^ N«j»ečji ilontHkTdneZik H T A /^C . "V" A W m ^^ A ' ^"TheU^^Tloraiia^Sly M -t ' Zeduyenih državah :- llj ■ * ■ fk fl II 1 M JJ »n the Urged States:- | M Velj» *m T»e leto ... $3.50 ffl vi M A lA-K/ jl ^ JL JLXwV/X/XJL ffl U»ed every day except Sundays lYj }|{ Za pol leta......$2.00 ¥ i so"1^ Readers ^ i^r^p==5aeg== osvajanju. Vek avstrijski uradnik, ki se sedaj nahaja v Švici, j«- izjavil, da je Avstrija pripravljena sprejeti Wilsonove mirovne ]*ogoje. Avstrijski voditelji eb tunrlo za jetiko kot pa jih je bilo rojenih. Avstrija ne mote več nadaljevati nepopularne vojne. Hindenburgovi pristaši pričenjajo spoznavati, da jim mo-. 1-1 v kratkem biti konce. paradi tega se ofenziva ne sme več dolgo odlašati. —j drugače razpade Avstrija na kose in ž njo — Prusija. ^.......I Vojne vesti. T:- r ti ai jtur. til*d with th« |v*t master at N>* York, N" T on Feb. 13. j ae required by th« Art of October *. lSlT. London, A, j/'ija. 1_'. fVin narj;i. Sinoči Je Mjvražui odiiHfk na>ko t il liiis«' postojanke nevewmEhod-no od Kpohy, totia 7. našim osmjem j*? bil odbit, Sboči so mam-hoter--ke n tf ntiteišao naskočile nmske /a kope /ajmdiio od La So- vražnik j* imel umojro izgrub. mi na le tnalo. Najeli htuo tudi 7 ujetnikov in etH> strojno puško. Pari«. Francija. 12. "februarja l'o žira ho* m bombardiranju so Nemci po*ku*ili približati »e frau-eo&ki erti med lieztsivanxoin in »c/ Napeti, katerepa vprizorili trije oddelki, j© bil vstavljen * naitin ognjem, ki je sovražniku napravil mnogo izgub, l udi drutfi ueuiiki načrti v Cham p*Cnc, Woe vre m Vogezih nieo K.;« lt»liift, 12 feoruanft — Včeraj zjutraj ho naraarali boji n« jutneu pobočju »kale m vzhod-! uo " t doline Frtaizela. Sovražnik jr posla! naprej močne infanterij-?j»oldne je bil položaj zopet normalen. Na ostali fronti je bilo več t>po padov; sovraime patrole so morale bežati v dolini Vallar^a in Ornie. Pri Zensonu je oasa artilerija vr-j^la v Pijavo »ovražni oddelk, k: je hotel prekoračili r^ko. Vzhodno od Cortela.4.4.0 ao naaf iira-k>«i mornarji v poizvedovalni ok-spectlifiji wp i en if i orožje in nitl^U- Kako je v Avstriji. V SVOJEM OPISU PRAVI POROČNIK MAU&0, DA SE AVSTRIJCEM SLABŠE 00DI KOT PA NJIH VOJNIM JETNIK0M.Z UJETNIKI POSTOPAJO BOLJŠE KOT PA V NEMClJl. — POMANJKANJE ŽIVIL JE RESNIČNO. POROČNIK SE JE MUDIL VEČ MESECEV V LJUBLJANI Tru* tra.fisL»Uati hl«d with tlie master at New Tork. N*. T. on Feb. 12.1918. as required by the Act of October «, 1917. V svojem sporočilu na Rdeči križ je nek italjanski častnik ravnokar na živahen način opisal razmere, ki vladajo v Avžiriji. Poročnik Manro, ki je to napisal, je zdravnik ter je najbrž edini častnik zavezniških armad, ki je živel v nekem avstrijskem me-s'iu ter napisal jKKlrobno j>oročilu o svojih izkušnjah in utisih. Po dveh letih bivanja v ječi je zbral veliko množino informacij, vključno politična in ekonomska dejstva. Sest mescev je preživel na ijub-Ijanskem Gradu, kjer je in'el interview z nekim poročevalcem du-najskf^ra "Fremdenblatt''. Prevod te kouverzaeije je bil pozneje objavljen v 4*Giornale dT Italia'*. — Popolna povest, kot je izšla v oktobra, je posebno značilna vsled svoje stroge pravičnosti. Splošni utis, ki ga dobi človek, je ta, da se avstrijska jetniška taborišča manj strogo upravlja kot pa iipuiška in da se splošno stanje jetnikov na hiter način izboljšuje, kar se je v prvi vrsti zahvaliti delovanju Rdečega križa. To dejstvo nudi neke vrste utehe. Ali je preko meja možnosti, da bodo nekateri naših lastnih mož vojni jetniki v Avstriji t Italjanski zdravuik je bii pri šesti izmenjavi jetnikov med Avstrijo in Italijo ter je dospel meseca julija v Rim. V prvih dneh vojne, d očim je obvezoval ranjene, je bil presenečen in ujet s svojimi nosilci vred. nakar so ga obdržali v jetništvu proti vsem določbam Ženevske konvencije. Par dni prej 60 pri Krnu ujeli dva avstrijska zdravnika, a so ju tako; izpustiti. Dr. Mauro je protestiral proti temu' kršenju mednarodnega dogovora, a rekli so mu, da je njegovo jetništvo represalija proti Rusom, ki so pričeli zadrževati vojaške zdravnike, katere so ujeli. Na njegovo veliko žalost so mu tfkazali iikorakati na bližnjo železniško postajo v Selo, odkodei so se odpeljali on in njegovi ljudje proti Ljubljani. V Ljubljani je našel dr. Maurc veli^ število ranjenih in bolnih Italjanov in delati je moral kot Trojan v vseh mogočih panogah zdravniške umetnosti. Življenje v Ljubljani je na sre-čo izjema. V prvih mesecih vojne ni bila Ljubljana nikako bivališče za du ševne ali tvlesue slabiče. Ce je moral človek živeti kot so živeli ti jetniki, v strašni ječi, izmučeni na smrt vsled tiranstva uradnikov slano prehranjeni ter odločeni od svoje domovine, potem je naravnost presenetljivo, da n-so njii nazori glede življenja \ AVstrij bolj temno pobarvani v>ied izku šenj, skozi katere so ali. Ko je minulo teh šest mesecev je šel dr. Mauro v Maathansen: novo in cisto taborišče. Na slikali je to taborišče kot mesto hišic iz papirja, obstoječe iz lesenih barak, neke vrste Coney Island, globoko ležeče in peščeno ali polagoma dvigajoče in padajoče ob bregovih Donave. To je kojieentraeij&ko taborišče obsegajoče vsa orožja in ljudi najbolj različnih narodov: ltaljaxie: Srbe, Runtime, Albance in Ruse Celo vrsto novih poslopij so uporabljali kot bolnico, ki je vsebovala več kot 3000 postelj za sprejem bolnih in ranjenih. Bolnica je dobro opremljena ter manjka le nekaj medicin in tudi hrane je primanjkovalo. Tukaj so bili avstrijski uradniki prijazni, sicer omejeni v svojih interesih kot je pričako\*£ ti, a širokega srca. __ Prav posebno hvali Mauro glav. nejra zdravnika, Steinmaurera po imenu. Da je Avstrijec manj prepojen z zavestjo svoje lastne ofici-jelne važnosti kot pa Nemec, o tem ne more biti nobenega dvoma pr" tem, ki ga pozna. On je prost najhujšega greha garanja in duševnega suženjstva, in nadoficijelna atmosfera, katere vsak dan manj udihava, mu vsiljuje spoznanje, da so napravljena pravila za človeka ne pa elovek za pravila in regulacije. Ječe, kot je ona v Ljubljani, postajajo redke in italjanski častnik je opazil, da so predpise omilili ta ko j po smrti Franca Jožefa. Kot sredstvo za razumevanje sedanjih razmer v avstrijskih taboriščih ter političnega, socijalnega in ekonomskega stanja te dežele so utisi tega italjanskega zdravni ka velike vrednosti. On je videl da se je nahajalo civilno prebi raIstro v žalostnem stanju. Glede hrane je domače prebi valstvo na slabšem kot pa so jet niki, ki so nekaj časa dobivali za loge Rdečega križa potom Švice iii Italije. Sprva je bilo pom an j kanje hrane in medicin akntno in prav posebno so trpeli bolni in ranjeni. V Mauthausenu vlada ie vedno pomanjkanje, — dasiravno ne resno — glede gotovih živil, o bleke in zdravniških obvezovalnih potrebščin. Bolnicam je zn-snjkalo banda; ter anestetičnih sredstev, a so dru ga če dobro založene z vsem po trebuim. Zdravniška vzgoja v Avstriji j< bila vedno zelo uspešna in poročf se, da *k> avstrijske armade izgu bile sorazmerno malo svojih zdrav nikov. kar je pripisovati vojaške mu predpisu, da se drži obvezaln postaje in ambulance več kilome trov za bojno Črto. Tudi ItaJjan bi lahko z velikim uspehom spre jeli to metodo. Utis. ki .vet mora sprejeti nove me t ode. Prva teh reform bo javno pogajanje glede mednarodnih razmer. Slovani proti Oernmu. True translation filed with the pot*« master at New York. N. T. on Feb. IS, 1915, as required by the Act of October €. 1317.- Stockholm. Švedska, 12. febr. — Dunajski poročevalec berlinskega Tageblatt-a. piše. da je poljski klub prekinil svoje zveze z vlado ker je bila poljska pokra j La a Chelm v mirovni pogodbi določena Ukrajini. Berlin je previden. True translation filed with the post master at New Tork, N. T. on Feb. IS, 1918, as required by the Act of October j e. 1»17. Amsterdam, Nizozemsko, 12.1 februarja. — Nemški listi objav- J ljajo članke, ki razpravljajo o važ-; nosti miru z Ukrajino. Soeijali- [ stični list Vorwaerts pravi, -da je po berlinskih ulicah videti le malo zastav, ki bi proslavljale ta dogodek. Dalje pravi, da je ta mir del i ka ten otrok in da Nemoi v tem trenutku niti ne rado. jM^ Wi* da. ... . .v: Mir z Ukrajino. -ooo- ANGLIJA NE PPRIZNAVA MIRU Z UKRAJINO. — T&00KI NI HOTEL SKLENITI POGODBE. — RUSIJA SE NI HOTELA BORITI Z NARODOM. — RUSIJA NI MOGLA SPREJETI POGOJEV, KATERE SO STAVILI NEMŠKI KAPITALISTI. — ARMADA JE DOBILA POVELJE, DA GRE DOMOV. — NA FRONTI OSTANEJO SAMO MLADI VOJAKI ZA OBRAMBO MEJE. 71 ^ -ooo- True translation filed with the. post master at New Tork. X. V. on Feb. 13, 1918. as required by the Act of October 6. 1917. London, 12. februarja. — Angleška vlada ne mara pripoznati pogodbe, katero so v Brest-Litovsku podpisali zastopniki centralnih držav in delegati, ki so zastopali U-krajino. Potrdilo nemškega poročila, da je Rusija stopila iz vojne, je bilo zapopadeno v ruskem oficjelnem poročilu, ki je prišlo tu-sem. Isto poročijo pa pravi, da bodo nekaj mladih čet pustili na fronti, da stražijo mejo. Izjava, katero so podpisali Trocki in drugi boljševi-ški delegati na mirovni konferenci, se glasi: — Mirovna pogajanja so končana. Nemški kapitalisti, bankirji in lastniki zemlje, katere je na tiho podpirala angleška in francoska burzoazija, so predložili našim tovarišem, ki so bili člani mirovne delegacije v Brest-Litovsku, pogoje, katerih ni mogla podpisati ruska revolucija. Nemška in avstrijska vlada imata dežele iii narode, ki so podjarmljeni s silo orožja. Tej avtoriteti ruski narod, delavci in kmetje ne morejo dati svoje pomoči. Ne moremo podpisati miru, ki bi prinesel nesrečo, ti-ranstvo in trpljenje miljonom delavcev in kmetov. Toda ne moremo, nočemo in ne smemo nadaljevati vojne, katero so pričeli carji in kapitalisti v vzezi s carji in kapitalisti. Nočemo in ne smemo več biti v vojni z Nemci in Avstrijci, ki so delavci in kmetje, kof smo mi sami. Ne podpišemo miru lastnikov zemlje in kapitalistov. Nemški in avstrijski vojaki naj vedo, kdo jih je postavil na bojno polje in naj vedo, za kaj se borijo. Naj tudi vedo, da se ne maramo proti njim bojevati. . Naša delegacija, popolno zavedajoč se svoje odgovornosti pred ruskim narodom ter zatiranimi delavci in kmeti drugih dežel, je 10. februarja v imenu sovjeta narodnih komisarjev vlade federativne Rusije izjavila vladam narodov, ki so zapleteni v vojno z nami in vladam nevtralnih držav, da nikakor ne mara podpisati osvajalne pogodbe. Rusija od svoje strani razglaša vojno z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, Turčijo in Bolgarijo za končano. Obenem so prejele ruske čete povelje, da dokončajo demobilizacijo na vseh frontah. Izdana je bila tudi odredba, da se podvzamejo potrebni koraki, da se naznani vojakom, da 6e vojna z Nemčijo, Avstrijo, Turčijo in Bolgarijo od zdaj naprej smatra za končano. Ta odredba nima podpisa in pravi: — Vprizoriti se ne smejo več nikake vojne operacije. Zavkazuje se splošno razoroženje na vseh frontah. Zapovedujem, da se izdajo povelja na fronti, .da se umaknejo čete s prve bojne črte in da se zberejo v ozadju ter da se pozneje prepeljejo v notranjost Rusije v soglasju s splošnim načrtom (imobilizacije. Na fronti pa se morajo pustiti oddelki mlajših vojakov za obrambo meje. — Prosim naše vojaške tovariše, da ostanejo mirni in čakajo s potrpežljivostjo trenutka, ko bo vsak oddelek poslan domov, kadar pride nanj vrsta. Prosim, da se ne izgublja časa in naj se spravi v shrambe artilerija in druga vojaška oprema, ki stane miljarde ljudskega denarja. Pomnite, da se more izvršiti le sistematična mobili-jzaeija v najkrajšem času jn da samo sistematična demo-jbilizacija more odstraniti vse zapreke pri pošiljanju hra-! ne onim oddelkom, ki ostanejo za gotovo dobo na fronti. Kakor pravi neko berlinsko poročilo, so nemški in ruski delegati v Petrogradu podpisali pogodbo, ki zahteva kar najhitrejšo izmenjavo vojnih ujetnikov, ki niso spo-! sobni za vojaško službo. Zaradi prevoznih težav v Rusiji se pričakuje v tem oziru mnogo zamude. London, 12. februarja. — Poročila, ki so prišla čez tirolsko mejo, pravijo, da so Dunajčani bili nori veselja, ko so slišali o miru z Ukrajino. Takoj so po mestu razobesili zastave in promet je prenehal. Velike množice so prihajale na cesto, žene so veselja vriskale, možje pa so se objemali. Posebne izdaje listov, ki so v kratkih vrstah nazna-j njali novico, so bile takoj razprodane. Ljudstvo je klicalo | ime cesarja in grofa Černina in kričalo: — Zdaj bomo imeli dovolj hrane! j Otroke so poslali iz šole domov. Vsi dunajski listi smatrajo brest-litovski mir za di-plomatično in ekonomično zmago ter obenem za velik ida-rec zaveznikom.. , ^ Z istim veseljem so sprejeli novico tudi v Budimpe-jjti, JPra#i in Jnomostu, vendar pa ljudstvo ni bilo tako m vdušeno kot na Dunaju. __ ■ - ^—' ■- ' - GLAS NAHODA, 13. FEBR. 1918 ^OLAS NARODA" (SIorakB Dafly.) OirMd and pabllshed by tli* SLOVEN 10 PUBLISHING COMPANY <• eorporaEUm.) HilsriR Pruddrat LOUIS BRXEDIK. Timwrg Plan of B—tu« at thr eorporttli« and addi t met of above offices«: « OsrrUnndl Htre*t. Barooicb nf Manhattan. New Tort City. N. T _ te mIo teto feUa Oat *a Anserffco Z« celo leto ca mesto New York $5 00 te CatMtdo................... (3 SO te pol leta ra m*«to Kew fork.. S.00 te pol tefa .................... 2.00 Za *etrt leta ca mesto Sew Tock L50 te Art rt leta .................. 1.00 Zi iaoaenutTo ca celo teto...... 6.00 «ilJl> NAh'UiA* l shaja mk dan lcraemžl oedelj in praznlko*_ "ti L A 8 NARODA" (-Voice of tbe People") I—nI »very daj except Sundays and Holiday« _Sabarrtptloc yearly <3 JO. Uitfibium « itrwuit_ iMH'lsl brrs i»*1pUa in osebnosti se oe prlobtnjejo. Denar naj ae Macuvoil poMlJatl po — Money Order. m nif ■■nirnt kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejtaja bl*all*v nacnanl da hitreje pajd-mo naslovnika* Dopteom In poiUJatram naredite ta oaalov: -ca L A 8 NAHODA" ar iVftiaMr At. New York City Telefon : 3*76 Cortlaadt. Priziv avstrijskih Slovanov na zaveznike. -ooo Tr . tr* natation filed with tbe poatmaater at New York. N T. cd Feb. 13, 1)11. u r«julr*l by th* Act of October <, 1*17. V >pkj*nexii zadovoljstvu, kateremu so dali izrazji za-\. /i iki m nevtralne dežele liberalnih bimpatij glede govora predM^tnika Wilsons o vojnih ciljih, je najti le eno izjt ni'Avstrijski Slovani, katerim je bila sedanja vojna prav tako ln>j za oprostitev kot prebivalcem Alzaei-je, so bili začudeni in ozlovoljeni vsled oinenitvc nekake vrste avtonomije, s katero naj l»i se zadovoljili. Pr«*jMjje izjave zavezniških državnikov so omenjale prostost <\ho~Slovakov, Čehov in moravskili Slovanov Gorenje Avstrije, ter Jugoslovanov, to je Hrvatov. Srbov in Slovrneev na jugu Avstrije — kot enega izmed ciljev, za katere zavezniki borijo. \ »>olno prostost za Slovan**, ki se žele oprostiti vlade Habsburžanov. Možje v New Yorku, ki so odlični v eeho-slovaškem in jugoslovanskem narodnem gibanju, so izjavili po do-tienili govorih, «• bo usodo njih odnoMiih narodov — najbrž prepustilo drugemu Berlinskemu kongresu. Po t« in kongresu leta 1878, s katerim se je "uravnalo" balkansko vprašanj« rusko-turški vojni, se je vrnil lord Beacons field v Loudon ter izjavil, da je prinesel s s<■ h.• j "eastfii mir". Njegov tovariš v t4-m dogovoru, lord S1^>t»ury, je nekako dvajset let pozneje priznal, da je Anglija **za jahala nai)a»"nega konja". Rusija. fmtem ko je porazila Turčijo, je vsilila slednji j m m lbo, sklen jeno v San Stefano, s katero se je u-stvarilo Bolgarsko, vključno glavni del Traeije in Maee-tloni je ter skreilo turško |M»sest v Evropi na malo več kot Carigrad ter ozemlje krog morske ožine. Anglija, ki se je bala, da bo ta Bulgarska — kar se je v resi m i nameravalo — le igra«*a v rokah Rusije, je odposlala svoje brodovje v Hospor. Nevarnost splošne vojne pa je do vedla do kongresa v Berlinu, na katerem se je iznova preobrazilo Balkan ter dovolilo, da ohrani Turčija Traeijo in Maeedonijo. Rusija je bila ustavljena in Beaconsfield je imel — "časten mir"... Razen vprašanja častnega značaja te transakcije, glede katere sta med tedanjimi Angleži prevladovali dve naziranji in v zadnjem času le eno in sicer neugodno, so posledice Beaconsfieldovega uspeha glede "miru" leta 1878 naslednje: 1SH5. — Državni preobrat, vsled katerega se je bul-garski narod, razdeljen na dve državi vsled določil Berlinskega kongresa, združil in to kljub pretnji Turčije, da bo nai>ovedala vojno. |!K»S. — Aneksija Bosne in Hercegovine od strani A-vbiro-Ogrške, to je ozemlj. ki so v glavnem obljudeni od Srbov ter sta bili kot turška posest prepuščeni na Berlinskem kongresu Avstriji v upravo. — Vojna med Avstrijo in Rusijo raditega je bila preprečena eainole vsled pret nje Nemčije, da ho napadla Rusijo. 1912. — Po neprestanih masa kri h v Macedouiji je izbruhnila prva balkanska vojna, v kateri so krščanski narodi Balkana zopet osvojili ozemlje, katero je Berlinski kongres vrnil Turčiji. 191:1. — Druga balkanska vojna med zmagovitimi balkanskimi zavezniki, ki so se sprli glede razdelitve o-srojenih ozemelj. Končana s pogodbo v Bukarešti, v kateri s*1 je krivično postopalo z Bulgarsko, napadalcem v tej vojni, nakar je slednja mislila na osveto. 1914. — Vpadi Grkov in Srbov v Albanijo so ustvarili avtonomno državo po prvi balkanski vojni, kateri u-stanovitvi je sledila ustaja Albancev. Beg od velesil določenega kralja. 1914. — Umor Franca Ferdinanda v Sarajevu, kar je porabila Avstrija za dokaz srbske propagande v ozemljih, obljudenih od Srbov, a pod avstrijskim gospodarstvom ter tudi kot pretvezo za pričetek splošne vojne. 1915. — Bulgarska je stopila na stran Nemčije, da dobi nazaj ozemlje, ki ga je izgubila pred dvemi leti. Vspričo tega rekorda posledic prejšnjega poskusa, da se ^kelene kompromise ter oživotvori kompliciran sU / stem "avtonomij", ki so le nominalne ter popolnoma nezadovoljive, ni prav nič presenetljivo, da se boje avstrijski Slovani možnosti nadaljnega takega dogovora in kompromisa. Avtonomija pod avstrijsko vlado je popolnoma nezadovoljiva za te narodnosti. Tako Llovd George in predsednik Wilson. — tako pravijo, — sta priznala pravice Poljske, to je vseh delov Poljske in naj so sedaj pod nem Ško, avstrijsko ali rusko vlado, — da se nanovo ustanovi ter dobi narodno neodvisnost. V isti meri so priznane pravice Runiuncev in Italijanov, ki so sedaj pod kontrolo Avstrije, da se združijo s svojimi neodvisnimi sorojaki. Vse to je vsebovano v zavezniških vojnih ciljih. Nobenega takega upanja pa ni za 7,000,000 Hrvatov. Srbov in Slovencev v južno-zapadnem delu Avstro-Ogr-ske, ki ne žele ničesar manj kot združenje s Srbijo in Cr-nogoro v novo jugoslovansko državo. V sedanjem sedežu srbske vlade, na otoku Krfu, so že pred meseci objavili ustanovitev "kraljestva Hrvatov, Srbov in Slovencev'' in ta združena jugoslovanska država j)od dinastijo Karadžor-dževičev naj bi obsegala Srbijo, Crnogoro, Hrvaško, Slavonijo, Bosno in Hercegovino. Predstavitelji jugoslovanskega narodnostnega gibanja so izjavili, ko so bili ugotovljeni vojni cilji Anglije in Amerike, da se bodo borili sami za se, če se ne bo njih neodvisnosti zagotovilo potom te vojne, da bodo vprizarjali revolucijo za revolucijo, dokler ne bo dobljena zmaga. Ker pa bo take revolucije brez dvoma podpirala Srbija, ko je zopetno ustanovitev morajo zahtevati zavezniki, ne bo nobenega miru v tem delu Evrope, dokler ti podložni narodi ne dobe tega, kar hočejo. Pri tem je treba vedeti, da imajo voditelji teh slovanskih gibanj, ki so vedno našla simpatije in podporo v Ameriki, najmočnejše simpatije za stvar zaveznikov ter naj večje spoštovanje do predsednika "Wilsona. Oni spoznavajo, da je največja izmed vseh žalitev ustanovljenje svetovnega reda, v katerem bodo imele miroljubne države pravico živeti svoja lastna življenja brez umešavanja od strani močnejših držav. Vsled tega pa tudi vstrajajo pri mnenju, da se ta prin eip krši od prvega početka, če se da avstrijskim Slovanom količkaj manj kot popolno neodvisnost. V slučaju Čelio-Slovakov, ki se nahajajo pod nemškim in madžarskim narodom dvojne monarhije ter Nemčijo, ni najti nobenega neodvisnega dela njih plemena, s katerim bi se želeli združiti. To pleme desetih ali enajstih milijonov ljudi, kojega krona je prešla v roke labsburžanov leta 1526, je bilo prav od onega časa srdno vsled uzurpacije .potom katere se je pretvorilo to izključno osebno zvezo dveh kron v nemško-madžarsko nadvlado češkega naroda. v Cebo-Slovakom se je ponujalo od strani Avstrije avtonomijo odkar se je pričela sedanja vojna, a to ne prostovoljno, temveč radi dezertaeije celih polkov čeških in slovaških cet, radi organizacije eeško-slovaške armade skoro 100.000 mož v Rufeiji, močnega oddelka v Franciji ter radi vednih nemirov na Češkem in Moravskem. ki so vznemirjali avstrijsko vlado. Ceško-slovaski voditelji, podpirani od svojega naroda. pa so stalno odklanjali vsak kompromis. — Le en po- je, — je rekel G. H. Mika, član slovanskega tiskovnega urada v tem mestu, kojega ugotovilo sloni na posvetovanju z narodnimi voditelji po eeli deželi, — pod katerim bi bili Ceho-Slovaki voljni sprejeti avtonomijo ter še nadalje živeti v Avstro-Ogrski. Ta pogoj je preosnovanje — dvojne monarhije v federalno republiko. Nikdar ne bo ta narod ostal pod Habsburžani, to je dinastijo, katero so po fiaviei lahko imenuje očeta nemškega absolutizma. V pretekli zimi so zavezniki izjavili, da se bore za prostost podjarmljenih narodov Avstrije. V preteklem juniju je predsednik Wilson na simpatetičen način govoril o čelio-slovaškem gibanju. To gibanje se je vršilo skozi zadnja tri leta in to kljub smnarienim eksekucijam na stotine voditeljev — ali mož, o katerih se ni vedelo, da so zvezani s stvarjo in ki so bili le naravni voditelji misli v njih občinah, dočim se jih je na tisoče vrglo v ječe. V zadnjih štirinajstih dneh, soglasno z nemškimi in a-strijskimi časopisi, kateri so dospeli v Amsterdam, se je podvojilo posadko v Pragi in sicer po sestanku vodilnih mož Češke, Moravske in Šlezije, ki so zahtevali ustanovitev čeho-slovaške republike. Dne 6. decembra je rekel češki socijalist Tušar v avstrijskem državnem zboru, kjer so se Nemci združili s Poljaki, da obdrže Cehe v suženjstvu: — Naš narod je ene misli ter se ne bo nikdar odpovedal ideji neodvisne češke države, vključno Slovake. Mi heremo biti svoji lastni mojstri in če je veleizdajstvo zahtevati prostost in neodvisnost, potem nam recite takoj, da je vsak izmed nas — veleizdajnik. Tako izdajstvo pa je čast, ne pa nečast. Glede pogajanja z Rusijo pa izjavljamo, da grof Černin ne predstavlja narodov Avstrije in da nima pravice govoriti v našem imenu. On je le pooblaščenec — Avstrije!... Stara Avstrija, temelječa le na policiji, birokraciji, militarizmu in plemenskem tiranstvu, ne more preživeti sedanje vojne. Tudi mi želimo miru, a mora biti pravičen mir. Čeho-Slovaki bodo vspričo vseh okoliščin branili svoje pravice. — Edinost vseh strank je razvidna iz dejstva, da je dne 30. maja preteklega leta klub čeških poslancev v državnem zboru zahteval zvezo vseh delov plemena v demokratično državo. Malo nato, ko se ga je naprosilo, naj sodeluje pri reviziji avstrijske ustave, je to odklonil ter izjavil, da bo skušal dobiti svojo ustavo iz rok zaveznikov. — Prav nobenega vzroka ni, — je rekel Mr. Mika, — za Čeho-Slovake, da bi poverili svoje usode katerikoli vrsti avtonomne uravnave pod hišo Habsburžanov. Iz žalostne skušnje vedo Čeho-Slovaki, da so Habsburžani zelo radodarni z obljubami, kadar se jih je pritisnilo na zid, da pa soprav tako pripravljeni prelomiti vsako obljubo, ko je nevarnost enkrat končana. VZEMI KOPELJ! Zdravniki priporočajo kopanje ss zavarovanje zdravja. Če je potrebna zunanja kopelj, kako je pa z notranjo kopel jo? Z jedjo pride v telo strup. Zaprtje ovira sistem. Tak položaj povzroča bolezni. Father Mollinger-jev, slavni rastlinski čaj izeisti no-traje organe. Uspehi so presenet-iivi. Nova energija, jasne oči, rdeča lica so jasni znaki fizičnega prerojenja. katero je poslediea sistematičnega in rednega uživanja tega znamenitega rastlinskega čaja, ki ga je zapustil velik duho-ven-zdravnik v pomoč bolnemu loveštvu. Zoper revmatizem, želodčne nerede, jetrne neprilike, zaprtje, oslabljenje in opešanje. Na tisoče jih piše o znatnem zboljšanju. Zavoj za en dolar traja pet mesecev. Piši danes ter pošlji $1 gotovini, v znamkah ali money order. > Za zavarovanje pošlji še posebej j deset centov. Lahko pa tudi plačaš na pošti, če ti pošljemo C. O. D. MOLUNGER MEDICINE CO. 21 MoUinger Building 14 East Park Way (N. S.) Pittsburgh. Pa. I m ZASTONJ FARME NE DAJEMO, POCENI PRODAJAMO. V slovenskih kolonijah v državah Ohio, Pennsylvania in Tennessee v bližini mest Cleveland Voungstown, Erie in Pittsburgh. Zemlja neiščiščena po $1.00 za 'iker na desetletna odplačila. Imamo tudi farme z blagom v najem. Vožnje stroške vračamo kupcem. Pišite po n >vi katalog na: R. T. Hurdle Land Co., East i5lh St., Cleveland. O Jugoslovanska 0: Katol. Jednota ■■m Ustanovljena leta *898 — Inkorporirana leta 1900, Glavni urad v ELY, MINIV«| GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANSEK. bx 251, Coneinaugh, Pa Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Salida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE. Ely. Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M*' So Chicago. HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNTNI: GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond Wash LEONARD SLABODNIK. Ely, Minn.. Box 480 JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth. Minn MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbera. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". \ okno, da nas ldadi sapa. Oprostite, da končam, kajti moram mešati žjaauce, di se mi ne p r Smodijo. Pozdravljam vse pečlarje Ln vas prosim, da še kaj pi;sete. F S. Nemiri na Danskem. Kodanj, Dansko, 12. februarja. Policija je aretirala voditelje sin dikalistov, ki os včeraj ušli tekom nemirov, pri katerih je od 60 dn &0 tisoč oseb poskušalo naskočiti zakladnico, oropati trgo. ine in vdreti v kraljevsko palačo, j Med aretiranimi je tudi izdajatelj lista Solidarity Kristjan Chri-stensen. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem Id popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem 2e nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem ▼ za* nit no. r JOHN WEN ZEL. 1017 Eant 62nd St.. Cleveland. Ohio. SLOVENSKO-HRVATSKA Restavracija A. ZUPANČIČ, Lartnik, ! priporoča tukajšnjim rojakom svojo novo urejeno restavracijo. — Izvrstna postrežba. — Domača kuhinja. — Gla-sovir na razpolago. Ugodno aestajallšče Slovencev in Hrvatov. 443 East 84th St., New York City. (Med L Ave. in Ave. A.» ProfTdr. Mullin i Zdravnik - specialist za Slovence* 411 - 4th Avenue, nasproti poste Pittsburgh, Pa. pi ^ ^ i* ^^^^ j ^^^^^^^^^^ b —^ električna preiskava z x.žarki Star ln uktUten adravnlk ■ IS-letna ; praJkso. Zdravi naglo Ln tm bolMnl fo-. wbno Izkuinjo Imun v zdravljenju tajnih moikih bolezni. Ozdravim vsako bolezen, katere mm lotim sdravtu. Najbolj«« zdravila Iz Evrope, Amerike In oetallfe delov cveta. Nizke con« tn nasveti zastonj. To£na preiskava In popolnoma sajane j tona. Pridite k meni. potnega! vam bone v resnici. Pri meni so adravl veliko He-Igffia-- ZdravfasMmvts«M*ke ia «sa~ Uracn« «Mt *t «, sjutraj «• fc ihImi nrtUUtt MM o* itt. tfe S. i*e» oe*«. vljudno vabljeno, da nas obišče v soboto zvečer 23. februarja. Za obilno vdeležbo se priporoča Odbor Jug. Taiub. Zbora. I Norwich, Pa. V tej naselbini nas je več slo-, venskih, angleških in laških pcki ''bor, kateri se pridno vadi nove komade. Na programu je tudi ša-ijiva pošta in svežih šopkov tudi ne bo manjkalo! Za dobro postrežbo bo pa skrbel M rakov France^ naš <« pij»lir..i*ltruhom nihanje pendula ter se vprašujejo: — Kakšen bo končni izid? — Ali bo našel novi duh j demokracije v liusiji svoja tla ter ustanovil stalno, narodno vlado, vlado, kateri bi zavezniki lahko zaupali, ali p« bo Kusiia padla v roke ekatreiniKtov, intrigantov in nem-1 >kih ag<-ntov. ki jo bodo zavedli v stanje anarhije, ki bo u-( •lila |K>t k teluiii reakciji ter uiii«Viiju vseh pridoblje- tJletie te tuckt* je bilo zelo zanimivo spoznati nazore dr. Mil* lika VvMiiča, odličnega uačtdiiika srbske vojne > misije, ki >e mudi sedaj v Združenih državah. Malo je še j živečih diplomatov, ki imajo jasnejši pojem o vseli koin-j )dika< ijah fvn.»pske šahovske deske. 1 >r. \ • -lii«*- (Hjzna liataxM iio rusko jxditiko ter ]>olitikoj jhkI prejšnjim ear jem t«*r je sledil zadnjim dogodkom v j ifiiM ji z iiajv« » jiiii in najt>olj inteligentnim zanimanjem.! Njegovo doluo bivanje v Parizu, kjer je starešina diplo-i nut t i«" in-^a zbora, na je spravljalo v stalni stik z odposlan-j «-i velikih f>il v Perim. j Dejstvo. «la je bil zastopnik Srbije pri vseh vojnih] .-vetih, ki >o se vivjli v francoskem glavnem mestu od pri-, eetka vojne naprej, mu je dalo priliko ponovno srečati se z ljudmi, ki vodijo danes usode Francije. Velike Britanije in Italije. Dr. Vesiuc lahko vsled t« 14a govori s polnim poznava-' . «m razmer. Ko sem se mu torej približal, da spoznam inejov* \ / !•• -lede sedanje krize v Kusiji, sem bil pre-j pričam du rovorim z avtoriteto na tem polju. • * • i l« lin i jih vzrok sedanje vojne, je rekel dr. Veslu«, - leži v j h »'ji m i bi, sklenjeni v Frankobrodu in v ten-* 111 uei Neiueije od leta IbTl naprej, da vsili eeli Evropi svnje diktator? T v o. Direktni vzrok j>a je nudila Berliu-* ka p« . obenem s konsekvencami, katere sta Nem- e ja in Avstrija -kušali izvajali iz te pogodbe, j»otom raz-n jenja njih hegem«mije in* le preko balkanskega polotoka, temveč tudi preko eele Male Aziji*. I kip »ilk T v Za be ni v Al&aeiji s»» šli prtni do^iMlkoia v Narajevu. Poročnik Koerster v Alzanji in nadvojvoda Frane Ferilinand a Saraj«*vn. sta l»ila orodje iste politike. N* niei jH je želela izvesti udare** v trenutku, ki bi si ga izbrala. Mislila je, da je gotova svoje stvari ter ni že-1» ia dopustiti sv«»jim nasprotnikom, da bi spravili njih, vojaško silo na Hso višino. — V sle« l tega jih je napadla v trenutku, ko je domnevala, da s«i !»rez im*i ter da ne IkkIo vzdržali v boju. Zmagovita Nemčija bi nam naložila — kdo more dvomiti o t«m.' ■ « 1« tr^vsko vazalstvo. temveč bi nam Celo vsilila m«:< ustave m jH»Mave. nakar bi napravila iz nas ta-kozvane **Polizeistaaten". kot je ona sama. N«»v Muttenneh bi se nastanil v Evropi in kontinent! z dvajs«.*t stoletij staro civilizacijo bi se iz pre menilo s ea-rovno paueo v roki ll«>heiizoileriR*a v neizmerno jetnišni-i «*o za elovi-čaiistv«», \ -led «"-esar bi bili mi potisnjeni nazaj} v sistem azijskih kast. V tem novem idealnem svetu Pan-t»ermanov bi pred; Mavljali pruski jimkerji glavo, ostali Nemei roke vlade, dočim bi lul o>taiw k start* Evropi1 **paria" (najnižja indijska k.ists. air to. kar so nas že dolgo časa gospodje j onstran Keua nazivali, namreč **človeški materija!" —j (MeneoheumateriaD. Ali s.-» «.pn-tili Nem« i svoj program i Ku> i «oru proti <*vojeva njem in aneksijam in tozadevne ponovne izjave s«» ustvarile gotovo zmešnja-j vo v javnem mnenju zavezniških dežel in celo v gotovih; vladnih krogih. Ta zrn* -njava pa ni bila popolnoma neupravičena. Treba ]«• le razumeti resničnega duha ruske demo-kracije. \ katero smer teži ta duh f Iz]*o|M>liiiti si hoče proMost. temelječo na enakosti državljanov ru-ke države ter isto prostost in enakost za narode v — družbi narodov. \ čem se program ruske demokracije razlikuje od ouin programov, ki s<» jih v avgustu sprejeli uradni' zastopnik. /.< vezniskih narodov ter o«l onih predsednika Wilsons t - Prav nič se ne obotavljam ter rečem: — V nobeni glavni točki! - Uuska demokracija je izvršila svojo revolucijo v imenu temeljnih prineipijev pravice, prostosti in pravičnosti, Ali bi >i drznili dovoliti, da bi človeška trpljenja, ki so bila vzrok te vojne (trpljenja, ki se jih je naložilo prebivalstvu Alzacije-Lotarinške, SŠlezvik-Holštajna in Poljske, trpljenja, ki se jih je naložilo prebivalstvu Bosne in Hercegovine ter vsem Slovanom in Rumunom habsburške monarhije) Še nadalje trajala po strašnem kataklizmi!, katerega je nemška pre potenca naprtila celemu človd&kemu rodul * • * Vse te nesreče bodo še nadalje onečašeale rloveean- * stvo v dvajsetem stoletju, če se bo te narode pustilo še v bodočnosti pod jarmom njih sedanjih tlačiteljev. • m * Odgovornost za ta zločin bi padla na — Rusijo! Ruski revolucjonarji tega iuso želeli, velika duša Rusije tega ni želela. Ruske vojake in delavce pa se je zavedlo v zmoto glede te točke in sicer od strani najbolj nevarnih vsenemškili agentov, ki hodij«:> pod krinko so-eijalistov. ker zahteva to za trenutek njih stvar. Oe bi po nesreči -"iiikaka želja po aneksijah?* pomenila vzdržan je nemške vlade potom status quo ante bel-lum. bi bilo to priznanje nezmožnosti obsodba revolucije, dokazujoč nje strankarski in prazni značaj. Edine revolucije, ki niso želele aneksij, ki so bile čisto egoistične. so bile one v — Nemčiji. Odkar ga srečamo v zgodovini, se ni nemški narod nikdar brigal za usode ali ti obrobi t drugih narodov; nikdar ni izvršil kake mora ha* aneks i je. Rastel je le na moči in sicer na škodo Galcev. Romanov in Slovanov s pomočjo osvojevanj. Sedanjo svetovno vojno so lahko označi kot absolut-n«> nasprotsvo onih dveh prineipijev, ki sta ob istem času pravna in moralna. IVjd aneksi jo < ki | »omeni v ustih Tevtonov, Madžarov, Bulgarov in Turkov osvojitev) razumemo mi opro-ščenje iz suženjstva, oproščen je izpod tujega jarma, e-| mancipaeijo in združenje oproščenih narodov. Ta naloga, ki dela veliko čast velikim prostim narodom Zapada. ne more biti nesprejemljiva za novo demokracijo. Da ruska demokracija nasprotuje osvojevanjem in Ziitiranju od strani tujih narodov, glede tega ji čestitam, t i led c te točke smo vsi istega mnenja, JStezvik-Holštajn. Alzacijo-Lotarinško, Bosno in Hercegovino se je osvojilo od strani Nemcev in Avstrijcev, dočim sta Piemout in Francija anektirala Benetke in Lombardijo, Ni< o in Sa-vojo. , % < e se narodi pod tevtonskiin in madžarskim jarmom ki stoje na isti stopnji kot Turki, žele oprostiti ter se — "anektirati" s svojimi plemenskimi brati; če se hočejo Alzaeani in Eorenei vrniti pod Francijo, *»d katere se jiii je <»dtrgalo z brutalno silo; če se hočejo odločiti Italijani in RumoiK-i hI Avstro-Ogrske ter se zesti; če llivati, Srbi in Slovenci, ki so se borili za svoj narodni obstoj skozi deset stoletij, neprestano ogrožani in izpostavi jeni ponemče-nju in pomadžarenju. žele združiti s*- s Srbijo ter ustvariti z njo cvetočo državo pod režimom prostosti in napredka: — ali bi ruska demokracija nasprotovala takhn "aneksi jam"?— Nočem in ne morem verjeti tega, kajti po mojem mnenju bi bilo to največje razžaljenje. ki bi ga mogel izustili gh-de ruske demokracije. In — vojne odškodnine' Zagotavlja se nam, da najbolj napredne skupine v novi Rusiji nasprotujejo vsaki vojni odškodnini, katero naj bi se zahtevalo od naših nasprotnikov. Tega ne morem verjeti. Najbolj priprosti "common sense" se upira taki pre-t-nziji. Centralna cesarstva sta s svojim zaveznikoma — liulgarsko in Turčijo — brez vsake potrebe spustila na eelo človečanstvo proklestvo katastrofe, ki je brez primere v zgodovini sveta. Njih armade so kršile določbe in dogovore, tikajoče -e vojne, so opustošile cele dežele, razdejale mesta in va-si, uničevale privatno in javno lastnino, bombardirale ne utrjena mesta, demolirale cerkve in požigale knjižnice, pretvarjale rodovitne doline v puščave in če bi bile zmagoslavne, bi nam spustile zadnjo kapljico krvi kot so to vedno storile. In mi naj končamo to vojno, katero se nam je vsililo, ne da se povrne škodo onim, ki so trpeli tako strašno in ne da I »i skušali dobiti sredstva za popravo mučenega, v kolikor je to mogoče! Ali naj se zadovoljimo s predsto-ječo sodbo, ki bo prišla nekega dne l Kje bi potem ostala pravica in resnica.' Ko je Mr. Sebeko skušal pojasniti grofu Berchtoldu, bi uničenje Srbije od strani Avstrije dovedlo do splošnega požara, je slednji, ki je ravnokar pustil Tschirskva, i nemškega poslanika, cinično rekel prvemu: — Prodno se to zgodi, bo izbruhnila v Petrogradu revolucija. Poročila grofa Pourtales (takratni nemški po-slanik v Petrogradu) glede tega so kategorična. Vi tudi veste, če je dobro informiran. — Grof Pourtales je priklieeval revolucijo v onem trenutku ter tudi vrjel vanjo, ko je šel krog svojih prijateljev na večer svojega odhoda iz Petrograda. Hotel jih je na]»otiti. da zapuste z njim mesto ter jim slikal vse grozote bodoče revolucije. Ruska revolucija je prišla v uri, katero si je izbrala sama in potem ko se je ruski mužik boril kot titan proti Nemcem, Bulgarom. Madžarom in Turkom. Na noben način in pod nobeno obliko bi se ne smela , tu revolucija obrniti v korist teh ropaželjuih narodov. Ruski delavci in "vojaki ne sinejo prelivati svoje krvi za pruskega kralja, tega najbolj reakcijonarnega izmed i vseh suverenov. --ooo- Ali imaš Libetry bond / — Ali imaš vojnovareevalue znamke ? — Ali si član ameriškega Rdečega Križa * Ce nisi ne to in ne to, nisi kljub vsem državljauskim papirjem dober državljan Združenih držav. •1- - ... • -v . " . •• ' j, T ■ -T * - * - Dopis Calumet, Mich. |] •M >lrzio jc- bilo zadnje dui pri na.s-— pa kuj 1>i vam to pravil 1 Za- ^ radi neznosne mrzlhie pi-iuioiani suto biti nekateri poiskali si zavetja pri peči. katera na* je tako-1 rek "C* od ene strani cvrla, od druge atiani je pa starka, zinva prav imenitno igraia svojo ul«^go. (.»las Nar«»do je zavtzenial svoje s talis j«' ter pravil to in ono »hI tod ia t:^in. Ker pJt se nahajajo tudi po drugimi rojaki, ki si prirejajo enake rtoiifereiK-e. torej evo vam nekoliko novic* iz. zasneženega Calu-meta. .sladkorja nič. preiuoga maio, soli >e nam oibeta v pomanjkanju. Deia\ski razmere so dobre, tudi zaslužek ni slab za «>iiejta. ki kočo delati. Za vsak predmet v živi je-' nje potreben cene do skrajnega tona navite. Razmere slovenski-^a življa še večino '^nesloga". T«> so pa zaNvjali nt-ki liii^i nar«Klnja-ki pr»xl treiiii leti ob času. ko so hoteli našo dkčno organizacijo ''Sloveiisko-Hrvatsko Zvezo"' ti-ničiti. Pregovor pravi: Kdor pod kom jamo kopijo, saau se vanju i zvrne. Capito! To dui smo pokopali rojaka Johna (Jazvoda. kateremu je pre-| krnila smrtna kosa nil življenja i v najlepši dobi 23 let. Doma je bil iz Pristave pri Novem mestu, i kjer zapušča očeta In mater, tu !pa • iio«ra s4 riea in enega hratraji-jea. !>i! je <"-laa dmštva sv. Jožefa 1 SI IZ in društva sv. liarbai-e ! »t. kateri društvi sta mu pri-I nalili dostojen sprejem k zadnje-, mu p<*"'Tt kti. Sloveča tožba za oslovo senco m«-J starimi in novimi '' Jožeti na Cahunetu se bliža h kraju, •kajti v olagajni je iiit^tal mrak iji lema počenja biti Cediti je čnieji-' v veliko ves«'lje on Lit. ki s«.; v to raznmej«»! Delalo ve zadnje dni tudi i)e-iki !ik«> na polith-ncm polju. Shod ]'■ bil skllean riiedi pr» dstavo v dvorani slovenske eerkve dne 10. februarja, in .sicer i v angleškem jeziku! "Slovence piiivdi pa dve kratki predstavi din* 17. februarja v vtvorani h*-- ivatske cerkve, kajti v slovenski I dvorani je zadnj«* va.-e nastala draplnja. Člani "Slovenca" bi morati o«i dvorane plačati v prvem oziru najemnino, nadalje zopet najemnino od gia«ovirja. kn teregn jih je večina pomasrala kupiti, in slednjič jim je določeno samo t«»liko časa. ker bi se morali iTmakniti kegljaniu Phoemxov. ker glavno ulogo igra v slovenski cerkveni dvoriini kegljišče, i Želeti bi hita. da se vsi Sloveii-!ci. zavedajoč se svoje narodn^stj, vdele/e pi-edstave, ki se jim pred* srtavlja v njih materinem jeziku. Spoštujemo sicer angleščino, an: -pak slovenščina je naš j*-zik in k; t eg? nt spostu i«*, se je izneveri]. P>—e. Richwood, W. Va. Z vi -eijem prebi~aaro * iJla^-iXaroda". v katen-m vsak dan vidimo različne dopise, sauio iz na-^ ■ ■" --- Dobrotvorne tri tablete. Ni potrebno, da zdravilo ua funte ali galone 5i«ravljan»u v st«. tla se prepričamo o njegovem delovanju, ker ako tie zdrat-ilo dobro, bo ta nu^Li- poskus pokazal vrednost istega. Da iz eistili naravnih zdravilom trav 'sestavljeno JWITO T .VB LETE že po I»rroxu vžicku koristno delujejo na človeški sistem, o teui nam dokazuje dopis Haiti;« rojaka K Ivana Szaboiesika, P. O. lios t»:t. Stockton. Pa. i "Blagovolite ini z;i 1 dolar posluti -katljo JU VITO T.VBLET, ker ■iem se že od prvih zrn. ki sem Jih vzel. Počel ae «lobro čutiti". 7ai slahe živce, l^h-z^i ledic in žo-U«lea. glavobol, splošno slabost, slab i»-k. nepncbavo. tiirzlieo. potenja jionoči "jni boljšega zdravila kot so JIVITO TABLETE, o Ceni vas bo en sam po-> >ku> prepričal. Krm ^ katlja J IT I TO TABLET za 1 dular, Sest skatelj za o dolarjev, priito-1 roč»*no lOe. več kamorkoli posije Ji VITO L.VBOKATOKY, • South IliU Branch 5, Pittsburgh, Pa. Na ieljo |K»sljeino tudi vzorec zastouj i_. __ i se uastibine >o nikdo n»* oglasi, i I*ri dks iiuamo čudno vreme, i Poleti vedno dežuje, jvozimi pa je - zopet nuiogo snega, da je mraz k«; pn-r«jča. da primanjkuje premoga, - nam pa kuriva ne manjka, ker de-, lamo t' gozdu. Zaradi previsokega i sik-£,i imamo več j »oči! Jiie kot po-. navadi. Ye>elja nimamo nobenega i iti nam j«- zelo dolgčas. Alkoholna ' »ijača je prei>ov«;o vedno trpelo in upam. du . me* Iki kmalu zopet pričelo o^re-i vc:i pomladansko solnee. Potem .'pa j., hi-n; poj^iiai j»roTi Oliicagi, ; kjer bom o!»iskal svoje soinčne | rož« in sj ho;n tudi namočil suho ,! grb. .! Cozdravljam rojake iji loja- - kinje. Naročnik. I Iz zakladniškega urada. | f'W&S] m SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT HBANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE 8TR10U 8AUU. On jih potrebuje sedaj! Vi jih boste potrebovali po vojni KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZQRUŽE NIH DRŽAV. Nosijo štiri odstotne obresti, plačljive na četrt leta. Lahko pričnete S PETINDVAJSETIMI CENTI, če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vas poštar, vaš bankir, vaš časopis in številno drugih prodajalnih a-gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si jih! ' TO JE VAŠA DOLŽNOST. TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE. ; TO BO IZVOJEVALO VOJNO. Vojno-varčevalne znamke in Slovenci. | Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z naktipovaujem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrški ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode S ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav- 3 Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj. j| Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupuje- S mo znamko, katero bo mogoče dobiti skozi mesec j® januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca . decembra 1918, bodo stalo po en cent vec; isto bomo S prilepovali na takozvani vojno-varčevaini certifikat, B ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po S preteka pet let, to je dne 1. j,anuarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washiugtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves poleplje ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00. Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.10, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 eeutov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v deuarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno 3% obresti, najsibodo na katerikoli pošti v Združenih državah. Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke širom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naai tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili uaali nikjer na svetu. Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, v korist samim sebi, iu slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči. Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varcevalnih znamkuh Združenih držav. Vs&k jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev,, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči. Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke. Pripravljeni smo tudi vojno-varcevalnc znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo. Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 1 TVRDKA FRANK SAKSER g •2 COBTLAHDT STREET, NEW YORK, N. T. ftliAS NARTVftA ia. JTOMl lftlfl StOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZA Umiwvl^M Jm li av|u«a I ^Hb^V Inkorporiraaa 22. aprila 1909 190«. 1 ^^^ * državi Peu. Sedež: Conemaugh, Pa. GL4TKI IHWNIK1: I*rwJ-^tnll: IVAN I*R«»*»TOR. 1008 Norwood KiL, Cleveland, Ohio. pnrtpredwxtTuk: JOWP ZOR&O R. F. I>. 2. Box 113. West Newton, Pa. (itarnt tajnik: RI.A2 NOVAK, Main Street Concmaugh, Pa. 1. Pool tajnik: FRANK PAVLOVClC, 20 Main Street, Couemau^i. Pa. 2 P.*n tajnik: ANI»RE1 VinWCH. 20 Main Street. Conemangk, Pa. Ill.tpijuik: JOSIP ŽE1.K «302 St. lino pot 'in Pu^rnUi. Kxprenith. atl Bančnih denarnih aakaiTilr. nikakor pa ne |>otoai privatnih čekov. Nakaznice naj m« na-I« ,IJajo: B!ai Nora k, Cooemaoeh Dept«it Bank, Cooemaugh, Pa., in tako rutslorljeo« ln^UJajo s meseinlm poročilom na naslov pL tajnika. V »tm-aju. da • paxljo drn&treni tajniki l>ri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da »e ▼ prihodnje popravi. bESTMBSECKI RAČUN SLOVENSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA SV. BARBARE V F0RE8T CITY, PA. \ Od 1. julija 1017 Do 31. decembra 1917. DOHODKI: Postaje \ plavale mc*ečnme v prvi m drugi razred $ 38,934.95 Postaje vpla'ale me***čnine v otroški oddelek 1.959.59 lV-vtdj. \..U- /u upravne strvške v otroški oddel. 108.40 Mart Muh.-h po vrnil m neizplačane čeke 349.10 Forest City IV»ro. vrnil Sanitary Sewer Bond št v. 16 500.00 IV*taja irr. 41 vrnil* ček *2.45 Postaja *tv. vrnila tek 1.00 Kre«i Pikelj pu'ai nt za tri mcsccc 4.14 Vrnjena vloga iz First Nat'l. Bank, Kock Springs. Wyo. 5,350.4'> i i M«rr>;. -1 vl<-. For«*t C itv School Bonds 250.00 t »hrt-11 od vloge Fort-t City Sewer Bondo v 100.00; Obresti ©d vloge F«»re*t City Sanitary Sewer vrnjenega ltonda S.34 Ob. ti od vloge Hild&go County Road Bondov 797.50 Vloga na Seeond Liberv l*. S. Loan Bonds 10,000.00, Obresti od vloge od First and Second Nat T. Bank, Pittsburgh, Pa. 90.S4j Obresti vloge od East End Savici and Trust Co., Pittsburgh, Pa. 90 19 Obresti o-l vloge od Pittsburgh Deposit Bank. Pitts- burgh. Pa. . 117.G1 < »brtvti od vlogv « d Allegheny Valley Bank. Pittsburgh, Pa. 91.51 «H*resti o« i vfoge <«d Union Nat'l. Bank. Johnstown. Perma. 60.45 * »br« sti od vloge od Farm rs and Misers Nit^. Bank. I'orei*; City. Pa. 75.75 Obre-rti e-1 viog«* o«f First Nat'l. Bank, Caneuiairgb. Pertna 102.66 Obn sti ck! vkge ore Bank mr & 1Vi*t Co., < |e%elanl. O 46.11 J i*:. ili. au. e* kt i/dani pred letom 191? 319.S0; Skupni dohodki v testih mesecih....$ 59.439.81 t ^ti pr»wta«»ek z due 30. junija 1917____$ 93,182.48. Skupaj.... $152,622.291 IZDATKI: I Postajam ixpnAeana »nirtnina, bol. podpora, ixj6tui- na hi drugo $ 31,506.99 PmUjAiu upls'iiui -»uirtmua u trfroaki oddelek 725.00 Siovetii Publi*»hbiir Co. za prariU in dr. t«kovin«- 296.75 ( u * trh P^mtin* Co. za ti^tovme 10.94 R K !*r-i '« ~ga*t ta rasne uradne potreb^nne 33.00 Dnern^e rti votn: stroiki gl. odbornikov zm revikijo 487.79 JMru/ovalm stroiki, dnemiee in vornma tri- ottbor. 734.92 /a za^arelo delo v gL uradu in ureditev 267JO PU a i-!, cvihomik vm za teto 1917 1.240j00 Sranann.i HH|'. ' 90.00 CtUv. taj.ak i ara i««-uo blagajno 50.00 ( I. blagajniku ra ro«"no blagajn** 30.00 Po«iK»žiH*inu tajniku za ureditev zapianika 10.00 t, v an tiroiet, ra zamudo can* zadeve poat kL 33 3 50 Btu-rough Adding Machine Co. za popravo ra&ocubk«ga atroja ^-00 Advokat za predloiitrv proinje za «pr«ntmVj char- terja 56.00 11, Nitehie, za preračunan je aolvcnteaati 72^0 E L. Boyle, » hrokat za zadevo Ivan Pogačnika 25.30 Jakob Ahčan. volni« m dnevnice giede zadeve Ivana Pogačnika 20.40 F. S. TMiekar vožnja in dnevni«« glade zadeve Ixana Pogačnika 45.00 So. Slavonic Federation Co. za zaiopke gL blacajnifita 10^0 Vrnjen Forrat City Sanitary Sewar Boad, ft. IS 500.00 Vnje-a Tlnfi u Pirvt Nat T Bank, Bock Spcm«a. Wvo. 5350.42 hjMm ncvrjrtui cdki 1,884.44 (Mračtman bon«s za Hildaco County Boad Boodov u leta 191« 2,299*34 Farmer* and M man Nat'L Bank, Fore« City, Pa. za J Second U. 8. Liberty Bond* 10.000j00 PiWHT (kurjava) 5.55 Ha rtl'ztra^sm popravo v fiavnem urviu 7-50 Martin Oberzan. dnevnic« glede zadeve po*t. H. 27 5j00 Ju«. Petera« 1, za zaaaodo čaaa in vožnja glede Surety Hoods e . - - ^ m II ■ t, ... ■■■ ■■— , Sm t%mxk rM■Mišhr-i w ■IAM'IB m i 1A QA I | Skupni dohodki v iestih mesecih t 59,439.81 , Skupni 7.datki v šestih mesecih $ 55,713.014 Čisti mesečni preostanek----$ 3,726.77 $ 3,726.77 Preostanek z dne 30. junija 1917____$ 93,182.48 j Čisti preostanek dne 31. dec. 1917----* 96,909.25 $ 96,909.25 Nevrnjeni ceki----$ 2,987.57 , To raj skupne gotovine due 31. dec. 1917----$ 99,896.82 $ 99,896.82 DENAR OTROŠKEGA ODDELKA. DOHODKI: t Postaje vplačale $ 1.959.59 Preostanek dne 30. julija 1917 * 13,667.25 Skupaj____* 15.625.84 IZDATKI: • -! Smrtni iie š 725.00 l •* Čist! preostanek dne 31. deeembra 1917____S 14.900.S4 I GOTOVINA JE NALOŽENA KOT SLEDI: i • .r Forest City School Bondn * 10.000.00 Korist City Sanitary Sewer Bonus - 4,000.00 Hildago County, Texas Road Bondi . 29,000.00 First k Second Nat'l. Bank. Pittsburgh, Pa, ' 5,282.44 East End Savings and Trust Co., Pittsburgh, Pa. 5,244.46 Allegheny Valley Bank, Pittsburgh, Pa. 5,320.86 Pittsburgh Deposit & Tile Co., Pittsburgh, Pa. 5,345.14 First Natl. Bank, Conemaugh, Pa. 5,236.65 Union Xat'l. Bank, Johnsto^vn, Pa. 5,237.32 Farmers & Mier Xat'l. Bank, Forest City, Pa. 5,125.75 C. S. Second Liberty .Bonds 10,000.00 Xa čekovnem računu in nevrnjeni čeki 10,098.76 Xeporabljcna ročna blagajna glavnega blagajnika 5.44 Skupaj____$ 99,896.82 Vrednost inventarja (, pohištva)____$ 3,000.00 Skupaj____$102.896.82 DENAR RAZPET JEN PO SKLADIH: Smrtninski sklad * $ 69,662.49 Bolniški sklad 2,068.79 Poškodnmski sklad 4,084.06 Rezervni sklad 5,514.61 Upravni sklad 678,46 Denar otroškega oddelka 34,900.84 i Skupaj----$ 96,909.25 Skupna in glavna seja GLAVNIH ODBOROV SDPZ. IN SPD. SV. BARBARE dne 30. jannaxja 1918 v Conemaugh, Pa. (Nadaljevanj«). 3. seja dne 31. januarja 1918. Predsednik otvori sejo ob 8. uri i zjutraj. Navzoči vsi rasam br. Fr. Kaučiča. Sledi čitanjc zapisnikov prejšnjih sej ter se iste z malimi popravki sprejme. Slede poročila finančnega stanja obeh organizacij. Za SDPZ. poroča brat Novak. V Vsled preobširnega poročila le okrajšano v zapisniku; za podrobnosti glej priobčeni račun in poslovanje, ko izide v glasilu.) SDPZ. ima po zadnjean proračunu 31. decembra 1917 gotovine #56,845.15. Inventar po zadxgi ce-J nrtvi $890.85. Skupaj $57,735.00. Omenjena srvota, je naložena na raznih bankah, in sicer po 4% o4>-| recti razun dveh bank bo iste iz-j dale poroštva. U. S. Liberty bon-j dov ima eveza do sedaj za $5000,; Obveznosti na tanrtiiinah ima zveza za $7711.31. | Denarja mladoletnih dedičev v! oskrbi pomožnega blagajnika pri J SDPZ. V Ameriki naloženega na obresti Mknpaj 4082.84 in v Mesrt-ni hranilnici ljubljanski 2711 K avstr veljave. Članstva v vseh oddelkih za od-rastle je 2743 članov in članic ter v «rt ročk e m oddelku 420 otrok. Za SPD. Sv. Barbare poroča br. P«vk>^. SPD. Sv. Barbare ima po zadnjem proračunu 1. januarja 1918 gotovine $99,896.82. Inventar po zadnji eenštvi $3.000.00. Skupaj M02.896.82. Od te svote niso odštete obvez io»ti na smrtninah. Denar je natočen na raznih bankah na obresti. večina denarja je pa naloie-oafa na raznih' bondah. Deoar mladoletnih dedičev in neizplačane amrtnine, katere ac li moglo vsled vojne izplačati, v lakrbi pomožnega blagajnika br. Antona Hočevarja v akt^moati. in iecr: na Doti ar Savinja Bank v Bridgeportu. Ohio, $3197.43; na First National Bank v Joliatu, mL, $130.06; na Ftoneni 4 Ml-lers National Bank v Forest CStr, Pa., $1281.02. Skupaj $5608.57. Članov in čbmie 1. oddelka L "» 2. oddelka je 3818; članov in 9mm 2. mliallit LaI oddelka J*m: IMJQ teer, Vfd- delku za otroke je 3297 otrok. Poročila gta\~nih tajnikov in pomožnih blagajnikov se vzamejo na znanje. Preide se na razmotrivanje glede oddaje, začetok skupnega poslovanja, uložitev denarja za večje obresti itd. Glede oddaje- premoženja se' sklene, da se isto prenese na isne SDPZ. Ko hitro je urejeno za skupno poslovanje, urediti se ima, kakor zahtevajo tozadevna pravila. namreč s podpisi predsednikov, tajnikov in blagajnikov ter predsednikov nadzornega odbora. Nato sledi razmotrivanje, kako bi se denar, kateri je naložen na. bankah po 3%, dvignil ter se na-' ložil v U. S. Liberty Bonde, ali pa! kam drugam, kjer bi nosil več obresti. Vsi od tega se sprejme po bratu Taucharju predloženo slc-l dečo RESOLUCIJO: | Skupni glavni odbor SDPZ. in I bivšega S. P. Društva Sv. Barba-I ve, zbran na svoji seji dne 31. ja-jnuarja 1918 v Conemaugh, Pa., j I sklene: Ker U. S. Libert y Boaidi imajo absolutno varnost za nalo-jzeu denar, se sklene soglasno, da [ima bodoči glavni odbor nalagati zvezin denar kar največ mogoče ist^. Resolucija i>odpiranr po bratu jPavlovčiču in »oglasno sprejeta. I Brat Novak poroča, da predsednik nadzornega odbora še ni poslal varščin od uradnikov, ka l tere ima on shranjene. Brat Vfdricfc predlaga in brat Hafner podpira, da se ga brzojavno pozove, da pošlje takoj vse varščine na giavni urad. katere ima on v rokah. Soglasno sprejeto. Glede certifikatov se sklene, da člani(iee), ki ne poriftajo ali znižajo svoje smrtnine in našo bili člani do sedaj obeti obstoječih or ganizaeij. se na njih police prilepi v to posebno napravljeno listino. ki bo označevala prenos pod Charter SDPZ. \ Člani, ki so bili pri obeh obstoječih organizacijah, ix6ajo upo-alati po svojih tajnikih svege certifikate v glavni urad z označbo, pri katerem društvu želijo ostati, da se jim isdela certifikat v znesku, v kaiikor je tfi zavarovan pri obeh organizacijah. (Označba. pri katerem droBfevu želi član ostati, je le v takih slučajih, kjer se drttftva ne morete ali nočeta združiti v eno samo.) Društveni tajniki dobijo v to potrebne listine.' Drultva Sv. garfcare, kjtera se filevgfe ^ ura i da SDPZ. Takim druatvam se priporoča, da si zberejo kako narodno ime; lahko si pa pridržijo tudi staro ime. ker v to se ne sili nobenega, pač pa samo priporoča. Všern društva se tudi priporoča, da si nc nabavijo za enkrat ro-galij, zastav, znakov itd., ker se lahko dogodi, da se združitev v bližnji bodočnosti še v širšem obsegu izvrši še z drugimi organizacijami, kar lahko povzroči, da se ime SDPZ. spremeni. Društva, katera imajo znake, zastave ir re-galije,' zamorejo isto tudi v nadalje uporabljali; sni(»ter in glavni pogoj je. da nastane bratska solidarnost med članstvom kot ene organizacije, kar bo vsem v korist. Brat Peteruel poroča o zadevi društev v Moon Runu, Pa., katera imajo potežkoče -glede združitve. Glavni odbor priporoča 011-dotnim sofcratom obeh društev, da se med seboj kar mogoče pravil-no poravnajo. V ta namen pooblašča glavni odbor brata lVterne-la, da obišče ondotno naselbino. Brat Pavlovčič predlaga in br ITafner podpira, da se sodnijski odlok rsa združitev (, Decree) vključi in ponatisne k pravilom. Sprejeto. Društva, katera bi potrebovala potrjene kopije dekreta (Certify Decree), naj se obrnejo na glavni brad SDPZ. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne. 4. seja dne 31. januarja 1918. Predsednik otvori sejo ob 1. uri popoldne. Čita se zapisnik dopoldanske seje ter se istega z malimi popravki sprejme. Predlagano in podpirano, da glavni odborniki, živeči v Cleve-I landu, Ohio, uredijo vse zadeve in odstranijo zapreke med ondot-nimi društvi glede združitve SDPZ. in Sv. Barbare društvi. Sprejeto. Poročila odbornikov: Brat Taucshar poroča o pone-verjenju pri postaji št 30 po bivšem postajnem tajniku Pogačniku. Omenjeni je poneveril precejšnjo svoto denarja s tem, . da je pot v ar j al bolniške nakaznice hi falsi5ciral zdravnikove podpise Omenjeni se sedaj nahaja v zapo-ru. Poroča tudi, da se je od strani odbora društva sv. Babare storilo vse mogoče, da bi se stvar čim bolje izravnala. Poročilo se vzame na znanje ter se sklone, da prevzame novi odbor to zadevo v! svoj delokrog, da stvar uredi ter1 dolg iztirja. v kolikor mu bo mogoče. Brat Prostor poroča o zadevi Louis Bavdeka. Poroča, da ima omenjeni več svot denarja razpo-sojenega. SDPZ. ima pravico isti denar iztirjati še poleg tega, kar je prejela od Surety Co., ter da se bo ta denar iztirjal v kraitkem času. Podpredsednik nima posebnega £a poročati. j Pomožni tajnik in blagajniki nimajo posebnega poročati. j Brat Peternel želi, da se zvišajo varščine za glavne odbornike.' ako se uvidi potrebno; želi, da se iz čekovnega računa prenese ne-j kaj tisočakov ter se naloži obre-j stonosno, vzame naj se toliko, da ostane na čekovni račun še 5000 dolarjev. Brat Hafner poroča, da so knjige in računi pronajdeni pravilnim ter se svote vjemajo iu se s tem jzadovoiji. Izrazi željo, da bi bilo dobro, da bi bili tudi ostali nadzorniki navwči, zlasti od SDPZ. Poročila se vzamejo na znanje. Brat Lavrič poroča, ziewa člana društva št. 12. Omenjeni prosi, da se mu iZovoli prositi za podporo pri društvih SDPZ. Te član je prejel že vso podporo od SDPZ. ter je še vedno bojim in je sedaj brez vsakih sredstev, poleg toga ima pet nedorastlili otrok in se nahaja v hudi stiski. Glavni odlbor njegovi prošnji radevolje icgodi ter ga sobratom SDPZ. toplo priporoča, da mu poma-gajo. Brat .Josip Žele prosi za oprostitev, ker ima doma nujen posel, •zato želi odpotovati. Se mu dovoli. Zadeva br. Josipa Tomea, člana društva št. 1. Omenjeni se je ponesrečil pri delu v premogorovu ter mu je zlomilo nogo. Ker je pa v dotičnem premogorovu proglašen strajk, smatra glavni odbor, da omenjeni ni vsled tega opravičen do podpore. Predlagano in podpirano, da se na podlagi pravil ne nakaže podpore. Soglasno sprejeto. Zadeva brata Emila Ganotzi. člana društva št. 67, Omenjeni se je javil bolnim pri zdravniku tri dni kasneje kot pri društvenem tajniku. Ker je pa vsa stvatr sumljiva z izgovorom, da ni bilo zdravnika doma istočasno, se zadeva položi na mizo ter se ravnanje g-I. tajnika v tem oziru odobri. Soglasno sprejeto. Soje se vdeleži Mr. Robert C-Hoerle. odvetnik SDPZ., ter predloži navzočim sodnijski odlok (Decree) za združitev SDPZ. in ■SPD. Sv. Barbare, ki se glasi: IN THE COURT OF COMMON PLEAS OF CAMBRIA COUNTY, PA. No. 40. March Term, 1918. In Regard tile Consolidation and Merger of the FRATERNAL BENEFICIAL CATHOLIC SOCIETY OF ST. BARBARA, a Pennsylvania corporation of the first class, into SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ZVEZA (Slovanik Workintgmen 's Benefit Union), a Pennsylvania cor-. i »oration of the first class. DECREE. And now, January 7Ui, 1918, the petition of the Fraternal B€u-eficial Catholic Society of St. Barbara, a Pennsylvania corporation of the fist class, domiciled at Forest City, Susquehanna Coun tv, Pennsylvania, and the Slovanska Delavska Podporna Zveza (Slovanik Workingmon's Benefit Union), a Pennsylvania corporation, domiciled in the Borough of East Conemaugh. County of Cambria and State of Pennsylvania, expressing the desire of the said two corporations that the said' Fraternal Benefieial Catholic So-, cicty of St. Barbara be granted1' authority under the decree of this' court to consolidate and merge' into the said Slovanska Delavska' Podporna Zveza (Slovanik Work-ingmen's Benefit Union), having been presented to this -court accompanied by due proofs of publication of notice as required by the order of this court in the a ove matter of December 3, 1917, and there being no exceptions filed to the granting of this decree.. After due consideration of said petition and it appearing to' the court that such mergerand consolklatioii is lawfiul and bene-j ficial and not injuriours to the Community, and docs not conflict with the requirements of the statute of whi »h this is a supplement, or of the constitution. On motion of Robert C. Hoerle, Attornev for the petitioners, it is ORDERED, ADJUSTED and DECREED that upon the recording of this decree and upon the terms specified in the said petition and the agree aenta thereto attached, the said' corporations above named, with all their rights, privileges, franchises, powers, assets, and KahfHtieg shall -merge and be consolidated. into Slovanska Delavca IVviporna Zveza (Slovanik Workingmen Js Benefit Union) with the limitations at_d powers and upon the terms stated and confered in said petition and in the deeree. By the Court. (Seal.) Marlin B. Stephens, President Judge. 1 Extract from tiie Record. Certified January 28th. 1918. Geo. YT. Williams, Prothouotavy. Recorded in the office for the recording of deeds m and for Cambria County in ML-eelJaneous Record Book, Vol. 15. Page 254. Poroča, da s tem dovoljenjem je cela zadeva gltxio - iružitve rešena defljiitivno. Združitev je bila razglnševiuia tri tedne zaporedoma, iu siccr v Oambria County \ treh časopisih ter v Susquehanna County v dveh, ki so v splošni cirulaeiji; ker ni bilo nikake opozicije med tem časom, je to dovoljenje s podpisom sodnika postalo dne 7. januarja 191 * pravo-močno in nepreklicno. Brat Tauchar želi pojasnila v slučaju, da bi nasprotniki združitve hoteli napraviti kako sodil i jsk o prepoved ali apelirati ua višje sodišče in ako bi zamogli doseči kaj uspeha. Odvetnik pojasni. da apel na viije sodišče sicer laliko vložijo, je pa prepričan, da je nemogoče kaj doseči, ker 1. združitev jc odločilo članstvo s splošnim glasovanjem, kakor zahteva zakon in pravila, in 2. ker je bila združitev oglasevana v listih tri tedne zaporedoma in ker ni bilo do 7. januarja 1918 nikake pritožbe proti zdinžitvi vložene, je ta sednijski odlok ostal nepreklicen ter bi bil vsaki najma-nji trud zaman. Brat Hočevar- želi izvedeti, koliko ima opraviti Insurance Commissioner v zadevi združitve. Odvetnik mu pojasni, da Insurance Commissioner ima pravico vmešavati se v take «adeve; toda v državi Pennsvlvauiji niso zakoni za bratske organizacije tako strogi in tiuli Insurance Commissioner ne dela istim toliko 'zaprek kot mogOč? v kateri drugi državi. Brat Tauchar in »uuvi žele pojasnila glede bivšega charier j:: društva sv. Barbare, ako se za-more še v nadalje }>od istim zavarovati in ako ostane šc v nadalje v veljavi tor ako jc treba istega preklicati. Odvetnik pojasni, da charter društva sv. Kar bare n»* eksistira več od čassu ko je izšlo •postavno dovoljenje združitve in naravno pod njim se ne more nobeden več zavarovan, ker z dnem 7. januarja 1918 je postala organizacija del SDPZ. in ni več samostojna organizacija. Poda še več drugih navodil glode posameznih društev, katera želijo imeti razna dovoljenja za taJ:o zvane khtbc; naj si ista jsčojo v takih slučajih svoj charter ter imajo klube popolnoma na svojo odgovornost. Nato se odvetnik poslovi. Predloženi dekret soglasno odobri in sprejme. Predlagano in podpirano ter soglasno sprejeto, da te naroči Wv šemu glavnemu tajniku SPD. sv. Barbare, da se takoj preseli s svojim uradom v urad SDPZ. Nato se preide zopet na društvene zadeve. Zadeva brata Johna -Jurkovselt, člana društva št. 59. Omer.jeni si | je roko pokvaril te1* se javil bol-iiiim. Dno 14. novembra so bolnika društveni člani videli, ko je o-pravljal svoj posel v njego%"i kuji čiji, tedaj se mu je bolniška podpora ustavila od istega dneva. Prizna pa se mu spi'5.00 podpore, to je do gori navedenega dneva. Zadeva brata Klemena Lovi-aček, člana družtva št. 16. Omenjenega jc društvo vsled neplačanega asesmenta črtalo, nakar gn mi hotelo zopet nazaj sprejeti in sedaj grozi s tocbo. Glavni odbojnima nikake moči. da bi prisilil društvo, da sprejmo člana nazaj, ; ako ga že enkrat črta in ako tak član obeta društvu škoditi z rajnimi tožbami in deiiuneijantstvi. j To zadevo naj Teši društvo samo. Tajnik preseka-poročilo br. dr. Josipa Graheka izza konvencijo podpornih, organizacij, katera se je vršila v Washingtonu, D. C.. dne 13. decembra 1917. Isto se vzame na znanje. Tajnik predloži poročilo in pismo iz AVashingtona od državnega departmeota. V pismu se priporoča. naj se skuša razprodati kar več mogoče \Var-£?avines Stamps med čkmstvom SDPZ. Sklene se, da,se izvoli poseben odbor, dva glavna odiwymika. katera naj ; imata to stvar v rokrdi. Obenem , ... ...... : ' . .... GLAS NAHODA. 13~4TKiifL li)3S o sprejme predlog br. Taucluur-l, da hc naroej zrn. $1000.00 teh namk, V^ter* imj se raadrii vtui-tMiiu za I500.U0, da" jih razpro-ata med •obrali' SDPZ. V ta* odbor sta usvoljeiu* brsta 'eterru-l in Hočevar. Nato predsednik zaključi sejo očno ob ti. uri zvečer. 5. seja dne 1. februarja 1918. Predsednik otvori sejo ob t>. uri jut raj. Navzoči v*; razun bratov , iaučiča in Ž«-leta. l ita *«e zapisnik 4. seje ter se nt i sprejme kot čitaii. Preide se v raziuotri vanje glede rlasila. ter se sklene, ogodbo, katero je imelo bivše iPD. Sv. Barbare. Isto so vzame ' ia znanje. Nadalje se sklene, da prejema isaki dru*tvei,: tajnik glasilo Aic/pla-"iio, kamero se plača iz svežine blagajne. Obenem se so j url asu o »prejme poginlba v nadalje , r.a zvesto, isia. katero je imelo dr. j nv. hirbtrv, s pristav kom, da se ( ru dan odloči v tednu, v katerem naj bi bil list i*»veven kot glasilo 1 SDPZ. Ta uau naj bi bil torek ali } ireda. Skleni* se, da tajnika imata u-rediti vs«* glede naslovov krajev- j iti h tajnikov in glavnih odborni- , kov; kakorhitro je wto urejeno, j jiaj se začne list takoj dostav- ^ ljati. Z Listom Proletareem se sklene, < da se pogodi za oglas v listu. Predlagano in i>odpirano ter so-glaamo sprejeto, da glavni urad , od časa do eaaa priobčuje oglase , za zv»*zo v raznih listih. . Predlagano in podpirano, da sel nabavi dovoljenje £a poslovanje j v v»eh državah, kjer posluje] SDPZ. Kakorhit ro bodo notranje razuiere poslovaoija urejene in j sol vent nost zopet preračun jena.1 Soglasno sprejeto. Predlagano in podpirano, da se nastavi še eno moč v glavnem u-radu, in sicer dva Ttomozna tajni-,; ka, za toliko časa, da se uredi vse wa skupno poslovanje, začenši si. i februarjeu 1918, s plačo, kot jej, določeua za 1. pomožnega tajni-j < ka, mwterco. »Soglasno sprejeto. I Predlagano in podpirano, da:, vsi glavni odborniki društva sv. I Barbare poslujejo še toliko časa,! dokler ne prenehajo vsi dohodki oil krajevnih postaj, nakar sesta-J vijo račun ter ga pnedloŽe gl. odboru SDPZ. Sorejeto. Vsa izplačila preneha izplačevati društvo sv. Harbare z dnem 2. februarja 1918 in namesto te ( se i 74) luč u je k blagajne SDPZ. K nadaljnemu združenju. Brat Tauehar je menj?, da sestavljena pogodba, ki je bila sprejota na zadnji skupni združitveni konferenci, ne odgovarja , gotovim glavnim odbornikom po-K aamezn.il: organizacij ter je mine-' nja, da naj sed«.j!ji glavni odbor, se skuša zbližati z ostalimi glav-' ni mi odbori ter naj skuša pogod- . bo "»poruzunuio tako urediti, da bi ista /aniogla biti sprejemljiva in v zadovoljstvo vsem, ker sku j Snje so pokazale, da dokler niao| glavni odbori vat /a sestavljeno pogodbo, ni misliti, da bi se zdru-j zenje res izvršilo. Toplo priporo-j ča, da glav ni odbor izravna morebitne spore ter tako j>o*peši združit «v, Obenem priponsia tudi, naj! s« fStopI v stik -s SNPJ.. ker ista l*o imela svojo konvencij**, ter uaj so »stori vse mogoče, bk we prrtio do «kupne konvencije vwh oetr:. nuncij. katere so izrekle za združite* ob ča^i konvencije svpj. Hrat Novak o«Igovurja v s.nialu delovanja p?. odborov SDi^Z. ki KPl/SvB., da združitev ni tako teika *tv»r. da bi se je ne moglo izvršiti, »ko so glavni odbori na-» I on jen i iMi V zadnjem ča»m pa si je kazalo, da je ravno pri nekaterih glavnih odbornikih »kaLi u**pro*wtva. kateri s tem jemljejo tisočerem« Članstvu pravico «e združiti Vsled tega je potrebno, j da *c jhhoui javnosti navdali xa združitev v »ptcinem in šele tedaj se bo smelo pričakovati kaj uspeha v prid uadaljtie zdru ikm Govori še bral Anton Hočevar v smislu kot brat Tao*ar in predlaga, da se br. Tavčarja navodilo in priporočilo sprejme. Podpirano in »prejeto. Predlagano in podpirano, da se nakaie br. Par1o™č*;u girtora svata za »treike selitve glavnega in k ar^ aro^anjc bonder Itd. i ___* »... , j "4 tent ja KH-isft'irm rttu. sej od- Doživljaj poročnika Ward-a. Spisal Pierre Mille. ISerre Mille je eden največjih talentov sodobne francoske literature. da2ij.n1 v no izven Francije še malo poznan. V naslednji povesti slika dtttivljaj angleškega poročnika Wurd-a. in sicer na zelo dramatičen način. Op. ured.)* Tru«- translation filwl with the poet master at Sew T 01%, X. Y. on Feb. 13, 1*11. mM required by the Act of October 6, 1817. Onega večera, ko je častniški žbor drugega bataljona Stafford- , shire fikzirjev izvedel, da je bil 1 Kapitan H. H. Wriggles inteli- j gi učnega urada, prideljen za trenutek v Pariz, povišan, na stopnjo . majorja, se je sprejelo novico z velikim nezadovoljstvom. Splošno 1 naziranje je bilo, da je to ]»oviša-njc prineslo sramoto celi mu časl-niškecnu zboru angleške armade. ■ Med mladimi poročniki, ki so bili * najbolj zmerni v izražanju njih i mnenja, se je glasilo, da je Wriggles "pravo napotje*\ Drugi so z -večjo odkritostjo izjavljali, da je Wriggles mogoče v stanu pridobiti si čin majorja, da bo pa kljub temu ostal "j>erfektna svinja", , kar pomeni v franeoščiiu najbolj < dovršenega izmed prascev. Taka. < je prostost govora v vojaških taboriščih. celo med našimi zavezniki, kojih dobra vzgo.ia in nia-nire eo prešle v pregovor. < ilajor 11 ob.so«, katereanu je na- < lagal njegov čin malo več rezer- j ve, se je zadm'oljil z izjavo, da to ] imenovanje ni napravilo nanj u- , godnega utiša. Nato pa je dobila . konverzaeija nekoliko bolj filoio- 1 fičen. četudi še vedno oseben zna- < čaj. < — Kaj za vraga je pač mogel 1 ta človek storiti, da se jim je zdel i vreden takega priznanja? To je balo vprašanje, ki se ga je stavilo — in stavilo zelo na- i ravno. Nato pa si je neki maj h ep. častnik upal pripomniti: — Ward 11am lahko pove. On je bil, ki je povzročil to. Vse oči so se obrnile 11a ubogega Warda, s pogledi neodobrava-nja, če ne nevernost. Poročnik je bil iz preveč dobre družine ter so da je vzgojilo preveč dobro, da bi le zh trenutek mislil ponižati so tako neodpuistljivo, da bi nalagal svoje tovariše-Častiiike. Ni-kake žalitve pa bi ne bilo v torn,I če bi molčal. Skušal je ostati miren ter strmel neprestano na svoj krožnik. Nato pa je rekel major Hobson, pri prost o in s tonom ka-valirja, ki nagovori drugega kava lirja; — Mr. Ward i Poročnik Ward pa je vedel tedaj, da mu ne preostaja ničesar drugega, kot da govori. — Res* je. — je rekel, — da sem imel nekoliko opravka s to afero. Rad bi pa vedel, kaj bi katerikoli izmed vas storil 11a mojem mestu. Stvar bi se dogodila vsakemu dragemu u« prav isti način. Bil aeiu tam. To je bilo vse. Imel sem le slabo srečo, da sem bil tam. — Šel sem v Pariz, da preživim tam svoj zadnji dopust. Razumete, da bi veliko rajše šel v Anglijo. Poznate pa te«žkoče, ki vaon jih delajo danes, če hočete dobiti prostora na parniku. To pojasnjuj. zaka j sem prvi v«eer. ko »ein bil v Pariz n. kupil listek za "Fu-nicula'*. — Seveda. — jc klical zbor soglasno. — Nobeuih pojasnil več. Kadar gre člo»vek v Pariz, gre v "Funicnia". In kaj naprej? - Nato sem se sestal tz nekim častnikom mojega vina, po imenu Uerl>er1 Collins, tretjega Lineoln-shirus polka. Deček je izgledal dobro, zelo wnart, a videl ga tti-« sem še nikdar poprvj aii poznal od Adama in Eve, kot pravijo Francozi. Na stotine tisoče v Angležev j po imenu Collins. Ta Col-linh pa je bil zelo prebrisan, kot sem vam že povedal. Oči vidno ! človek prv< vrste. Bil je v Rugby in nato v Cambridge (angleaki vaeučiliači), kar sem takoj spoznal ]>o njegovem narečju. Jaz sem študiral v Etouu in a at o v Oacfordu, kjer je narečje drugačno. Bil je 011, ki je napravil to , pripombo in nele ]>otean. ko sem mu navedel svoje šole, je pričel rabiti one značilne fraze v narečju. Na to sem se spomnil šele pozneje. Tretj« J^neoiushires polk stoji v Flandriji, ne v Pikardiji Poznal p« je iiema nekaterih izmed nas. — onih, ki pripadajo najboljšim družinam. Nato sva pričela govoriti o tej stvari in o oni, o deklicah in drugeui. V konverza-cijo je prišla tudi armada, poaeb- brata jjarnča prerkodnik zakij^ no oseone zadeve. Tako in tako je tam: tja in tja je bil preme-št?t*n. Pa saj lahko veste, kako gre taka stvar. — Vidim. — je rekel major Hobson, še vedno zelo Etrogo. — I11 nato sva spila vsak en rocktail pri bari. In nato — — In nato se je sestal z Wrigg-i lesom. — je zapelo celo omizje.] — On se ne more nikdar «nit rtrat i | od bare, Wriggles že ne. Vi abo^. nedolžen človek! — Dejstvo obstaja, da nisem vedel ničesar o tem, — je trdil Ward. — In Wriggles je imel že kožo polno whiskeya ob šestih zvečer! je vzkliknilo celo omi.je. — O11 se drži. kt-r ne more nikditr imeti iosti. — In Wriggle« je postal siten? — Posta! je siten, — je priznal Ward. — Najprvo je bil zelo vlju-Jen, smrtno pijano vljuden. Polastil naju je s eocktailL Midva sva s«.' čutila seveda obvezanim počastiti ga nazaj. I11 koneeno, ko je bilo storjeno, kar je oči vidno zahtevala olika, sva .skušala po- ( begniti, krjti njegova konverza- 1 "ija je bila vse prej kot. prijetna. 1 Jaz pa nočem iskati kompromisov i v družbi z ljudmi, ki niso gentle- ■i meni, posebno kadar nosijo uni- j formo. i — Ln nato, — ga je prekinil nekdo ter pri tesn oponašal kolea- j J nje Wrigglesa, — je rekel: Hik, | ] hik, hik! Jaz vaju naučim — hikjj — spoštovati — hik — svojega višjega! |; — On je storil to, — je zopet 1 priznal Ward, — in sicer na 1 škandalozen način, ua najbolj ne- 1 gentiemanski način. Zopet sem skušal priti od njega proč, nakar je popolnoma zdivjal. | — I11 vaš tovariš Collins, ali • kako hh že imenujete? — jej vprašal major. — kaj je delal on ves ta čas? — On ni storil ničesar in rekel ničesar. Videti je bil disgustirau in dejanski je bil disgustii an. — - Vidim, — je zopet rekel major. , ; — Nato naju je naprosil Wriggles. naj pokažemo svoje dopustne izkaznice. — je nadaljeval Ward. — Pokazala sva mu jih in bile so v popolnem redu, z datumom, pečati, podpisi in vsem drugim. On pa je rekel: — Te izkaszaiiee niso pravilne. Tti morata z menoj na angleški glavni stan v Parizu, — Jaz sem ugovarjal, da so moje listine popolnoma pravilne in; da če bi ne bile, da bi morale biti. On pa je odgovoril: — Vi — vi ste osel. Mali bedak nekega osla.' (Ta Wriggles se poslužuje prav( tako izbraznega jezika kot kak mornar v trgovski mornarici.) Ln ee vaš tovariš ni osel, bo tudi šel.! posebno, ker ni osel. smo proti vratom in na poti mi je ta tujec, katerega je uazval mojega k a me rod a, zašepetal v uho: — Pijan je. Iznebiva se ga. »laz pa sem se ozrl vanj s pre-soneeenjem, kajti človek no sme nikdar nasprotovati poveljem višjega častnika, četudi je pijanec. Poklical sem avtomobil — in sicer na čast uniformi. Na ta način smo prišli do angleškega glavnega stana. * — In kaj se je zgodilo tam— je vprašal major, ki je postal med tem radoveden. ? — Tam je častnik v službi izjavil, da so moje listine popolnoma v redu. Nato je pregledal one Collinsa. Podpisi in pečati so bili popolnoma pravilni. Nato pa je obrnil papir proti luči ter vpra-aal: — Vi ste pročnik Collins, ali niste? Ali mi morete pojasniti, kako se je zgodilo, da je poročnik SLOVENEC ! _ ! Ima v stlogi (Maafcb paw* fane. Slovenske, Hrratrtf ta sploh t vseh Jeslldfe OrtwMa t hratea iaaplokterlwite^ slat- j oial all sraatoCoalb la ploKaU. IVAN PAJK, j COL. EDGAR JADWIN, poveljnik ameriških pionirjev v Franciji PMOTQ SCHVIC^^CW^YOIUB Collins tretjega Lincohisliires polka 11a dopustuf On bi moral biti < v tem trenutku na fronti Ali mi morete tudi pojasniti, kako se je zgodilo, da je papir, na katerem je pisano vaše dovoljenje, nemški izdelek? Angleška armada ponavadi ne naroča tam svojih potrebščin. Kljub temu pa moje čestitke. Podpisi iu pečati so izvrstno ponarejeni. — Tujec je postal smrtno iiled/ Prijeli so ga. Mislim, dr> je bil-medtem že ustreljeni. Meni so le' rekli: — Vi lahko odidete. To vas bo naučilo, da bolj skrbno študirate ljudi, s katerimi še sestane te. Pričali boste pred vojnim sodi- 1 šeem, če se bo sploh vršila obrav-nava. ] — Odšel sem skujMj z \\riirg-j lesom. Pr«i vratih ui-ada me je po-j trepal po rami ter rekel: — Jaz pijem, I*ri Bogu. ne skušam prikrivati dejstva, da pijem.j Jaz potreba jem svojo količino —, razumete — svojo količino. Ka-' dar pa imam svojo količino, sem naravnost ženi j. Čitati znam skozi SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. * r.i:-( . ' - f • - : , - Basen koledarskega dela ima ie sledečo vsebino: Pesem. ) Normalni potek ruske revolucije. Važen zgodovinski dokument i Rusija. Popolen pregled svetovne vojne. j Nemški cilji in Busija. Praznik v Petelinji vasi- | Padec rodbine Bomanovcev. Prag. I Prednost brzojava. Problem Alzacije-Lotarinike. j Pesem jetnikov. Ukradeno pismo. | Kozaki in njih vojska. Bed. I Iaitvinski kmetje. Veliki dobitek. I Nevidna poslanica. Bazno o otrocih. I Buchara. Doživljaj francoskega tumalista. I Čudne pogrebne dolodbe. Venizelos. I Album. O postanku koledarja. | Krščanska svatba pri Kafrflt Nemški napadi s plinom. j Večni koledar. Živali in aeroplani. I Petelinji boji. Buska revolucija. | Nekaj za gospodinje. Program ruske socijalistične stranke« j Sala. Aforizmi. | Oglasi Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company 82 COBTLAHDT STREET, HEW YORK CITY, N. Y. žepe. Hi!*.! Prav v notranjost duše. Ta povest jo do gotove mere preobrazila čustvovanje čistni-škesra zbora do Wrigglesa. — Nobenega vprašanja pa ni, je rekel dotični nižji efestnik, — da ne bo nikdar postal gentleman. Drugače pa je zelo segav človek. Abdul Hamid je umrl. Amsterdam, Nizozemsko, il. februarja. — V današjem poročilu, ki je danes prišlo tu-sem iz Carigrada potom Dunaja, se naznanja smrt prejšnjega turškega sultana Abdula Hamida. Kot vzrok navajajo vnetje pljuč. i i Farma za ostrige v Salt Lake. Izvršilo se je načrte, da se prične s širjenjem ostrig v Bear Ri-j ver Bay, Salt Lake, Utah, in siecr i še letošnjo spomlad. Analiza je 1 dokazala, da je odstotek soli v vodi praktično skoro isti kot v oeeanu. _ LISTVI0A nUDMlSTVA. J. P^ Konnm, Pa. — Neštetokrat smo že povedali na tem nie-f stn, da naj dopisniki pišejo ved- \x no samo na eni struni lista in s v, črnilom. Kdor se ne ravna po tem navodilu, njegovi dopisi ne more-j jo priti v list. Kje sta moji dve sestrični MARI-j J A in JOHANA BAMBIC? Ka kor sem cula. bivati nekje v New Yorku. Prosim cenjene rojake. ee kdo ve ca naslov katere, naj mi naznani, ali naj se pa sami oglasite na naslov: Marv Mikulič. Box 87. Lewis Run, Pa (13-15—2)_ Iščem JOHNA in AMALIJO SMREKE. Doma - sta iz vasi Draga, 1'ara Št. Rupert na Do-lerj&kem. Slišal sem, da se nahajata nekje v Clevelandu. O. Prosim cenjene rojake, če ka teii ve za nju naslov, da mi ga blagovoli naznanili, za kar bom I jako hvaležen, ali pa naj se sama oglasita, če bodeta čitala ta 1 oglas. — Anton Brzin. 402 N. s Stli St., Sheboygan, Wis. ] (13-15—2) j IGRALCI, POZOR I ' Na prodaj imam nič pokvarje- 3 no štiri vrst no harmoniko Luba- j sovega dela, model M, trikrat uglašena. Kdor želi imeti dobro 'larmoniko, naj se ogglasi pri: John Rožane, Box 243, Wyano, Pa. (12-13—2) Westmorel and Co. Iščem svojo prijateljico MARY BUČAR, mislim, da so nahaja nekje v Aurori, lil., in JAKOBA PEKLAJ, ki se nahaja v Clevelandu. Prosim, da mi pišeta na spodaj navedeni naslov, ker imam nekaj važnega poročati. — Marv Pogačnik, 30 E. llotk St!, Chicago, 111. (13-15—2) t Rad bi izvedel za moje tri bra trance LOUISA, KARLA in ■ FRANKA POVSIC. Doma so iz i Stare Bučke na Dolenjskem. Pred devetimi leti no se nahajali nekje v Pemtsvlvaniji, se-uaj pa mi je njih bivališče neznano. Če kateri cenjenih rojakov ve za njih n.-slov, pro-aim, da mi blagovoli naznaniti, za r kar bom zelo hvaležen, ali naj e se pa zglasijo, če bodo čitali ta v oglas. — Anton Povšič, 515 N. v Water St.. Sheboygan. Wis-. (13-15—2) i m i ... —J V SVARILO IK HA ZNANJE ROJAKOM! Spodaj podpisani bi jako rad izvedel za bivališče nizkotnega lumpa JOSIPA PAUUi-A, kate-t-ega vqiu pred&tavlja ta-le slika. - w ■KM i Dečko je doma nekje z Zgornjega Štajerskega ter je navzlie slovenskemu imenu Nemec. Dobro je pa vešč j '.ovenAeine. katere se je naučil v Vremskem Britofu. kjer je delal in kjer je pustil ženo z enim otrokom. Tukaj je prišel z biznesora suhih rok kajpak. Na-posodil se je denarja, kjerkoli je bilo mogoče, in ko je bilo njegovim "skromnim" potrebam dovolj, je izginil. Ker jo vešč tudi angleščine, ga bo gotovo najti v družbi Angležev ali pa Nemcev. Najbrže je kje v Oklahomi, <41 0 , > s * * wSlu*ila, da tx> moralo priti takr* — Prepričana sem bila, Ja me bo*te rešili pred tem strašnim človtiroin. Baker jem. V tem ti nutku se je pa tako strašno raoliskalo, da je bilo v so ti v.-Hio kakor | Kalni vi. — Zemlja se je sti-^sla, šipe so zaropotale. Planila *ta i*ara?.eu kot dve preplašeni žtvali. ln prvemu Hltoku je sledil lru;ri, »n tji, deteti, grom ae j« \ grom kot da bi bil s+odnji dan. — Kaj je to T — je vprai«la Ellen fleiBnedal je začuleti poslušal. Zopet se je *»«.! trkauj.« in u-uiu je »Jedilo zapiranje vrat. — Hetitse.lal j»- raaJočtl več glasov. — Nekaj je zgodilo. — Naj Mli karkoli hote, ja/. moram ven — je rekel mladenič. — Jac moram biti pri roki. če vpraša Mr. KIliot zame. Stopil > k okuu. — N« tukaj v' n - je /a.v petala E1W u ter ea prijeta za suknja _ joda vm prstih k vratom ter poslušal. — Slišal ni nieesar. — Lahko noč, Ellen, sanjaj o meni! Se trenutek je obvisela na njegovem vratu, potein ga je pa spre-mila ua hodnik. Ko h- je prepričal, da res ni nikogar, se jt-^*piazil p« stopnicah. A k« imate kako bolesen, ne giede na to, kako dolgo ln ne oziraje s»- ua to. kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil van to vaše zdravje. Oddaljenost ali oa ijomanjkaiije denarja naj ras ne zaOriEuje. Vse zdravim enako: bogate in revne. Jaz setn v Pitti^bnrghu najboljši Specijalist za moike in nastanjen 2c mno?o let. Imam najbolje opremljen urad, t odi stroj X-zarke, katerimi morem videti skozi kakor skozi steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domačih in imortiranih zdravil. Ne bodite bojeri in pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem .iezikn. Rn obisk vas bo prepri-kaj morem za vas storiti. Imam Erlicbov sloviti G06 za krvno tw4emi in ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti-8t>r-e slučajev oslabelosti, kožne itoU-zni, revmatizma. ž»do«lvr»e in jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni. Zmerne cene. Prof. Br. H. G. BAER, 311 SMITHFIELD ST., _ PITTSBURGH, PA. nasproti iKjšte. VAŽNO.—Odreli to in princ i n seboj. Iščem svojega brata JOSIPA MI LAKI C", doma iz vasi Strži.s pri Sevnici na Štajerskem. Na haja se nekje v ruskem ujetni štvu. če kdo kaj ve. naj mi po roča, ali ako sam to čita. naj F- • mi oglasi na naslov: Mrs. Mary Dekleva. Box 93, East Hiawatha, Utah, U. S. America.^ j (12-10—2) ' i Rad bi izvedel za naslov svojega' prijatelja FERDINAND SK£- BK. D<«na .ie iz Zverče na Do-i leujskfciii. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov »naslov.f da mi .era naznani, ali se sam c-j frlasi. — Gregory Vidic, Box j 28, Clay ton ui, Butler Co., Pa. (12-2b—2) 1 Pozor, rojaki v ujetništvu! Rad bi izvedel za svojega svaka ANTONA KALČlC ~ in IVANA SLOSAR. Oba sta doma ;z Lipe na Primorskem, fara Jelša ne Zdaj se nahajata nekje v i*u skem ali italjanskem ujetništvu. Le kdo kaj ve, naj mi po roča, za kar bora hvaležen, ali naj se pa sama oglasita."— Joseph Udovich. Andei*son Store. Kinzua. Pa., IT. S. America. (11-13—2) Pozor, ujetniki! Iščem svojega svaka FRANCA KONESTABO] Pozor, r^jaki-ujetnik*! Ka*i bi iz- Pozor, ujetniki! Iščem svojega svaka FRANCA KONESTABO iz vasi Pregarje na Primor \ skem. Nahaja se nekje v n: ' skem ujetništvu. Kdor izmed j rojakov kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasa, ako bo to bral. — Mrs. Mary Dekleva, Box 93, East Ilia-vrafcha. Utah, U. S. America. (.12-16—2) Kad bi izvedel za naslov svoj« tete TEREZIJE MESOJEDEC, iii je nekje v Mmuesoti. Prosi 1 '■enjene rojake," če kdo ve za njen naslov, da mi naznani, ali na j se pa sama oglasi. — Gregory Vidic, Box 2-8, Claytonia. Btitler Co., Pa. (12-16—2) IŠČE SE UČITELJA za slovensko godbo na pihala Prednost ima Slovenec ali Ceh Imel bo učiti približno 20 do 24 oseb. Dobi lahko delo v premogo rovih, tovarni ali na železnislu prosi. P! ča po dogovoru. Oseba. | ki je zmožna t^ga posla, se prosi. ;dr. :< /Lrl:••*! uiKoj na naslov: ! Anton Jereb, Box oul. Slovan. Pa. (12-13—2j Washington Co. Pozor, rojaki v ujetništvu! Rad bi izvedel za svojega sraka ANTONA KALČlC ~ in IVANA SLOSAR. Oba sta doma ;z Lipe na Primorskem, fara Jelšane. Zdaj s<> nahajata nekje v i-u-skem ali italjanskem ujetništvu. C'e kdo kaj ve, naj mi po roča, za kar bora hvaležen, alt naj se pa sama oglasita.'— Joseph Udovich, Anderson Store. Kinzua. Pa., U. S. America. (11-13—2) j Pozor. r*»jaki-ujetniki! Kad bi izvedel ^a svojega brata FRAN i « A BA.SELJ, don.n pri Novem j mestu na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake v ruskem ujetništvu, če kdo ve. da :ru poro «'-a. ali naj se pa sam oglasi. — Joseph lii;selj, 121 Banner way. Pittsburgh, P:;.. U. S. America (11-13—2} STATE OF DEPARTMENT LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION naj se pa sama oglasi. — Gre- i^iti naseljence in jim pomag* gory Vidic, Box 2^, Claytonia. Butler Co., Pa. (12-16—2) Ko je bil odiel Bike! popoldne iz hiše ob reki, se je bil krosnjar, t j. «edel v kotu, zravnal. — Bii je tako velik in tako močan kot ga ni ho nikdo videl. Njegove h tare potez*- so mahoma izginile, njegov obraz je zado-bil i>oij mlavb- poteze ui v očeh ^ mu je zablestelo nekaj mladeni-škoga. _ Ali z ot razsvetljen a. - St«*zo je pr»zual kot svojo dlan. Tako je hodil nekaj ur. ko j., opazil v daljavi pred seboj par Incie. — ' . x Kmt-o dospel do neke ograje, kutero je pmkočil. — Za ograjo je bilo par zamorskih his. Bil je na Mortonovem posestvu. — Dober večer, stric! — Ali je Cezar doma*.' — je vprašal, ko je »reral nekega stare^ra zamorca. — Takoj l»o tukaj. gosjv.^L — Zdi se mi. da .ie šel v hiev pogledat. - Pnwiin vas, stopite toliko časa v kočo — je vabil. Kroinjar j«* pogledal na uro. — Bilo je že d«*set proč. — Pogledi! je na nebo m se zamislil. — Če hočejo dospeti ponoči do r- Ki--je /amrmral — morajo nuj- kasueje ob enajstih odpotovati. — Jaz moram j m vsak način proč. — Počakajte — je rekel glasno zamorcu — ga bom sam poiskal. Zatem je izginil proti hlevom, ki so bili za Moitonovo hišo. * Iskal je m iskal, pa ga ni mogel najti. — Kje zlodja tiči* — je vprašal. — Na v^uk način ga pa moram dobiti. — Brez njega ni nič. Vrnil se je nazaj k zamorskim kočam m ko je dospel do prve, je stopil Cezar na prag. — Hej, Cezar! — Naprej! — Če uc bova lirtra, bova prišla pi'"-pozno. Znova je i»ogl'?dal na uro. — Bilo je že polenajstih. — Dolgo časa sem vas ie čakal, gospod — je rekel zamorec. — Ob enajstih bodo feti. — Ne bodo ŠIL — Sedaj pa le hitro. — Poskusiva, kdo ima boljše noge. — Če sem kaj napravil v življeju, moram to napraviti. Starec je šel preko polja, kot da bi bil star dvajset let. — Cezar mu je komaj sledil. — Ali ste slišali kaj novega, gospod! — ga je vprašal zamorec. — Teci in ne blebetaj. — Ce ne boš hit*>r, boš izgubil Saro. — Lopovi ji bodo prodali v Lujziani. — Ali veš natančno, kje se bodo se-stalit — Da, gospod. — Dobro. Zamorcu je skoraj pošia sapa, ko sta dospela v bližino EUiotovc | hiša. — Krošnjar je bil pa še vedno ravno tako hiter, kot je bil Vj začetku. Tedaj s*> odprla vrata pr. ograji. — Zabliskalo &e je in zagr- JHipnotiaeui rnelo. —■■ To ga je lako presenetilo, da je za trenutek obstal. PoU z orožjem — Dobro Cesar, to jih bo zbudilo. — Trkati oe bo treba — je re- Mc!,iJa 2 *veak" kcl sfttiioiru. — Lopovi uiso prav naleteli. — Samo pri cuem strelu nv bo ostalo. Zatem ie šel k hiši ter začel trkali na »>kuo Ucm>edalove sobe. — Trkal je dvakrat, tiiicrat, toda odgovora ni bilo. Zmajal je z glavo ter stopil k prednjim vratom hi pričel znova t* kati. — V gorenjem rutdstrovju jc odprlo okao. — Kdo je tukaj t — je vprašal ElHot. - - (Dalje prihodnjič A Dr. J. V. edini slovenski zdravnik v Pennsylvaniji 843 E. Ohio Sk, N. S. Pittsburgh, Pa. Splošni nasveti, pojasnila in po moč zastonj. V vseh jezikih. Po jaanila. kako postati državljan b o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite l Newyoriki urad: 230 Fifth Av» Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa k<> lonijsktb posestev vseh veie&iL Obsega 11 raznih zemljevidov, CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO* STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Sloyenic Publishing Company j Dr. Koler SlOVfcN'XI 7DRAVNIK Penn Ave.. Pittsburgh. Pa Dr. Roter j« naj •bmjil Blovenilr »dravnlk. Speoli* list v Plttsburghu, Id i">» 28-l«tn< pmJceo v idrmvlje nju vseb moikU> boleinl Eft«tmpljMi> krrt fdravl ■ al* soTltlrc «0«. ki g* Je litimel dr prof Erllch. Ce Imate mosolj« mil mehurčke po teleeu, v grlu, izpadanje Jae bolečine v kosteh, pridite ln ls«em vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bo lexen ro Dalesa. Vae mofike bolezni sdravlm po okraj-Ban! metodi. Kakor hitro opašite^ d* vam prenehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite ln jas ram srn bom Bo pet povrnil. Hydrocele eU rodno kilo ozdravim ▼ SO urah ln sicer brez oporzelje. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križa ln hrbtu ln včasih tudi pri puščanju vode, ozdravim s «oto— . v ostjo. Rsvmatlzem, trganj«, bolečine, s-; i teki?.-*«, srbečico, ikrofl« In tfrug« 1 kožne bolezni, ki nastanejo vsled ne-t čiate krvi ozdravim v kratkem časa ln ni potrebno ležati. Uradne ure: vsakdan od a vre zja-traj do I. zvečer; V petkih ou 9. Zjutraj do S. popoldne; ob nedeljah o4 I. zjutraj do S. popoldne. 8 poŠto ne delam. — Pridite esebae. — Ne pozabite Ime In Številko I i Xdrav'm _ —jco motk* oaeb*_ 82 Cortlandt Street, New York, N. V. Kojake v ruskem ali italjunskem ujetiiiAtvu prosim, da mi poročajo vm', kar kdo ve o mojih bratih, ki nekje v ujetništvu. Ime njima je ANDREJ iu STANKO KEZELE. Doma ste. iz Ribnice na Dolenjskem. Če pa slučajno sama čitata ta -.srlas. vil ju prosim, da se javita svojemu bratu na sledeči na-- lov: Milan Kezele, ;138 Sandor St.. Barberton, Ohio, l\ S. Ame r ie a. (12-14—2) POJASNILO. 1'reil mescci. to je v nmju lt»16. sta bila poslana dva črnca v liišu neke slovenske vdove, pri kateri sla bila na si aim dva Slovenca. Črnca sta ukazala roke nakar sta oba boarderja odpeljala par sto korakov od hiše in j i;:.a odvzela {»otov denar okro;*1 .+4". nakar sta jo odkurila. Enega so ujeli ter je še zd;.j zaprt, dm-»i je pa še zdaj na prostem. Zdaj pa krožigo vorica. da sem jaj; najel ona dva C-mca '.a to de-o. Jaz rečem, če. da bo ujo-srovo ime cisto ostalo. To naj zadostuje, ker oni. kate iiu je znana ta lai, bodo že znali, katere osebe mislim in drugim pe. itak tae osebnosti niso nič mar. Joe Saj^'. (11-12—11; ilohrland, Utah. Pozor, rojaki v ujetništvu! Kadi bi izv-del za naslov svojega brata ANTONA GAŠPERLIN. doma iz Šenčurja pri Kranju. V maju lanskega leta sem. prejel od njega zadnje pismo. Takrat je bil ranjen v roko in nahajal v bolnišniei v Ljubljani; poročal mi je, da v kratkem gre nazaj na fronto. Ce jc komu kaj znano o njem. naj :nl poroča, za kar mu bom hvaležen. ali naj se pa sam oglasi. -Frank Gašperlin, 168J« E 32. St.j Lorain, Ohio, U. S. America. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, Kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številki •ni, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti pre teomogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sni jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Hachnik Frank No. 329639 Hartol J. No. 330733 Hear Dan. No. 260638 Besens Mary M its No. 330062 BobiS Vajo No. 260583 Božičkovič Djnro No. 260581 Brann Mary No. 260643 Dolar Valentin No. 330086 Grgnrič Blaž No. 260573 CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt SU New York, N. V I NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Chicago i> . vezau —^iO Poljedelstvo —J50 I*č»i>olni nauk o čebelarstvu, vez. (100 Sadjereja v pt»govorb —J25 1 Scliimp/Ijv Lii;mško-fcU»v. slovar ? ZABAVNE IN RAZNE DKUGE j KNJIGE: ' FIi>-n<oli z orožjem 1—JJO Menija 2 zvezka e .00 Pol Robom SI. Večer nice —JSO 1'offtrpžba bolnikom —JSO ♦ Socijalim demokracija 1—A0 t T rti ta uš ln trto reja c JBO rmna živinoreja —iSB ^veliki blcnensko-angleSlu tolmač 9240 Trojka * —JSO Vojna na Balkanu 13 zvez. —LfSO Zgodovina c. kr. peSpdlka St 17 s slikami - f—JBO Opwte: Naročilom je prttaRti psjtnfi aaka^lrf sli pmtsa.nahh ««aa. . . . _ - - ^ * .. '—i Življenje i^i avstrijskem dvoru a.li smrt cesarjertča Rudolfa —.75 RAZGLEDNICE: \erryorSte, božične, velikonočne in novoletne komad po —.03 d nest Album mesta New York krasnimi slika mi —.25 ZEMLJEVIDI: Avstro-Italijanska vojna mapa — ATstro-ogTbki. veliki vezan —_50 CJeli svet mali —.10 Cen svet veliki f—.25 ' Evrope vezan —JSO Vojna Ktenska mapa $£00 Vojni atlas • M —.20 2Semljevldi: Ala, Ariz^ Colo., CuL itd. po ——5 Združenih držav mali —AO Združenih držav veliki —.23 Združenih drSav stenska mapa, > na dro^i strani pa odi svet $3jOO denarno naJmist, bodisi v gotovini* H Rad bi izvedel za nasiuv rujafi ŽANA ZORKA. Pred enim fl tom je bivaJ na Ralph tonu, ifl in od tam je odšel v FaycH Co. Prosim cenjene rojake, 9 kdo ve za njegov naslov, naj fl naznani, ali naj se pa sam zgH si. — Touv Tasehuer, R. F. fl Xo. 2. Doi 16. Boswell. Pa. fl ((12-14—2) Rad bi izvedel za naslov svoje« I brata JOSIPA ZADNIKAfl j doma .z Novi vasi št. 9 pri Kfl nju. Preje je bival v Clintoifl Ind., potem pa se je preselil i kam v državo Illinois. Prosfl i eenjcaie rojake, Ce kdo ve I njegov naslov, da ga mi n&£tfl ! ni, ali naj se pn sam og-lasi. | t Lawrence Zadnikcr, Box 7: a Gilbert, Minn. (9-la—fl i 1 Iščem svojega brata JAXE2ffl MIHE L TČ. Pred desetimi lil se je nahajal v Plttsburghu, ifl 1 Od tamkaj je liel v S. Chieail 111. Doma je iz fare DraeatM i na Kranjskem, Prosim cenjefl J rojake, če kdo ve za njegov iffl slov, naj mi ga javi, ali naj 9 ^ pa sam oglasi, ker mu imam 1 poročati dosti važne stvari. | Peter Mihe lic h, 5128 Nalroffl Alley, Pittsburgh. Pa. ; (12-14—2) i, i I rTLORENZ. j l' I Ju sem edini slovensko «ov» li ■ reči iperUUst moikih Lolesnl v M .1] ■ Pittabarghn. Pa I @ i Uradns nrs: dnevno od S. do> * m b tioldne do R ore srečer V pet | P,. Skill od 0. dopoldne do 2. popol > •IV nedeljo od 10 dop. do 2. popol I S DR. LORKNZ. e* f Apedallst noskih koleni - 8144 Perns Ave. FL nadut aa aOes. I it. | | Plttafenrjch. Pa. j