširne, de tretjoredniki v njih vse imajo, kar koli jim je za ta red potrebno. Bukve v osmini na 608 straneh imajo tri dele: pervi z obširnim življenjem sv. Frančiška v 18 oddelkih do 228. strani; — v drugim delu so zgodbe tretjiga reda v U oddelkih do 311. strani; in v tretjim naj potrebniši molitve od 430—6(18. strani. Zastran obsega gosp. pisavec v predgovoru med drugim pravi: „De bi te duše (tretjiga reda) za svoj poklic še bolj vnel, in opomnil, kako veliciga očaka otroci so, in kako obilno je sv. mati katoliška Cerkev tretjorednike s ss. odpustki oblagodarila. sim v pervim delu življenje svojiga očeta sv. Frančiška, ki je bil med vsimi svetniki na svetu od zibeli do pokopa svojimu Odrešeniku nar podobniši, popisal ; v drugim pa od zgodb tretjiga reda s pravilam in njegovim razlaganjem le toliko pristavil, kolikor je bratam vediti neogibljivo potreba. De bi jim bil ..Popotni tovarš" tudi vodnik per domači in cerkveni po-božnosti, sim mu v tretjim delu, naj bi preveč ne narastel. le samo toliko molitev dostavil, kolikor se jih navadno v vsakih molitevnih bukvicah najde." — De bodo družniki tretjiga reda z velikim veseljem iu hvaležnostjo po tih težko pričakovanih bukvah planili, se samo po sebi ve; svetovali bi pa tudi drugim, de naj jih išejo prebrati. Vidili bodo v življenji sv. Frančiška, kaj se pravi v resnici za Kristtisam hoditi, — v drugim delu pa se bodo naučili, kaj je tretji red, ki ga večkrat — ne vedoč, kaj de delajo — prezirajo in zaničujejo. Vidili bodo. kako močno je bil kdej razširjen, in je še vselej, koliko obilno svetnikov šteje, in kako čez-obilne, neštevilne so njegove duhovne dobrote, in učili se bodo red spoštovati, ki je res spoštovanja vreden. Po sa-kristijah frančiškanskih ali kapucinskih v Ljubljani. Kamniku,
Novim mestu, na Kerškiru, v Nazaretu, v Brcžcah, na Kostanjevici, v Celji jih zamore vsakdo (po 1 gld. 20 kr.) dobiti, kdor koli jih želi. Tudi v slovniskim oziru mu ue bo žal, kdor te bukvice prebere; zlasti nam mora vselej ljubo biti, ko kake bukve v novim preoddelku ua svitlo pridejo, ker se tako izrazoslovje ali terminologija v slovenšini bogati. Naj tedaj v vsakim oziru olikani in z nar boljšim blagaru obložeui novi ..Popotni tovarš" pobožne Slovence srečuo spremlja skoz dolino solz v boljši življenje.
Iz krasnje. Neprenehama hiti čas naprej, in z njim tudi mi, ustaviti v svojim teku se ne da, in ne uderžati njegovo nejeuljivo zaporedno verstenje v zadevi ur. dnov. tednov, tneseov iu let. Človek, rojen v času, in zato tudi navezan na čas, ni v stanu nc ene minute ustaviti, je uderžati, da bi se ne staral, in kakor je tli postaje v diru časa, in ne v staranji človeka, tako bi je tudi biti ne imelo v razpletanji človeških dušnih moči. Reč draga je čas, in tudi tuigljeja njegoviga bi nam ne bilo zgubiti. Kdor ne hiti s casam naprej, ou zastaja, kdor pa zastaja, jc skoraj že ua rakovim potu. „Naprej!" je zatoraj pravično in veselo glasilo sedanjiga časa, „uaprej proti popolnosti!" uain veleva tudi sveta vera, ter nam stavi pred oči nar vcličast-niši izgled, Boga samiga, tedaj zapopadik iu vir vse vednosti, vse žlahtuosti iu popolnosti. Bog je. kterimu uarn je čedalje bolj podobnim prihajati, tedaj uriti iu bistriti ne-utrudeuo svoje dušne moči, poteiutakim dojemati čedalje bolj v vednosti, v blagosti iu pobožnosti. ali z drugo besedo, izobraževati se v edino pravi in veljavni omiki ali
izobraženosti. Se li hoče človek pa izobraževati.....t je
potreba pred drugim jezika, to jc tistiga nepreecnljiviga daru Božjiga, ki mu jc sredik, da naznanja bližiijimu, bližnji pa njemu, toraj nasprotno vsak eden drugimu ali u.stciuuo ali [ia pisciuiio svoje uiisli iu želje, svoje čutljejc in potrebe, da razodeva zuotrauje življenje človeško sc toliko zivejse med sabo od zunaj iu se porazuuicva duša z dušo. Kteri jezik pa je neogibno potrebin pri izobraževanji, in kteri posebno za nas Slovence ? Sploh jezik, v ktcriin iu s pomočjo kteriga sc kdo izobraževati iu mikati hoče. mora tisti biti. v klerim človek inirdi. govori ter svoje reči vreduje iu obravnava, ker misliti izobraževanja pri nikomur mogoče ni v jeziku, kteriga le-ta nc ume, ne zini. Govori terdimu Nemcu slovensko, iu gledal te bo debelo, ali pa se ti smejal; sili mu slovenske bukve v roke, vodi ga v cerkev k slovenski Božji službi, razlagaj mu to ali uno reč v jeziku njemu ptujiiu, iu ako si ne bo Nemec prizadeval ter sc vadil slovenščine, mlatil boš prazno slamo. Iločcut li koga umeli, hocetu bukve razumeti, znati moram tudi jezik, kteriga on govori, v kterim so bukve; toraj, hočem li se izobraževati, se moram izobraževati v jeziku in s pomočjo jezika, kteriga govorim, uiučm iu znam. S tem pa se nam vsiluje tako rekoč saui od sebe odgovor na drugi del zgoraj omeiijeniga vprašanja, ki sc glasi: ..Kteri jezik pa jc v zadevi izobraževanja neogibno potrebin za nas Slovence?" Slovenski i.arod prebiva na zemlji slovenski iu govori svoj lastni slovenski jezik. Verh njega, ki je bladkoglasiti, lep in krasin ko malo kteri, pa vender pri vsim tem zaničevan in tert, gospoduje troje ptujili jezikov, iu ti so nemški, laški in madjarski, iu ti trije sc vrivajo vsaki v svojih krajih v pravice domaciga jezika, krivično podkopujejo veljavo le-tega iu bi ga radi popolnama za-terli, oni nosijo zvonec v šolah, v pisarnicah iu med gospodo, ter sc imajo ko zuaiuujc omike in izobraženosti. Ako zeli potemtakim Slovenk* po omiki. zamore se mikati iu izobraževati ali s pomočjo eniga ali druziga izmed teh treh ptujih. ali pa tudi s pomočjo domačiga, slovenskiga jezika. Izobraževanje v ptujiiu iu s pomočjo ptujiga jezika vender je nenaravno, ueuatorno, iu le za posamezne osebe mogoče, nikakor pa ue za narod v njega celoti *). Sc li
•) Kako škodljivo za narod sploh je pa tudi izobraževanje po-
hoče kdo v kakim jeziku mikati, izobraževati, ga mora tudi •znati; posamezin človek, ako priložnost iu voljo ima, se tudi ptujiga jezika lahko nauči, toraj se tudi, ako želi in mu okoline pripuste, v tistim izobrazi, kar pa vender ne velja, in se nikakor reči ne more, ako se od naroda sploh, v njega celoti govori. Narod misli, govori, in se porazume med sabo le v enim in ravno tistim domačim, materinskim jeziku, in zraven tega nobeniga druziga ne razume, ne zna. se tedaj tudi mikati in izobražati v nobenim drugim ne more, ko edino le v svojim, v domačim. Naučiti sicer se utegne ptujiga jezika posamezni človek, nikakor pa nc narod, razun če se mu narodovnost zatrč in narod poptujči. Tako početje bilo bi pa velika krivica, ker vsaki narod, tedaj tudi slovenski, je od Boga, in zato, in ker je, tudi po božjim ko natornim pravu biti in gibati narodno se tako dobro ko vsaki drugi pravico ima. Narod poptujčiti, toraj spreoberniti nas Slovence vse v Nemce, Lahe in Madjare, pa tudi ni nobena lahka reč, in le čudež, pravi zaresin čudež bi mogel biti. da bi se kaj takiga v kakih letih zgodili zamoglo, in vender mora narod popoluaina poptujčeu biti. mora ko narod slovenski nehati in se v druziga ptujiga prestrojiti. ako se hoče s pridam in vspeham na podlagi ptujiga življa pričeti nova, ptuja omika ali izobraženost. Čudežev pa dandanašnji neverni svet še takih verovati noče, ki se tajiti ne dajo, da so se godili, in kteri so ravno zavoljo tega. k;«kor so se godili, na ravnost pripisati vsega-mogočnosti božji: toraj tudi upamo, da bojo nasprotniki naši tudi zgoraj omenjeno čudo zavergli in z nami vred v prepričanji živeli, da sc nc more in ne da noben narod kar čez noč preroditi in v druziga ptujiga prestrojiti. Kako poča>i da se tako prerojenje in prestrojevanje godi, nam priča zgodovina. Stanovali so stari Slovenci na zemlji, ki je še dandanašnji zemlja slovenska, pa ta zemlja je bila nekdaj vse veči, k nji je spadalo tudi Gornjoštajersko, segala je čez Koroško v sedanjo Tirolsko in Solnograško, bila je zato lepa rasprostrana dežela, in narod slovenski, ki je v nji prebival, ne kak narodič, ampak v resnici čverst iu mnogoštevilin narod. Ti stari Slovenci bili so, ko sploh Slovani, pobožni, delavni in mirni, živeli so radi v miru s svojimi sosedi, prisiljeni k boju pa so kazali, da se znajo moško biti, da niso inorda mehkužneži in boječi, temveč da so čverst narod, narod serca junaškiga. Ta narod z drugimi slovanskimi uarodi vred je prestal v dolgi rajdi stoletij marsikaj. Napadali iu preganjali so od nekdaj sovražniki slovanski jezik 111 celo slovanstvo. tudi z ognjeni in mečem so se trudili narodovnost slovansko zatreti in uničiti. V stoletnih vojskah, pravi Safarik, so tcrli ptujci slovanske narode, ter jih od baltiškiga morja do karpatskih planin, in od oudod do jadratiskiga morja ali čisto zatcrli, ali pa nečloveško zasramovali in mandrali. Hudo se je pregrešilo veliko narodov, posebno iz nemške kervi, nad Slovani, terdi Herder, in čuditi se je, pravi Safarik, ako se prevdari vse, kar se je že s Slovani godilo, da slavno ime: .,Slovan" ni že zdavnej postalo ime, ki se k večimu le še najde v starih knjigah in pismih. Kervave, Slovane zatiravne vojske so sicer ponehale, duh sovražni pa je tudi po tem še živel in še živi. Navzetc tega duha so terle in še zmeraj tarejo šole, pisarnice in gospoda narodovnost domačo, in narod ves utruden je počasi zadremal in zaspal, med dremanjem in spanjem pa se mu je njegova zemlja, morde še bolj ko kdaj o vojsknim hrumu. če dalje bolj kerčila in zmanjšala, in ko se narod prebudi in zdrami, milo se mu stori, ko vidi silno moč sovrazniga duha ter lep del svoje domovine odcepljen iu za zmeraj poptujčen.
sameznih v tujšini, to ravno potujčene šole nar bolj dokazujejo. Ako bi se veroznanstvo. zemljepisje, zgodovini, s p i s j e itd. v domačim jeziku učilo, koliko bi učenci tako rekoč grede in nevedaaia zanesli v narod. kar se sicer večidel vse zgubi. K večimu kak spačen izraz se sem ter tje vrine: »šulordenga." ,»proh!ere.a „Londkorten* itd.	Vred.
Sto in sto let je preteklo, v kterih je čutil tudi slovenski narod bolj ali manj kervavo zatiranje slovanstva sploh; sto in sto let je dremal in spal, med dremanjem in spanjem pa zgubljal zmeraj več in več od svojiga sveta; mnogoverst-niga zatiranja nad tisuč let je bilo potreba, da se je sker-čila naša zemlja do sedanjih slovenskih meja. To vse pa kaže, da narod naš poptujčiti ni ravno kaka lahka reč, da ko bi narod tudi še zmeraj dremal in spal, dosegli bi sovražni življi ta svoj krivični namen k večimu še Ie po preteklih sto in rto letih. Pa narod naš ne dremlje, ne spi več, on čuje in se bolj zaveduje svojiga poklica, toraj je poptujčenje le še toliko težavniše, in če mogoče, še le v poznih, poznih stoletjih. Prevdarimo pa zdaj to od ene strani, od druge pa neoveržljivo resnico, da se narod le na podlagi in s pomočjo domačiga jezika izobraževati zamore, toraj da se domači jezik zatirati toliko pravi, ko izbraževanje naroda zaderževati, omiko na pozne stoletja zavračevati, to le zavoljo krivičniga zahtevanja, narodnost narodu odvzeti in narod v ptujiga prestrojiti; prevdarimo vse to, in verh tega še vedno kričanje po izobraževanji naroda, nezmerne pisarije v pospeševanje tega izobraževanja, kakor tudi stroške, ne ravno majhne, v dosežbo tega sicer hvale vredniga namena, in spet večne zapreke, ki se ravno od te strani nastavljajo narodu, da se ne more uikakor naravno in po svojim razcvetati in mikati, prevdarimo vse to, potem zares ni čuda, če se prične človeku pri zdravi pameti v glavi mešati.
Iz Soome ob Nfilil, 24. majnika 1861. Dragi prijatel! Zdaj, ko sim bil že dolgo z doma in se zdaj v Selal vračam, kamor upam v enim tednu dospeti, ti pišem z Nila nektere verstice. ... Veš dvojno zadevo, ki me je zavoljo svoje tehtnosti v začetku tekočiga leta v Kairo gnala: Serčno poganjanje pri egiptovski vladi zoper izvlako sužnjev od Bele reke, in pa de bi našo „Zgodnjo danico" (misijonsko ladijo) dal popraviti. Veš tudi, de sim mogel mesca prosenca čakati, de se je naš veliki poročnik .1. Srei-ner z gorenjiga Egipta vernil, ker brez njega ne r orem nič opraviti. Havno tako je prešel mesec svečan, ker ,e bil Said-paša ( namestni egiptovski kralj) v Medino romal. V tem pa mi je ,,Zgodnja danica" veliko skerbi delala. Ni je bilo treba namreč samo popraviti, temveč do čistiga obnoviti, ker je železo do uaj zgornje opasnice vse zjedeno, in les ni za nobeno rabo več; torej se je iskal nedosegljivi znesek blizo 600 liber šterlingov ( 6000 gold.) Kolikokrat je bilo treba s pridnim, za misijon zmiraj marljivim Mardrus-a (misijonskim opravnikain) v Bulak in staro Kairo (kodar barke stojijo) na oslih jezditi, ter sva se zdaj pri ti zdaj pri uni orožarnici in mojstru posvetovala. Ni kazalo drujiga. kakor ubogo ,,Danico" na dražbo dati; tode za to, kar je bilo še za kaj, bi se bilo k večimu 50 liber šterlingov (500 gold.) dobilo, in serce me je bolelo, se tako od stare zveste tovaršice ločiti. Poslednjič mi nekdanji veliki poročnik žl. Huber svetuje, de naj se do namestniga kralja samiga obernem. Desiravno mi je težko delo, kmali potem ko nam je bil Šelal podaril, že spet modlevati, sini vender storil, ker bilo je za misijon. Bila je pa ta reč prav občutljiva *), ker se ni vedilo, kako bo Said-paša sužinjske dogodbe z Bele reke sprejel (v kterih so bili tudi njegovi vojaki zapopadeni).... Vso to reč sim bil zročil sv. Jožefu in dobro sim jo zadel. Ko se ob začetku sušca povernem, je Said-paša mojo prošnjo uslišal in je razglasil nove ukaze zoper sužinjsko tergovstvo v Sudanu. Zdaj pa je nastopil ramadan, moslemski postni mesec, in veš, de ob tem času so vsi turški divani (vradnije) zaperti, ker vradniki dueve prespijo, ponoči pa pojedajo in popijajo. Od ukaza kraljeviga do izpeljave pa so tukaj na deželi velike pritežnosti. Mogel sim se torej odmeniti, tudi konec ra-
*) „Uifc Šache ist delikat;1* prosimo domoljube, nam s priliko naznaniti. kakosni pregovori so za ta izrek kjer si bodi navadni.	Vred:
madana pričakati in torej silo prijazne in hladne polnočne vetrove zamuditi, ki bi me bili hitro v Selal dopodili, iu potem v nar veči vročini in brez vetra gori ob Nilu lajuati. Tode moja poterpežljivost se je že drugod in drugač vadila, tako sim se tedaj premagal, še en mesec čakati. Bil pa je blizo veliki teden, Jeruzalem ne deleč, popotvanje zastonj, — tako mi je bil ta odlog prijetna prilika, vender enkrat Sveto zemljo viditi, in tamkaj to najti, česar mi je bilo tolikanj potreba: tolažilo, oserčenje, upanje. In kar sim iskal, sim našel. Dano tni je bilo, na nar sve-tejsih krajih človeštva večkrat dar odrešenja darovati, v Jeruzalemu, Betlehemu in Nazaretu, na Oljski gori, na Taborji in Karmelu, ob Cedronu, Jordanu in Genezaretu moliti in žalovati; in spomin na obilne tolažila in milosti, ki sim jih tamkaj dobival, me bo na moji ojstri poti do konca spremljal. Na vsih svetih krajih siin nar svetejši daritev za zamurjki misijon opravil, vse milosti sira želel njemu pridobiti. Tebe in vsih misijonskih prijatlov in dobrotnikov sim se zmiraj spominjal.
V novo poterjen in s serčnostjo navdan, de hočem stanovitiu ostati, delati in terpeti za Gospoda, ki je svojo presveto kri tudi za nje prelil, za ktere sim jest poklican, se v svoj misijon vernem, pripravljen za vse, upajoč saj svojo ubogo dušo rešiti. Rad bi bil svoje življenje skleuil ko menih na kterim unih svetih krajev, ali ko pušavnik na Karmelu ali v kteri zmed mnogoterih pečin; ali za zdaj je Božja volja drugač, in vernem se tje, kamor me dolžnost kliče. — Skoz Samarijo iu Galilejo v Nazaret, Ti-berijado, Kano, na Tabor in Karmel, in nazaj do Aleksan-drije in Kaire sim popotval z O. Markam iz Carjigrada, ki ti je dobro znan. Priserčnišiga tovarša bi zanesljivo ne bil mogel najti. — 15. mal. trav., ob koncu ramadana, sim bil spet v Kairi, ali do 13. vel. trav. je bilo dokaj pisarije sem ter tje, prejden je bilo vse vravnano, in sim zamogel odriniti. V Selalu bom dobil naznanil od misijonarjev (k\ so pred nekaj mesci šli na Belo reko), Bog daj dobrih! — G. Daniel Komboni je s T Gola-zamurci v Verono šel in našo Kič-zainurko Katarino iz vstava v Kairi za učenico din-kovskiga jezika seboj vzel. Sim pa v skerbi za njeno življenje in zdravje. Iz Neapelna nimam nikakoršnih naznanil. Upam, de bo Komboni letaš zopet k nam prišel, pisal sim mu in ga njegove obljube opomnil. Prav pripraven je. Ob koucu vel. serpana bi imel z „Zgodnjo danico*4 v Selal priti, in potem z menoj v Hartum, k sv. Križu in v Gou-dokoro se podati. Če kaj premoreš do njega, piši in spod-budaj ga. Ali ni nikogar iz Krajuskiga ? Delavcov za zdaj ni treba. ...	M. Kirchner.
Cveti. cveti. mladi rožnik !
Lepili rožic nam nasuj. Rad nam bodi sulionožnik , Vedno se pri nas raduj ; \»e, kar diha in živi. Se te veseli.
Dragi rožnik. hitro zori Ljube češnje. jagode. De poživljajo nas skorej Potne in upehane:
Saj kresnica že berli, Kader se stamni. Injvročina pa pripeka.
Ki jo nese mal' serpan. Terdo delo za človeka. Za živino dolgi dan,
Kadar mervo spravljajo, Jejdo sejejo.
Solnce peče, z6ri žita.
Dela sladko upanje; Krnvža z vinčikam nalitn Pokrepčuje vtrudene.
Bod' na nogah noč in dan. Pride veljk* serpan.
Poletje.
Ni še konec poterpljcnja.
Le še peče. le še žge. Težka butara življenja V rojstvu naložena je; To zadene vsaciga, Tudi verniga.
Grenka skušnja te napade. Vabi v greh te in plaši. Manjša plamen Božje gnade. Brezno grehu odmaši:
Takrat za-te. moj kristjan! Bo težaven stan.
Morebit' bo omahnilo
Tvoje klavcrnu serce, K stezi greha se zavilo Spolnit strasti in zelje? Slaba, slaba zate bo Če zgubiš vojsko.
Ce se pa terdo bojuješ.
Vzdigneš na visoko meč, K Bogu moliš in zdihujen, Zgine satan, noč bo preč Ti si v sercu polahkan. Zgine veljk' serpan.
Kakšen je poklic vojaka ?
Boj na vojski, oginj zmag: Kasno ga plačilo čaka?
Čast, veselje, venec drag; To bo tvoje zadnji dan, Bodi le serčan.
Si odperaj gnad studence.
Vpri oko na sveti raj, Na svetnikov svitle vence, — Boja kratke dneve štej ! Bog ti bo za vojsko dal Krono na višav'.	D.
Razgled po Ker danskim sretu.
V deržavniin zboru zbrani cerkveni pastirji
so v prid katoliške Cerkve do svitliga cesarja zložili izverstno pismo v prid katoliške vere. Cerkveni pastirji zavračajo na težavno dolžnost deržavnih svetovavcov in na veliko nevarnost, v kteri je cesarstvo, ker že davno je stranka, ki pravi, de se mora Avstrija in cerkvena deržava razdjati, de se Evropa po zakonih pameti iu svobode vravna, ki hoče občinsko družbo brez Boga. Vspeh na Laškim tem rovarskim možem še veči serčnost daje. Sovražniki Avstrije so očituc misli ali mnenje spačili in prevernili; slepilo ljudskiga glasovanja na Laškim kaže, koliko laž premore. Z enakim orožjem se vzdigujejo zoper katoliško Cerkev ali marveč zoper keršanstvo. Torej so škofje dolžni, takimu brezbož-nimu počenjanju se ustaviti. — Protestantam jc dana s patentam 8. mal. travna veči svoboda, kot jo katoličauje imajo. Škofje prosijo, de naj bi se na vošila zvestih Tirol-cov ozir imel; nimajo pa nič zoper to, de avgsburgijanci in helvetijanci svoje verske zadeve po svoji veri sami vrav-navaja in s katoličani ravno tiste deržavljanske pravice vživajo. Skorej v vsih deželah cesarstva so pravice katoliške Cerkve tako stare, kakor razpletanje redniga deržavniga življenja, vse imajo svojo oliko iz katoliške Cerkve. Nova vera 16. stoletja se jc pa s silo vrinila, protestanški vladarji so katoliško božjo službo zaterli. kjer in kakor so mogli. Žalostni stan te nove krive vere so mogle pogodbe vrediti. Pravice, ki jih je katoliška Cerkev iz tih viharjev otcla, so nadtavžentletne, kdor jih taji. gre k tisti stranki, kteri velja sila namesto pravice. Nc le prederznost. ampak tudi zbloda je, ako od Njih veličanstva tirjajo, dc naj ka toliški značaj cesarstva zataji. Ta stranka namreč cesarsko vlado svoj pot na Angleško iu Prusovsko zavrača, kteri sc pa protestanški spozuate. desiravno imate toliko katoličanov. Angleško, ki zraven 22 milijonov protestantov šteje 6 milijonov katoličanov, velja vender za protestanško deržavo. Na Pruskim je čez tretjina katoličanov (polscdmi milijon katoličanov zraven nekaj čez 10 milijonov protestantov), in pruska vlada se šteje za protestanško in sc zmiraj obnaša kakor protestanška. Po vsim avstrijanskim cesarstvu pa je nar veči večina prebivavstva katoliška. iu Avstrija bi ne smela. tako dobro katoliška biti. kakor Prusija ali Anglija protestanška? ( V neiuško-slovanskih deželah je čez Ki milijonov katoličanov in le 300.000 protestantov; v ogerskih deželah 7 milijonov katoličanov, in 2 milijona «00,000 protestantov.) Ne bo ii tedaj smel avstrijauski cesar za prid katoličanstva ravno tako skerbeti, kakor za protestanštvo kralja na Augleškim in Pruskim? Avstrijauski protestantje so že od davno bolj popolnama ravnopravnost imeli, kakor jo katoličanje svobodue Anglije imajo, odkar so rešeni, emanci-povani, zdaj pa so dobili samosvojim vravna vo svojih lastnih zadev, kakoršne jim dozdaj ne ena protestanških, koliko manj katoliških deržav dodelila ni. Ako to ni zadosti, ako se v imenu svobode iše, de naj katoličan pri vsakim nasprotji svojimu katoliškimi! prepričanju nasproti dela; naj gredo pa v materno deželo vslavne svobode iskat iu naj tirjajo od angleške zbornice postavo, po kteri bo pri vsakim razporu zastran pravic, ki so na veri zastavljene, mogla anglikanska cerkev katoliški postavi jenjati: bodo vidili, s kakim zaničevanjem bo ta vlada in zbornica tako zanašanje zavernila. Naj tedaj možje napredka, ki to za prav spoznajo, tudi poterdijo, de naj avstrijanska vlada na katoliško Cerkev toliko skerbljivosti obrača, kakoršno angleška protestantam v obilnosti deli, ali pa naj naravnost se razode-
nejo, kar res želijo, de naj namreč bodo katoličani vštric protestantov vselej in povsod poslednji, de bomo saj vedili, de hočejo nas katoličane kakor helote (cunjarje) evropejske imeti. Utegne se morebiti katoliško čutilo za kak čas zatopiti, tode kakor gotovo katoliška Cerkev ima v Avstrii šc življenje in prihoduost, tako gotovo si bo svojo dobo še s krepkostjo veljavo pridobila. — Nato govori škofovsko pismo od zmešanih ženitev in priporočuje poslednjič tudi sv. Očeta Njih veličanstvu v varstvo, rekoč: ,,1'rezvesto pokorni podpisani se ue morejo zderžati, de bi z nekterimi besedami ne omenili tudi serčne bolečine, s ktero jih napolnujejo zadeve Kima in cerkvenc deržave. Reč sv. Sedeža je reč Cerkve, narodovskiga prava in evropejskiga reda, ker po pravilih, po kterih se laško rovarstvo ravna, bi se mogli vsi skriž in nasproti v vojsko vzdigniti. Gospod bo prej ali poznej pomoč poslal, in Bog daj, de bi Vaše veličaustvo bili tisti, kteriga je On poklical, dc naj v nasledniku sv. Petra kraljestvo Božje na zemlji varuje." — ,,M. Sonntags-blatt" je to škofovsko pismo z naslednjim vvodam razglasil: .,De je Avstrija katoliška deržava, doslej ni nobeu človek tajil; tako imenovani liberalni pa menijo, de naj bo ta deržava protestanška, ali pa ueverska, kar bi jim še ljubši bilo. Dvajscteri nadškofje in škofje v deržavnim zboru, svesti si svoje dolžnosti za ohranjenje katoliškiga značaja (lastnije) v Avstrii potegniti se, so G. vel. travna obširno prošnjo do cesarja spisali, ki sicer sedanjo dobo gospodu-jočiga liberalnima in zoperkatoliškiga vertinca ue bo ozdravila, vender pa pričevanje daje, de se avstrijauski škofje svojiga časa zavedo in so pravi d o m o r o d c i."
Z Dunaja nekdo v „Kathol. Blatter a. Tir." med drugim piše: ..Mi na Dunaji smo dali protestautam in ju-dain vse do ravnopravnosti, tode namesto mirii (iu hvaležnosti) smo si Ic sovražljivost na glavo nakopali. Razvpi-jajo, zdelujeje, ohsojujejo nas pred razpetim (ualaš narejenim) očitnim mnenjem, de se nasprotniki od veselja ližejo. Pustite torej liberalce kričati, sauio de vi terdno stojite, kakor vaši hribi---- Pustite, naj vas sedanji brezbožni vriš z nogami tapta; dokler ste žlahtni kamni, bodo iz vas le terdin tlak za vaše otroke naredili; ni deleč čas, ko bo tudi Bog besedico v politiki govoril in red napravil, ko sc bo vaša pot zasvetila, in bo drugo očitno mnenje po
ti poti pripeljal---- Tirolsko, ki je svoje poštenje v boju
za cesarja neomadežano ohranilo, svoje časti v boju za altar ne bo ogerdilo. . .
Xa Dunaji se je pred nekaj časam primerilo, ko je bilo ravno veliko število rokodelskih družnikov v svoje poslopje se snidlo k učenju, de je šel duhoven iz cerkve Marije pomočnice obhajat. Pri ti priči se verli podinojstri duhovnu pridružijo, ter sparama na glas molijoči sv. Rešuje Telo spremijo k bolniku in nazaj v cerkev. Tako očitno spričevanje sv. vere je znamnje, de možje časnikarji ne Iiodo mogli ravno tako berž na vrat na nos Dunaja popolnama poneveriti.
Velik boj med resnieo in lažjo, med katoliško vero in krivoverstvam in novim nejeverstvam se pripravlja v Avstrii. Protestanštvo, sicer majhno v številu, v zavezi z judi in katoliškimi odpadniki, vse moči in žile napenja, de bi katoliško vero v Avstrii spodneslo. Sami vse kote premetajo, de bi katoličanstvo ogerdili in v nič djali, ko bi jim mogoče bilo; če se pa katoličanje ganejo, de bi v svoji deželi, v svoji lastini, krog ognjiša svojih očetov svojo presveto vero obranili, jih precej gerdijo, obrekujejo, tožijo in po vsih časnikih vpijejo, de agitirajo zoper postavo. Ti hinavci že več let z vsim orožjem laži in potuhe nar sve-tejsi zavezo in deržavno postavo, konkordat, napadajo; Bog ne daj pa, ko bi kdo sprožil, de naj se protestanška postava pregleda in predela, de vtesnuje avtonomijo čisto katoliških dežel itd.; ti rovarji zoper postavo bi se kar urno spremenili v nar veči gorečnikc, ko bi vidili, de se voda na drugi mliu obrača. V spričevanje rečeniga se ozrimo malo okrog.
Z Ogerskiga pišejo v „Gegenwart": ,,Protestanštvo in indiferentizem (verska nemarnost) tudi pri nas vse napadata, kar je katoliškiga. Ker so politiški boji nekoliko dokončani, že protestantizem glavo vzdiguje, katoliški Cerkvi vojsko na življenje iu smert uapovedat. Protestanštvo iše povsod, kjer se je vgnjezdilo, katoličane do sv. Cerkve in papeža vneinarne napraviti, in ko meui, de je ta konec doseglo, začue svoje delo, psuje Cerkev, duhovstvo, papeža iu vse katoliške naprave, de bi jih v sovraštvo spravilo ..., jih toži prozelitizma (verolovstva) in prenapetosti, in se ne zmeni, če se tudi te izmišljene uaznanila in tožbe tav-žeutkvat overžejo in za laži skažejo. Deržijo se navadniga pota: Calumniare audacter etc., to je: „Le prav gerdo ob-rekuj iu lagaj; nekaj se bo že prijelo." Dopisovavec dalje toži, de euako ua zahodnjim Ogerskim katoliško Cerkev očernujejo, vstave usmiljenih sester napadajo, kakor je bil na Duuaji zgled dan, in te draživce še katoličanje podpirajo! Ravno taki boji pa mnoge mlačne katoličane dra-mijo in dajejo priložnost, de se pleve od pšenice ločijo.
Slepi radikalei (rovarji) s krivoverci vred posebno radi ljudstvo na sreduji vek zavračajo in ga strašno popisujejo, vse hudo pa nar rajši katoliškim vladam in katoliški Cerkvi iu duhovstvu natvezajo. Kdor je v zgodovini čisto nevediu, se res tem možem da zapeljati; ako pa nestransko zgodovino bere, bo našel, de so vse hudo tistih časov zbudili iu nar bolj počenjali enaki rovarji, kakoršni se zdaj zoper ueusmiljenje srednjiga veka vzdigujejo, in de so kri-voverci silama se razširjaje nar več kervi prelili. Cerkev neusmiljenosti svoj živi dan nikoli ni poterdil a, ker ona ne pozna maševanja in ne silniga razširjanja, aiupak le z ukam in prepričevanjem. Te besede naj bodo rečene bravcam rovarskih iu lažjivih časnikov, kteriui ui nič ljubšiga , kakor katoliško Cerkev iu njeuo duhovstvo obrekovati in lagati, dokler koli se da. Ti sovražniki resnice so tudi zgodovino skazili, kjer koli so mogli, torej je dobro gledati na to, kdo je bukve pisal, prejden jih začneš brati. Pravi zgodovinar je le po sten človek, kteri laž in obrekovanje za greh spozna. Zlasti potrebno je, višjim šolcain zgodovino dobro razlagati, če ne, so kmali na razpotji, ker zabredejo na krivoverske pisavce iu sami ne vedo laži od resnice ločiti. Razločijo se dnevniki „katolikenfresserji" razun tega, kar smo ravno rekli, zlasti tudi iz tega, ker radi žvečijo besede: „Cltranioutaue," klerikale Partei," ,.Jesuitenranke," iu več enacih psovk, s kterimi si upajo katoliško vero v blato maudrati. De jih „konkordat" v želodcu tiši, kakor bi bili vola pogoltnili, je sploh znana reč.
.Morava. Najberže vsled vprašanja dr. To mana zastran naše besede v srednjih šolah jc prišlo zdaj kouzi-storii miuistersko določenje, po kterim je velevano, de naj se v glavnih iu z njimi sklenjenih rečnih (realnih) šolah brez odloga ravnopravnosti zadosti. Učenikam, ki če-škiga jezika ne znajo, je dano dve leti odloga, de naj se ga naučijo. Nemškim občinam jc na voljo dano, če uaj se pri njih češkiga učijo, ali ne. Tako piše češki „Pozor.u — Kar se je Moravčam dalo, se mende Siovencam ne bo odreklo.
Tirolsko, Dr. Hasshvanter je za svoje poganjanje za katoliško reč že od 200 občin dobil častno soobčanstvo.
Samo v Romanii jc bilo od začetka tekočiga leta do konca majnika 200 potuhnjenih morij storjenih. - Tako gospodarjenje je rovarjem srečno, svobodno!!
Ob kavurjevi smerti so se marsikteri spomnili ča-soslovniške verstice, ki je v začetku tekočiga leta po Rimu in tudi po več časnikih krožila, namreč:
Ca Ve, CaVoVr, nVnC Minister: annVs hlC ti b I slulster.
To je:
Leto, Kavur, tekoče, glej! Vzelo te bo, minister zdaj!
Rimski puntarji so hotli za Kavurjern tri dni žalovati; berž pa ko so slišali, de je ranjki svoje djanje preklical in ae spovedal, so se nad njim silo razscrdili in ga z izdajav-carn pitajo. Ti možaki brez usmiljenja in ljubezni bi bili radi, de bi bil Kavur na vse zadnje milost Božjo zavergel in svojo dušo za njih hudobne osnove izdal. Mogoče, de je h Kavur-jevimu spreobernjenju pripomoglo tudi pretresivno pismo, ki mu gaje bil malo pred smertjo pisal po vsim svetu sloveči Montalembert. V tem pismu je glasoviti deržavnik Kavurja tako česal in kertačil, kakor se spodobi takimu zaslepljencu, in če ni imel vse predebele kože, moglo mu je že takrat do živiga segati. Rekel mu je med drugim to-Ie :
„Vi utegnete gospodovavec nad Rimam biti, kakor so bili vsi trinogi in preganjavci, od Alarika do Napoleona. Ne bote pa ne nad papežem ne zraven papeža stal. Pij IX. bo morebiti Vaš jetnik, Vaša žertev, nikoli pa ne Vaš sokrivičnik. On ne bo ne s sleparijo ne z ropam, ne z goljufijo ne s tatvino pogodbe delal. Kakor jetnik bo Vas v nar hujši zaderge pripravil in bo Vaša nar ojstrejši šiba.; kakor pregnanec Vam bo strašiti tožnik, česitudi ust ne bo odperl. . . . Pogled tega starčka. ki bo obropan svoje petnajststoletne dedšine po svetu begal, pribežališa iskal, ki bi inu zale vatikanske staniša nadomestovalo, iskal podstrešja, pod kterim bi z ribčevim perstanam postave pečatil, kterim so vsi narodi na zemlji pokorni, ta pogled bo zoper Vas in zoper Vaše sodolžnike vihar na svetu zbudil, v kterim bote, z večno sramoto pokrit, konec vzel. Glejte, de ne bodo Lahi judje prihodnjiga keršanstva. Glejte, de ne bodo od Irskiga do Avstralije otroci od zibele se učili Vas preklinjati, in de ne bo zasramovana tiara | papeževa krona | enako britko-martri za verne podoba žalosti in ljubezni, pa tudi nciz-brisljiv spomin laške grozovitnosti in nehvaležnosti itd."
S\. Oče so undan mende rekli zastrau Kavurja: „Kavur bi bil nas še izpustil pri vratih; kdor za njim pride, nas bo zanesljivo prisilil skoz okno skočiti."
Neka gospa iz Peruvie v južni Ameriki je sv. Očetu podarila milijon dolarjev.
Pariški dnevnik „P«iys*i terdi, de je tista pisana prošnja Rimljanov z 10.000 podpisi, de naj bi Napoleon III. Rim Viktor-Emanvelu zročil, falsifikat (sleparija), to je, de podpisi niso pravi. Bodi si pa, de bi jih bilo res 10.000 podpisalo (vse mogoče, de je toliko malopridnežcv v Rimu), jih jc vender proti unim pa 170.000, ki niso podpisali, pravi češki Pozor. —
Zastran sv. Očeta se je poslednji čas dosti slišalo, dc so bolni, de jim je hujši itd. Naznanilo od 25. u. m. pravi, de sv. Oče zopet zaslišanja delijo, de pa vender iz svojiga dvora še ue izhajajo. Zdravniki, ki so zastran njih bolezni svet imeli, so bili neki te misli, de sv. Oče nimajo kake posebno zaznaiuujaiie bolezni, vender pa de se je sploh zanje bati in de njih stan pokoja potrebuje. Ni čuda, če so v toliki starosti iu po tolikih britkostih že mogli močno oslabeti.
Bog svoje Cerkve nikoli ne zapusti. Priče tega so sedanje okolišine iu homatije. Ko se v našim cesarstvu razodeva zmiraj veči lenoba in mlačnost med katoličani in zmiraj veči moč krivoverstva in nejeverstva, se pa ne deleč od nas na več straneh zaznava nova silo vesela prihodnosti za katoliško vero. Tako na pr. na Angleškim . kjer se anglikanski protestantje v tolikim številu v katoliško Cerkev povračajo, de se dnevnikam že odveč zdi, to reč posebej nazuanjati. Zdaj pa se še nekaj čez vse veseliga kaže.
De je mati sedanje angleške kraljice na smertni postelji v katoliško vero sprejeta, je znana reč. Zdaj pa se nekaj še imenitnišiga sliši: ,,Gazetta de France'4 ima iz Augle-škiga veselo nazuanilo, de je angleška kraljica Viktorija sama odmenjena, v katoliško Cerkev prestopiti. Kako prestrašeno de je protestanško ininisterstvo zavoljo tega, si je
lahko misliti, torej pravijo, de hoče ministerstvo kraljico za zmešano razglasiti. — Za spreobernjenje Anglcškiga se že dolgo časa in obilno moli; ni torej čudo, ako se sad molitve tako obilno razodeva, ko Re je v malo letih tudi molitev za spreobernjenje nezedinjenih grekov tako močna skazala in se skazuje. — Enako veselo upanje se razcveta mnogožaljeni materi Cerkvi na Jutru.
Bolgari so bili svojiga novoposvečeniga vikšiga škofa Sokolskiga z velikim veseljem sprejeli, ko se je bil iz Rima domu vernil, in veliko upanje imajo, de bo zedinovanje Bolgarov močno napredovalo, kakor jc že znano. Ne le veči del Evrope, ampak tudi turška vlada je temu napredovanju prijazna. De bi se Bolgari v katoliški veri in življenji vterdili, je v Drinopolji (Adrianepeljnu) vstanov-Ijeuo inisijoniše in misijonar je tje poslan. Tudi v Varni, Vidiuu in drugih večih krajinah bolgarskih bodo misijonski duhovni postavljeni. De bi se potrebni pomočki dobili, je ,.Armouia" v Turinu zbirke pričela, in sv. Oče sami so znaten znesek v ta naincn podelili; v Parizu pa se je k temu posebua družba zbrala. — Ni brez posebniga naklona previdnosti Božje, pravi ,,Cyr. a Meth.," de so Bolgari ravno ob letu tavžeutletniga obhajanja v Rim prišli, ob tem času, v kterim je bil njih kralj Bogoris po prizadevnosti] ss. Cirila in Metoda h katoliški veri sprcobcrnjcn. In kakor je bil nekdaj Bogoris k veri naklonjen s podobo poslednje sodbe, ki mu jo je sv. Metod razkazoval; enolično jc bil bolgarski vikši škof Sokolški undan posvečen v sikstiuski kapeli, nad kterc veliko podobo sv. Mihela od poslednje sodbe se vesoljni svet zgleduje. Sokolski v vsim bolgarskim narodu toliko spoštovanje vživa. dc ga kakor svetnika imajo, iu ravu ta slovez je bil vzrok, dc jc volitev sv. Sedeža njega zadela. Njegov živež so le zelenjave in olike. Na prigovarjanje papeževo, dc uaj od tega odvezo sprejme in uaj bi z oziram na veliki trud saj ribe vžival, je Sokolski prosil, de uaj mu bo dovoljeuo sc le postiti. Ta starček jc cele dni obiskoval Rim iu njegove zuamenitosti. Ves začuden je pripovedoval, kako ga jc giuil Rim in nad vse sv. Oče. ,,To-ti je angelska dobrota!" je rekel; ,.kolik razloček je med njim in grcškiin patriar-ham v Carjigradu! O ta je svetnik, svetnik; — ko sira ga obiskal, se oba nisva mogla solz zderžati. On se je jokal iu jest siiu jokal — in dobro sva se umela." Ko jc Sokolovski to govoril, je imel solze v očeh, in jc pristavil: Ko bi ue imel pred seboj velike naloge in silniga dela. ki ga čaka v Carjigradu, de bi hotel biti pri Piju l\., dokler bi duše ne izdihnil, in bi za stopiujo od njega nc odstopil. Tudi jc upanje razodel, de sc bo v kratkim vsih O milijonov Bolgarov vernilo k edinosti sv. Cerkve.
Sv. Brigita je med drugimi razodevanji prihodnjih reči tudi zastran veselja iu terpljenja sv. Cerkve na zemlji nebeških naznanil prejela, in ne manj od nesreč kraljestev in dežel, njih spremen in razdertij. Med drugim je prerokovala, dc greško kraljestvo, ki se je od sv. rimsko-katoliške Cerkve ločilo, ne bo nikoli pokoja doseglo, temveč bo zmirej od sovražnikov napadano iu terpinčeno, dokler se vnovič od-kritoserčno s sveto cerkvijo ne spravi iu ne zedini. — Naj bi torej za Jugoslovane tolikanj skerbni „Ost u. \Vest" raji si prizadeval za to zediujenjc grekov s katoliško Cerkvijo, kakor pa de Rim napada in vso laž zoper njega pobira, ki ni ne njemu ne njegovim in našim bratam nikoli nikjer nič žaliga storil. — Po naznanilu kardinala Itarnabota. vodnika rimske propagande, se je dosihmal 15.000 iiezediujcnih Bolgarov v katoliško Cerkev vernilo, iu število dan na dan raste.
V Pragi je umeri Pavel Jožef Safarik, deleč sloveči slavist.
Busovski Car Aleksander II. je francoskim katoliča-nam v Petrogradu dovolil zidati novo katoliško cerkev h šolo vred iu si duhovnov s Fraucoskiga poklicati.
Sloveči pisavec, govornik in Ludvika Filipa minister liuizot. kakor se sliši, je h svojim sinam vred v katoliško Cerkev prestopil.
AImI - el - kaderova hči usmiljena sestra. Ta
»loveči mokamedan je bil eno svojih hčeri v Carjigrad v odrejo dal. V mestu se ni le z več kristjanami spoznala, tempeč je vidila tudi, s koliko prečudno ljubeznijo, vdanostjo in zatajevanjem samih sebe katoliške usmiljene sestre ranjenim in bolnikam strežejo. To je v nji zeljo in sklep obudilo, se pokristjaniti iu v red usmiljenih sester stopiti. Deklica ta namen razodene svojimu očetu, in stari moha-medanski emir t glavar) ne le de je nič ne zaderžuje, temveč jo še v Pariz pošlje, kjer je zdaj novicinja pri usmiljenih sestrah.
Poglavar v Sirii je izvoljen Daviid (David) Efendi, zedinjen, to je. katolišk Armeuic. V dan svoje zvolitve je pisal sv. Očetu v Kim, jim je to volitev naznanil iu jih zagotovil, de bo z vso marljivostjo skerbel za prid katoliškima prebivavstva. kteriga poglavar je ravno izvoljen.
V Jeruzalemu so Veliki petek francoski romarji križev pot molili, kteriga postanki ali štacijoui so po jeruzalemskih cestah ali na malih stebričkih ali pa z napisi na turških poslopjih zaznamnjaiii. K romarjem se je bilo pridružilo tudi do 30 francoskih oficirjev iu soldatov. Na njih čelu je bil brigadni general Ducrot, spremljan od svoje pobožne zene. Nar veči del oficirjev in druzih vojakov je pri ti priložnosti tudi velikonočno spoved iu obhajilo opravilo iu ravno naj vikši so pervi drugim svetili s svojim zgledam. Bili so namreč vojaki iz sirske posade, pridši z vojaško odpravo v Jeruzalem. Vsi so bili v svoji semajnici (uniform) in z gorečo svečo v roci pri častitljivi pmcesii Veliki petek. Med to procesijo ali križev im potu po mestu Jeruzalemu *o bile pri sedem štacijonih pridige, pri vsakim v drugim jeziku. Katolišk duhoven je imel ogovor v rusovščiui. Močno so se nad tem zgledovali mnogi pričujoči Kusi, nemški in angleški proiestanije. zlasti ker jc bil pridigar iz knežje rusovske rodov ine. ki sc jc pred nekaj casam iz razkol-niške v katoliško Cerkev ventil, sloveči jezuit O. Gagarin, ki v Parizu živi. Bilo jc ictas kakih 3000 ra/.koluiških popotnikov o ii priliki v Jeruzalemu. Drug sloveč rusovsk povemjencc v katoliško Cerkev se je bil sramožljivo med duhov-tvo na Kalvarii pridružil, namreč O. Balabine. brat ru-ovskiga poslanca na llunaji. Velikonočno nedeljo pred veliko mašo na Božjim grobu je general Ducrot v imenu častnikov iu vojakov profil v. e. patriarha \alcrga, de so jim sablje blagoslovili. Vsi pričujoči so bili globoko ginjeni pri ti slovesnosti. Francoski vojaki imajo veio, torej sc ni čudili. dc so v vojskah veči del srečni.
Turški resar Abd-ul-.\ledzid jc 25. u. m. umeri: njegov naslednik je Abd-ul-Aziz.
Na otocili Markezali (Martjuesas) v Avstralii so že skorej vsi prebivavci h katoliški veri prestopili, kakor ondotni apostoljski namestnik sv. Očetu piše. kralj in kraljica sta veliko pripomogla k spreobernjenju otocanov.
MProbiiae.
Pogled v prihodnje čase.
Sanjalo se mi je, de sim vidil belo Ljubljano v novi beli obleki. Itilo je v nji. ko središu Slovenije, vikši ško-fijstvo. Blizo sedanjih šol sim vidil veliko, zaio hišo, in na vprašanje, kaj je to prezalo poslopje, so rekli, to je nova akademija, za učenosti in umetnosti, za malarje, podobarje in druge umetnike. Vidil sim. kako so sc v nji zbirali mnogi slovenski samouki bistre glave, dc bi doveršili, kar so se doma priučili. Vidil sim nektere domače sine. ki so ravno prišli iz Rima. druge z Monakova, kjer so se v umetnostih popolnama izučili in so bili doma učeniki družim rojakam.
Kako se je to napravilo? Neki bogat domorodec je bil zapustil v testamentu pol milijona, trije drugi so darovali po 20 tavžent in več druzih po manj.
Vidil sim neko silo imenitno duhovno napravo, ktera je gojila prav poštene, moške, ravnoserčne verne katoličane. Iz vsih slovenskih strani, tudi iz Bolgarije, Serbije, Dalmacije in iz Hervaškiga so ji sine pošiljali, ki so nosili vsaki znamnje svoje dežele. Cčilo se je v latinšini in slo-venšini — posebno gladki in lični. Ne morem se spomniti, kako se je napravi reklo; bila pa je v velikim slovesu. K njeni vstanovitvi je bil neki silo bogat posvetili mož vse svoje premoženje zapustil in veliko duhovnov je v življenji in po smerti k njenimu začetju in cvetu pripomoglo. Njeno osnovo je bil naredil nek bistroumen duhoven na kmetih. Z gradu doli je gledal velik cesarski orel. Tudi jc bil cesar takrat Ljubljano obiskal; govoril je po slovensko, in ljudje so klicali ..slava!" de se je vse razlegalo. V Senklavži je bil pri sv. maši. Vikši škof so ga nagovorili, svitli cesar je po slovensko odgovoril, in ljudje so bili silo veseli, de svitli cesar slovensko govori. Se veliko druziga lepiga sim vidil, pa ne morem tako hitro povedati. Ljubinojte, to je bilo lepo!
Vprašanje. Kako de so Ljubljanske ulice o mraku tako silno nesnažne? Kamor človek stopi, na par svinjekov naleti. Ali bi se ne dalo to posiiažiti? Bela Ljubljana?! —
Hra1o9jabJe.
De ljulijo bratje se. jc pač naravno: Saj kri enaka jim po žilah teče. Vsim brez ločitve kruli enak se peče. Vsim hej in jnj jc skupno, enakopravno.
Kar v hiši bratje, to so v vasi. mesti. To v vsi deželi naroda — rojaki: Vsim jezik, nosa in običaji enaki: Ni jim tcža\no bit' si dobri, zvesti.
Zlahtnej' je. bratoljubje deržavljansko, ki strinja vsih podložnih serca, glave. Za blagor vsih in matere deržave.
Nad brutoljubja vse pa je keršansko — Ljubeče vse ljudi ko sestre, brate, Zeleče vse jih v raj — na večno v svate.
Balantinov.
MMuhovske zadere.
V	goriški na d škofi i. Cmcrla sta: v. č. gosp. Jak. S t i b i e I, častni kanonik , profesor ccrkveniga prava in povestnice v 07. let svojiga življenja, — in č. g. Matevž Leskov ic, kaplan v Ter no vem koboriškem. v 00. letu. R. I. P.
V	ljubljanski škofii. Farna vikarija v Prežga-nji je podeljena gosp. Fr. Levičniku, duh. pom. v Skoči j a n u.
MMobrotni rtarori.
Za gosp. OI i v i e r o v misijon: 4 gld. od g. K. v prosto rabo izročeni: 10 gld. od E. P. —
Za afrik. misijon: (i. P—I 3 gld.; 1 gld. brat. denara iz dobre roke.
Zgodnja Danica velja:
Za pol leto po pošti.....1 gold.	35	kr. n. dn.
Za pol leta v tiskarnici . . . .	1 .,	G	,, .,
Za pošiljanje na dom v Ljubljani sc plača — .,	20	„ .,
Ako je treba napis med letam prenarejati	— ..	15	„ .,
Loka Jeran,	Jožef Blaznik,
vrednik.	založnik.