Stev. 16 Posamezna številka 20 stotiiik V Trstu, v sredo 19- januarja 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLV! iz .i j a —' izvzerašl ^cnt-L:^-! — vsak (Jan ajutraj. — Uredništvo- ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20. I. na Ihtropjc. — Dopisi naj se poSitjajo uredništvu. - Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vr-Iajo. — Izdajatelj tri odgovorni uredili k Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—. po! leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave žtf\^ 11-57;, EDINO •10 sto! Povinieztie številke v Tr-tu In okolici po 20 stutin't. — Ogt:i " se r: žiroko*ti ene kolone (72 mm*. — O^hst trgovcev in obrtnikov mm p osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila pj L 1.—, oglasi denarni! i zav>Jo. mm po I, — Malt oglasi po 2) stat. beseda, najmanj pj L 2. — O^'asf, naročnina fn reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Tr^t■:, ulic.; sv. Frančiška Aslškega Štev. 20, i. nadstropje. — Telefon uredništva in 11 7. O centralizaciji zadružništva Naši članki o centralizaciji zadruž*}ni sklepalo, kdo naj se sprejme in kdo nistva so našli mnogo odmeva m prejeli ne povdanti pa hočem, da je ta zadeva smo že več člankov in mnogoštevilne dopise. Danes priobčujemo zanimiv spis iz komunističnih krofov, ki se glasi: Kmalu bo minulo leto, ko smo se na povabilo iz Trsta zbrali, da se pogovor rimo o združenju naših zadrug vseh strok v enoto, ki naj bi bila centralistič* no urejena in imela namen, izvesti^ or* ganizacijo in širiti pouk na zadružnem polju, tem prevažnem činitelju narodne* ga gospodarstva. Pri tem naj hi ne gle? dali na politično naziranje načelstva in njenih članov. Da smo po preteku ene* ga leta tam, kjer smo bili pričeli, so raz* lični vzroki. Glavni razlog je ta, da smo živeli v negotovosti glede skrajnih mej novih pokrajin, ki naj pripadejo Italiji. Pre* pričani smo bili, da na — Goriškem ne izbežimo usodi, ki so nam jo skovali največji imperialisti tega sveta: Franco* zi in Angleži in caristična Rusija. Ve* deli pa nismo, do kje bo segala meja na kranjski strani, bili so celo ljudje, ki so upali in verovali v čudeže. To je bil eden izmed vzrokov mrtvilu na zadružnem polju. Drugi vzrok je bil pa ta, da so bili ljudje, ki so sedeli v vodstvu obstoječih central, proti centralizaciji in udruže* nju. To je veljalo posebno za Gorico. In ravno eden iz med strokovnjakov, ki so odšli v Jugoslavijo sc je odločno protivi!, da bi se »Gor. zveza« združila tako važna, da se morajo o njej pogovo* riti vse zadruge, ki so prizadete. 1 o pi* šem zato, ker sem mnenja, da ne sme vladati na zadružnem polju te nase ne* srečne pokrajine strankarstvo. Ce sem koga s tem neprijetno drnil, me za to. Stvar naj se razjasni, da vemo, kako in kaj je treba delati. Tisti večni strah m tisto nezaupanje, ki vlada v gotovih kro* gih proti ljudem drugega političnega prepričanja, naj odpade, če resno miso* ino na centralizacijo in ujedinjenje za* dru ž niš t va. Vsak, ki pošteno dela mi je brat, naj pa bo tega ali onega politične* ga naziranja; pošteno delovanje stremi za poštenim smotrom, ki mora biti bla* gor in dobrobit naroda. Zadruge zašle* clujejo s svojim delovanjem ta smoter, naj bodo odborniki tega ali onega po* litičnega prepričanja. Gospodarski in etični moment sta pri zadružništvu, ka* kor nikjer drugje, združena ali vsaj vzporejena. Ublažiti to divjo gonjo za dobičkom, ki jo vršijo verižniki vseh strank, ublažiti in uničiti vsako izkon* ščanje, jc ena prvih in najvišjih idealnih nalog, ki jo mora izpolniti in jo bo iz* polnilo zadružništva. Eden za vse in vsi za vsakega, ljubezen do bližnjega so pr* vinc zadružne misli. Pri tem se ne sme in nc more pozabiti gospodarski mo* ment, ki ga ima zadružništvo. Za po* šteno blago pošteno in primerno plačilo, za pošteno delo dovolj odškodnine, da r. iuiuiiiu — ..—■* t~ t i . s tržaško. Pisec tega člančiča je sam ^bo delavcu zagotovljen obstanek, ki mu večkrat poskušal pregovoriti gospode gre kot človeku. Vsaka zadruga ima okoli »Goriške zveze«, da bi se združili v eno telo in se preselili v Trst. (Mogli bi pa ostati tudi v Gorici.) Naletaval je dosledno na odpor. Navajali so se mno* gi protivzroki, katerih ni treba tukaj obrazloževati. Tretji vzrok je pa ta, da se na nekaterih mestih niso mogli od; ločiti: ali bi zagovarjali verižni št vo ali pa zadružništvo naše dežele. Tako se je s cincanjem prebrodilo leto, ki nam je prineslo le razočaranja prav na vseh poljih. Da se ta stvar dopelje do konca, je gre pred seboj ta smoter. Da bomo lažje bi z večjim uspehom zasledovali ta namen, nam je vsekakor potrebna centrala, ki naj daj a inicijativo in vzgoji primeren rod, da bo zagotovil obstanek zadružnemu razvoju. Koliko dobrega bi bili dosegli že v tem prošlem letu, ako bi bili imeli centralo, ki sem jo omenil v začetku tega član* čiča, mi ni treba dokazovati. Naj le omenim, da imajo naše zadruge na oni strani meie, v Jugoslaviji precej denar* j a. ki ga niso mogle prenesti in zamenja* potrebno, da se v tej zadevi natančno ti m ki bi se bil dal prenesti, če bi imeli razgovorimo in domenimo. Če pade | centrale, katere bi bile za omenjeni de* ritika kij nar nakupile v Jugoslaviji blaga u; kaka pikra, naj sc vzame kot kritika hoče ščistiti ozračje, ne pa kot zlo. Lansko leto sc je v Trstu izrazila želja, da se ustanovi denarna in blagovna centrala. Volil se je tudi odbor, ki naj stvar prouči, sestavi pravila, preskrbi registracijo in druge predpriprave. Do __________ . ______,____„- m ga izvozile na Primorsko; tu bi ga bile pro* dale in skupiček razdelile med pasa* mezne zadruge, ki bi bile zato odstopile svoj denar v Jugoslaviji za nakup blaga. S tem bi bili dosegli dva uspeha: denar bi bil doma, norpbil bi se za gospodar* rt U IS l r a VI JU1 lil uiu^c u-v ------V. | - » . 11 "I danes se stvar ni zgenila z mesta. Vzro* sko obnovo, naši kmetje m delavci, ele* ki meni niso znani, vendar ima najbrže prav g. Šček, ki pravi, da so bile naj* večja ovira poedine osebe. Vendar tudi ona pot, ki so jo ubrali gg. na Vipavskem. ne bo dovedia do prepotrebnega ujedinjenja. Kdor hoče resno delati za združitev vsega slov. zadružništva v teh pokrajinah, mora izpolniti prvi pogoj, ki je ta, da se na take sestanke, kakor je bil pri Rebku na Vipavskem, vabijo vse zadruge brez ozira na politično misije* nje njenih odbornikov, tajnikov in vo* diteljev. Le iz takega zbora in razgovora se more spočeti prava zveza vseh slov. zadrug dežele. Nobena druga pot ne privede do zaželjenega uspeha. Zbor, ki ima govoriti in razpravljati o združitvi slov. zadrug v teh pokrajinah, mora bili zastopan po vseh zadrugah. Ena sama stran nima pravice sklepati o vstopu ali lievstopu zadrug, posebno ne o vstopu zadrug ki niso bile niti vabljene in niso nili vedele o nameravanem posvetova* nju. Stvar pa nje ravno tako briga ka* kor vse druge*). Ros je sicer, da se tam ni zadrug, bi pa bili dobili blago po ni* žjih cenah. Tako so pa izkoriščali polo* žaj obojestranski verižniki, ki so odirali in izžemali obe strani. Mislim, da nisem preveč povedal. V zadružništvu je tedaj naša rešitev. Obstoječe zadruge naj se poglobe in podpro, ustanove naj se pa tudi nove zadruge, kjer je teren dovolj dober in primeren, kjer je dovolj agilnih in po* štenih delavcev. Zadruge naj si ustva* rijo matico, iz katere bodo zaiemale moč in ki jim bo pomagala pospeševati blagostanje izkoriščanih. Rapallska pogodba nas je ločila od našega telesa. Postali smo celica zase, ki se bo odslej po svoie razvijala in raza ražčala. Zadružništvo nai bo tista os, okoli katere naj se vse suče. Ako bode* mo dobro in trdno gospodarsko siali, pride vse drugo samo po sebi. Če osta* nemo reven narod, ne bomo imeli do* volj življenske moči in bomo morali po* giniti. Zberimo razstresene majhne sile v zadrugah, storimo jih s tem močne in krepke, dajmo jim pogoje čvrstega živ* ljenja. •) Sestanek, ki &c je vršil pri Rcbku na Vipavskem po inicijativi nekaterih zadrugarjev cd *Go- riike zveze«, jc imel le posvetovalen pomen In ni KMETJE IN DELAVCI, ORGANIZI- eloril nobenih «klepov. Naravno in razumljivo Jc,1 . x 7 . rxriI . u i so sklicatelji vabLli na tako posvetovanje le, RAJ 11 bfc V NAJml ^ADKUuAn, (Stt *kUPnl in Jih "HKI VAS BODO OSVOBODILE!!! IZ JUGOSLAVIJE Seja konstituante. — Volitve v odbor za izpremembo poslovnika BELGRAD, 17. Danes ob pol 6. je pričela plenarna seja konstiiuante, ki jo je otvoril predsednik dr. Ribar. Nato se je čital zapisnik zadnje seje in poro* čila verifikacijskega odbora. Potem sc je prešlo na diskusijo glede odobrenja mandatov neizvoljenim zastopnikom za= sedenega ozemlja, ki pripada po rapull* ski pogodbi nam. Vloženo je bilo vpra* šanje, kakšno stališče zavzema vlada v tem vprašanju. Ministrski predsednik Pašie je odgovoril, da ni prav, da se se* daj imenujejo ti poslanci, ker se mora itak pogodba izvršiti v kratkem času in naj si potem narod osvobojenega ozenv Jja izvoli svoje poslance sam po svoji v olji. Konstituanta se je pridružila temu naziranju in vzela Pašićcv odgovor z odobravanjem na znanje. Pred prehodom na dnevni red je bil zahteval besedo posl. Stjepan Barie, da govori o izpremembi poslovnika. Prod* sednik pa mu ni hotel dati besede, kar je izzvalo burne proteste med poslanci Jugoslovenskega in Narodnega kluba. V nadaljncm potek seje je pozval pred* sednik dr. Ribar poslance, ki še niso pri* segli, naj polože prisego, ker se sicer ne morejo udeležiti volitve odbora za iz* premembo poslovnika. Predložene so bile za to volitev štiri kandidatne liste. Radikalci, demokrati in muslimani so imeli skupno listo. Zemljorad. so imeli svojo listo, republikanci, socialisti in iz* večstrankarski poslanci pa so imeli skupno listo z nosilcem posl. Bikićem. Prva je dobila 16 članov v odboru za poslovnik, zemljoradniki 3 člane, tretja lista pa je dobila 1 zastopnika. Po objavi volitev je predsednik dr. Ribar pozval izvoljeni odbor, naj se prvič sestane ju? tri ob 9. dopoldne ter prične tako z de* lom za izpremembo poslovnika. Z oxu rom na to bo prihodnjo sejo predsednik sklical pismeno, ko bo glavno delo od* bora za poslovnik dovršeno. Pro ti će v mandat BELGRAD, 17. Verifikacij ski odbor je na današnji dopoldanski seji sprejel izjavo Stojana Protiča, da se odreka niškemu mandatu in da obdrži kruše* vački mandat. Stališče klubov glede prisege BELGRAD, 17, Na seji načelnikov klubov se je danes razpravljalo o prisegi. Dr. Korošec je predlagal v imenu Jugo* slovenskega kluba, da se iz formularja prisege izloči prisega kralju in da naj bo prisega fakultativna, to ic. da smejo poslanci, ki nočejo položiti prisege, tudi. dalje vršiti svoje dolžnosti in pravice, ki jih imajo na podlagi mandatov. Za to stališče je nastopil v imenu komuni s ti č* nega kluba tudi dr. Sime Markovi ć. V imenu Narodnega kluba je predlagal dr. Sur min poseben formula r prisege, ki se razlikuje od ostalih v tem, da ne omenja Boga. Zemljoradniki so stali na stališču, da so glede vprašanja prisege desinteresirani in da jim jc satno na tem, da se vlada in opozicija sporazu* meta glede poslovnika. Socialisti so bili za to, da se obdrži prvotni formular pri* šege, ako pa to ne bi bilo mogoče, da naj se nanovo zaprisežejo vsi poslanci. Demokrati proti spremembi prisege BELGRAD, 17. Demokratski klub je včeraj soglasno sklenil, da ne pripusti spremembe prisege in da vztraja pri do* ločbah poslovnika glede večine. Konferenca klubovih načelnikov BELGRAD, 17. Včeraj in danes po* poldne so razpravljali načelniki parla* mentarnih klubov o izpremembi poslov* nika. Kar se tiče kvalificirane večine, stoje Jugoslovenski, Narodni klub in komunisti na stališču, da se za sprejem gotovih členov ustave zhteva dvetretjin* ska prisotnost poslancev. Zemljoradniki zahtevajo samo absolutno večino, za kvorum pa eno tretjino poslancev. Mu* slimani so stavili posredovalni predlog, po katerem bi bilo za glasovanje po^ trebnih tri petine poslancev mesto 46, za kvorum pa eno tretjino. Demokrati so vztrajali na svojem stališču, da je za glasovanje potrebna absolutna večina, za kvorum pa ena tretjina poslancev, AvtonomistiČen blok v konstituanti BELGRAD, 17. Včeraj popoldne je bila skupna seja zajedničarjev, musli* manske organizacije in dr. Koroščevega kluba. Dosežen je sporazum glede bodo* čega dela. Kakor poroča »Narodno Dje^ lo«, se bodo te tri skupine združile in bi znašalo število klubovih članov okoli 60 poslancev ter bi bila ta združitev po moči tretja skupina v konstituanti. Novi klub zahteva izpremembo prisege in ve* čino dveh tretjin za sprejem ustave. Novi BnanČni minister BELGRAD, 17. Vprašanje finančne* ga ministra je postalo zopet akutno, ker je Draškovič izjavil, da je preveč oblo* žen z delom in da ne more voditi dveh ministrstev. Vsled tega bo jutri demo* kratski klub definitivno določil kandi* data v imenovanje. Skoraj gotovo bo novi finančni minister vseučiliški profe* sor dr. Kosta Kumanudi. Dr. Poljak izključen iz seljačkega saveza ZAGREB. 17, Seljački savez je imel posvetovanje, na katerem je izključil svojega ustanovitelja bivšega ministra Poljaka in dr. Korporiča. Socialisti In izključeni komunisti se približujejo ZAGREB, 17. Socialistična frakcija, ki ji načeluje bivši minister Bukšeg, ic imela konferenco. Vedno bolj se opaža zbliževanje med to skupino in med iz^ ključenimi komunisti, ki se sedaj zopet nazivajo socialisti in ki se zibrajo okoli novoosnovanega lista »Socialista«, na čelu jim RadoŠevič, Bornemisa ki drugi. Zelo verjetno je. da se bosta ti dve sku* pini v najbližjem času združili. Zasedba novih krajev BELGRAD, 17. Vlada je dala zagreb* ški pokrajinski vladi navodila, kako se bode zasedlo ozemlje, ki nam pripade po rapallski pogodbi. Te kraje zasede naj* poprej vojaštvo, za njim pa pridejo ci* vilne oblasti. Pašič je izjavil nekaterim poslancem, da bo te dni v Rimu iztne* njena ratifikacija pogodbe, ki se bo v najkrajšem času izvršila. Italija žc kon* čava tozadevne priprave, z naše strani pa se vrše vojske priprave. Beograd prejme križ častne legije. LJUBLJANA, 15. Predsednik franc. republike je mesto Beograd odlikoval z viteškim križcem častne legije z nasled* njo motivacijo: »Ena prvih in glavnih žrtev v ti veliki vojni, katere prebival* stvo niti pod sovražnikovim bombardo* vanjem in okupacijo ni prenehalo z do* kazi svoje nezlomljive hrabrosti, je bil veliČastveni simbol odpora, a pozneje tudi zmage herojskega naroda, ki je bil rešen, da ne izumrje«. Odlikovanje bo na slovesen način izročil v Beogradu ge* neral Franchet d'Esperay, nekdanji vr* hovni poveljnik zavezniške armade na vzhodu. Občinske volitve v Belgradu Kakor smo izvedeli, se je v belgrajski občini dosegel sporazum za ponovne ob* činske volitve, ki se vrše dne 15. febru* ar j a t. 1. Na čelu radikalno * demokrat* ske liste bo nek radikalski arhitekt in cela lista bo obsegala izključno strokov* njake, katerih naloga bo. da čim ener* gičnejše delujejo za obnovo in polepša* nje prestolnice. Skoraj gotovo je, da bo izvoljena vsa radikalno * demokratska lista. Komunisti dobe najbrže le par mandatov. Borba za in Proti banski časti na Hrvatskem V boju proti federalizmu se obračajo napadi zlasti proti banski časti na Hrvat* skem. Nasprotniki banstva onravičuicio svoje stališče s tem da naglašajo, kakoj je banska čast znak tujega gospodstva, in kako so jo Habsburžani rabil: kot mamilo. Sedaj pa ni več tujega gospod* stva, ni več zatiranja. Narodni kralj nc potrebuje v svoji državi namestnika, ki bi vrhu tega imel zastopati interese le enega dela naroda. Za to ima narod svoje poslance, parlament in ministr* stva. To da je zakonita in moderna pot, po kateri more priti narod do svoje pra* vice. 'Ne Srbi, ne Slovenci nc poznajo banske časti, zato naj je ne bo tudi na Hrvatskem. In če bi se že hotela napra* viti Hrvatom koncesija, da ne bi banska čast popolnoma izginila, pa naj bo ban izključno le izvrševalen organ ministra za notranje stvari. — Plemensko za* vedni Hrvatje pa se postavljajo na sta* lišče, da banska čast ni le simbol in ded-ščina tujega gospodstva. Pojem bana da je plod zgodovinskega razvoja, ki nima nič opraviti s tujim gospodstvom, pač pa ga je to poslednje sprejelo in ga poli* tično izrabljalo. Na bansko čast se na* dovezujejo najlepše tradicije hrvatske zgodovine in pristave nekaterih banov so se vtisnile globoko v spomin naroda. da jih nc pozabi nikdar. V rhu teL;i naglašajo še — dokazuje izguba Reke in marsikateri drugi dogodki iz zgodo* vine, da hrvatsko pleme potrebuje po* sebnega zastopstva svojih interesov. »Marburger Zeitung«, (br/kone torej eden štajerskih centrali sto v) pripomb nja: Kdor ni vdeležcn na tem boju, a so mu na srcu bodočnost, veličina in moč jugoslovenskc države, more pač odobravati argumente nasprotnikov ban* ske časti, nikakor pa ne more »dobra* vati naskoka na banstvo v tem času. Naskok na napravo, katero tako vroče branijo, mora biti dobro pripravljen, ako naj se posreči brez velikih žrtev. Vu* jaško se vršijo take priprave s silnim artilerijskim ognjem, politično pa bi se tnoral naskok pripraviti z odredbami, \\>led katerih bi bila banska čast nepo* rrebna. Toda roko na srce: je li dose* danje narodno predstavništvo in njih eksekutive res izdalo take odredbe? — Menimo, da je politično jedro tega boja vprašanje centralizma in samo* uprave, ki je gotovo eden najvažn j šili problemov jugoslovenskc države. Reška država in Jugoslavija Razgovor z vodjo reške avtonomisfične stranke. Viharna borba, ki se je hitro razmah* nila med strankami na Reki, čim jc pre* nehala D'Annunzijeva diktatura, narav* nost kriči v svet, kako lažnjiv je bil ves krik, da je vsemu prebivalstvu kakor k srcu priraščeno D'Annunzijcvo podje* tje. Razun klike in plačancev, ki jih je D'Annunzio sam privabil na Reko, je bilo vse do grla sito njegove 3traho* vlade. O tem priča jasno tudi razgovor, ki ga je imel vodja avtonomistične stranke na Reki Gothardi, z enim urednikov za* grebškega »Jutranjega Lista«. Nekoliko čudno je — je začel Got* thardi —s da se moram iz Zagreba preko Belgrada razgovarjati z Italijo. In ven* dar moram tako. Ze koncem novembra sem bil v Beogradu, da bi si zagotovil živila za Reko po D'Annunzijevem od* hodu. Stavil sem bil v tem zmrslu tudi predlog, ki je bil samo informativne naravo, ki bi pa bil vreden, da ga pod* pišejo vodje vseh političnih strank na Reki. Po tem načrtu bi imela jugoslo* venska država sama prevzeti odpošilja-nje živil, izključivši pri tem vsak dobi* ček, tako, da bi osiromašeno reško pre* bivalstvo prišlo do živeža po najnižjih cenah. Ta moj načrt jc našel razumeva* nje, posebno toplo pa so se zavzele zanj merodajne osebe v ministrstvu trgovine. Toda, tedaj ni bil še ratificiran Rapall* ski dogovor in po ovinkih so mu dali razumeti, da bi tudi kasneje moglo priti z Reko do trgovskega dogovora, če bi Italija privolila v to. Poskušal sem — je nadaljeval Got* thardi — pogajanja z velikimi bankami, ker te nimajo — po mojem mnenju — nič opraviti z dogovorom, in našel sem res dva zavoda, ki sta bila popolnoma sporazumijena z mojimi predlogi. Za* voda sta se obrnila v Beograd in še iste* ga dne sem dobil odgovor, da sc tu ne more nič storiti brez Italije. Da bi pa čakal na pogajanja, ki se imajo vršiti med Beogradom in Rimom in bi še le potem prišel s svojimi predlogi, za to je moje bedno ljudstvo preveč sestradano in potrebno pomoči. Vi veste, da preteže na veČina prebivalstva ni prav nič kriva na tem, kar se je dogodilo, in ravno ta veČina ne more plačevati litra mleka no 200 K ter kilogram mesa po 1000 K. Zato sem moral v tej stvari postopati kot političen »šiber«. Zagrebški urednik je vprašal, v kaki valuti naj bi se plačevala odposlana ži* vila? Gotthardi jc odgovoril: Tudi za to je poskrbljeno v mojem načrtu in sem se v Beogradu i»bširno razgovarjal o tem, toda — na žalost — brez uspeha. V interesu Jugoslavije me je, da pride na Reki do urejenih fi* nančnih razmer in da bi bila tam v pro* metu jugoslovenska valuta. Ravno iz tega razloga bi se morale tam zamenjati jugoslovenskc krone prvega žigosanja kakor v Jugoslaviji, to je z odbitkom 20 %. Seveda bi se moralo to urediti prej, nego dospejo pošiljke živeža, ali vsaj bi morala dovoliti bankam spreie* manje kron SHS, ker drugače nc bo mogel kupovati živeža tisti del prebival* stva, ki ima samo take novčanice. Niti v tem pogledu mi niste mogli omenjeni banki dati nobene obljube. Urednik je vprašal, kako naj bi ži* vila prihajala na Reko, ko so mostovi porušeni? Kdo bi na Reki sprejemal ži* vila, jamčil za plačilo in za to, da se bla* go ne bo izvažalo? Gotthardi je odgo* voril: Železniški most »e da provizorično popraviti v 2-i urah. V svojem načrtu predlagam, da bi vse reške stranke pre* vzele solidarno jamstvo za plačevanje; potrebno je, da sestavijo prehranjevalni odbor in zajamčijo, da živila ne bodo cdbaiala iz mesta brez znanja države, ki je živila poslala. Vsaka zloraba prehras njevalnega odbora naj bi sc kaznovala s težko ječo. Na vprašanje, kako si misli pro vizo« rično in kako bodočo vlado, je odgovoril Gotthardi: V interesu vseli strank je, da ne nosi ena satna odgovornosti; osnuje naj se vlada, ki bodo zastopane v nji vse po* lirične stranke. Ta naj bi pripravila vo^ lilne liste, a volitve naj bi se izvršile po sorazmernem volilnem sistemu. Na vprašanju, kdo bo poplačal Reki storjeno škodo, je odgovoril: Za to smo imeli že podoben slučaj. Italija je plačala Franciji vse škode, ki jih je D'Annimzio povzročil tej državi. Ne dvomim na tem, da Italija poravna vse škode, ki so jih zakrivili D'Annun* zio in njegovi legijonarji. ^ Zadnje vprašanje: O katerem kandi-' datu mislite, da ima največ nade, da po* stane predsednik reške države? Odgo* vor: Odgovor na to je težak. Meni bi bilo najljubše, da bi to mesto zavzel kak an« gleški ali amerikanski vcleindustrijalec brodo lastnik. S tem bi se preprečila vsaka premoč ene stranke nad drugo in laka oseba bi stala ob strani vsaki stran* karski ali narodnostni borbi; mi bi pa le pridobili. Dotlej bi bil župan, htkoiinc* no vani podesta, vedno RcČan. Iz Češkoslovaške Pred Beneševim potovanjem v Rim PRAGA, 17. Bencš je izjavil pred ko* misijo za zunanje stvari, da bo šel kmalu v Rim. V Rimu se bo razpravljalo o vprašanjih, ki se tičejo ločitve cerkve od države, in o podlagi za gospodarski spo* razum med Češkoslovaško in Italijo. Angleški krediti češkoslovaški republiki PRAGA, 17. Minister za trgovino Ho* tovee se je povrnil iz Londona. V poro* čilu o svojem potovanju je izjavil, da je dobil od Anglije potrebne kredite za na* kup 18.000 vagonov moke in da je sklenil z Anglijo trgovinsko pogodbo. Ceš* koslovaška bo morala spraviti slaoK:oi svojih zalog v angleška skladišča. Zra* ven tega je dosegel, da je dovolilo deset angleških bank finančno posojilo za drugih 30.000 vagonov kitajske nžovc moke, ki se ima izročiti v petih mesecih. Iz stare in nove Rusije Pred proglasitvijo novih sovjetskih republik RIGA, 18. Vesti iz Moskve zatrjujejo, da se proglasi v kratkem beloruska sov* jetska republika. Ta republika bo obse gala smolensko in vitebsko gubernijo. V bližnji bodočnosti se proplasi še 20 dru* gih sovjetskih republik. Po rešitvi francoske vladne Krize Zavezniki zadovoljni z Briandom PARIZ, 18. List »Gaulois« piše: Poza« vezniških deželah pozdravljajo Brian* dovo vlado z zadoščenjem. Pričakujejo, da bo Briand ostvaril in uveljavil Mil le* ran dovo stališče, da se vprašanje o po* vračilih da rešiti le potom sporazuma z zavezniki. Večina javnosti nezadovoljna ~ z Briandom PARIZ, 17. Listom poročajo iz Lon* dona: »Daily Telegraph« zavrača govo* rice, da bi se bila angleška vlada proti-vila ministrskemu predsedništvu Poinca* reja. List pravi, da je pooblaščen izja* viti, da so te govorice brez vsake podlage. Angleški vladi ni prišlo nikdar na misel, da bi se mešala v francoske no* tranje zadeve. »Figaro« pravi: Ako hoče Briandova vlada ostati na krmilu, tedaj bo morala imeti isto politiko, ki bi jo imel Poincarč in izvršiti isto delo, ki se je pričakovalo od Poincareja. To pa jo nemogoče, ker je bil Briand izbran sa* mo vsled njegovega nasprotstva proti bivšemu predsedniku republike, čigar odločnost je vzbujala strah. Javno mnenje ne bo smelo čakati mesece in mesece, da bo videlo, ali je sedanja vlada dovolj spretna, da reši deželo iz krize, v kateri se sedaj nahaja. »Iiumanitć« pi* Stran II. »EDINOST« fttov. U. VTrstu, dne 19. juiu&rj* ^e. da je rešitev krize samo parlamen« iarne narave in vsled teg* samo začas* n«. Ima na sebi iste pogreške kot ver* saitfeska pogodba, to se pravi, da ima že pri rojstvu v sebi kali nesposobnosti in razpada, ____ Zavezniki in Nemčija Iz nemškega odgovora na 41 vprašanj BEKOLIN, 17. Iz nemškega odgovora na 41 vprašanj, ko so jih postavili za« vezniki nemški vladi, se posnema med drugim, da je dal davek na izredne do* bičke in na kapital rezultate, kakor so se pričakovali. Mogoče je, da se dohod* ki vsled zboljšanega načina iztirjevanja še pomnožijo. Tudi carinski dohodki se povečajo, ako zavezniki privolijo v to, da se pomnoži število uradnikov in da se ohrani zadostno število oboroženih oddelkov, ki so potrebni za izdatnejše nadzorovanje uvoza. Nemogoče da je zvišati dohodninski davek. Prodaja vo* jaških zalog je vrgla 4 milijarde 237 mi* lij ono v mark in državni dolg se je zmanjšal za enako svoto. Rudarji dobivajo po en dopolnilni od* merek na teden in sicer 500 g klobas, 200 g slanine, 500 g masti ali slanine in i udi obleko in obutev po znižanih cenah. Nemški protipredlogi glede vprašanja povračil PARIZ, 18. »Journal« je prejel iz Ber* lina poročilo, ki pravi, da je državni tai* nik Bergmann prinesel v Pariz celo knji* go, nemških protipredlogov glede po* vračil. Nemška vlada namerava izročiti te predloge bruseljski komisiji. Najprej pa se hoče o tej stvari posvetovati s pa* riško vlado. Nemška vlada izdeluje zra* ven tega odgovor na sklepe, ki so bili sprejeti v Parizu in ki določajo, da mo* ra Nemčija dajati 2 milijona in pol ton premoga na mesec. .Nemčija izjavlja, da ji je absolutno popolnoma nemogoče dajati toliko premoga. Priznava sicer, da mora izročiti zaostale količine, ki so bile določene na konferenci v Spai, toda treba ji je zato več časa. Dalje opozar* ja nemška vlada na težkoče, ki bi na* stale, ako bi jo zavezniki nameravali prisiliti k dajatvi 2¥j milijona ton na mesec. Nemška vlada bi se želela zo* pet pogajati na podlagi sklepov konfe* renče v Spai. to se pravi; Nemci j a je pripravljena dajati 2! 2 milijona ton pre* moga na mesec, toda zavezniki bi morali zvišati ceno in premija 5 mark v zlatu bi morala ostati v veljavi. Kako s! predstavljajo Angleži naloge pariške konference LONDON, 17. Reuterjeva agencija objavlja o pariški konferenci sledeča obvestila iz zanesljivega vira: Ne kaže, da se bo razpravljalo na pariški konfe* renči o drugih vprašanjih kot o razoro* žitvi Nemčije, o povračilih in o sevreski pogodbi. Posebno Francija želi, da pri* de na dnevni red to poslednje vpraša* nje. Zdi se, da se bo govorilo tudi o ža* lostncm položaju Avstrije. Angleži mi* slijo, da se bo dosegel sporazum v vpra* šanju o razorožitvi Nemčije hitro in brez težkoč. Glede povračil pa se mi* sli, da ne bo moglo priti v Parizu do končne rešitve, in konferenca se bo držala le splošnih idej o tem vprašanju. Dokler ni natančnejših obvestil s strani nemške vlade — trdijo Angleži — ni mogoče doseči zares praktičnih rezulta* *ov. Ni toliko na tem kaj bodo zavezni* ki zahtevali, temveč je treba vedeti, ka j lahko dobijo. Položaj v Turčiji ni po mnenju Angležev prav nič jasen, dočim je vojaški položaj v Mali Aziji popo!* noma varen. Grki držijo svoje položaje in zraven tega še širijo svojo fronto. Anglija je voljna razpravljati o teh vprašanjih, toda treba se je postaviti na širšo podlago in stvari razjasniti. Treba je ugotoviti, ali je kralj Konstantin v stanu vršiti svojo nalogo kakor do sedaj brez pomoči s strani zaveznikov. Ako bo mogel, tedaj ne bo šlo, da bi se Grš* ka prisilila, naj izprazni Smirno. Vendar se je treba vprašati, ali zadostujeio grške fin ančne rezerve, da ohranijo Grki svoje pridobitve, ne da bi bili prisiljeni prositi zaveznike za pornoč. Za sedaj so vesti pomirjevalne. Zadržanje Anglije na* sproti Grški ne bo nikakor prenagljeno, kaiti Anglija mora še pazljiveje pro* učiti dogodke. Se le potem si bo začrtala obrise svojega postopanja. Toliko pre* vidnosti je kazala vedno v reševanju vsakega vprašanja, ki se je tikalo Tur* čije. / POLOŽAJ V PERZIJI Percijtki šah se ni odpovedal prestolu LONDON, 18, Reuterjev dopisni u* rad javlja, da je angleški poslanik v Te* heranu poslal včeraj v London brzojavko, v kateri pravi, da so vesti o odstopu perzijskega šaha in o njegovem begu iz prestolnice popolnoma neutemeljene. Sestavlja se nova perzijska vlada. LONDON, 17. Reuterjev dppisni urad objavlja sledeče poročilo: V brzojav* kah, ki so prispele iz Teherana, sc zago* tavlja, da je bil perzijski šah v soboto še v prestolnici in da se do danes popol* dne ni zgodilo ničesar, kar bi potrjevalo vest o njegovem odstopu. Vendar pa je gotovo, da je položaj v Perziji kočljiv, ker Perzije; niso izvršili angleško^per* zijskega sporazuma. Ta sporazum je bil sklenjen že pred nekoliko meseci in Perzija bi si bila lahko opomogla, ako bi ga bila izvršila. Stavka državnih uradnikov na Špan* skern MADRID, 17. Stavka uradnikov^ fi* nančnega ministrstva je postala splošna. Stavka se širi tudi med uradništvom drugih ministrstev. Včeraj je vlada pre* tresala položaj, ki je zelo resen. Dato smatra, da je stavka naperjena proti vladi. Vsled tega je vlada sklenila, da nastopi najodločneje za zopetno vzpo* stavi t ev discipline. Peittllne vesti Zborovanje v Livornu. Vsled nestrp* nosti in nepopustljivosti »čistih« komu* nistov je bi-a tudi pondeljska seja zelo burna. Vse je kazalo, da pride do raz* kola in sicer do razkola med komuni* stičnima strugama edin jaše v in skrajne* 'žev. Pripadniki reformizma, ki morajo požirati mnogo grenkih od vseh komu* nističnih struj od Serratijeve, Lazzarije* ve do skrajne skupine, so takorekoč kon* čani. Zato se reformisti drže pasivno in potrpežljivo čakajo, kdaj jih drugi »vr» žejo ven«. Ta struja je zapisana smr<: ;o svojem programu, kateri nasprotuje so* delovanju z meščanskimi strankami, a je tudi proti nasilju in revoluciji. Zato pojdejo iz stranke možje kot Turati in Treves, ki so z delom mnogih let pov* zdignili stranko do današnje višine. Edin jaši se trudijo, da bi prišlo do sporazuma s skrajneži in so sila po* pustljivi. Toda skupina »čistih« ne od* nehava niti za las od svojega stališča, katero je določeno v resoluciji, sprejeti na zborovanju v Imoli. Glavni predmeti r^rnravj-inja so še vedno pogoji za vstop v "Vetjo interna* cionalo; to je tisti 11 katerim je bila pozneje dostavi ji šc 22, ki izk'ju« čuje iz intcrnacioiv:' * "TOStozMar* je. Z zadnjima dve: p -:C> .n!ea-";i, o katerih smo govorili včcu:Jt :e Moskva prav jasno obrazložila svoje stališče. Serratijevci skušajo ohraniti edin s t vo. četudi proti Moskv i. Toda boj proti rus* kim boljševikom — doktrinarjem ni ta* ko lahek, zato imajo edin jaši najtežje stališče. V naiugodneišcm položaju so »čisti« komunisti, dosledni in nepopustljivi do skrajnosti imajo poleg tega silno mor :.!.-no oporo v Tretji internacionali, l i "e takorekoč že pripoznala edino njihovo skupino za svojo. Zato zahtevajo ne samo brezpo?o;"o sprejetje 21ih točk, ampak takojšnjo V> vršitev nekaterih njihovih določb. 21. točka naj se takoj praktično iz* vede: reformisti in nasprotniki revolu* ciie kakor tudi vsi oni, ki glasujejo bo* disi proti vsem ali samo proti nekate* rim določbam Tretje internacionale iz neačelnih ali formalnih vzrokov, se mo* raio takoj izključiti. Prvi govornik Konstantin Lazzari, pri* paznik takozvanih revolucionarnih so* cialistov, toda edinjaš, se ie trudil doka* zati v svojem govoru potrebo edinstva komunistov. Posebno ostro je napadal Ruse, katerim je očital, da ne poznajo razmer v Italiji in ne upoštevajo polo* žaja in pomena strankarskega prosneha soc. stranke v Italiji. Očita Moskvi, da je popustljiva napram Nemcem in Francozom, dasi je pokazala ravno Ita* lija največ revolucionarnega duha. Pre* pričan je, da pride dan, ko bo Tretja in* tevancionala tudi njegovim pristašem od* pri a svoja vrata, ki so sedaj odprta sin* dakalizmu in anarhistom. Za njim je govoril v imenu »čistih« komunistov TerraccinJ, ki je izvajal, da njegova struja noče razkola zaradi raz* kola samega, temveč noče, da bi se iz* premenile določbe boJonjskega kongre* sa. Edin jaši bi hoteli izpremeniti ome* njene določbe in vendar ostati v Tretji internacionali, zato je potrebno, da se ustanovi komunistična stranka. V svo» jem govoru sc je pečal tudi s Turatijem, katerega primerja Kercnskemu. Očita nasprotnikom, da niso oborožili de lav* stva o priliki kovinarskega gibanja, am* pak ga spravili v nevarno revolucionar* no gibanje, ne da bi bili poskrbeli za varstvo. Zaključil je, da je edinstvo mo* goče, ako nasprotniki začno takoj izva* jati 21 točk in pristanejo na takojšnjo izključitev centrumašev. Ce se to ne zgodi, je Tretja intcmacionala vendar pomembnejša od razkola. V7 teh zname* nitih trenotkih nas ne smejo zadrževati malenkostni oziri. Bodimo vredni velikih žrtev ruskih bratov in strnimo se okoli Tretje internacionale; bojujmo se za ko* munizem in revolucijo. Oba govornika so zborovale! mnogo* krat prekinili in prišlo je do ostrih spo* nadov med posamezniki; večkrat so re* ditelji s težavo preprečevali pretepanja. Po Terraccinijevem govoru je izjavil Baratono v imenu edinjašev, da je nje= <*ova struja tudi za izvedbo 21, točke, torej za izključitev vseh, ki ne prista* ne j o na določbe Tretje internacionale. Ta izjava je napravila globok vtis na zborovalce. Smatra se skoro za gotovo, da je sporazum s »čistimi« komunisti se* daj možen. »Čisti« komunisti so zmagali in brez dvoma bodo oni dajali enotni komunistični stranki smer. Sklicanje italijanskega senata. Pred* sednik italijanskega senata posl. Tomaž Tittoni, ki je bil nekaj časa precej bo* lan In je sedaj popolnoma okreval, je razposlal vsem senatorjem okrožnico, v kateri jim javlja, da je sklican državni senat za dan 24. januarja ob 15. uri. Na dnevnem redu je med drugim zakonski načrt za povzdigo sadjereje. D'Annunzio se je spravil s »svoje« Reke, D'Annunzio zapusti v kratkem Reko. Ne ve se zagotovo, kam poj de tr* moglavi poveljnik. Potne listine, ki mu jih ie dala italijanska vlada, se glasijo za Švico, Grško, Špansko in Francijo. Vsled raznih govoric, ki se še vedno širijo o njegovi osebi in njegovih name* nih, je D'Annunzio naslovil na svojega diplomatskega zastopnika v Trstu, go* spoda D'Osma lastnoročno pismo, s ka* terim upa da bo zaprl usta vsem in za vselej. To pisemce se glasi: »Da se napravi konec prevelikemu številu neslanih novic, ki se širijo v zadnjih dnevih po časopisju, izjavlja Gabriele D'Annunzio, da zapušča svojo Reko in da poj de v za želj eno samoto, k potrebnemu počitku nasproti. D'Annunzio noče biti prizadet v bo* doče pri nobeni agitaciji, ako ni sam privolil vanjo. Trdno je sklenil, da bo on sam odločal tudi v bodoče o vseh svo* jih korakih, kakor je imel navado vse* Je i v preteklosti.« Propadli reški diktator je zapustil "a^brže že danes ali najkasneje jutri v Reko včeraj. — Zbogom in srečna pot! Avstrijska kriza in zavezniki. Ko je 1 i!o avstrijsko odposlanstvo meseca no* vembra v Pamu, da potoži zaveznikom neznosni gospodarski položaj Nemške Avstrije, ni pozabilo opozoriti francos* ko vlado, da izbruhne neizogibno obup* na kriza nove države v drugi polovici meseca januarja. To prorokovanje se je uresničilo in prva znamenja novega iz* bruha neozdravljive gospodarske bolez* ni avstrijske republike se Že pojavljajo v obliki protestnih stavk proti draginji. Vzroki temu obupnemu položaju se* danje avstrijske države tičijo v slabi valuti, — najslabši na celem svetu. Ce bo šlo s tečajem avstrijskih bankovcev tako naprej, ni več daleč čas, ko se krona sploh ne bo več notirala na denarnih tržiščih, ko bo torej njena vrednost: nična. Razume se, da mora pri takih razmerah zavladati strašanski draginja. Sedanja draginja v Avstriji presega za* res že vse meje. Cene potrebščinam se menjajo tako naglo, da je že vsled tega onemogočena vsaka trgovina z inozem* stvom. Na drugi strani pa ta bedna va* luta ne dovoljuje vladi, da bi sestavila državni proračun. Gospodarski polom je torej pred vrati in polom je neizogiben. »Avstrijsko vprašanje« §e vsiljuje zopet na dnevni red, avstrijski problem se vrača. Sreča za sedanjo Avstrijo, da je njeno vpra* Sanje obenem politične in gospodarske naravi. Vsled tega dejstva ji je pomoč s redi, ciartmo uatar.cviH noro ali pa pojfati 4 vitev. Med carnd©-ključitvi k iNcmčiji. V tem slučaju pa razgovori. Družba naj poizkuša s podi k bi se izpolnile sanje tistega nemškega diplomata, ki je trdil ob času vojne, da Nemčija pravzaprav ne more izgubiti »igre«, meneč, da ji pripade v slučaju vojaškega poraza vsaj Avstrija kar bi pomenilo zmago Nemčije. Izbruh avstrijske krize v vsej Svoji ostrosti jc povzročil v zavezniških deže* lah velikansko vznemirjenje, ki jc ra* zumljivo, ako pomislimo, da je vsled tc krize v nevarnosti glavna pridobitev svetovne vojne, namreč preprečitev nemškega prodiranja na vzhod. To pro* diranje pa bo našlo zopet svoj stari tir, ako bi se za Avstrijo rešitev našla le v priključitvi k Nemčiji. Avstrijski konzulat v Milanu. Avstrij* ska vlada nameruje ustanoviti v Milanu poslovalnico za potne liste, ki se pozne* je preosnuje v konzulat. Taktika nemških komunistov. Ker se nemškim komunistom ni posrečilo, da bi dobili v svoje roke politično oblast, so si izmislili poseben način, s katerim so si zagotovili vsaj neposredno velik vpliv na delovanje zakonitih državnih ustanov. Brezposelni delavci .se posebno odlikujejo. Organizirali so napade proti občinskim svetom in celo tudi proti dr* žavnemu zboru. Na dan sv. treh kraljev je udrla velika gruča takšnih »patrijo* tov« v berlinski mestni svet in razgnala občinske svetovalce, ki so ravno imeli sejo. Vse mogoče psovke so letele na na* slov preplašenih občinskih svetovalcev. narodom, naj i*po*Iuje, da dobimo Slovcnci kmetijsko šolo, naj posreduje pri vladi zj podpore, za izboljšanje Žrvinorejo, prašičereje, hlevov, pogozdovanje in dr. Ustanovi naj sc drevesnico v lastni režiji. Vsaka župnija, duhovnica naj ustanovi kmetijsko podružnico. Kmetijska družba r.*f, če možno, priredi tečaj, na katerem so bodo fant',* usposobili za vodstvo podružnic. — V letu W2! naj dekani na konferencah dajo enemu gcApodi referat o preosnovi te druibe. — Duhovniki nit zbirajo mlade moie za gospodarske razgovore. -Čakati ne smcino, čakati tudi ne moremo. Tort začnimo. J. Dclcnc. Še par b„s«d o ar imitaciji nesišt^a \ Trahr Odgovorili smo na trditev g. OberJorfarja, da so je -nen\5tv» v Trslu iasimiUralo«. NaglaSali da se je nemštvo Io navidezno udajalo Itnlijanon* — zlasti v političnem pogledu. Sklepali so poli tične in volilne zveze proti slovenskemu prcbl valstvu pod pretvezo — kulture. Interes kulture da. zahteva, da tta tri naroda, ki ato oba na viiinl :g[-ulture, sebejevnika proti nevarnosti od! strant ne-vEultornejJa elementa... 1 Tako so govorili na obvft vtraneh. V resnici pa so Nemci le nastavljali Tla lijanom Jimanice in Italijani to res šil na lim. V ognju srojega sovraštva jc bila tcin posledniin dobrodošla nemška pomoč. Toda, tria* U Neme." v resnici niso vodili računov ^kulture, mariel račune svojih namenov. Rekli smo, da vo šli Nem ci z Italijan«, ker se niso čutili dovolj motne za politično uveljavljanje. To ni Ijilo 5e dovolj toČcr povedano. To je veljalo za prejšnje čaie, no pa rt zadnjih per let pred vojno. Politično «o «e Nemct potajevali le zalos ker ni še prijel zanje pravi ča«, ker so tz hoteli poprej z gospodarskim uveLjnv Ijanjem pripravljati tudi za politično oveljavijijijel In re« so ri par let pred vojno ustanovili tudi evojo poKtično društvo. In kako re*tfio je bilo to zaniiiijei no, priča dejstva, da so na njihova zborovanj« pri-haiali tudi aktivni državni uradniki in d* je nek- Množica jim je tudi kričala: »Kmalu pris; danje nemiko oficijozno glasilo vtikdar zelo deio Rusi, oni vam Že pokaŽejo!buržujski stražnik«, rprotirevolucifonarec«, proti kateremu sc dopustna vsa boina sredstva od laži in klevete, ps do bojkota, batinanja in ubijanja, vesarvja in streljanja. To stališče branijo z manjšo ali večjo spretnostjo- v vseh njihovih izjavah, literaturi in žurnali stiki. * »Naprej« odgovarja: s Mi, iccijalai demokrati, popolnoma nasprotujemo temu razumevanju. Zastopamo suJižče, da moramo ilržarro in dražbo konsolidirati, seveda ne na predvojnih kapitalističnih temeljih. Treba je izvesti korenite — ekcncaiske in socijalne reforme poleg najširšo politične svobode; u&tvariti moramo, ne «amo politično temveč tudi ekonomsko La družabno demokracijo. Zalo smo se zavzeli za agrarno ro formo, za e-ccijalno rJcrac, za politično demokracijo, za ureditev in konsolidacijo države na teh u-sacvah. — Bo jševiki ro te trudili naše delo kom promitiratL Razglasili so, da je agrarna reforma (v Jugoslaviji) v interesu begov ia veleposestnikov; uredbo o osemurnem delovniku so tolmačili kot uredbo proti osemumemu delovniku. Naic voditelje to razglasili za politične malopridneže, ki prodajajo -delavski razretl na ljubo ministrskim stolčkom. •— Ta nečedna borba je rodila uspehe. Bolj-ševiki so preslepili široko delavske množice. Verovali so, da jih komunisti Čez neč pripeljejo v obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko. Toda rezultat? Povečana reakcija, omejevanje državljanske svobode, militarizacija rudnikov, železnic, ra-piranje delavskih strokovnih organizacij in domov.! klepih vstrajali v svoji zakrknem slepoti. Italijanski list' ao molčali o tem in se nadalje veselili rzavca-nika^, ki se je pa v resnici pripravljal za nalogo c svoje val ca proti •— obema domačima plemcn^ ma. In da ni prišla svetovna vojna vmes, bi bili Italijani doživeli grenka presenečenja! Naj si kdo nikar ne misli, da sUkanio prazne strahove nn steno! No pozabijajmo, da je tržaško nemitvo imelo za seboj mogočne zaščitnike, ker jc bilo le iivr sevalec velikih — dunajskih io bcrolirakih na-n* nov. To bi se bilo še lc usodno pokaralo, če fc. bile centralne vlasti zmagale v svetovni vojni. -Italijanske oči so bile seveda -slepe za vse Lc nevarnosti. Edini svetovalec in voditelj v politične: i življenju jim jc bilo sovraš*\o proti alove^sk- nd rrebivalstvu. Slepo sovrastvo pa je bilo Sc vsikda slab svetovalec v političnih borbah. AH Vih bo tudi odslej vodilo le to sovraštvo?! To jc veliko vprašanje — ne samo za nas, marveč tudi za Italijane same. Naj se ne varajo: zruSena jc Velika Nemčija z nje p: uskim militarizme ni, zrušen jo Viljem z njegovimi načrti — ali narod nemški j» §o tu: osen-1 dese t milijonski narod s svojo ve'ik i delavnostjo, inteligenco, ti a vest jo, svojim brezpi-m crnim rmislom j t disciplino m z živo zaves.' da moi3 odpirati v svtt za svojo bi»gato p' dukcijo. Senžermenaki mir jc pač potlačil ta .o ni mu pa edvzel neizmerne energije in sposol nosti ia ob^h poljih snovanja. Tudi Trst o*U:ie r njegovih računih. Tržatko podporno in bralno druitvo vabt gj. odbornike k «eji v petek, 21. t. m. ob 7. uri zvečer, v društvene prostore, uL Torre bianca 39. Uradne vesti Sestava volivnih Imenikov Mestni magistrat tržaški razglasa: Na potlla.ai političnega volivnega zii* kana za nove pokrajine kraljestva, ki j > bil odobren s k\\ odlokom z dne 18. nov. 192^. štev. 1655. in kr. odloka z dne 30. dcc. 1920, ki je bil objavljen v uradnem listu kraljestva (Gazzetta Uffieiale del Rcgno) dne 13. jan. 1921 in stopil v veljavo dne 14. jan. 1921, razglaša izredni civilni komisar za mesto Trst in okoli co, da se je odredila sestava voliv. ii nikov za politične volitve v tržaški «>K čini. Mestni mnjilstrat bo puslil natisniri toliko izvodov volivnega imenika, koli» kor tozadevnih pismenih zahtev se priglasi tekom 8 dni od razglasitve priču jo* čega oklica. Oni, ki zahtevajo izvod, bo* do morali kriti sorazmeren del tiskov > nih stroškov. — Trst, 14. jan. 1921. — Izredni komisar Nori*:., -— Domače vesli Kmetiji ka družb« t Trstu in duhovniki. Prejeli smo in priobčujemo: Mi hočemo, da se preosnuje času primemo tržaška družba. Ako se ne preu- POnilSTPK TUJINEC Dac'io Simonov ić. (5<») In tudi na te svoje kmete je mislil z zadovoljstvom, vedoč, da ■že mirno spijo v trdnih in toplih hišicah, pod griči in sredi zamrznenih sadovnjakov. Sneg je zopet zažumcval, poripajoč z ledom okovana ctekla; no, potem je postala v vseh prostorih tudi toplota prijetnefa in svetloba lcp5a, a Mada mu je stiskala roko in smehljala ljubko, ne vedeč. kako bi mu drugače pokazala avojo radost. Ravno je minul dru^i Božič, odkar sta se poročila in ze diše pole^ njiju v zibeli pod toplo rdečo o-dejo malo dete, in čujeta, kako sc prc.-inika v spanju, pok blaženo sti»četa roko drug drugemu. Na to prihaja kuhar z dvema kmečkima deklicama, prinašajoč topla in dehteča jedila, e tudi žarkega vina so postavili pred nju na mizo. In iznenada je začel stari kuhar pripovedovati o Stankovem pradedu in dedu, ki sta zgradila in utrdila ta dvor. A Stanko te je čudil pri sebi te-iru, kar pripoveduje, ker doslej ni še nič čul o tem. V30 t«^ pripovedi so bile prijetne, ker so mu priparredovale o postanku vseh trstih velikih in trdhih zidov, ki so fih na daleč varovali pred snežnim metežem. In kako so se od davnine pridruževala tkta razsežna polia oa velike šume ia vrti, od katerih je tes ta veliki dem napolnjen z vsakim obiljem — tudi o tem jima je pripovedoval. Kadar je stari kuhar dovršil kako zgodbico, je Mada navdušeno in hvaležno pogledala oba, a tudi Stanko jo je milo pogledal, ker drugega ni mcgel radi široke mize, ki je med mima. In videč njeno srečo, ni se mogel vzdržati in je vprašal tudi sam blažen: »Ali ti ni lepSe med temi našimi polji, med iumami in v tem trdnem domu. nego-li v vašem mestu — — In, aLi ni vse to lepše, nego vaSe morje, kjer ni zime, a domače hi5e no treba .., marveč je barka ... tista barka, ki Jc pripovedovala o nji tvoja sestra .,. « čim je to izrekel, bil je pred njim od nekod star, star človek, v prekrasnem črnem plalču s starinskimi zlatimi vrbcaral. Pogledal ga je srtrego tn začel govoriti: — Pa čcniu lažete tako, mladi gospodi Tu je moj dom... a vašega deda in pradeda nikdar niti bilo ni, marveč je bil to mo? ded In pr&u^u. A tako dom, ako ni naslednika, stoji prazen in duše njegovih gospodarjev sc vračajo vanj -.. Stanku je od sramu in groze odrevenelo vb« telo, posebno, ko Je videl, kako ga Mada gleda očitajoče in ko ga je vprašala: »Kaj, ali to res ni tvoja hila?« — Ne, gospa — Je rekel tisti starec — to fe moj do ml Stanko ga )e pogledal £ gnusom, ▼ Msdo pe • strahom, ker ga je gledala mračna, aačudeoa, ter se začela pripravljati, da bi odšla. Ia ko je Ha lc libeli. da vzame svoje brezhiSno dete. ie »tarrc v rdečem plašču In e zlatimi vrbcami začel zopet strogo: — Odpravite se tudi vi, gospod, klavine mirnega morja «e k dvigala Oudaa acinlla ko fc povsodi enaki Glasom političnega volivn cga zakona za nove pokrajine kraljestva, ki je bil odobren s kr. cdlokora z dne 18. ncv. 1920 in izpremenjen s kr. odloVoro z dno 30. doc. 1920, so pogoji volivne pravice nastopni: Člen 1. Volilne pravico imnjo mozk', ki jih pričujoči odkk re izključuje cd volitev, ako so i z-polnili 21. leto starosti rrcd 1. junijem 1920 in Va-teri so bivali, ako računamo cd dneva, ko je s!, p' ta odlok v veljavo, nazaj, najmanj eno leto v oii-modrini neba. Veliko soJnce je vse svoje žarke na-i čini, v kateri hi imeli izvrševati svojo volivno p i-sulo na tisto obal, ki se fe pokazala njegovim očem vico. ako odgovarjajo sledečim pc-gi>je;n: v čistih in jasnih črtah. Ali duša njegova je takoj j a.) pristojni morajo biti v cbčrini, ki k i v anek-jela iskati po nji tistega. Česar se ne moro videti, tiran cm ozemlju; to pristojnost so mcr.»!i initii ž« čuteč, kako zagonetno jo življenje na tem kosti; pred 24. majem 1915 in sicer ne na podlagi svoje zemlje, kakor v nobenem drugem kraju, kolikor jih službe, V poitev ne pridejo oni, kateri eo si v .,i-je videl do sedaj. j slu členov 18. in 80. saintgerinainske mirovne o- Prijaznl obronki so se mirno spuščali k obaii, da godbe izbrali državljanstvo v drus>i državi. Razen so se potapljali v gladko površino neizmerne vode J tega meraio biti rojeni v okvirju novih državnih in ro obsevani griči metali k zapadu svoje temne scnce kakor ostanke težko prespanega sna. A morje, do koder so je dosegale, fc postajalo od njih temnozeleno, črno, ali pa se je odražalo tudi tu belilo kake hišice, ki se Je bila mimo namestila v njihovem vznožju. Desni bregovi gorskega sedla so ate vae do vrha resno zagrnili s plaščem, odičenim s temnimi bori, a blirje, in še datje so štrlele osamljene in zamišljene ciprese, potem v gručah in vedno gostejše. — Tu tiii menda dve Tetki, a tam v sedlu grobje sv, Mihaela, kjer počivajo gospodarji — je pomislil Stanko in vzdihnil nehot*. Na levo pa 20pet mirna in rečna brda, kje zelena, kje pa kamenita — a iz okrilja visokih in strmih obronkov se je spuščala k morju noka druga voda, ki je blestela kot uglajeno jeklo v hladu. — To bo Rjeka — ie razmišljal nadalje ter iskal na tisto malo njene obali, kolikor j oje mogel pregledati, stare graitinske dvorce. In ko ni uzrl nobenega, marveč mu J« zastrla pogled ojstra belina zidov in toplo rdečllo streh nove železniške postaje, fe odvrnil glavo nezadovoljno. mej kraljestva ali morajo bivati v njih naimanj ie 20 let ali morajo y njih najmanj i ; i0 let pc silovati kako nepremičnino ali izvrie\uti kiko trgovino ali obrt, ki je registrirana fii trgovskem sodiiču, ali kak poklic ali rckodelstso, ki }o naznanjeno obrtni oblarti, aH morajo bili le 10 let vpisani pri kaki okrajni bolniški blagajni v novih pokrajinah ali pri kakem drugem istovetnem zavodu. b.) Će je kdo sicer rojen v novih mejah kraljcst\ ni pa pristojen v nobeno občino anektiranega zemlja, je meral izvoliti v smislu členov 78. in 80, ejiintgeimainsktt mirovne pogodbe italijansko tlesi odloka. — Vpdsali dbevu, k »topi ta odlok v veljavo, fripuičanie ta- s® bodo uradno, «3Lo so dani vsi pogoji, ki jih do-Jsdh oseb k volitvam nikakor nt vpliva na odločitev lcoa ta odlok, m sicer na podlagi izkazov, ki jih iz-'o proinji za priznanje dižavlj« »tva. Osebe, ki | dajo vojaška okrajna poveljništva in pomorska po-vlagajo prošnje v smislu ćlena 78. saintgern«amskr-j veljnlgtva in ki izpričujejo, da so dotičniki služili niroves pogodbe, morajo prilciHi tvoji prošnji do- v mobilizirani vojski ali mornarici. — Ako manj-, mcvnko občine, ki leži v mejah novih pokrajin In v kateri so prej imeli domovinsko pravico. Oni, ki vlagajo prošnje v smislu člena 80, sainlgermain-tske mirovne pogodbe, morajo doprinesti izpričevalo, ki ga izda Italijanski konzulat v državi, katera ]t nastala na ozemlju bivše avstro-ogrske monai-bije in v kateri leži pristojna občina prosilčevu. To izpričevalo, ki ga lahko nadcjncsiuje tudi listina o notoričnosti, (listina, iz katera jc razvidno, ' da je to, kar se trdi v listini, splošno znano), nicra potrditi, da so ima smatrali prosilec za pripadnika Ako kajo potrebni predpogoji, da bi ee doličnik vpisal uradno, se lahko vpiše na podlagi prošnje, ki ji mora priložiti vojaško odpustnico ali izpričevalo vojaSkega okrajnega ali pomorskega poveljništva, ki dokazuje označeno službovanje. — V volivnem imeniku bo označeno, iz katerega naslova se Je vpisal volivec. -talijanske narodnosti po pokoljenju, izveru in ob- jevalnem jeziku. — O^ebe, ki izpolnjujejo pogoje, o katerih govori pričuje čl člen, se bedo pripuščale k izvrševanju voKvne pravice tudi tedaj, ako sx> SV£»jč&9 stalno biva!© v zgoraj označenih pokrajinah in so patent postopno ali stalno stanovale ili bivale v kraljestvu, samo da so ae vsaj tri mt secc pred dnevom, ko jc stopil ta odlok v veljave, povrnilo in sc zopet stalno naselile v anektiranom j .-zemlju. Člen 2. K Izvrgavanju volivne pravice bodo pri-i puščeni tudi državljani kraljestva (regnicoJi) (vpisani v register prebivalstva občine, ki leži v okvirju starih mej kraljestva), ako so pred vojno stalno bivali ali stanovali v kaki občini anektira-»icga ozemlja in so se vsaj tri mcsecc pred dne-vem razglasitve tega odloka povrnili in se zopet stalno niiselilL — Državljani kraljestva (rcgnicoHj, Jd so preložili svoj slan in svoje stalno bivališče v kako občino anektiranoga ozemlja po sklepu premirja, bodo smeli izvrševati volivno pravico ramo tedaj, ako so svoj stan in svoje stalno bivališče preložili v imenovano ozemlje vsaj eno leto pred dneve m razglasitve tega odloka. — Državijani kraljestva (rcgniccli) se bodo pripuščali k izvrševanju volivno pravice v anektiranom ozemlju vedno le tedaj, ako je iz izpričevala, ki ga izda občina v kraljestvu, v kateri so bili vpisani kot politični volivci, razvidno in ž nji«* potrjeno, da niso volili pri splošnih volitvah dne 16. novembra 1919. — 7a volivce, ki so že vpisani v volilnih imenikih kraljestva in ki bodo na podi. dedečeb tega čL pripti-Jčeni k izvrševanju volivne pravice v novih prrt- \incah, so zahtevajo za. volivno pravico oni predpogoji, ki jih zahteva politični voiivni zakon, ki je bil potrjen s kr. odlckcin z dne 2. septembra 1919 št. 1495. Ako bodo torej hoteli, da ee vpišejo v imenik, bodo predložili izpričevale, da so .pisani v volivnem imeniku kake cfcčinc v kraljestvu. Pri tem ostanejo nedotaknjene izključitve, katere izvirajo iz r.asleva novredaesti, o čemer govori člen 6. pričujočega odloka. Člen 3. Podčastniki in veja ki kr. vojske in kr. mornarice ne morejo izvrševati volivne pravice, »Ickler nahajajo pod oro/jem. — Ta določba velja tudi za osebe z istim činom, ki spadajo k vojaško organiziranim oddelkom v državni službi. Člen 4, Volivec lahko izvršuje svojo pra^co samo v volivnem okraja, v čigar imeniku jc vpisan. Člen 5. Volivec izvršuje svojo volivno pravico v občini, v kateri je imel vsaj že cac leto pred dnevom, ko je stopil v veljavo ta odlok, stalno bivališče, pri čemer ostanejo nedotaknjene določbe zadnjega odstavka člena 1. in prvega odstavka člena 2. tega odloka. — Ako ima volivec na označeni dan već bivališč. bo pripuščen k izvrševanju volivne pravice v tisti občini, v kateri izvršuje na dan skHcrnja v olivnih odborov Lako javno s'užbo, ali, ako ta pogoj manjka, iz^r-:uje svoj poklic, ali, ako tudi to ne more priti v poštev, ima svoje glavno bivališče. — Čo se pa te določbe ne dajo uporabiti, ima volivce pravico, da si izbere eno izmed zgoraj označenih občin, v kateri hoče voliti. Člen 6. Izključeni od aktivne m pasivne volivne pravice so: 1.) osebe, ki stoje pod kuratek>. ki so v slano prepovedi ali nezmožnosti radi unioke slabosti; 2.) osebe, ki so v oskrbi dobrodelnih zavodov ali so iz naslova revščine navezane na javno dobrodelnost in miloščino; 3.) osebe, nad katerih imetjem se je otvoril koa-kurz, do njegove zaključitve, in vsi trgovci, ki »o v kridi, vsedotlej dokler traja to stanje, toda ne ddj nego 5 let od dneva, ko je bila krda razglašena, ali od dneva, ko je bila razglašena razsodba, da se imajo smatrali za kridame na podlagi Člena 39. zakona z dne 24. maja 1903 št 197, v kolikor zanje velja, 4.) osebe, ki so bile kaznovane radi hudodelstva ali prestopka tatvine. poneveTjenja, 6ckrivde pri takih si eparsi vih, zvodništva (par. 460, 461, 463, 464, 5!2 avstr. kaz. zak.). radi zločinov, ki jih predvidevajo paragrafi 2, 3, 4. 5 in 6 zakona z dne 12. okt. 1914 (ItaL zak. list, štev. 275) in paragraf 1. zakona z dne 25. maja 1883 (TtaJ. zak. list, šL 78). ali radi prertepkov, ki jih predvidevajo paragrafi 1, 2. 3. 4 in 5 (predzadnji odstavek) zakona z dne 24. maja 18&5, (ItaL zak. list, št. 89). Obsodba nima teh posledic v nastopnih slučajih; a.) ako gre za obsodbo radi zločinov, ki jih predvidevajo paragrafi 58 črke a, b, c, 60, 61, 63, 64, 65, 66 avstr. kaz. zak., člen 1. zakona z dne 17. dec. 1S62 (Itak zak. list, št. 8 ex 1863) in odnosni členi avstrijskega vojaškega kazenskega zakonika; Dodatno k temu objavlja mestni magistrat: Lirtine o netoričnosti, o katerih govori člen 1. novega političnega volivnejja zakona, se onim. ki hočejo izve-liti italijansko državi j anstvo, lahko I2-dajo cd okrajne sodnijc aH notarja- razen lega tudi cd magistralnega predslcjništva, kjer naj se prosilci direktno in osebno oglasijo v spremstvu 4 prič. — Vzorci za prožnje za državljanstvo (opcija) sc dobe v trgovinah s papirjem. — Trst, 16. jan. 1921. — Mestni magistrat tržaški. Iz tržaškega živlienia Žalostna smrt. Včeraj okoli poldne je stopala po ulici Fabio Sevcro elegantno oblečena gospa, kateri je bil obraz zelo upadel in bled. Spotoma je vstopila v gostilno »Micholuzzi«, ki sc nahaja v isti ulici št. 36. Vsedla se je za mizo ter si naročila čisto juho z četrt litrom črnega vina. Kmalu po zavžiLju vina jo začela gospa stokati ter se nezavestna zgrudila na tla. Gostilniško osobje, ki je na prvi mah mislilo, da je prišlo ženski slabo, ji je takoj prihitelo na pomoč. Ali zelo se je začudil eden izmed natakarjev, ko je zapazil, da se nahaja v kozarcu karbolna kiselina 2ega Alojzija MjanStcoka. 0-menjeni mladenič je osumljen, da je izvršil veliko tatvino v Celju. Najden novorojenček. Včeraj zjutraj je našel mestni stražnik na pokopališču pri sv. Ani majhen omot. Ko ga je odvil, je našef v njem že razpadlo truplo novorojenčka. Nesel ga je v mrtvašnico, ki se nahaja na pokopališču. Dogodek je ru»-r-ianil kvcsiurL GOSPODARSTVO O centralizaciji zadružništva. Zadrugar iz Vipave nam piše: Ker te sedaj po naSlh listih obravnavajo zadružne zadeve in je sklepati; da preti ca-šamu zadružništvu huda konkurenca tujega kapitala in nevarnost obstanka naših zadrug, Je res skrajni čas, da se združijo vse zadruge v eno enoto, cenejši nego drugod, potem pa nadkriijuje sloves-fcki delavec n. pr. hrvatskega po «vo|em «irokovnem znanju in po »veji splošni izobrazbi. Največja podjetja te stroke v Sloveniji so tvornice v Duplici pri Kamniku, Borovnici pri Ljubljani, Št. Vidu nad Ljubljano in Mariboru. Tc^la nobena teh tvornjc ne najsibode nje sedež v Gorici ali Trstu, katera bi izvaža na svetovni trg. Duplica je nameravala izvu- paragrafu 6. pod št. 1867 (Ital. zak. list, (izključitev cd akt. b.) ali za obsedbe, ki so se izrekle radi kakega zločina vojaške narave na pjdlagi zakena prejšnega režima; c.) v slučaju pomilostitve. Pri zločinih, ki t»o našteli v 5-10 zakona z dno 15. nov, št. 131) se r.eha nezmožnost 111 pas. volivne pravice) z dnem. ko je kazen pristana, pri drugih zločinih 10 let po dnevu prestane kazni, ako je znašala najmanj 5 let, in pri drugih naštetih zločinih 3 leta po dnevu, ko je bila kazen prestana, 5 j c-sebc, ki so bile sodniško kaznovano radi kakega zločina, ki ga predvidevajo kazenske določbe, katere ščitijo volivno svobodo, ako je bil storjen zločin o priliki pelitičnih ali upravnih volitev. 6.) ctsebe. ki so bile kaznovane radi delomržnje, potepuštva in beračenja in ki bile postavljene ped pclicijsko nadzorstvo ali izročene kaki prisilni delavnici, za dobo 3 let od dneva, ko Je bilo dvignjeno policijsko nadzorstvo aH so bili odpuščeni iz prisilne delavnice. 7.) esebe, katerim je bila sodnijskim potom odvzeta ečetevska oblast čez lastne otroke, vsedotlej dokler so nahajajo poslednji poEdrrost« in ki je namenjen v prvi vrsti vsemu žtmsivu iz Italiji : priklopljenega jugoslovenskega ozemlja. Jadranka je izšla s 1. januarjem, in ako je kdo prejel kasneje prvo številko, naj nam za takrat oprosti Kakor |e razvidno ie iz 1. Številke, bode Jadranka vsebovala zabavne in poučne spise, a v svojih prihodnjih številkah pod rubriko> Drobtine tudi nasvete, opomine in vse mogoče nauke in podatke o gospodinjstvu, zdravstvu, vzgoji itd,, tako, da bode gotovo za vsako zavedno Ju-goslovenko v Jadranki — ako ne vse — vsaj nekaj zanimivega in koristnega. Prav razveseljivo je dejstvo, da se oglašajo dan za dnem nove naročnine in naročniki, kar priča, da se tudi naš krepki spol zanima za delovanje in stremljenje ženstva. Vsi oni, ki sc na Jadranko ne naročijo, so napro-šeni, da postanejo vsaj njeni zvesti odjemalci. Jadranka bo v prihodnje na prodaj v skoro vseh o« nih tobakarnah, kjer se prodaja »Edinost«. Ra^i stroškov nismo in ne bodemo pošiljali Jadranke nikomur na ogled; navzlic temu se pa nadejamo in prosimo, da postane vsaka Jugoslovcnka vnfeta povspeševateljica našega ženskega lista v vsakem krogu in v vsakem kraju. Vsaka zavedna žena in rodoljubno dekle naj deluje za Jadranko tako, kakor da je to njena dolžnost. Prihodnja žtevilka izide s 1. februarjem! Uprava lista. : Učiteljski List«, IzSla je 2. šlevilka »Učiteljskega Lista« z naslednjo vsebino: 1. Severna: »Kulturni moment in naše nove meje«. — 2. E.: r.Blaž Kocen« (1821 - 1871). K stoletnici slovenskega u-čenjaka. — 3. Veljko Sokolić: *£]^lstvo u češko-slovačkoj republici« (Nadaljevanje). — 4. K. Pod-velbški: »Iz prakse«. — 5. Brez imena: ^Zgodovinski pouk« (L Nekaj o razvoju zgodovine in n?e-nega pouka). — 7. J. Puhar: *Učilelj i pčelarstvo« (Svršetak). — 8. Superbus: »Nase dolžnosti«. — 9. Iz organizacije. — 10. ŠoLke vesti. — 11. Razne vesti. — 12. Književnost in umetnost. — »Učiteljski lif t« izhaja 1. in 16. vsakega meseca. — Uprav-ništve; Trst. ul. Molin grande 16, I. — Naročnina za nečlane 24 L. Dopisi Iz čičarije. Človeku se stiska srce, ko vidi, kako naša mladina propada — veseljači, nori in pleše. Eanlje popivajo po cele dneve in noči, zapravljajo zdravje ter težko prisluženi denar, ne misleč, da bi si preskrbeli potrebnega perila in obleke! Hodijo slabo oblečeni — le da pijejol Padajo duševno in lelesao. Dekleta pa se šamijo kot mestne fraj lice. Kupujejo si profume, prah za lice, umetne krte (vlasnlje), visoke pete, ozka in prozorna krila. Mala jih je briga za delo, snažno^t; Ie ples — ples, to je edino, kar jih oživlja! Osobito aovomodni ples i<a mossa c. Kar pa najhuje: s tem početjem zavajajo tudi Šolsko mladino na slaba pota! Stariši! Šola in cerkev ne moreta veliko storiti, ako vi ne pomagate, ne pazite na svoje otroke, ter jim pre poveste zahajati in prodajati zijala, kjer jc ples in pohujšanje. Mladeniči in dekletu, nabavite si dobrih Icnjig, časopisov, čitajte in učite se Iz njih, kar boste rabili v vašem vsakdanjem življenju! Očividec. Idrija ^Podpornemu društvu za dijake v Idriji« zo darovali: Balt, Babler 2 L, Bratu* Aoton 2 L, Kavčič Franjo 2 L, Lapajne Ljubica 1 GL, Lapajne Zdenka 10 L, Novak Viktor 2 L, Lapajne Ivan 50 L, Poniž Fran 4 L, Vidmar Ivan 4 L, Riman Fran 5 L, Bajt Srečko 5 L, pl. Prem enstein Štefan 20 L, 2oi-daršič Anton, II. Bistrica 20 L. Razun tega {e k dru« šivu pristopilo a pristopnino 6 L 33 novih članov. Tem ki mm imenovanim a« »Podporno druftvo za dijake na realki v Idrij!« najtoplejše cahvaljaf* Dal Bog, da M lep izgled naklonH društvu le obilo volivne imenika, tudi če še niso dopolnili 21. leta! novih dobrotnikov. se bavila z denarnim in blagovnim prometom, ki bi uspeSno odbijala nakane tujih elementov na naše gospodarske in kulturne naprave. Vipavski sodni okraj (15 občin) šteje sledeče zadruge in društva, ki bi sc priklopila novi zadružni centrali: 1.) Posojilnica Slap, ustanovljena pred 22 leti, sistem Schultze - Dclitsch. 2. Hranilnica in posojilnica v Vipavi, Reifeis sistem, obstoječa 20 let, obsega ves sodni okraj. 3. Hranilnica in posojilnica v št. Vidu, Reifeis sistem z omef. delokrogom za farni okoliš. 4. Hranilnica in posojilnica v Šturjah, Reifeis sistem, z omej. delokrogom za faro. 5. Kmetijsko društvo v Vipavi, zadruga z. o. z., obstoji že 20 let z namenom pospeševati gmotni napredek vinogradnikov, cskrbljevati članom kmetijske potrebščine m razprodajati vinske pridelke. Doseglo je že v toliko svoj namen, da jc odprta pot izvoza vina v severne kraje in Ljubljano, kamor se prej nt vfpav-ko vino pošiljalo. Isto nabavlja *!-:upr.i nakup galice, žvepla, umetnih gnojil in sicer za vse občine. Za leto 1921 jc že nakupila blaga za 17 vagcuo-v. 6. Mlekarska zadruga v Št. Vidu, ustanovljena pred 12 leti, katere dol£ 50.000 K je saniralo Kmetijsko društvo v Vipavi, predvsem, ker je ta za druga velikega gospodarskega pomena za Vipavo 7. Vsaka občina ima svojo podružnico bivše kmet. družbe v Ljubljani, katere sedaj ve>čjide spijo, ker nedostaja vodstva in jih je treba vnovič po živeti. Nanovo se snuje »Kmetska delavska gospodarska zadruga v Vipavi«. Namen iste ni še znan, vendar sodeč po propagatorjih utegne imeti komunistične namene, ki se ne strinjajo s kmet ski mi interesi Izvislen ječmen za krmo po 1901 kvintal franku zaloga dobi se pri Tržaški Kmetijski družbi, Via Fabio Filzi 10. Treba ga je vzeti takoj 10 vagonov ali nnjmanj po en vagon. Kako »aj se uredi naia trgovina vsled nastalega novega položaja?« Zadnje čase je objavila rEd. o tem vprašanju razna mnenja, ki 20 vzbudila živo zanimanje povsodi po zasedenem ozemlju. Proti koncu svojega prvega dopisa sem omenil jaz, da se s tem vprašanjem intenzivno bavi »Trg. izabra ž druStvoa v Trstu. Tega mi menda vendar ne sme rdkdo šteti v zlo. Moj namen je bil, da opozorim na to vse tiste, ki so čutili in čutijo potrebo ustanovitve takega trgovsko-gorpodarskega podjetja ali na ožji ali širši podlagi. Za to ravno gre. Pot-trebno pa jc osredotočeno postopanje. To je: da se sbero vsi zainteresirane! na skupno zborovanje ter določijo vse potrebno in nujno, da bo v interesu prod u centov m konsumeatov. Posebno pa tudi način ustroja, da ne bo ta naprava ie v naprej mrtvorojeno dete. Pravim: v Interesu producentov in kcnsumentovl To pa zato, ker naloga novega podjetja naj bl bila ta, da bi zbližalo ta dva ekstre ma. Kajti, v nasprotnem slučaju bi enemu koristili, drugemu pa škodovali, miroma: bi se ustvarila nasprotnika v lastni hišil To se zdi v prvi hip težavno. v resnici pa jc lažlje izvedljivo, nego vsako drugo zadružniško podjetje. Dopisi, ki smo jih čitali, eo bili kaj različni, a to nc samo po smeri, ampak tudi po načinu. Nekateri so bili direktno šaljivi, — Glede dopisnika iz Po3tofne moram obžalovati, ča se ne zaveda, da se nahaja na zasedenem ozemlju in da se mora, hočeš nočeš, tudi on prilagoditi razmeram. Čas bi ie bil, da eleče suknjo »znanega« strankarstva, ki se tako rado odlikuje z žaljenjem po listih. Kal list je tu, da nam poroča vesti in poročila, ne pa osebnosti. Dopisnik ?z Postojne pa govori o delovanju tržaških društev, o katerem nima še najmanjšega pojma, kamo-li ume-varija, će mu je res narodna stvar na srcu, naj bi se bil raje osebno obrnil na prizadeto društvo, ne pa da ustvarja aezadovoljneže in Ie kritikuje, s čemer pa do&eza le negativen uspeh. Res je, da je bit predzadnji dopia v »Ed.« nekak odgovor na dopis ie Postojne. Tudi je odobraval pripombo u-rednittva. Radi tega pa dopiaraik ni Se opravičen, da s svojim bistrim očesom namiguje na kakega določnega člana ^Trg. i*ob rti. društva«. Saj doličnik m mislil drujega, nego misli narodnjak-poštenjak, ki ima smisla in volje za narodno delo. Uredništvo prosim, oaj ne prinaša več takih polemik. Gospoda dopisnika iz Postojne pa prosim, naj se obrne do =>Trj. nofer. društva«, cd katerega dobi zaželjeni odgovor. To društvo ima precej zgodovine In lahko kaže na svoje delo. če so pa sedaj časi taki, da nam ne dopuščajo odpretja trgovske šole, večernih tečajev in dr., ni društvo krivo na tem, marveč jc krivda pri tistih, ki dele sedaj — svobc-do! Kar se tiče ustanovitve trgovsko-gospo-darskega podjetja, bi omenil le še, da stvar ni še toliko povsem dozorela za javnost. Posebno še, ker tudi naši nasprotniki pozorno črtajo naš list, a vemo, kako radi zavrjajo in podtikajo. Vsakako pa naj vedo zainteresiranci, da se pridno dela, da bomo mogli morda že v doglednem času sporočiti kaj pozitivnega. , Z. K. Iz Divače. Na ssmanji dan, dne 27. decembra, je bilo prignanih na divaški semenj 493 glav goveje živine, 181 konj in 254 prešičev. Tudi kramarskoga blaga jc bilo v izobilju. — Kupčija je bila kaj živahna. — Napredek divaškega semnja je očividen vsled. skrbi občine za vsestransko udobnost občinstva. — Prihodnji mesečni semenj se bo vršil dne 26. januarja. JUGOSLOVENSKA INDUSTRIJA ZA POHIŠTVO. (Dopis iz Ljubljane.) Ko so se pred dvema letoma polagali temelji ju gcslovenski državi, se je tudi industrija naših dežel nadejala večjega piocvlta. Kdor pa je mislil, da bo naša industrija v dveh ali treh letih izpodrinila tujo industrijo, so je varal. Gotovo ima jugoslovenska industrija lepo bodočnost, razvoj pa zahteva več časa. Osredotočenje energij £n večja pozornost države v tem pogledu sta nujno potrebna, ako hočemo poslati neodvisni od inozemstva in sami kriti vse svoje potrebe. Kakor druge panoge tako preživlja sedaj tudi jugoslovenska industrija pohištva krizo. Ako upoštevamo izobiiico Lesa, ki nam ga daj a jo naši gozdovi, na drugi strani veliko potrebo pohištva, ki ee poraja zlasti v pokrajinah bivšega srbskega kraljestva, v katerih so pustošilo avstrijske in nemške zase dne čete, se nam zdi kriza v tej stroki nerazumljiva. Toda upoštevati moramo predvsem dejstvo, da, se mora prebivalstvo teb opustošenih krajev vsled skromnih sredstev zadovoljiti za enkrat c tem, da fii popravi streho nad glavo. leto opažamo tudi sa Primorskem, kjer prebivalstvo glede pohištva krči svojo potrebo sa najnujnejše predmete, Res da bi prebivalstvo udobneje stanovalo, ako bi bilo cenejše. In lahko bi bilo cenejfe, ako U bila naia industrija solidsejša, ako M bttt naši Ifndf* vendar že enkrat za popadli glavno načelo mandrjarje«. Ime mandrjarsko je torej jako slaro in častitljivo, kakor so se tudi naši mandrjarji vselej s ponosom tako imenovali; rabilo se je brezdvomno za najemnike večjih po« sestev, najbrže v razlikovanje od kočarjev, ki »o imeli merda le svojo kočo (kućo??) ali bajto e kakim manjim posestvom. Glede besede »mandra« je pa še jako podučno, kar piše naS veliki Toma-seo, ki je gotovo najbolji strokovnjak Italijanom za tolmačenje besed. On pravi v svojem elovarju sinonimov, da je »manclra« kraj, v katerem jc bila čreda zaprt«, zagrajena, In da ae rabi »mandrt« ti prenesenem smislu tudi za čredo prav tako, kaker •luži izraz »camera« za poslance in »gabinetto« za ministratvo. Torej bilo »maadrijei pač že pr* votno ograjeni pro rtovi = posestva v »podnji oko* lici. kjer so bili nekateri okoličani — pa nc vsi — najemniki — fcandrjari. i Mandr>rj er. NUGOSLOVENS! Zbirajte pridno sa „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI". J Stran IV. KD1M051« štev. 10. V Trstu, dne 19. januarja 1021. C VAN HALOH: Moje večerne misli Kolike je zlata zakopanega v grobovih cnrivili, v njihovih ušesih, na rokah, v ustih, ki jc ostalo nestrohnjeno, koliko pa. zlatih src, ki so strohnela za vedno! Tat, ki ima. raztrgano obleko je bolj pošten kot njegov sodrug, ki ima salon* bko obleko in sc vozi v prvem razredu. Za melanholično dušo (petje ob mesečnem svitu tkot najlepši koncert. je slavčevo lepša glasba čin kazniv. Nihče iu ni na tO opozoril, 1 L. kfuL gostilna Manlovan 22 L, Ferluga Anton dasi i c vsa rodbina vedela za to. Pred[^birai^ »» 3 L, Rifa vec Josip 5 L. Mavričič angleškim sodiščem se te vrste kazni' fi^.f.L vlJ ,cj! »ern.™ 6M" S^Ti m™1?* . z .. , . . . rp 1 „ . . J- ' 10 L, Mlaea 5 L, Donah d L, Margina 1 L, Manja slučaji obravnavajo tajno, lako Judi \ ! Mab!fin 2 L Rebcc Ankmija { U Briiček Viktnr tem slučaju ne vemo za njuna imena. 2 L. Terezija Daneu 3 L, Vrcmec Kataimr 1 L, A. Čudovita rešitev družinske drame, j Kobal JO L, Mantovan Franc 512 5 L, Ferluga Josfp ?ave nam nudijo tudi novo 536 5 L, Cesar Vincenc 2 L, Cesar Alojz 2 L, Ferluga. Pcttr 509 2 L, Ferluga Roža feoatiiaa) 2 L, Maver Albert 2 L, Gec Franc 2 L, Mikelić Ludvik 1 L, Gec Viktor 1 L. Ferluga Alojz 508 2 Lr Antonija Stubei 511 4 L, Angela Ferluga 503 5 L, Matija Čebule 2 L, Štefan Zlobec 504 3 L. Ferluga Albert 528 5 L, Ferluga.Vincenc 528 2 L, StojkoviC Anton 529 2 L. Ivan Ferluga 523 4 L, Ana Ferluga 522 1 L, Ivan Ferluga 537 2 L, Kari Ferluga 538 2 L, Močnik Peter 536 2 L. Ferluga Angel 512 2 L. Ferluga Anton 516 2 L, Štubel Anton 511 2 L, Mi-kclič Ivan 447 5 L, Maver Franc 491 2 L, Ferluga Združene države posebno rešitev družinske drame, v ka> rero je bila zapletena stara trojica: mož, žena in moževa ljubimka. Neka žena je zapazila, da se njen mož preveč zanima za neko gospodično in da je zakonski mir nemogoč. Sestali so se vsi trije, da se domenijo, kaj je treba storiti. Vsi so spoznali, da je edini izhod iz položaja ta, da se vsi trije usmrtijo. Žena je pklep takoj izvršila, mej tem pa sta se ostala » ^^^ Atra nrAmich o iti c.klf»m £» raip. nstari nri! ' ZAHVALA A ko jt moglo kaj vlolaiiti naSo bel vsled iigube naš* ljubljen« MELANIJE bili ^o rifišteii dokazi iskrenega sočutja cd strani naših sorodnikov, prijateljev in , n.incev. Zahvaljujemo se torej vsem, ki so spremili nam drago pokojnico na njeni Ziidoji poif. Posebno se zahvaljujemo preč. gg župnikoma iz Ajdovščine in Šttirij, gg. sodnim in div-ćnim uradnikom, ajdovskemu in šturskemu učiteJJstvu, ki se je udeležilo pogreba s folskii mladino, gospodičnam nositeljicam cvetja In ;h'r?ketnu pevskemu zboru z: njegovo krasno fn ganljivo petje. — Bog plati vsem I ~ (57) AJDOVŠČINA, 16. januarja 1921. Žalujoči družini JAMSEK« PONIŽ. Ako ti prijatelj obljubi, da ti bo vrnil dolg gotovo ob določenem času, podal j? išaj mu obrok še enkrat in sicer pr^o* voljno, da se ne boš jezil. dva premislila in sklenila raje ostati pri življenju. Zakaj bila sta mnenja, da je Pravi diplomat ni nikdar tisti, ki vse pove, kar misli. Muhe so ob poletnem času silno sitne. Če jo desetkrat odženeš, pride desetkrat nazaj. Pa imajo vsaj eno dobro last? nost: da nimajo jezika. Pomisli na sit* fnega človeka! 0 Kadar uživa bolnik mnogo različnih zdravil, jc skoro gotovo znamenje, da je neozdravljiv, će je srce navezano na več strani, je ž njim ravnotako. «> Časnikar, ki pove med vrsticami to, kar hoče je umetnik, a ne sme povedati. so samomori v Budimpešti na dnevnem redu. S tem zlom se obširno bavi v eni zadnjih številk »Pester Llovd«, ki izvaja v članku pod naslovom »Samomorilci«, da si ne bi mnogi končali življenja, če bi imeli možnost, da se pošteno prežive. Ti vedno bolj se množeči nesrečniki so krvave priče nihilističnega dvoma, dadi država sploh pospešuje življenske mož* nosti državljanov. Ti številni samoumori so resen memento, ki ga naj bi vsi vo* ditelji države in družbe upošteva lr. Športi, ki ogrožajo lepoto. Akoravno so ženske vsem športom naklonjene, so vendar zdi, da se nekaterih ogibljejo. Katera lepotica bi u. pr. svoj dražestni nosek izpostavljala nevarnostim roko* borbe? Nevaren je tudi nogomet, še bolj pa hockcv, ki je neke vrste igra z žogo. Ta šport je posebno v Ameriki zelo raz* širjen ter se tudi ženske zanj ogrevajo, dasiravno si je že mnoga pri igrah po* škodovala lepi obrazek. Sedaj jc neka Američanka izumila posebno bandaio za lice, ki ščiti posebno nos. Ženskam ta krinka ne pristoja ravno najlepše, e jih vsaj ščiti pred trajnimi poškodbami. Igle v ženskih klobukih. Ze več let ob* stoje pri nas predpisi, po katerih se kaznujejo z denarnimi globami ženske, o j ki nosijo na tramvaju dolge nezavaro- Kdor je nesrečno ljubil, naj bo hva*!v*ne igle v klobukih. V Berolinu pa Ježcn, da mu je Bog dal samo eno srce.! postopajo na drug, veliko boljši način. 0 | i am najprej opozori kondukter vsako žensko, ki pride z nezavarovano iglo na (Dalje prih.) . Za božićnicu otroškega vrica pri Sv. Mariji M&jt-| zapreka zdaj pravzaprav odstranjena.; daleni so darovali: Po eno liro: Zorn Albina. Cuk Lepa in vzorna rešitev tega Vprašanja toj Josip, Nardin Josip, Karei Rudolf, Bradač Anton, ravno ni. ' Slavačič D.. Kuret M., Krajne Kateri na, Marovec Samomorilna epidemija v Madžarski. | KatTe,rin^ J,elfič Vsled neznosnih razmer v Madžarski > *iar'ja- Lipolt Kuct Ida' PitW Modri|an' Kdor bi "želel žive iskat — na jug. vere, naj je hodi Evropa je razbita v mnogo malih držav zato. da bo tem večja Zveza neza* dovoljnih narodov, C Moderni pesniki * futuristi občudujejo drug drugega, ker drug drugega ne ra* zumejo. Reklama z velikimi črkami je velike* krat velika —* laž. Mnogo veliki možje so postali na sv o* j a stara leta otroci. o Po smrti je postal že mnog človek ve* likan duha, ki je v svojem življenju zastonj iskal slave in kruha. © Nobena stvar ni na svetu tako pra* vična kakor ta: Vsi moramo umreti. o Marsikatero drevo ima obilo cvetja, a nobenega sadu. ker niso zdrave nje* gove korenine. o Plešasta glasa ni vedno znamenje sta* rosti ali bolezni, ampak skrbi in žalosti, ki jih jo morala prenesti. o Tisti ljudje, ki so vsaki dan siti belega kruha, najbolj zabavljajo čez draginjo, o Ako bereš dolg roman, beri takoj zadnjo stran, potem boš morda knjigo odložil. ' a Pred tatovi zapiramo vrata z najtežjim želez jem, svojega srca pa ne moremo zapreti z nobeno stvarjo. « Kakor ima vsaka posoda svojo dolo« čeno mero, tako jo mora imeti tudi be* seda: svoboda! Solza, ki ne more iz oči, je najlepši venec na grob tistega, ki si ga ljubil. tramvaj, da je to zabranjeno, potem pa izvleče iz žepa ščitnike za igle, ki jih naj žena od njega kupi. Če tega noče ali ne more, mora stopiti iz voza ter vrhutega šc plačati globo. Nov komet jc odkril astronom Baade z zrcalnim teleskopom na hamburški zvezdami. ;Novi komet izgleda kot zvez* da stalnica ter se 11 let pomika okoli solnea v ekscentričnih krogih. Komet, ki se nahaja sedaj v ozvezdiu »riba«, bo v marcu 1921 najbližje solncu. Norec — komunistični voditelj. Ka» kor poroča neki nemški list, je zloglasni j Cck Ivanka, Kariš Jos., Miklavec Mara, Furlan Ev-jjcnija. Petaros Antonija, Mare Jos., Morina Avgust, Franetič. — Po dve liri: Godina Melita, Cerkvenič Marija. Miklavec M., Kovaćič Gracija, Godina Na-da.čok Ana, Fani Re-nčič, Sosi£ Antooria, Hrovatin Nina, Antonič, Zancn, Makuc Jos., Mibelj Franc, Babic Antonija, Gianolla, Gergič Antonija, Cek Marija, Mibelj Ant., škerjanc Jakob, Trenta M.. Škerianc, G. Lodvig, Kosič Altt,, Tomažič, Kalin Marija. — Po tri lire: Podreka Ant-, Škerjanc Ivan, Antcrać Marija. G. Guliv. — Po itiri lires Godina Tončka in Benedikt, 4,60 Za dni k Fani. černač Zorka, Dumovič, — Po pet Hri Gasperšrć Anton, Košuta, Konić Josipina, Kuret J., Prelog Josip, Trošt Karel, Ravbar Iv,r Gonibač Adolf,. Prsnrk Kari, Pečar Ivana, A. Shca, M. S vetrna, Simonio KrMjan, Lovračič Iv., Kodrič Josip, Prevare Siive»ter, San-cin Savo. Prevare I\r.t Košić, Rolih, Mautifi Just — Po lir: Gre^orić F,— Po deset lir: Martinčič Jernej, Miklavec Kari. Kcdrič Veko&lav, KasiČ Marlin, Zlobec Frančiška. Godtua Karla 20 L, Ve-kijet Dr ago i in 20 L, AnZič Albin 50 L, Zidar Gregor 15 zavoje v bižkoiov, 15 komadov čokolado, Gombač Adolf 5 zavojerv b&kotov. G&mbač Franc 3 zavoje biikotov, 4 kom. čokolade, Macarol Antoa 3 part nc^avic, — V imenu naših malčkov so zahvaljuje vaem darovateljem odbor Magdalenske podružnice C t roškega vrtca. Za bozičnico otrc&kega vrtca r skednja so darovali po 1 L; Sanciti Mariia Vido, Sancin Aloj-zr|a Cile, Go«&na Angala, Makovec Marija, Rupnik Marija, Zeza Sambrič, Vulič Oliva, Sancin Drago-tina; po 2 L: čalibar Hlccnora, Sandrin Marija, Orel Marija, Lukarić Lucija, Sancin. Marija Mom, ■ Blaznik Pavla, Riosa Ana. Fle^o Ivan, Godina | Jcsip, Šuman Tereza, F'irić Al ma, Gust inč; Purić, I Slavec Ježefo, Miot Er^ilija, Lukežič Marija, Sancin Ivan Dr«ijač. Si^muud Ivanka. Sigmund Lucija, Žgavc Marija, Fle^o Ana, KcSanc Ivanka, Flego Antonija, Trebrc Lucija, Vatovac Terezka, Pe^n Jc^ipina, Toškaa Zolka, Purić Lovro, Sancin Iv.. Bairavanclo, Godina Josip Čajno, Miklavec Tc-rezka, Babič Franc ,Godina Lucija, Makovec Angela, N. N.; po 3 L: Sancin Ivan. Lavrenčič Tereza, Sancbi Mibec Piko, Saacin Cezar, Sancin ĆeSko, Sancin Ur&ka. Seles Ivan, Žerjal Marija, Sancin Gašpar, Sancin Francka, šuman Terezija Fabris Ur5ka; po 4 L. Slavec Anka, Frankovič Marija, Purifi Peter, FlejJo Amelija, Sancia Urška, Bric Jcsip, družina Rcšo; po 5 L: Božić Vrlma, Godina Andrej ućit„ Fle^o Anton in Marija, Godina Andrej in Ivanka, Sa-ncJn Antonija Baranelo, Sancin Josip, \'eniurin2 Ana, Vodopivec Ana, Sancin Emilija, Sancin Alojz Bjcka, Vouk Marija, Su-dić Ivana, Sancin Tonček - Vrbica. Sancin Kazi, Ciril in Marija, Toroš Leopold, Pregelj Marija, Jadranska banka v Trstu! Potpisano ravnateljstvo novčane za-t v .. ji** • . :flrngc „Istarska Posajilnica u Puli, piaca svojim delničarjem, pri- registrovana -adrt^a na ograničeno čenši od 20. t. m-, na račun i jamčenje" u Puli saziva za dan 23. j. .j - . . i januara t. g. u 10 sati pre podne u aiviaenae za upravno leto prostorijama kuće Turak u Sijani — 1918 znesek po L 8 in za!via degH Operai hr. 10 u Puli, upravno leto 1919 znesek i Lir 10 po delnici, proti predložitvi dotičnih delnic. Ta akonto-dividenda se bo izplačevala pri njeni blagajni v Trstu ter pri blagajnah nje- I2aanređnu na kojoj će se raspravlj;^ eđeei DNEVNI RED: 1) Zaključak o eventualnoj likvidaciji zadmge i eventualni izbor li-kvidatora; nih podružnic v Opatiji,Zadru! 2) izbor 7 članova starešinstva (rav- .. nateljstva; in Šibeniku. | 3) izb0. 5 j 158) Trst, dne 17. januarja 1921. UPRAVNI SVET Jadranske banke j i -t t Sanc.a Xcrfcza Kota^ Ornabea Jasip, Mavrič Jo- odvctnik Lamp, vodja komunistov, na žcfa Trarapu5t Dekleva Stanko, Petrić Miloš, šmufc Draga, Za^rajSek E., Kocjanćić M„ Miran M., Bla čigar delovanjem se je zgražalo vse, bo* lan na dubu ter je že davno spadal v blaznieo. Rečeni list pravi, da je značilno za duševno stanje nemških radikalcev in za neizmerno zmešanost tflav delav? stva, orijentiranega na levici, da je v njegovih krogih zavzemal vodilno mesto norec, ne da bi zbudil s svojim početjem kaJco sumnjo. To in ono Za tiskovni sklad „Edinosti" G, Bratina iz Ajdovščine mesto dara črnovrškim fantom 20 L, Fran Skvarc, župnik, Andrej Baiec, Milka PaT-. lič in -Albin š is ko vi ć nabrali v Crnemkalu L 37'65. Vesela družba nabrala v Rojanu 12 L v priznanj© Marici, ki 3e fe naučila na tamburico »Po jezerii«. Na novo ustanovljeno društvo vScIata* v Padri-čah nabralo pri Mecu iia ognjišču pod predsedstvom Mihca 31 L. Na Pcžarčkov predlog, ker jc gospa Drufovka lopo zapela, nabrala vesela družba L 40'20. Doaedaj izkazanih L 33'571'40; v danainjem izkazu L 145 85. Skupno L 33.71725. Starokršćanske izkopine v DobrudžK Dobrudža je za zgodovinarja in sta» rinoslovca eden najzanimivejših delov Evrope, ker so se tu že zgodaj križali uplivi grške in rimske kulture. Krščan? žić F., Cucek Janko, Sancin Ivan Conek, Semerl Jakob, Godina Silvester, Saacin Tomaž, Merlak Anton, Sancin Lovro, Ćujec Josip, Sancin Antonija, Fieffcel Petrina, Vtrkjet Ana, Gcdiua Marija, Godina Iva, Bud al Ana. Pestelf Kristina. Suma? Mihael, N. N., Kariž Cezar in karamele; po 6 L: Cividini Pina, Pižon Mirko; po 9 L: Kumar Srečko ia Zora; po 10 L: Stepančičeva Marica, Cotič Milena, Vouk Matej, Miklavec Karla, Turk Zofija, žerjol Erncst, Vitez Mirko, Franjo Nečitljiv, Cotič Cirila, Drugi Nečitljiv, Vatovac, Kudričev Bertič, Godina Alojz Ban, Sancin Marija, Neimenovana, N. N., N, N., Sancin Josip Vako in 2 paketa čokolade; po 11 L: Bcrto in Klara; po 20 L: Anton La> renčić, Jernej Pinter; po 30 L: Liubljamka Podružnica, N. N.; po 50 L: N. N.; Tavčar Aron Skatljo karamel in 2 paketa čokolade, Srebrnik 6 pakeiov čokolade, Josip FlcjJo 20 in Luka Flego 30 pomaranč, Budal Ana, Šuman Alojzij in L ukan Ana bi-Skote, Krepenca fn Bura a^dle. Pahor Franica pomaranče in fi^e, N. N. čajbo mandarinov, družina Toč m Macarol čajbo mandurinov in datelfev, Marijo Fcnda Rico 75 papirnatih vrečic. Vsem blagim darovateljem zahvaljuie se v imenu obdarovanih otrečičev podružnični odboi". RIŽEV Ultramarin - Octova - kiselina -Soda v krMalih - Soda so!vay -Prahia mila Barve in lake-Rafija - Glauberjt-va sol - Lim za'mizarje COLONIALE OLANDESE Družba za uvoz i. izvoz Rem ?iti jjieftl. Surciins za iadartrij3k« svrbe. Srole, kolesij, liliji Trst • Pier LuigI da Paicstrina št 2 Na zahtevo ceniki „ nadzornog odbora; 4) „ 3 „ društvenog suda; 5) eventUc lia, Pošio su zaključci, koji sc imala stvoriti na toj skupštini, od osobite važnosti za zadrugare, pozivaju se svi na istu. Svaki zadrugar treba da se is!ozJIah. Zavarcvanla steklenih ploSč oroti razKtJu. Zavarovauia proti tatvini z vlomom- Zr-varovanja poSilJatev na morju Iti po siiliein. 21-vljcnjika zavarovar.ji v aairhilioaejšili komb;a--cijab — Zastopstva v \^eh JcželnJh glavnih iiic-stih In valneHIh krajih. MALI OGLASI SPREJMEM takoj trgovskega pomočnika v tr^o. vino jest v in. Prednost imajo nekoliko izučeni. Alojz Švagel, Via Ginnas-tica 10, 82 L 2 20, Vodopivec E. 2 L, Terovšck A. 2 L, Širok Ivanka 2 L, P a v 1 o v i č Albina 2 L, Dubič Anica 2 L, Sejja Dr. 2 L, Kjudtr Z. 1 L, Trsar St. 1 L. TrŠar A, 1 L, Neimenovani L 4'70; skupaj L 171*90. Darovalcem, ki skrbe za naSo mladino, n^arčneja hvala, — Odbor. Za Božičnico na Opcinab so darovali: M. Jamšok 5 L, Ljudmila Hribar 20 L, Hesse 5 L, K, Malalan 8 L, J. Sosič 5 L, Vatta V. L 2 40, Dancu 116 2 L, Sosič Emilija 515 L 2*60, družina Daneu (gostilna) 25 L, Carlo I. 20 L, Ferdo Sosič 429 2 L, KaučiC Ludui'ik 5 L, Lazar Josip 5 L, Sosič Franc 468 5 L, Ladislav Pvelc 5 L, Kravanja Matilda 30 L, Kralj - I Augu3tin 5 L, Tereza Sosič 130 2 L, Kopačin Marija od leta 1903. iz tega zakona se je rodilo b L, ŠkrLavaj Viktor 273 5 L, Možina Friderik 2 L, 9 otrok, od katerih jih je 6 umrlo, a Goiola 1 L, Hrovatin Ivan 153 1 L, Piščanc Franc 225 1 L. Mirko Francin 3 L, Falćc z Rene 4 L. pevero Riko 2 L, 431 1 L, Malalan Anton 96 5 Lf Neimenovan 1 L. Ciril in Metod 210 486 6 L, Sonic Valentin 2 L, Žnider, ker je spal obut L 3*10, Angel Vremec 46 L 2'40, Son?ič Viktor 368 2 L, Go-£ola Viktor 276 L 222, Neimenovani 3 L, Boto 5 L, lTstronšl:a 5 J., mali Bercar 3 L, šT:abr.r od Kala Res v imenu dolinskih in bcljunških učiteljic 10 L. Denar hrani uprava. Za mladinski krožek »Prosreta« so darovali t mesecu decembru: Bavdaž A. 40 L, Grmadnik F. U L, što-k M. 10 L, Petrič Miios 10 L, ČernJžoj Milica 10 L, Štavar J. 8 L, Pahor R. 6 L, dr. V. Go-ljevščck 5 L, Može Kari 5 L, Petrič Marica 5 L, Pahor D. 5 L, Durnik Ad. 5 L, Vesel G. 5 L, Ser-dinšek Z. 4 L, Pavlovič M. 4 L, Pt>trala J. 3 L. Klemene A. 3 L, MarjJon H. 3 L. Ferluga V. L 2 90, Bcžič J. L 2'90, Badalič L. L 2*20, Cerkvenik Olj;« KUPUJEM vreče vaakc vrste. Ul. Solitario 19, M. PRIDNA služkinja »za krčmo sc sprejme v via Co-roneo 5, Živec, 70 PRODAJALKA vešča deželnih jezikov se sprejme takoj. Prednost imajo Izvežbane z dežele. Anion Koren, zaloga stekla in porcelana, Gorica. (72 Bubnič. 69 Pozor Kmetovalci! Trgovina z bakrenimi Mi iff=»== Ivan timml - i'iim priporoča svoje preizkušene bakrene brzo- i parilnike „ILFA" ketle za žg mje, de^ti-, lacijske aparate francoskega sistema in vse ■ drugo bakreno kletarsko in kuhinjsko' orodje samo lastnega izdelka. (34) j Konkurenčne cene. Točna postrežba. KRONE plača vedno par cent. vcČ nego vsak drugi kupec, edino le Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi št. 3. tc/cf. 3-29 (prej trg Bariera). TRGOVSKI pomočnik, izučen v trgovini mešanega blaga in železninc se sprejme. Naslov pri upravi, * 61 MIZARSKEGA pomočnik;« sprejme v Irajno delo Franc Čclan, Postojna. 54 sedmi je duševno zaostal. Zanimivo je, da incest v Angliji do leta 1908. ni bil kazniv. Šele omenjenega leta jc bila od= rej ena visoka kazen za take slučaje. Omenjena brat in sestra sta pred so--diičem trdila, da nista vedela, da ic njiju UBIRALEC in popravljalcc glasovivjev, harmonijev in crkeatronov. Andrej Pečar, Trs!, ul. Cororco Šl. 1, V. 48 I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERlftAJ V »EDINOSTI« I SREBRNE KRONE kupujem saino nekoliko dni po najvižjlh cenah Via Pondares št. 6f K (33) fl CROAUA" Zavarovalna zadruga v Zagreta. Ustanovljena leta 18S1. PodfHžflica v Tnfu ul.Lavaloiol.il.il. prevzetna zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje stckl. šipe proti J kodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki In akvlzj-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih. D: j miti 6 J{rižman Trti — Via Maizlni štev. 40 — Trst. Velika skladišča manifakturnega blaga. Velika izbera blaga za moške in ženske obleke. Oprava za neveste. Drobnarije. Na dabalo m) Na drobno ii HiHiiiHaiiiHHiiaHHBiiMiiMiiiamiaHiii n m J