go dar brtn ške m ar ne * xzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. 9 Ljubljani v sredo 17. februarja 1869. Gospodarske stvari. Razpis službe. nih prostorov, od tako slabe zemlje, ktera ne bi sicer nobenega ali komaj imena vrednega dohodka dala, mar nimamo Bralcem „Novic* i w UI aiUCLU ^IIVI V IU 1 e JUUCkil\J , vit« umi uuv^/vt a "j'vtiw »ml * u^rivt« a v/ lu «iv g u v j (« ^ull CUUJCj i graišČini na Notranjskem po sklepu poslednjega dežel- vendar hobato izraste, in s tem mnogo gnojila dá « • « • • V "1 1 V i v • J • • r . . a znano da se na šneperski dobivamo po njej lepe dohodke. tacih prostorov še dovelj ? In kaj Papeževa repica le malo gnoja potřebuje a V se nega zbora kranjskega napravi niža gozdarska šola. pomnož uje nam toraj napravo gnoja Razun prvega učitelja in voditelja te šole je treba druzega učitelja* Tako-le se razpisuje ta služba: In kaj > ima kteri gospodar preveč gnoja? Papeževa repica ostane mnogo let (10 do 15 in še več) na istem prostoru brez posebnega obdelovanja brez Pri deželni niži gozdarski šoli na grajščini šne- ponavljanega sajenja, oranja, okopavanja, vendar pa lepe perski na Notranjskem, ktera se na novo napravi 9 se dohodke donaša. Tedaj tudi zarad tega, da mnogo delà služba učitelja za gozdarsko zemljo- in rastlinoznan- prihranimo, je posebne vrednosti. stvo za poduk o varstvu gozdov, sklenjenem s pod- Slednjič omenim še to, da bi veliko manj krom- J Mi Ck ^UUUO. \J vaiotvu Y , w J/VV. Wivuujiu VIUUUIUJ ov vkt , vi« ukom o gozdu škodljivih in gozdu koristnih živalih, za pirja za živinsko pičo porabili in toraj veliko vec poduk o gozdni in lovski policiji, za vaje v spiskih in krompirja človeškemu živežu prihranili, ako bi pape-v risanji, oboje gledé na gozdarstvo, oddaja s 600 gld. ževo repico sadili. Potem pa bi bila cena krompirju letne plače; zraven tega dobi učitelj še zastonj stano- manjša in ravno krompir je poglavitni del živeža rev- vanje in kurjavo. Ta učitelj bode imel naslov „gozdarskega pomoč- nega ljudstva. Naj pa povem zdaj tudi m \j a ^ v A I 1/ \J V A R * m V X A A C/% KJ A V ▼ y y w V áJé vi Vf & U jl m v ^ w w «um v w * vk j \/ w > nika" ter bode pod tem naslovom v vrsto uradnikov in čemu se rabi. ob kratkem, kako se sadi kneza Schonburg - Waldenburg-a postavljen > m bode Sadi se papeževa repica po svojih gomoljih, kakor razun podučevanja prevzel tudi gospodarstvo šolskega krompir, in pusti se, da se razrašča, le včasih vsako gozda in oskrbovanje še druzih opravil, ki so v zvezi z učilnico. Prosilci za to službo se imajo izkazati, da so svoje tretje leto, se jej malo pognoji, da še več pridelka dá. Ker ta rastlina po svojem velikem perji mnogo živeža iz ka dobiva 9 tedaj študije na kaki gozdarski učilnici z dobrim vspehom mejo se za seme dobro ^UlUVlJi y IU IVUl lUld dovršili, ter da so po dokončanih študijah najmanj eno gomolj mnogo oči (kali), lahko se tudi na koščeke raz- malo izmolze zemlj gomolj m ker Vza ima leto v praktični gozdarski službi bili. Dobro spričalo reže, kakor krompir. Boljše je pa, celo v praktične državne skušnje za samostojno gozdarsko da imajo kali koj potrebn emlj dati 9 po odmenjeni živež gospodarstvo daje konkurentu prednost. Prosilci mo- v gomoljih samih, da more koj v pričetku razvitja rajo biti zmožni slovenskega jezika, v podučevalo, ali saj kterega druzega s slovenskim so- kterem se bode krepko živeti Sadi se pomladi ali pa v j v lahki suhi |/V\4V%VV f J Mil Uk WV1 v^tt UlU&iV^VV W T WMMM«^. ^ v r^^s,»* w s/^ V » J W W V U A ^ ▼ À KS V* rodnega slovanskega jezika; tudi morejo biti neoženjeni, zemlji je boljše saditi v jeseni, v bolj vlažni težki zemlj Natančneji službeni pogoji se morejo pri gozdar-8kem uradu podpisane grajščine ali pa tudi pri kranjskem deželnem odboru v Ljubljani pozvedeti, ali pa se bodo na pismeno povprasanje pismeno razodeli. Prošnje naj se do konca meseca marca t. darskemu uradu podpisane grajščine pošljejo. pomladi. Gomolji se devaj ; in v dobri emlj po čevlj 9 palce globoko v v slabi poldrug pa s zemlj prične rastlina močno rasti, in raste do konca meseca v štirjaku saksebi. Proti koncu meseca rožnika goz- listopada. Ponoćni mraz rastlini nič ne dé. Ker tudi ekaj plevéla vmes izraste, je dobro, da se enkrat oko-Grajščina šneperska (Schneeberg) na No- pava fprvo leto) in ker se sčasoma rastlina močno raz- tranjskem 10. februarja 1869. širi in tudi v perj močno razvija, tedaj perje zemlj Na hvalo papeževi repici 99 Novice" so že veliko pisale o papeževi repici vega močno senco delà in plevel zaduši Ako smo lepo v vrsti posadili gomolje, lahko orjemo v prvem letu sad ob času kopanja krompirje 1Z- (topinamburu), ki je po svoji rasti, enaki sončni roži, om, m ťuicm oo muic «w^««*, pa tudi po svojem sadu mnogim gospodarjem dobro kopljemo krompir. Gomolji izkopani se lahko hranij v • • sin v drugem in prihodnjih letih se pa močno ražin potem se more po navadi kopati, kakor sploh znana. Naj jej pa vendar tudi jaz na hvalo povem, kar je posebno hvale vredno. Papeževa repica raste na revni, borni, temu je treba, da jih denemo v kupe in jih pokri- biti suh, in tako Mraz jemo z zemljo; al tak prostor mora ležati, da mokrota ne dohaja in zastaja v kupu peščeni zemlji, na bornih prostorih , kteri kakor jej ne dé nič. Lahko se pa tudi sad pusti čez zimo mrtvi, neobdelani, zapuščeni ležé; toraj od takih rev- v mlj to ravno je izvrstna in koristna lastnost pa 52 9 IQ pomladi po potrebi se izkoplj Eezeve repice rani v suhih prostorih; tako shranj in vec mesecev pokvarj dovitne delati, suhe močiti, močirne sušiti? kdo pametna gnojnišča narejati, kterih še, žalibog učil dan- ostane. Tudi pozimi jo lahko iz njive danes na kmetih tako poredkoma nahajamo? Ali ni go vzamemo; takrat pa je najboljše, koj porabiti jo spo da na Kranjskem morala z brič Pridelek je lep, blizo tolikošen, kot od krompirja, kmete siliti, da so začeli kromp v dobri mlj Je še celó veči. Tudi mnogo perja ali in premij am veliki dar božj saditi? Kakošni so še zdaj cep ci na Kranjskem slame dá. 30 do 50 centov, ktera je tudi suha dobra ker kmetom ni mar za drug dobre? Kako za rabo Najboljši čas štible porezati je meseca vmo- S ej o ? In tako bi mogli brez konca in kraj toka (oktobra) ; en čeveij nad zemljo se štibla odreže našteti cele litanije, ki kažejo, da ves napredek pri m • v v # v • rn 1» i y • j 1 . • • . mm w » 1 1 1 «1 i « in v snopič poveže in posuši. Taki snopiči se sesta- vsem kmetijstvu izvira večidel VljO tako 9 da jih zrak dobro posuši «-----.»w^a -UiVWJUVTU »VViUW IV, od gospode , 1A, J< ekaj dni se od mož v gosposki suknji, ki pa se kmetijstva držij to je, 9 cez snopiči obrnejo, da se popolnoma posušé. Potem se na roki učenj m shranijo na dobro suhem kraji, da štible in perje ne splesne. Ta slama je dobra klaja za živino, posebno za konje in ovce, naj bode zelena ali posušena. Vred podj kušinj. Zategadel pa ti go blago niso bili nikoli ošabni zato, in kar se na prid in kmetje, ki kmetijstvu storili > so 9 veseli se niso mogli v šolah pridobit ako m nost take slame cenijo kemikarji precej dobro in sta- kmetijstva potrebnih naukov — p vijo primero med mrvo in tako slamo kakor to je gotovo zadostno. Tudi za kurj 1 v • • sluzij do stebla naukih. Zato pustimo vsakemu svoj podlag povzdig um nemu gospodarstvu — ravnajo po njihovih skušnjah in m kmet posebno ondi, ker drv nimajo. Pep el stebel ima do- posnema, kar učeni možj kali-a (pepelika) v sebi, toraj je ta pepel zavoljo posnema, je tudi hvale vreden aj dej o, in zato, da kali-a dober gaoj Gomolji so dobra^piča za živino, in sicer ravno tako kakor krompir. Živina ta sad rada jé, ker je po sebno bogat na siadkorji. Konj posebno ljubi tako pičo tudi mu dobro hasne, ako dobiva zraven nje tudi po Národuo-politične stvari i trebne h klaj Tudi ovce ga ljubijo; opomnim pa, da morajo dobivati tudi dovelj suhe klaje, da ne do bijo driske. Svinjam ga tudi kuhajo in ga hvalijo, da tudi njim dobro hasne. Kravam ga pokladati se pa nemu narodu. Kratek načrt, kako naj se napravljajo tabori. Národni shodi ali tabori, v kterih ljudstvo svoje mnenje javno razodeva, so pripuščeni vsakemu svobod meni pnporoca Ker ima papeževa repica mnogo slad korj sebi, zato tudi služi za napravo žganja svobodni državi mora vlada celó žeđa se državljani pogostoma zbirajo v take shodě, dém pa za jéd ni všeč, ker je preveč sladka Povšé Krt ni dobrotnik. Večkrat sem že v „Novicah" in tudi v „Pratiki" bral pravdo o tem: ali je krt dobrotnik zemljiščem ali ne? Pri nas na Kranjskem ga imamo zapisanega za škodljivca, zakaj skušnje v r uce kmeta, kaj je dobro, in nismo §e slišali leti kajti njej mora mar biti za to, da spolnuje kar je mogoče ljudske želje, ktere odkrivajo potrebe njegove. Postave morajo tedaj v tem obziru velikodušne biti, da se more ljudstvo zbirati brez zadržkov in birokratičnih ovirov. Beseda mora biti, se ve da, nerazuzdana, vendar pa svobodna, da sme govornik resnico povedati, rane odkriti, ljudstvo ima pa rado volj no poslušati in mirno prevdarjati tudi kako nasprotno mnenje. Angleži in Svicarji vživajo že zdavno take postave » ne. Ce začne krt riti na dobrem travniku, in ce let ga gospodar ne přežene, bode dober travnik čez gotovo za polovico slaběji, če tudi gospodar vsako krtino sproti razbrska. To mene inv vsakega kmetovalca lastna skušnja uči. Morda je na Svi car skem ali pa kje drugje krt res dobrotnik, pri nas na Kranjskem pa gotovo ni. — Verjemite mi, da ravno zavoljo takih in enakih misii so gospodje pri kmetih tako ob vero 9 da je ta pravica škodljiva bila dr- žavama f da-si tudi skrbi vlada od daleč za red in mir pri tacih shodih. teh deželah je prav lahko na- rodne shodě sklicati, ako je kaka potreba silna. Hitro se lotijo tega predmeta časniki in ga vsestransko pre-tresavajo, ljudstvo pa bere, in premišljuje. To pa mu ne zado8tuje. Državljani hočejo tudi odločno svoje mnenje razodeti. Oglasijo tedaj nekteri veljaki, skli-čejo shodě po časopisih v primeren kraj, in ljudstvo se zbere, da sklene, kar misli, da je v njegov prid. Stroški takih shodov so majhni; v kraji shoda pančiču radi verjamemo, da krt ni tak dobrotnik, kakor se napravi leca ali govorisče ; prav za prav ni druzega prišli, da jim malo verjamejo Fr. Zupančič. Dostavek vredništva. Mi skušenemu gospodarju Zu- ga sèm ter tje čislajo, pa tudi to je gotovo razbojnik, kakor ; i ga drugi popisuj ejo. 9 da ni tak nič potreba. Bister um, trdna volja, domovini vdano ravno krt bil, ki je prvi učil ljudi orati Morebiti je pa srce in pa lep red : to je zadosti, in najlepši kine 9 orje pod zemljo in spodnjo prst na vrh meče k aj ti on taboru. 9 da jo Naši bratje Cehi so se skušali v mnogih taborih 9 zrak in dež rodovitno naredi. Tudi je gotovo, da ne in tudi mi Slovenci smo že začeli taboriti, prepričali s podj eda rastlinam korenin 9 ker se živi od me- smo se velike koristi teh shodov. sovja mrčesovega. To pa je na drugi strani tudi res 9 Ker pa slišimo od več strani, da hoče naš slovenski da s krtinami izruje marsiktero koreninico rastlinam narod prihodnj o spomlad v tabore se zbirati po raznih naših deželah, ne bo odveč, da pregledamo předpise m da je nadležen travnikom, kader se kosijo. naposled naš častiti pisatelj gospodi očita 9 Kar da pa ima ki pri nas v tem obziru gledé na postavo od 15. no- kmet malo vére do vednosti kmetijske pri gospodih, vembra 1867. leta veljajo, in pa način 9 to je prehudo rečeno, ker ravno skušnje vseh časov nas učé 9 da kmet je priden delavec, za napredek dajo tabori pri nas napravljati. po kterem se kmetijstva je malo storil, kjer ni prilike imel učiti nekoliko veljavnih mož se um negaj kme tij st va, kije tudi učenost. Najloža pot je ta, da se v dotični okolici zbere ki načrtajo program ali Pra- u^ivutmu vuijavuiu lxj\ju , kj an , iva uavi toj u f < in povabijo osebno še druge možake v pomenek. Za šajmo se le: kdo je iznajdel žlahnjenje sadjereje? to malo število z besedo povabljenih ni treba nobenega Kje je, na priliko, bila sadjereja na Kranjskem, dokler posebnega dovoljenja in tudi nobenega naznanila. Ti fajmoštra Pirea ni bilo? Kdo je iznajdel dobra dr- zbrani rodoljubi se ustanovijo za odbor in si izberó vesa (pluge), ali gospod ali kmet? kdo senožeti ro- izmed sebe prvomostnika; odločijo točke, o kterih se 53 bo v taboru govorilo in klepalo, in odločij kraj ; dan in uro za tabor. Potem se razdelijo v odseke za raz-novrstne potrebe, na priliko: en odsek mora sestaviti vabilo in preskrbeti natis 5 drug mora skrbeti za g Novi ukazi. Ukaz ministra za bogočastje in uk zopet drug, da se zniža vožnina na železnici, od 10. febr. 1869 o zacasni uredbi èolskega nadzora ako je taborci vpotrebujejo ; še drug za okinčanje veljaven za gornje in doljne Avstrijsko, Kranjsko, Moravsko, Šlezko, tabora če se hoče kaj potrošiti za take reči ...... ™ > ben je pa še oži odsek > denarst zadeve potre Tiro lj sko in Trst z njegovo okolico. Da se v deželah (gori imenovanih), dokler se ne pravila prevzamejo lahko tudi posamesne osebe dá deželna postava, poprime najvišega vodstva in nad- državne po taka ( ^ namesto ožih odborov. Prvomestnik odborov pa po zorstva ljudskih sol, ktero jej gré po omenjene postave mora aJ borom okrajnemu glavarst državna gosposka opravlj ti shod, in sicer na kmetih c. k pred ta- stave od 25. maja 1868., zato na podlagi 14. in 15. v mestih y kaka službo za varnost posk y v mestih pa y Je c. kr , tej im e s t t v 0 ali dežel glavarstvo, se naznani temu, ako te državne postave ukazujem naslednje: Dosedanja opravila cerkvenih viših uradov (kon zistorij) in šolskih nadzornikov ozir ljudskih šol in njim spadajočih privatnih šol brez prikrajšanja določila 0 0 imenovane državne postave, imajo priti v roke ni v mestu nobene državne gosposke za varnost (§. 16.), politiškim deželnim vladam, dosedanja opravila duhov- in prositi dovoljenj 3.) pa razložiti m ; y nih okrajnih šolskih nadzornikov (dekanov) z istim pri-krajšanjem pa politiškim okraj nim uradom. Deželni poglavarji so pooblaščeni v vseh važ-nejih obravnavah o šolskih zadevah na posvetovanje v taboru zabranijo nepostavni govori in vsako nepo- sklicati ude deželnega odbora, duhovne v deželi obsto- kraj in čas tabora. To prošnjo naj podpišejo tudi vsi ali saj nekteri odborniki, ki so osnovalci tacega shoda, odgovorni za red in imajo čuti nad tem, da stavno djanje 11.) ječih verskih spoznanj in učitelje. Oni imajo v poraz- Tako prošnjo za dovoljenje bojo pa modri osno- umenje s temi posvetovati se in ministru bogočastja in valci raji že 14 ali tedne pred taborom gospôski uka v potrjenje predložiti nasvete, kako naj se vravná okrajni šolski svet, dokler se ne dá dotična deželna podali, ker ga okrajna gosposka lahko odreče, ín potem je treba pritožiti se na c. k. namestništvo (deželno gla- postava. varstvo), in od tega na ministerstvo notranjih 18.) Odbor mora dovoljenje v rokah pravil imeti, kajt pred dovolj enj em se ne morejo razpošiljati povabila tudi ne izpeljavati zadnje naredbe. Pri Šempaskem taboru se je pa nekaj drugači ; a dilo g° Obveljalo je mnenje, da ga imajo sklicati Politiški okraji so ob enem tudi šolski okraji. Vsaka mestna občina, ki ima svojo županijsko postavo, je poseben šolsk okraj za-se, in opravlja posel šolskega nadzorstva v prenesenem področji. 5. Politiškim okraj nim gosposkam oziroma gospo- bodo v ucno- k zbralo to pst va (županije) ta namen se ZiUlïllU I ZUpanOV in ^uuiiupauuvj ai ov íiu^aucj |;uuxíu~ r ---------------------J— — ui jiu xct »uu pane in starešine vseh občin na Goriškem sklicali v minister za bogočastje in uk ter jim dá dotični návod. podžupanov, ki so župane podžu skam mest z lastno županijsko postavo pedagogičnih šolskih zadevah in za šolske oglede na pomoc zacasni šolski okrajni nadzorniki, ki jih izvoli • • t ^ . ê i * ~ ~ ' ^ 1/ posvetovanje in so to naznanili okrajnemu glavarstvu ker j bilo preveliko število povabljenih in niso pa jim dá šolska srenja Te nadzornike plača državna blagajnica y voznino hoteli imennega zadržka. Odločeni dan jih je veliko prišlo v dvorano. Oni so sklenili, o kterih točkah se ima v Ta določila veljavo dobé 1. marca 1869. leta. H a s n e r. m so lz- taborih sklepati; odločili so mesto za tabor, volili odbor izmed županov, kteri je potem si prvo mestnika izbral To ; m ravnanj Je bilo delal prav ; kakor smo gori omenili koristno, kajti župani in so- seskini možje so si vsi prizadevali, da so ljudém razjasnili točke, převážen namen shoda, in so tudi vsi skrbeli za red, da-situdi nj odgovorn bili Tudi so pobírali denar po vseh občinah za stroške in nabrali so skoraj 300 gold. Vsak je dal, kar je mislil, in naj manj ši dar so vzeli hvaležnega srca. Na dan tabora ima odbor veliko delà: zbrani mo- rajo tudi sami skrbeti, da zavedati, da je to časte gor naroda. mir kali Vsak mora Mnogovrstne novice. * Sliko (podobo) Vuka Karadžiča v naravni veličini od srbskega umetnika Dimitrija Tirola je preuzvišeni gospod škof Strossmajer kupil za 320 gold, in jo daroval jugoslavenski akademiji. Slika ta je naj-lepša, ki predstavlja neumrlega Vuka tako, kakor je bil. slovanském jeziku izhaja časnikov letos 399 in to ruskih 198 vaško-srbskih 26, slovenskih 12. ; čeških 77, poljskih 69 hr- * N k v P dan y da beseda gre za bia- je zvonové mašne plaj še v doljni Avstrij Prvomestnik odbora ali pa tudi kak drug odbornik naznani zdaj začetek shoda, in zbrano ljudstvo si iz- dolg 1 (to klopi itd.) so 4. dne t. m. bili podvzetniki, ki so jo zidali, pa jim farani * bere predsednika ali taborskega župana, kterega odbor Zajček obilo žita, dozdaj še niso plačati mogl Letošnjemu letu prerokuje vremenski prerok sadů, krompirja, zelja in sená. nasvetuje ali kterega ljudstvo brez kakega nasveta želi, ^us^u iCiu je unu vmatvu uuuru. — na in ga hoče tako počastiti. Ta potem prevzame predsed- Francozkem ni bil sicer pridelek obilen, ali vino je * Lansko leto je bilo za vin stvo dobro. Na stvo in ima navadne dolžnosti in pravice vsacega pred- izvrstno. sednika. Avstriji se je přidělalo veliko in prav Iz vsega tega se vidi, da ni težko napravljati na- rodnih shodov, ako je ljudstvo navdušeno, a zraven 1862. leta. dobrega vina; na Rusovsko in Nemško ga veliko gré Ob R en u pridelek srednje mere, dober pa kakor mirno. Konečno se izreka še želja da se ta- bori hitro vrstili po vsi Sloveniji, da bi bilo to delo dovršeno do konca junija * Zoper kačji strup rabijo Indijanci že davno z vodo stanjšani salmijakovec (Salmiakgeist). Tako piše angleški časnik „Times". Al ne ^rabijo ga, da bi rano močili pomaga. njim y ampak pijó ga. Čuda hitro 54 Rusko Puškinovih Petero ▼ slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim ûài IH. Mertva carevna in sedmero vitezov. Pravlica. Car s carico poslovi se y Tuj V kraj zaverti se 7 Ona v oknu pase mar, Kdaj de pride mili car. Zre ob dnevu, zre ob noči In očeša gledaj oči Razbolele so se zlo Njega ni nazaj biló 9 y Čas verti se, teče urno ; Se preverže vreme v burno Mraz pritisne, sneg kocnjá Bel kolor poljanam dá. Mescov tak devet prešlo je Žalosti velike svoje Ona skriva vsim ljudem, Bol pa hujši grize nem. > Sveta noč je nastopila, Mati hčerko porodila; Komej ta zagleda svet, Verne tudi car se spet. Ko carica ga zagleda, Skor zastane ji beseda, Tak jo to razveseli, De mu koj nasprot hiti. Pa ta stres je preobilen Nepričakan, cio presilen Premektá preveč jo vse In k obedni mertva je. t y Dolgo car ni bil utešen Pa tud on je slab in grešen 9 y Leto steče kakor sanj Spet ljubezen plane nanj Se oženi! Ta ženica 9 Po naravi že carica, Stara ravno dvajset let, Bila je lepote cvet. Rašena ko mlada jelka, Ne premajhna, ne prevelka, Belih, cio blišečih lie, Cvetna krona vsih divic. Tud po umu je slovela, Modrijanke glas imela, Bivši tak ta ženska res Kip na zemlji skor nebes! Scer pa terda, zlo prevzetna Svojoglavna, silna, zdetna, Sumapolna, brez vesti Kamor stopi serd zbudí. V zakon razun te lepote Ni přinesla betve dote Le nekako zerkalce Je imela lastno še. To po sliki ni slovelo, Vendar se med čuda štelo Ker govor mu bil je dan, In y 9 9 y slavjanski, v Rusji znan tem dovoljno je živela Vedno v slogi, zlo vesela, Ko je vanj pogledala, Gola slast je bila vsa. Radost bilo je, uteha, Vir blaženstva, sreće, smeha ; Ko je praša: Bratec moj Razodeni ved mi svoj ! Nisim ja lepote dika, Perve rože rajska slika, Polna ljubeznivosti, Tak, de več enake ni? Dá v odgovor koj zerkalo: Ti si bitje krasno, zalo, Take ljubezni vosti, De nikir enake ni! In z bliskavno radnim licam Se nasměj a govoricam, Radosti v objem se dá, Ziblje kraja ram obá Tu popravi, tam podreca, Vse le past za ticke, seca Se pripogne, v steklo zre, 9 9 In komolce v stegna vpre. Nar bolj sama si dopade, Ter razumiti ne znade, Nje de tik na svetu tem VšeČ bi bil še kdo ljudem. Tako ta dozdevke pase. V tem carevna tiho rase. Dan na dan je zalši cvet, Vse jo Čisla, vsak je vnet; Po lepoti je slovela, Po razumu glas imela, Bivši serca rahla vsa, Pa prevdarka bistriga. BeloliČna, Černooká Krasna hči plemen istoka, Vsiga znanstva mik in slast y y Tudi možkim hlopna past Se mnogterim scer nasměj a Pa kraljica Je lis ej a Zadnič izvolili so, S tem poroko sklenejo. V doto oče kralj odloči Sedem tergov, ter naroČi, De dobi še zet in sin 9 Zraven petdeset grasin. Svatje že so v gradu zbrani Pa carica jim naznani, De začeti se ne dá > y Ker še ni oblečena. Pred zerkalcam lice lišpa, Svilne oblačila krišpa, Gleda v steklo polna sie, In prašanje njeno je: Nisim ja lepote dika, Perve rože rajska slika, Polna ljubeznivosti, Tak de mi enake ni? Kaj na to zerkalce skaže? ..Ti si lepa, krasne baže, roža Cvetna Tode perva dvombe ni, nisi ti; Pasterka ker tvoja draga Prekosí te, te premaga, Njej gre krasa pervi red, Ker prilike nema svet." 7 Mačoha na noge skoči, Blizo je de serda poči, Jeznosilni roke mah Zmane skor zerkalce v prah. Pha z nogama, z roko buta Vsa se trese, vpije ljuta: Gerdo steklo, pusti črep, To terdiš, ker clo si slep! Njej de bilo več bi dano? Ona meriti se z mano ! y 97 ^ m cai caj » Bom učila jo, Se bo zvedlo, kdo je kraj To ni čudno, de je bela. Mati v oknu je sedela, Gledala okrožj prek Dan in noč na beli sneg. Pa za to ne bo rojenka, Vrat na nos, naj lepši ženka To terdí le glupi trap, Potepuh, nemarni cap. Odpri •i samo le očeša, V meni vsih lepot nebesa, Kteri ženski krog in krog Dal prilični kras je Bog?4* Dá v odgo koj zerkalo y Je vse sploh se prispoznalo, Mik in kras je v tebi vse Tode una — — lepši je! Kaj bo zdaj ? Zavisti černe Polna naglo se oberne, Serda clo nehotni rop, Steklo zaderví pod klop: / Pozvoni; prispè Cernavk Izbic pridna opravljavka Tej razloži 9 vse reči Kar se ji potrebno zdí, Ter ji reče: Boš peljala V gozd carevno, jo zvezala Pod košato jelko tam Prepustila jo volkam. Kdo bi vmiril babo gnjevno? y t Nikdar um Gre Černavka In tak s carevno v dalj les y y Gojzda temne goše vmes Sili zmir naprej stopati, Ta začne se grozno bati Hosta že straší jo zlo Ne razumi kaj bo to, Ter popraša: „Ljubezniva y Kaj se delà? v čem sim kriva? Kaj pomeni vsa ta reč? Ne razumim činbe več. Ne pogubi me, ženica, Neki dan, ko bom carica Dala bom ti dragi dar, 7 ženin car." 9 In se vec moj Ta bi serce cio ji dala Ni je vbila, ne vezala, Rekla ji: No, serček moj Hodi prosta, Bog s teboj ! Gre domu. 7 » Jo koj carica Praša: Kje je krasotica? Reče una: Zvezana > Al pa že v zobéh volká. Dolgo tam ne bo terpela, 55 Kmalo večni mir imela Y mlinu urnim rezkih slin Samogoltnih teh zverin. Je pravlica se prosterla, €arska hčerka de je vmerla! — Tuži bedni car po njej, Bolj še ženin Jelisej. Ta na pot se naglo spravi, Serčno znance vse pozdravi, Izroci se Bogu pred, Ter nevesti mahne v sled. Pa nevesta polna muke Blodi v gojzdu y vije ruke, Mrak se bliža, pozno je, Do grašine ko prispè. -Lep nasprot ji pes prilaja, Se raduje, smuka, raja, Spremi jo na prag in čez, Ponavljaje vedno ples. Ona si pogum prebudi, Se na stopnicah ne mudi, Gre s pesam naprej, naprej, Se približa vratam zdej. Komaj kljuke se dotakne, Tipu že zatik se vmakne, -Dvojne vrata se odpró, Glej , dvorano lišpano ! Krog in krog sedala močne, Zgor preproge cio istočne, - Mnogo je straní obéh • Kipov svetih ob zidéh. Peč in krasna krog ležanka, Kjer se v noči sladko spanka V sredi miza terdih desk, Vse polikane na blesk. Res le dom samoto kaže, Pa naprava se ne laže, Med ljudi de dobre je Tu zadela priča vse. V tem ko to jo je tazilo, Ni nikogar zreti bilo, Dom je sem ter tje obšla, Več reci uredi! », Bogu je prižgala svecko, Žarko ter zavkrila pečko, Posteljo si naredi, V njo počene in zaspi. Zdaj se bliža čas obeda, Vstane zunaj šum in zmeda, Konjkov sedem vihra v dvor, Svitlih kakor! sonce skor. w X w Starši reče: Čudno, čudno! Vse je čisto, vse priljudno, Kdo olišpal je ta grad, Vedel to bi grozno rad. Daj, prijatel, se prikaži, Britko skerb nam utolaži, Ako si postaran mož, Oče nam al s triček boš ! Ako v mladosti cveteči, Bodi bratec nam ljubeči, Ak si stara zena, mat Bodi nam, ljubezni slad; Ak krasna si divica, Bodi mila nam sestrica, Poravnano s tem bo vse, Kakor nam spodobno je. In carevna, lepa, mlada, Stopi von, ne ravno rada, Čislanje de skaže jim, Nizko se pripogne vsim. Prosi vljudno odpušanje, De stopila je v njih stanje, K njim de v gostje je prišla, De-si ni povabljena. Po besedah so spoznali, Pred carevno de so stali, Mizni pervi sedež ji Starašina izvoli. Berž jedi so nanosili, Z vinom kupico nalili, Na ponudnici vse to Rah pomaknuli pred njo. Nekaj hleba si je zbrala, Kosček mali v usta djala, Vina ni pokusila, Ni ga bila vaj ena. Tudi trud jo silno davi, Mir želeča sercu, glavi, Si izprosi izbico, Rahlo počivalo z njo. So v nadstropje jo peljali, Tam nar lepši izbo zbrali, Ji vošili sladko noč, Ter hiteli skupno proč. (Dalje prihodnjič.) Slovensko slovstvo. * Odbor družbe sv. Mohora naznanja, da dar il * Iz Trsta. — 26. dne februarja se bo tiskal, in 150 gold, je prisojeno povesti Žalost telj je ovj^uu ^jyj \ uoil Podmilšak (Andrejčk m eselj J Ol QV/ v < časnik, hvala Bogu. J. G. Vrdelski. ijboljšo povest v obsegu blizo pet tiskanih pol za kterej naj se vzame tvarina, če je mogoče Dopisi. iz domače Iz tržaške okolice 12. sveč. A. (Pripravljanje zgodovine ali vsaj nasloni na-njo; celo djanje naj se za volitve v deželni zbor.) Včeraj so se zbrali v rojanski tako razplete, da bode delo mikavno za mladež in čitalnici župani in zaupni možje. Ko so se za volilni slovensko ljudstvo sploh. Ako ne pride darila vredne odbor ustanovili, izbrali so kandidata za vsak okraj izvirne povesti y podél převodu kake zanimive se sto goldinarjev najboljšemu (distretto) ter obljubili, da bodo na vse močí delali, da istem obsegu boljou guopuaiBiiu ueiu, u» pr. u živinoreji, uumaueiii oui, jdlčauiu , juuujer; g. zjura; s&a o. ui*>i»j ^ov. gospodinjstvu ali o kakem drugem važnišem gospodar- Skorkola in Kolonja) g. Piano-ta (al iz tega okraja podučne povesti v tem se za poslance volijo danes izbrani možje sto in petdeset goldinarjev za naj gospodarsko delo, na pr. o živinoreji, domačem za col okraj (Servola) g. Cegnarja; za Iz brali so okraj (Ro- Kadin, Lonjer) g. Zora za okraj (sv. Ivan skem predelu ( stva) v obsegu blizo petih tiskanih pôl narjev za štiri krajše izvirne pripovesti sadjereje, poljedelstva in čbelar- sto goldi- prišlo malo zaupnih mož, samo nekteri od sv. Ivana y zato se tukaj za gotovo ne vé, kako bo); za 4. okraj goldinarjev, v obsegu dobre v. , T yjuo^suL uuuio /2 tiskane pole, m u; oiu ^v/^ijlicv, jLsctutž, J.IVKUKŠ, X auiiu, wv/avriv«/ ~ ~ goldinarjev za štiri krajše podučne spise raznega zapo- Gosp. Danev se je sicer kandidaturi odpovedal akej in o 25 sto (Roj an, (Op čina Greta, Barkola) g. Nabergoja; za 5. okraj Bane Trebič, Padrič, Bezovica) Dane va. padka, vsakemu po 25 gold, v obsegu dobre 1/2 tiskane vendar se je nadjati pôle nimivi , ua uuuu slovensko pošteno Vsi spisi naj bodo prav lahko umevni in za- sprejme volitev. da bodo mladino in sploh priprosto ljudstvo da al kakor drugekrati, tudi zdaj Za okraj ni se mogel postaviti no- žlahnovali Vsi eselj e vali ter mu um in srce po- ben kandidat, in to zato ne, ker so možje samo iz Kon decembra 1869 okopisi naj se pošljejo družbi vsaj do sv. Križa nobeden. tovela prišli, iz Prošeka brez župana komaj dva, m iz tem okraji je nekoliko tacih brez podpisanega imena, ktero naj okopis, ki družbi na se v zapečatenem listu priloži pozneje dojde, ne bo se mogel ozir vzeti." Prisoj da- ieta ljudi, ki sami sebe zatajujejo in zmirom z Lahi pote-gujejo, češ, da vse dobrote od Lahov vživajo; brž ko ne ti ljudje mislijo, da celó mana, ki je Izraelcem z r VMMVJV J o\j \J £JM>l v Ck\j 11» x Iiovjj^ua ucti Ijuujv/ anoiijv ) vuiv ^ ^ ; - — rila se izplačajo na Vodnikov dan (2. februarja) 1870. nebes padala, bila je laška. Ti politikarji pač še ne čutijo ne, kdo da jih prav za prav za nos vodi. Ven- 56 dar upamo, da se tudi njim bodo oči odprle in da bodo poti, vročnine, eksekucij itd pozobala tudi možá iz naroda svojega volili. Ne morem si kaj, malo zlega še, pa ob vso moč pridemo y tako Dop y da le iz Du- da ne bi omenil velike pohvale vredno obnašanje do- naja v 5. listu „Novic", da dobimo zopet c. k. sodnija sedanjega poslanca za 4. okraj g. Jož. Pri mož i ča. nazaj v Senožeče, je v senožeškej, vremskej in hre~ Ta vrli rodoljub je dobil vse glase v njegovem okraji novski fari nepopisljivo zadovoljstvo in veselje učinil - " .....šel glas od vasi do vasi, in radovedno sosed in se vé, da bi bil tudi gotovo voljen , c*± 4 v/onv/ * i_ivy "Y " J^ ow » c*DX \X\J vaoi, IU iťVUUVCUUU OUStjU je odstopil in to samo zato, da je gosp. Nabergoj u soseda zdaj poprašuje, kedaj vendar boteh daljnih potov prostovoljno hipoma je y prostor přepustil, o kterem misli, da je parlamentarično bolj izurjen in zato tudi bolj zmožen, okolici na korist delati. Da bi pač takih mož, kakor je Primožic v postojnski kot konec. Ne da bi pa dragi Postoj ) ve- nam zaměřili, da rečemo postojnski „kot", Kajti mi nikakor ne mislimo, da je trg Postojna kot, ampak s tem kajt liko imeli, ki svojo osebo na stran devajo le zato, da rečemo le, da Postojna leži res na koncu vseh vasL domovini služijo! Zlatega denarja so vredni taki rodo- ktere pod postojnsko gosposko spadaj o, in noben obljubi. — Poslušajte zdaj še eno čudo. Ponujal se je lastnijsk sedež na Kranjskem ni tako izsreden in Ijud okoličanom za poslanca tudi neki Theodor Schiff y stvu tako oddaljen, kakor Postojna, kar ubogim ljudem po rodu trd Nemec, ki ne razume ne besedice sloven- dosti dragega časa in krvavih denarjev vzame. Seno ~ žeče so že po današnji določbi pravo središče od treh ko bi pa še košanska fara, od ktere nobena vas ske j pa pisari v dunajski obe „Pressi", v „Triesterico" lahko sodi, koliko in Bog vedi, kamo še; iz tega se pa far ? srca ima tak člověk za blagor slovenskega naroda. Ali ni to grozovita predrznost, da se tak člověk cez in pol uri dalj v Senožeče ; v Se ve, da Je ponujati za poslanca nam! Nemec pravi „mit Trompeten und Pauken"; upa padel, kakor Postoj pa vsaka od 4 do 5 ur hoda imá, se k Senožečam pridru žila y med bi tamošnjim ljudém prav veliko koristilo, in ko bi tudi iz vrabcevske podfare vasi govim laškim govorom je že nekdo zaupil: „ne anche kovce in Tabor se pod Senožeče nje- per idea" (ptujcev ne potrebujemo!) Govoril je pa imajo, vsodnijile, bi bil sodniški sedež vSenožečah blizo tako-le v laškem jeziku : „Predrznem Polje, Vrab. kamor l1/* uro se, gospodje i ouumoai OCUCZ. V 10.000 do 11.000 prebivalcem tako središče da » laoBvrn jvíimu . „-- * x^i^uv/u* ^v,, -----~ f--. . ^^ 01 ^Uiouu , u» ga ni (julija meseca morebiti še: surovi kmetje!) pred vas stopiti na celem Kranjskem enacega; kajti nobena vas ne bi ure hoda do sodnije imela. Vrhovicam in vsem čez in se vam ponuditi za kandidata pri novih volitvah v okolici. Veči del vas me ne pozná; nekteri pa vendar vašem doli do Stijaka bi pa še posebno to na dobro tudi vejo j kdo da sem in me poznajo (se ve da!) Ob- bilo da ljubim vam, ako me volite v deželni zbor, da bom na * um ixiaujoûv í \jaijaj \j , zjoi tj UI C UU OcDOZcC vse moči delal, kar se tiče materialnega interesa oko- prikrajšala, in to bi vrhovsko kapljo na ceni gotovo se jim cesta za prevaževanje vina, ktero večidel na Kranjsko prodajajo za ure do Senožeč lice. Ker pa vem, da ste rodoljubi (lejte no!), obljubim vzdignilo vam z moško besedo V aui U UJU O t\\J UCOCUlf ,, parola VA UVUU1U , U« »av ttM mmt m. vu.vjmv vt w • vv. - » VOCUUtt V litis I UJ vašo narodnost ne bom mogel govoriti, ker mi sloven- na čast Vodniku bila je na vsako stran sijajna ski jezik in slovenski odnošaji niso znani, da ne bom ganil nas je krasni govor honore", da ako za Iz Postojne 8. sveč. Veselica v naši čitalnici ivo dr BučarjaoVod temu, kar bodo drugi gospoclje tovarši delali, nikdar niku in njegovih zaslugah, in razveselil nas je pevski , . j. --. -— ------j —---- nasprotoval niti z djanjem niti s pisanjem niti z be- zbor z Ilirij y ampak zagotovljam vas, da bom tudi v temu deklamovale gospici vlj sedo smislu ž njimi glasoval. in Toraj Se se vam še enkrat za občno zadovoljnost ste in posebn ve da je moz bob Je z v kandidata priporočam steno metal, kajti koliko obljube tacih kandidatov veljajo I I ■ I■■ Hi ., in posebno prva deklamacijo Vodniku na slavo globoko segla v Pesem „Gorenka" se je morala srca vsem pncujocim ponavljati, in gospoda D. in St. sta s svojim izvrstno vidimo predobro na dr. Klun-u, ki so ga Slo- izpeljanim „prepirom" veliko smeha učinila. Besedi je věnci v Ljubljani v trdnem prepričanji volili, da stoji zvest na strani slovenski, zdaj pa jim je zginil kot kafra ! Nasprotniki vsake ko- sledila tombola noč Cuj ; se in tej pa tudi, da Od Senožeč 12. sveč glediščino predst , kteri je trajal v pozno nam odbor napravi v kratkem Dobro došla Iz Kranja 13. febr ristne kterákoli se je v preteklih letih v naprave, Senožecah ustanovila, so tudi nas kmete po druzih va- dne u. m. prazno vala rojstni dan Tudi Čitalnica naša je 27 Vodnik séh podpihovali in dražili — in to se še godi senožeški župan kriv tega, da smo in davkarij gubili da je pa 7) Novicam" ne kratim prostora, omenim toliko Da da bila je )7 • vmlu "v u1u.1lu uuivullll 1c luhiiui ll beseda" sijajna, dvorana polna častivcev Vod 1867. *) Al mi poznamo te tiče sodnijo nikovih, med kterim prelepo število naših gospá in go y in kaj da jih tiščí, tudi na tanko vemo. Da mi ne iz navade, iz velike potrebe prosimo svoje nazaj, tudi s tem dokazano, ker so vsi slovenski in tudi nem mpak Je Krono pustnim veselicam pa je letos postavil i ples 8. t. m., kteremu je godla ljubljanska ski časniki novico, da priđete v Senožeče in v Kosta- mestna godba. Kakor bila je vredba na vsako stran hvalevredna. tako je tudi godba presegla vse naše nade. podičin, ki so tudi v znamenje spoštovanj hvale venec^okrog glave prvega buditelj naroda kupčij sk íjale za- slovenskega njevico zopet c. j cv. ovuuiji, lauuoiuu „i.iuvii/ctu ti a*- iivaiuvx^uua, jc tuui guuuc* ^ tisnili. Hvaležni hočemo biti sl. deželnemu zboru ljub- Vsa čast nji in njenemu kapelnik sodnij radostno po „Novicah" na- ř Ijanskemu, ki se je že tolikokrat potegnil za nas zapu ščene, posebno pa gosp. dr. Tom nas ni pozabil. Naj gosp. doktorj y ki na Dunaji tija Kastelic in vse poslan na Dunaj druge nase hvaležnost tisoč in tisoč naših ki volj Iz Zagorice je bil F Namesti dosedanjega župana Ma- Planinšekza župana Iz Ljubljane današnjem listu se bere c. ljudi odškoduje za mnogotere čečkarije po časnikih, jih pišejo taki, ki nimajo srca za skeleče naše rane! kranjski zapoveduje začasno uravnavo Le preveč je znano, da se nam je z odp ministerski ukaz, kteri kakor še 6 drugim deželam, tudi šolskega v Senožečah naj veča krivica mimo vseh drugih i ter marsikak krvavo zasluženi krajcarček za dalj sodnij godila dzorst Zeló osupnil je ta ukaz ne vsacega, y ki je pritrdil sklepu lanskega deželnega našega zbora temuč tudi druge tukaj, kterim je mar za to, da ust To je paČ nesramno obrekovanje, kajti 1867. leta je tudi na Solnograškem in v Galiciji prestalo veliko število c. k. sodnij, in to po cesarski postavi. Da si je pa, kolikor je nam znano , od vase strani le edino in sam senožeski župan nevtrudljivo prizadeval za pravila senikj nikodar ne žalijo. In še celó mno gim dunajskim tako imenovanim „liberalnim" časnikom a It am NgU6 T^maon a^t 1/ arinf rt /i 4"r» 4" r» (i i a ri t»n m m ù y kakor gré v yy gi Presse" y i> Vor8tadtztg." in drugim ne levai za ë1^ v y kako da je moglo ministerstvo nastopiti Vred. pot tacega oktroa. Edini ljubij. „Tagblatt" je srečen povrnenje c. k. sodnije v Senožeče, je pa tudi resnica. o tem ukazu ter miluje večino deželnega našega zbora, dramatičen del. Zapreke, ktere so se stavile dijakom da ni ubogala „manjšino" Novice" so v lanskih li- pri tem blagem početj odstranile so se srečno. stih po stenograficnih spisih obširno popisale obravnavo djamo se vsestranske udeležbe in veselega večera deželnega zbora, v kterem je dotični odbor po svojem (0 slovensko-nemskem slovniku) sta „Slov. Nar u in „Domov." nedavno přinesla poročevalcu (dr. Tomanu) temeljito dokazal, da v svojih predlogih ni sketoval ničesa tacega, kar bi segalo čez govor dati gré tištim, ki imajo to stvar v rokah razprave o kterih od- Nam mejo državne postave od 25. maja 1868. nacrtu vladinem prenaredil zbor, bilo Je to ; Kar da je o se jo to-le znano oziral na razmere in potrebe dežele naše, in sam je iz obravnav deželnega zb opravilnem sporočilu poslednjega deželnega zbora po roča deželni odbor tako-le: „Ozir slovensko-nem dr. Kaltenegger, bistroumni pravoslovec iz vrste zbo- skega delà Wolfovega slovarja bilo je si. deželnemu rove manjšine, je přiznal, da po besedah državne po- zboru v poslednjem sporočilu (1866) naznanjeno da so stave od 25. maja 1868. ima deželni zbor popol- se pričela delà za izdajo tega slovarja in da je delo do noma pravico šolski svèt (in to je bistvo vse po- tle dospělo, da v malem času na svitlo pride stave) sestaviti tako, kakor ga je sestavil. Ako pogle- pôla P Deželni odbor po skoro preteklih 3 letih, žalibog 10. in 13. damo v državno postavo od 25. maja 1868. in beremo ne more poročati, da je dovršena prva tiskana póla kjer je odločno izrečeno, da de- vkljub temu, daje potrebni denar za izdavo te knjige že dolgo časa pripravljen in bi se bil slovensko-nemški letih lahko popolnoma dovršil. Deželni odbor da želni zbor odločuje šolske okraje (Schulbezirke) on sestavlja šolska nadzorstva in da on ustanovlja prehodna pravila (Uebergangsbestimmungen) v po kterih se ima opravilstvo dozdanjih duhovnih in svetnih soi- se kar najprej mogoče dovrší knjiga tako skih oblastnij izročiti novim šolskim svetom, je pač po vpeljavi slovenskega jezika v šole in uradnij del mora sl. deželnemu zboru prepustiti primeren sklep > potreb a u 21 seji to-le sklenil: „De vsem tem očitno, da vse to spada v oblast avtonomnim ta predlog je deželni zbor deželnim zborom. Ako se ministerski ukaz od 10. sve- želni odbor dobiva nalog, neprenehoma paziti, dá bo čana skličuje na 14. in 15. državne postave od 25. izdelovanje slov. nemškega delà Wolfovega slovarj nnottům mnofn Iroití noi trîSû non. ri A\7i f n in Ir o t* noiKt«7û no nnnrî at?nl a il re- maja, ni ta sklič na pravém mestu, kajti najviše nad- dovito in kar najbr zorstvo mora državna administracija le do tište meje predovalo Kakor mnogo listov kaže li\Jl 01/ V U LUUia uiiiavua auuiiuiobiauija *v «v vioi.w muvgu uoivv JVOûO , je „ X čk^UlčiLtU J imeti, ki se ne dotikuje deželne postavodaje; de- zvest sodelavec ljubljanski dopisnik v „Slov. Narodu a »iftinioA nnriř»AiiefrrA no 1/ VArl ni Irn rPn neki i i liri nn ^««ti rli r* mmm«-*^/] /v«^ ^ ___ ï L!.. 77 Tagblattu" jako želni zbori ustanovijo postavo, najviše nadzorstvo pa Vredniku 77 Tagbl 7 ki se trudi s prevodom nemškim 7 gré potem vladi. Sploh se je širila misel, da pod par- bi ta domoljub delo lahko zeló polajšal, ako bi mu kar lamentarnim ministerstvom se ne more ponavljati naravnost poslal svoje črte kajti bila nesrečna doba ministerskega absolutizma. več ona dôba, ko so ministri dekretirali to je „ukaze", (Popravek.) Dopisnik „iz Sicer pa tudi iz same postave od 25. maja 1868. ni jasno, vah dacnega odkup poslednjem listu, ki se pritožuje o tem Polhovega Gradca" v »ij 7 da se v zade nemški protokoli ktere UiUvžl yJCh tuui i u oauiu j/votwiv v vu ^v« iximijmi x vv^v« m vMiu viuvuvgu uuttuj/M uiiij v uwruio^i uiutuavil ^ kako da ministerstvo more zapovedati začasni ukaz lokdo razume, pripisuje to krivdo družbi Lukman ma o šolskem nadzorstvu. — Ko je stara^ „Presse" unidan To poslednje pa je pomota naznanjala, da 9 deželam (Dalmaciji, Ceski, Salcburški, tovega vira, da Luk m 7 kajt ima Koroški, Voralberški, Stajarski, Goriški 7 m Istri kovini) je potrjena postava šolskega nadzorstva, , je rekla, da med temi sedmerimi so nektere „ beralne", tirolska in kranjska pa ste „nazadnjakinji" ne Bu- pa preli-. Ima i pozvedili smo iz go dacnem odkup samo ljubljansko mesto. Vse drugo pa je resnica, in tem bolj Je čuditi temu, da dacarj ne adujejo po slo venski, ker vodstvo finančno tudi ume slovenski ter iz- mar Presse" pravico zahtevati, da bi dežele avstrij ske pisuje davke po slovenski plesale po goslah njenega „liberalizma"? Mislimo, da ne, in da se deželam ne more siliti, česar nočejo. Zato je centralizem nesreča Avstriji 7 ktero popolna preljublj preprijazno tako obilno udeležtvo pogrebu n$še sestre avtonomija dežel more zadovoljno stvariti, to je, taka avtonomija, kteri je gêslo: „v potrebnih rečéh edinstvo, v vseh druzih svobodno gibanje." V tem obstoji Lavoslave kakor tudi gospodom pevcem čitalničnim „Ausgleich" z vsemi narodi! (Volitve novega mestnega zbora ljublj anskega) so gospodom dijakom nepozablj na grobu » nesli převodu svetili, izrekuje presrčno zahvalo razpisane na 9. 10. in 12. dan prihodnjega meseca. rodovina Kos ova. ( Volitev poslanca v Idriji) namesti 1Z- sušca. stopivšega viteza A. Gariboldi-a bode Ker so zarad prezida nj a norišnice v zad njem hipu tako tehtni pomisliki nastali v deželnem odboru m alHHMki 7 da si ni upal odgovornosti velikih stroškov brez Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Iz državnega zbora nimamo nič zaslišanja pravega izvedenca na-se vzeti, je poklical v važnega omeniti, ker še zmiraj lě bolj odbori priprav- posvèt iz Dunaja profesorja dr. S ch lager ja, prvega ljajo gradivo občnemu zboru. Temveč pa po časnikih veljaka o tacih stavbah. Odbor bode deželnemu zboru švigajo govorice o premembi ministerstva. Libe- predložil dr. Schlagerjev nasvèt; brž pa bode skrbel ralci se bojé, da ne bi grof Taaffe postal minister- za najém pripravnega poslopja, kamor se morejo mirni stvu predsednik; zato ga obrekujejo kolikor morejo, in blazni začasno preseliti, da v sedanji nornišnici prostor to tem več, ker slišijo, da on in Beust neprenehoma naredé drugim hudim norcem deželi. 7 ki so zdaj —— ——- • 7 «« v ~ ~ ~ — - #—r-------- še zunaj po delata na to, da bi se našla nit, po kteri bi se mogla spresti sprava s Čehi in Poljaki, brez ktere, kakor boléha učitelja staroklasične filologije in sloven- brez sprave vseh druzih narodov avstrijskih ■skega jezika) na ljubljanski gimnaziji je prazna; plača ustava avstrijska. Ti liberalci se pač iz skušinj pre-jej je 945 gold.; do konca sušca je čas za vlogo kom- teklih let niso nič izučili, čeravno so tudi takrat zasra- petencij. movali Magjare, kakor danes Čehe in druge slovanské Tukajšnji gimnazijalci namerjajo 28. dne t. m. narode. — Ministerstvo izdeluje načrt postave, po v čitalničnej dvorani napraviti besedo na prid Vod- naj bi se pre dru ga čil državni zbor, in to nikovega spominka. Program bo obsegal muzikalen in poslancev in po poti volitev v državni zbor. * Minister po kteri številu 58 On je v Žavcu Giskra je hotel število poslancev od 203^ pomnožiti na sestnik rudnika pri Žavcu. 406, " " " . ■ " " " je v ministerském svetu zmagal predlog ministra Ber- kteri si je na graškem vseučilišči nabral juridičnih rojen, ž njim je vlekel le sam minister Plener, in tako toraj Vaš rojak, izučen pravnik, rudar in gospodar. i JlJ\jl ~ Awn oi ju u« giuoavui Tgwuwuo\Ji uc%ui ui jui lui^uiu ^ V pa se kmetijski šoli v ogerskem Altenburgu gospodarskih zna^- gerja , mu^ui U»J «vju WW ^voamuvi« j^»» o\j auiuujoai ovu y u^vioavui mbvuuuigu guo^uuaioaiu ćtiACk' tiče tega, kako naj se volijo poslanci v državni zbor, nosti, kteri je bil oskrbnik velikih posestev na Hrva-je v ministerstvu obveljal ta sklep: naj se deželnim škem in zdaj lastno rudo v Grižah marljivo obdeluje po kterem naj bojo le 303 poslanci. Kar zborom prepusti, da volijo, kakor dozdaj, poslance iz On je pošten mož, ne išče nikakoršne časti ali dobička deželnega zbora, ali Če nočejo tega, naj se volijo kar marveč težko službo poslanca iz gole ljubezni do slo- > naravnost po neposrednjih volitvah. Cesko. — Očetovska skrb vladna sega, če je časnikom verjeti, tako daleč, da deželni vladi na Ceskem venskega naroda prevzame pride Tega moza Vam priporočamo. Naj vsak volilec volitvi, in pri glasovanji nobeden ne misli y da in Moravském nameravate osnovati postavo o narodni na enem glasu je malo ležeče, ali ga dá temu ali dru- ravnopravnosti in načrt predložiti deželnima zboroma. gemu. Vsak glas je imeniten in zato naj vsak volilec Hrvaško. — Neki telegram razglaša, da se deželni tako glasuje, kakor mu ukazujete vest in želja soseske^ zbor skliče marca. Ogersko. Iz Temešvara. Rumuni in Srbi ki ga je za volilca poslala. Pa tudi naj vsak volilec svoj poverilni list (Legiti ogerske krone so imeli tukaj shod. Zbralo se je blizo mations-Karte), ki ga dobi od okrajne gosposke 150 veljakov, Militič je tudi bil nazoč. Sledeče točke litvi s seboj prinese, drugač ne bode smel glasovati. vo- so uganili za program narodni ; zveza vseh nemagjarskih narodov; postava za narodno ravnopravnost na podlagi klicali: Prepričani smo, da bodete vsi 1. marca pri volitvi predloga manjšine; zveza z Erdeljo na podlagi de- klaracije Marcelariu-ove in družnikov njegovih. Upor Ivan Zuža naj bode naš poslanec! zoper 12. razdelek postave od 1867. leta. Rešenje hrvaških zadev v smislu protiunionistov ; županije na demokratični podlagi. Poslanci vseh nemagjarskih narodov Celji Bog živi Slovence! februarja 1869. Dr. Stefan Koče var v Celji; France Kapns, trgovec v Celji; dr. Fr» Bratkovič v Celji; Davorin Trstenjak, župnik na Ponkvi; Franc& V Ogerskem zboru SO stranka za-se in imajo tudi svoj Roblek, posestnik v Žavcu; Andrej Pirnat, posestnik v Levcu, Ga- klub. To SO točke, ktere utegnejo prave bombe biti sPar Sorn, posestnik in župan na Gomilakem; France Sentak, po sestnik na Vranskem; Klein, veliki posestnik v Braslovčah; B. Bo- v magjarsko gospodstvo, ako se res združijo vsi nema-gjarski narodi in složno postopajo v vseh vprašanjih. Peštu že mnogo dni stoji pred sodbo bivši knez hine, župan v Braslovčah; Janez Lipoid, posestnik in deželni poslanec v Mozirji; Jože Lipoid, posetnik v Mozirji; Anton Goričar, posestnik v Mozirji; J. Stancer, trgovec naRočici; Jakob Spende, po- srbski Karažoržević, ki je tožen, da je potuho da- sestnik v Gornjem Gradu; France Fiser, župan v Gornjem Gradu jal umoru kneza Mihajla. Čedalje več letí suma na-nj; Janez Vivod, posestnik v Dolicu pri Slov. Gradcu; France Skaza* al on vse taji Na doljnem Ogerskem imajo zarad posestnik v Šmarji; Andrej Elsbacher, trgovec na Laškejn; Urban Žnidaršič, zdravnik na Laškem; dr. Gustav Ipavec v Sent Jurji; Martin Kopač, posestnik v Sent Jurji; M. Kavčič, trgovec v Sent Jurji; Martin Potočin, posestnik na Zidanem mostu; Pust, župan v > volitev čedalje več vpljiva levicniki. Prusija. — Po kratkem prestanku se je vnel spet tako hud prepir med Časniki pruskimi in franeoskimi, Ťrbovljah; J. Jaklič, župnik v Špitaliču ; Križan, posestnik v Vitanji da skor ni misliti, da se taka mržnja reši brez vojske. Janez Vinkler, župan pri Sv. Jurji na ^Taboru; Krasovec, posestnik Tudi na Avstrijo so pruski časniki jeli spet pihati ka- " ™ kor gadi. pri sv. Jurji na Taboru. Prusija lahko vsak dan 1 milijon vojakov na noge postavi; Francoska tudi čez še več, in Avstrija jih dobi tudi 800.000. stoji, ni morda toliko vojske na sed milijon y Rusija Kar Evropa nogah bilo, kakor Listnica vredništva. „Iz Koš. dol.": Drugi pot, za danes prekasno Gosp. ? v S: Přejeli; odgovor pismeno f mar- . Ti milijoni vojakov gotovo niso za parado več za kaj druzega napravljeni. Rusko. — Car ruski je knezu črnogorskemu pri odhodu iz Rusije poklonil sabljo sè zlatom in brilanti krasno okinčano nožnico. — V Petrogradu se neprene-homa nabira denar na pomoč Grkom. Žitna eena v Kranji 15. februarja 1869. 86. Vagán pšenice 4 fl. 80 rži 3 fl. 40. ječmena 2 fl ovsa 2 fl. sorSice 3 fl. 80. ajde 2 fl. 50. prosa Gr sko. Pod novim ministerstvom se je nekako 2 fl. 50. krompirja 1 fl. 60. fižola 3 fl. 84. ^ pomiril vihar, ki je vršel proti Turčiji. Rumunij a. Bukareštu so ogerski prapor V (bandero) unidan hudo psovali; s klicem: „naj pogine!" 30 ga raztrgali na kose. Čudna glasi Laško. znamenja ! Po vseh kotih se nahajajo skrivni raz- Zitna cena v Ljubljani 13. februaija 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl 50 Mazziniovi ali Bourbonski prekucij o. ki podpihujejo v banaške 5 fl. tursice 3 fl. 10. sorsice 3 fl. 75. rzá 3 fl. 20. — ječmena 2 fl. 50. prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. 40. ovsa 1 fl. 80 Krompir 1 fl. 60. Volilci celjskega volilnega okraja! pondeljek 1. dan marca bode volitev novega poslanca, in zopet imamo priložnost, Vam omeniti, kako važna je ta volitev, in kako je potrebno, da pred vo-litvo premislite, za koga boste glasovali, drugače bojo glasi razcepljeni in največ bi jih utegnil dobiti mož kteri Vam ni všeč. Vaš zastopnik mora biti značajen, neodvisen ; --------r------------- « — ~ ^ " , izveden, zgovoren, svobodomiseln in domoljub en, Vse te lastnosti ima gospod Ivan Žuža. po- Kursi na Dunaji 16. februarja. 5°/ o metaliki 62 fl. 20 kr. Narodno posojilo 68 fl. kr. Ažijo srebra 119 fl. 75 kr Cekini 5 fl. 76 kr. Loterijne srećke: 1* fK 1«AQ 59' 90- 34' 66' 54 13. februarja 1869: ^ ^ J0 ^ V Gradcu na Dunaji Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 27. febuarja. Odgovorni vrednik: Janei fflumik. — Natiskar in založnik: Joief Blatník v Ljubljani.