9. ifevlIKa.
v uuDijani, v »noto 13. Januarja 19Z3.
Leto IVI.
Izhaja rs&k dan popoldne, isTzaotai aadalja ta praznika«
Inserati: do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklnme, preklici petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponidbi beseda 75 o. Popust ie pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Vnrf*vuiitvo „91 o v. Naroda*' in „Naredna tiskarna*' o lica it 5, pritlično. — Talafen si. 334.
SaaHova
Uredalstro „31ov. ffar*4a" Saaflae« nit o a it I, I. nadstropja
Telaon dtar. 14. Dopise spralaaa 1a aodilsaas ln sad ost io fjrankovana. dT Rokopisov so no vrata. 'W
Posamszne Številka:
v Jugoslaviji vse dni po Din %•— v inozemstvu navadna dni Din 1, nadalje Din 1*25
Poitnina plalana v gotovini.
»Slovenski Narod* velja:	V Ja'jot:?.rTjT	T iiezevstte
	t Ljubljani     |       po poiti	
12 mesecev 6
3 . 1
Din 120*— BOSO— 10—
Din
144 — 72 — 36 — 12 —
Din 216—
. ios—
. 54—
18—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Nori  naročniki  naj   pošljejo v prvič naročnino vedno   M3£1F~  P° nalcaznid. Na camo pismena naroČila bre^ poslatve denarja se ne moremo oriratl.
Ideja Narodnega bloka in polemika „Slovenca".
Radgonska »Samouprava* je izprožila idejo, naj se osnuje volivni blok iz vseh onih strank, ki hočejo, da se država uredi in mirno razvija na edini mogoči podlagi: »V zunanji politiki mirni razvoj in konsolidacija Evrope, zvestoba mirovnim pogodbam in zvestoba dosedanjim prijateljem. V notranji politiki močna država, zasnovana na podlagi široke samouprave ljudstva in zdravega na rodnega in državnega edinstva. Mirna gospodarska obnova brez nevarnih eksperimentov.«
»Slovenec« — organ katoliško-boljševiške koalicije — se je čutil s tem živo prizadetega. Ker ni mogel odgovoriti stvarno, je odgovoril po onem starem načinu žurnalistične pole: :ike, katerega smo nekoč imenovali: »Štefetov slog«. — Malo se zlaže, malo zavije, popopra z neslanostjo in zabeli z robatostjo, a vse zavije v obliko osebnih napadov. — Toda pustimo na strani novinarske netaktnosti, odgovoriti hočem samo na oni del »Slovenčeve« polemike, ki ima nekoliko stvarno vsebino.
Svoj člančič zaključuje »Slovenec« s temi-le stavki: cKakšen duh pa veje v tem državotvornem programu v socijalnem oziru, nam njegov Janez Krstnik, gospod dr. Le-nard odkriva v isti številki, kjer z velikimi črkami zagovarja idejo desničarskega bloka po zgledu poljske žlahte, raznih knezov Sapieh, Radziwillov, Zamojskih in drugih ve-lemožnih vitezov, ki potekajo še iz one dobe, ko je žlahta kmete in »hlope« brez kazni obešala na vrbe, oziroma je za tak veledušni čin bila obsojena na globo 20 fenigov stare veliave. Ampak Slovenija ni Poljska in Slovenci ne »hlopi.«
Ne vem, kako bi pogledal te /lupe trditve prelat Stanislav Adam-sk1". k! je pred leti sam osebno obiskal Ljubljano z namenom, da si ogleda slovensko katoliško organizacijo fn katerega so takrat v katoliški tiskarni tako lepo sprejeli in »Slovenec« je takrat navdušeno pisal o tem odličnem voditelju poljskih krščanskih socialistov, ter povdar-jal, da se Slovenska Ljudska stranka v načelih popolnoma strinja s poljsko krščansko demokracijo. Adamski je namreč voditelj poljskih zadružnih organizacij na Poznjan-^kem, vodja poljske krščanske demokracije, pred vojno je stal na če-1m one velike borbe, ki jo je poljski
I kmet in delavec vodil z germanizacijo v Nemčiji, a sedaj je eden prvih načelnikov bloka poljske desnice. Ali se je ta stari poljski socialni in narodni borec nenadoma izpremenil v reakcionerja in grofovskega lakaja, ali si je pa pri »SlovenČevem« uredništvu nekaj pomešalo, drugo ne more biti. Med voditelji poljske desnice se nahaja duhovnik Albrecht, organizator poljskega delavstva v ogromnem delavskem središču Lod-ži, ki se je od nekdaj boril z<->per kapitalistično izkorišča van je delavstva kakor tudi zoper narodno zatiranje od strani ruske vlade, in to še v onih časih, ko je »Slovenec« še zelo navdušeno poveličeval razne nem?ke gro'e in habsburške vfacfcrrfe. Med voditelji tega bloka na PoHskem, a to med najodFčnejšimi voditelji, je duhovnik Lutoslawski, eden prvm orcmm>aton*ov poljske narodne demokracije, ki je to stranko organiziral še v onih časih, ko je za tako demokratično delo človek rick;ral ne samo Sibirijo, ampak trdi vislice. Prvi voditelj bloka desnice je Vojteb Korfanti, sin poljskega rudarja iz Šlezije in sam rudar samouk. Za njim stoji rudarstvo flezije po ogromni večini, kakor je pokazal plebiscit in volitve. Takih imen bi naštel lahko Še jako vePko. »Slovenec« vsega tega ne ve, a imenuje neke kneze Sapiehe, Padztwiffe in Zamejske. Knez Januš Padzhvill je res igral v poljski politiki neko vlo-eo, to je bilo takrat, ko sta Avstrija in Nemčija hoteli osnovati neko avtonomno poljsko državico pod nemškim protektoratom in Padzmill je pri tem početju, katero je odklanjal cel poljski narod, igral vlogo nemškega agenta. »Slovenec« ie takrat zelo navdušeno pozdravljal dotično nemško - avstrijsko intrigo proti Poljakom in slavil kneza Radriwi"a, k? se je pa r*vuo s to prnvokatersko vlogo pri Poljakih tako kompromitiral, da ne more odslej tudi pri levici igrati nobene vloge več. Šele v najnovejšem času se je zopet pojavil, ker ga je vlada — a to levičarska vlada — poslala kot poljskega delegata na neko konferenco v Moskvo, misleč, da bo za boljševike prava oseba, ki mu ne bodo očitali njegove germanofflske preteklosti. Grof Zamojski je poslanik poljske republike v Parizu, a za takega ga ni imenoval narodni blok, nego levičarska vlada.   Blok desm^e ca je
kandidiral za predsednika republike, misleč, da bi bil dober kompromisni kandidat Knez Adam Sapieha je res kand'điral na V sil desnice in bil izvoljen, toda »Slovenec« ve, da je ta gospod znani krakovski nadškof Adam Sapieha, kateremu menda tudi »Slovenec« ne bo očital, da je reakcionar in da je obešal kmete na vrbe. Njegove družbe se menda kr-ščanskrm socialistom ni treba sramovati.
Z M^kom desmee je šel ves Poznanj in p^isko Primorje ir ?le>:i-ja, torei oni d^i Poljske, kjer je de-mrkramia rasoli razvita in narod najmanj odvisen od »velemožnih vitezov«. Z desnico je glasovalo celo delavstvo Lodže, ki je bilo od nekdaj naj'olj protireakoionarno in socialistično. Z njo je sb v Varšavi skoraj vse, kar je poljskega. V Varšavi je čez 40 % Židov, a levica je dob,:la pri volitvah nokaj čez 50 %. Sem so prijeti tudi glasovi, katere je dobilo t^Vo-^Tno s^edi^če m narodni soc'a-Iist?. ^e od^ejemo te glasove, vidimo, ifa <-o v Varšavi z^ levico glasovali i^kH'čno samo Židie. Istotako je v Tod"* ceLk'pno delavstvo šlo s krščanskimi socialisti, katere »Slovenec« tako grdo zmerja, z levico pa samo Židie. Podobno opazimo tudi po vseh drugih poljskih mestih in in-d rstrijskih središčih. Za stranke levice je glasoval poljski kmet samo v Orlici ji in po vzhodnih poljskih zemljah, kjer je ljudstvo Še najbolj nezavedno in najbelj pristopno dema-g^šk"m frazam. Zlasti velja to za OalMjo in to je ded^čina stare Avstrije, kak^r pri nas na Slovenskem.
Začudil sem se, od kod pri »Slovencu« taka mržnja na kneze in »ve-lemo^ne viteze«. Saj so bili vendar pri »5Tovencn« taki ljudje od nekdaj na naiuo!"šem glasu, a to ne knezi in vitez* n?~e krvi, nego tujci — Nemci. Nemški grofi in drugi plemiči so bili med Havnimi pokretači katoliškega nolit'čn^p-a društva. Iz katerega se je razvila slovenska katoliška stranka in »Slovenec«. Ti gospodje so predavali v Ljubljani v nemškem jeziku in razlagali svojo politiko, a »Slovenec« je navdušeno poročal o njihovih nastopih. Nemške grofe je kandidirala stranka za državnozbor-ske volitve proti slovenskim narodnim kandidatom — namreč potomce onih grofov, ki so obešali naše kmete kar v množicah, a niso hili za to kaznovani niti z 20 fenigi, ker so nemški grofi imeli veliko večjo oblast nad slovenskem kmetom, kakor
pa poljski »velemožni vitezi« nad »poljskim hlopom«. Zamislil sem se, od kdaj se pričenja pri »Slovencu« taka mržnja do »velemožnih vitezov« in našel, da od onega dne, ko je grof Attems pobegnil iz Ljubljane. Naj »Slovenec« ne trdi, da je današnji »Slovenec« nekaj drugega od onega pred nekaj leti in zopet nekaj drugega od onega pred desetletji.
Tako postopanje spominja na poljsko judovsko firmo, ki se imenuje n. pr. danes Herš Veilchenduft, čez par let Sara Veflchenduft in čez par let zopet Šmul Veilchenduft in komp. Na vse zadnje je vedno ena in ista družba, samo da pri vsakem konkur-zu nekoliko obogati.
Dr. Leopold f.enard.
KRITIČEN ZUNANJI POLOŽAJ.
VOJAŠKE PRIPRAVE MADŽARSKE IN BOLGARSKE. — SUMLJIVI POJAVI V ALBANIJI. — GRKI ZAVZELI ODRIN .— NA POTU V CA-
RIG RAD?
— Beograd,   12. jan. (Izv.)   V — Beograd, 12. Jan. (Izv.) Aten-
so grške koraka-
zvezi s kritičnim položajem v med- [ ska poročila javljajo, da narodnih odnoŠaj:h so bile v Beogra- j čete zavzele Karagač in d?
du tekom včerajšnjega dneva daljše konference v zunanjem ministrstvu. V vodilnih krogih je opažati nekaka nervoznost, opažati je, da je položaj naše države postal zadnje dneve zelo resen. Na obzorju se pojavljajo dogodki, ki silijo vlado, da je budna, pazljiva in preudarna. Važna konferenca je bila dopoldne v zunanjem ministrstvu. Dolgotrajne razgovore je imel zunanji minister dr. Ninčič s pooblaščenim ministrom Ljubo N e-š i ć e m in pomočnikom Panto G a-vrilovićem. V glavnem je konferenca razmotrivala položaj v Albaniji, kjer se v nevtralni coni pripravljajo zelo sumiiiva gibanja, dalie o novi situaciji, ki so jo ustvarili Orki s svojini prodiranjem proti Odrimi (Jedrenju) in Karagaču. Obširno se je tudi razmotrival položaj držav male antante napram Madžarski. Glavno težišče pa je tvorilo naravno tudi vprašanje nemških reparacij.
— Beograd, 12. jan. (Izv.) Danes popoldne je bila konferenca ministrov. Prisotni so bili notranji minister Nikola V uj i č i ć, zunanji minister dr. NinČić, ministrski predsednik Nikola Pašić in minister M i 1 e t i č. Minister notranjih zadev Vuj;čič je poročal o notranji politiki, predvsem o javni varnosti in javnem redu v državi. Zunanji minister je podal zelo obširno poročilo o zunanjepolitični situaciji. Značilno je, da je dr. Ninčič posebno naglašal kritični moment in težavnost zunanje situacije. Omenjal je poročila, ki govore o vojaških pripravah Madžarske In Bolgarske, pojavili so se v albanski nevtralni coni sumljivi elementi, ki so zelo dobro oboroženi.
Sklepi te konference so popolnoma tajni.
jo proti Odr'fii'. Grki nadaljujejo prodiranje. Pruga vest iz Aten j^v-
f*o.       so grs'
čete ža
Odrin (JedrenJc),
Francoski ^enerai je pri -:r5!ie*:i vrhovnem poveljstvu odločno proie-srira! proti temu prodiranju.
General Fladras ie protest vzel samo na znan?e, IzjavHjjoČ, da mu ne pr?plc!^e nf*;>ke važnosti in da dela po višjem n??a?":.
Po zasedbi Odrina od strani Grkov je oroti temu protestiral tudi francoski poslamk na atenskem dvoru. Protest ni bil uvaževan.
SESTANEK MALE ANTANTE.
— Beograd. 12. jan. (Tzv.) Romunska vlada je odposlala vladama v Beogradu in v Pragi noto, s katero priporoča, da se zastopniki male antante čim prel sestaneio na konferenci, na kateri bi naj proučili sedanji politični položaj in spremenjeno situacijo. V g'a^mera gre za dogodke na Madžarskem. Kakor poročajo n^kater" listi, je romunska vlada obvestila malo antanto o nenavadno-ffubezmvo sestavljenem predlogu madžarske vlade za gospodarsko 7b!ižame med Madžarsko in Romunsko. Načrt tega zbližanja je preciziran v vseh detajlih. Madžarska bi rada odnoslnla na Romunsko svoje trgovske agente, ki bi skušali navezati stike z romunskimi gospodarskimi in trgovskimi krogi. Na drugi strani pa je Romunski zelo sumljivo maskirano oboroževanje Madžarske. V noti na obe vladi Romunska končno naglasa, da je Romunska jasno spregledala dvolično vlogo Madžarske. Sestanek male antante bi b?l nujno potreben, da se izvedc;lo energ:čne in uspešne odredbe proti Madžarski.
*f-kuszynski:
Zgedfc
« iz raja,
(Dalje.)
Pripravljalo se je prvo pustov-stvo radi žene, ki je st^la nepremično obrnjena k solncu. Slon se je hotel na vsak način pretepati, kot da mu je vseeno.
»To je svinjarija«, se oglasi panter. — »Ta živina ne spoštuje poslovnika. «
»Kaj se to tebe tiče?« pripomni lisica, »saj ne gre za te. Naj si pobijejo drug drugemu butice, če jim to tako prija.«
»Tiče se me ...«
»Zakaj pa se to nikogar ne tiče, kodi se vlačiš po noči? In to ne sam?«
»Ha, ha. ha!« prasnejo zopet <~pice. »Imenitno!« se zadere papiga. TVabci so se valjali od smeha, »lil, hi, hi!...« »Tiho butci!« krikne krokar. »Gospod Bog gre!« vikne rekdo zviška. »Ni mogoče!« »Resnica!«
V hipu je bilo vse prazno. Zveri so se poskrile in stisnile repe. Slon je presenečen zagnal palmo v stran, pogledal še temno kačo, kot
bi ji dejal: »Čakaj, saj mi prideš še v šape!«, dvignil v vis svojo imitacijo repa in zginil v goščo. Kača je siknila ogenj in se odplazila dostojanstveno proti reki.
Gospod Bog je bil zelo slabe volje in zamišlien. Za niim je stopal angeli in z vejico brižno razganjal nadležne muhe.
Ko je dosnel Bog k ženi, se je globoko zamislil.
»Daj, ljubček«, je rekel angelju, »poglej jo z vseh strani, ali je suha.«
Angelj je pregledal novo stvarstvo in dejal:
»Suha je, toda nek čuden vonj se širi od nje.
»Nič ne de, bo že minilo. Končno zato je pa tudi žena. Sedaj ji moram vdahniti dušo.«
»Kaj se splača?« reče angelj, »zelo pomilovalna stvar se mi zdi.«
«Norec!«
Angelj je zardel.
Dobri Bog je položit roke na glavo ženino in šepetal nekaj. Nato je položil svoja na njena usta in začel na vso moč sopsti.
Angelj je radovedno gledal, kako se žena polni z zrakom, kot kaka potovalna blazina ali kot avtomobilska pnevmatika
»Giblje se!« vzklikne začudeni angelj.
Dobri Bog je bil zelo rdeč od naoora; da si malo odpočije, je položil ženi roko na usta, da ne izleti iz nfe dih božji. Nato pa jo je zopet ^a^el n^lniti z zrakom. Stvor je pričel dobivati prelepe in zanimive oblike.
»No«, se oddahne Gospod Bog, »gotova je. Da i malo trave, ljubček.«
Angelj je kot bi tren?! prinesel polno nest trave in ž nio je Bog zamašil ženi usta in nosnice.
»Predno oživi, je treba paziti, da ne zleti duša iz nje.«
Stopila sta par korakov nazaj in ogledovala monumentalno delo.
Angelj ni bil zadovoljen.
»Dobri Bogr!« »Kaj je?« »Zdi se mi, da si preveč duha vdihnil vanjo. Grudi so preveč izbočene in prav nič podobne našim in Adamovim.«
Dobri Bog se je veselo namuznil:
»že vem, kaj delam. To sem storil namenoma.«
Angelj zopet vzklikne:
»Gospod!« »No?« »Toda pravzaprav premalo duha si vdihnil v ta čudni tvoj stvor!«
»Ne govori neumnosti, dete moje.«
»Nit* malo ni podobna Adamu, ne nam, ki smo prav tako močni kot moški.«
Gosnod Bog je pogladi! naivnega an^elja po zlatih laseh:
»Oh, ti norček,« in se nasmejal, »tudi za to vem.«
Angelja so vznemirjale te prin-emie-ne razlike, ki si jih ni znal tolmačiti, Bog pa je tisti čas stopil k ženi, postal resen in vzkliknil z vzvišenim glasom:
»2ena, vstani!« Žena se ne gane.
»Kaj je to, grom in strela?« za-mrmra Gospod Bog:. »2ena vstani!«
Bil je že nejevoljen. »Kaj misli ta norica?« je dejal prestrašeni an-angelj. »Saj vidiš, da ne zna misliti.« »A tako!« »Napravil sem to nalašč, ker ne maram, da bi preveč ljudi mi-slilv. Misliti je nevarna stvar. Toda zakaj ne vstane?«
Hipoma se mu razjasni obraz.
»Žena, ne vstani!« vzklikne z mogočnim glasom.
V tem hipu je žena vstala, in ko je opazila, da stoji pred dvema neznancema, se je malo zamislila, kaj
da počne in nato — padla v nezavest.
Angelj je skočil od veselja.
»Gospod, tvoja modrost je neskončna!«
Toda dobri Bog je postal resen.
»Resnično, resnično ti povem: ako hočeš, da vstane, ji reci, naj mirno sedi, če pa hočeš vzbuditi ljubezen v njenem srcu — udari jo z ostro brezovo šibo. Taka bo. Spoznal sem jo. Sedaj ji pa vzemi travo iz ust.«
Angelj je previdno pristopil in začel puliti travo iz ust. Tedaj pa je žena, ki se je zopet zavedla, prijela simpatičnega angelja za krilo in ga potegnila k sebi.
»Gospod!« je kriknil angelj in se ji iztrgal.
Dobri Bog se je držal za trebuh od smeha. Nato je rekel:
»Žena J«
Žena se je izpodbočila z rokami in gledala radovedno.
»Tvoje ime bo Eva. Si razumela?*
»Da, gospod.«
»In vladala boš v raju s tvojim možem do preklica. Jaz sem Gospod tvoj in Bog tvoj.«
(Dalje.)
b'tran 2.
S t. O V P NS K I   NAROO«  dn- 15. januarja 1923.
stev. 9
Deboslovaški listi o madžarski politiki.
— Praga, 11. jan. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal svet desetorice udruženih Češkoslovaških političnih strank. Na konferenci je bil najprej e re~ Jen spor med demokrati in narodnimi socialisti. Minister dr. Sober je nalo poročal o politični situaciji na Slovaškem. Navajal je dejstvo o protidržav-nih tendencah slovaške ljudske stranke, ki jo vodi pater Hlinka. Minister narodne obrane U d r ž a 1 je podrobno poročal o vseh potrebnih pripravah, ki zahtevajo, da ie vojska popolnoma pripravljena za vsak eventualni slučaj. Svet desetorice se je tudi obširno bavil z dogodki na Madžarskem.
— Praga, 11. jan. (Izv.) Praški listi obširno razpravljajo razvoj političnih dogodkov na Madžarskem. Značilen Članek priobčuje resni in o zunanji politiki dobro poučeni »Cas«. Politiko madžarske vlade nazivlje kratko pustolovstvo. List posebno opozarja na dejstvo, da so imeli te dni tajne konference madZarski ministri z legitimistični-mi opozicijonalnimi strankami. Pa tudi pisava madžarskih vladinih listov je zelo poučljiva. Članek navaja tri dejstva. 1.) da se javno poživlja na re-vanžo, 2.) da Madžarska pripravlja v ta namen vojaške organizacije in 3.) da madžarska vlada podpira akcijo teh organizacij s svojo pasivnostjo.
članek dalje naglasa: »Madžarskim politikom lebdi pred očmi le primer Turške. Cilj teh politikov je obnova madžarskega gospodstva nad slovaškim, romunskim, in jugoslovenskim prebivalstvom. Sedanjo reparacijsko krizo in r.emško-francoski konflikt smatrajo ti politiki za ugodni moment, da začno s svojim nastopom.«
— Praga, 12. jan. (Izv.) Parlamentarni skupini češkoslovaških agrarcev je minister narodne obrambe UdrŽal kratko izjavil: Nujna Je potreba vojaške pripravljenosti z ozirom na dogodke na Madžarskem.
Češkoslovaška in francoska okupacija.
— Praga, 11. jan. (Izv.) Današnja VTribuna* priobČuje vest, da je francoska vlada naslovila na vlado poziv, da se tudi češkoslovaška udeleži sankcij proti Nemčiji. Češkoslovaška vlada ni naklonjena taki intervenciji, videti pa je, da je Francija zagrozila z bojkotom proti Češkoslovaški, ako se ne odzove njenemu pozivu. Iz severne Češke pri-fcajajo vesti o koncentraciji čet na nemški meji.
— Berlin, 11. jan. (Izv.) Vesti iz ;<Ces*koslovaške javljajo o koncentraciji fceSkosIovašklh čet proti Nemčiji. Nem-Ska vlada je odločena storiti vse energične korake v obrambo nemških mej.— V Gornji Šleziii opazujejo koncentracijo poljskih čet, ki so pripravljene za pohod ▼ nemško ozemlje.
Avstrija in Madžarska.
— Praga, 11. jan. (Izv.) Češkoslovaški tisk posveča pozornost zadnjim avstrijsko - madžarskim pogajanjem. »Pravo Lidu« piše o budimpeštanskem poseru dr. Seipla in veli med drugim: Dejstvo je, da vodi Avstrijo dr. Seipel, da je glavna njegova opora reakcionarna krščansko socijalna stranka, kar olaišuie zbližanje madžarske politike in komplicira srednjeevropski položaj v prilog razdiralnih elementov. Nov madžarski zakon o zaščiti javnega reda pod masko uvaja občno vojaško dolžnost in pripravba proti nasledstvenim državno vojno. To je jasno kot beli dan.
Državni prevrat na Litavskem.
INTERVENCIJA ANTANTE.
— Memel, 10. januarja. (Wolff.) *Me-meler Dampfboot« poroča: Z manifestom, ki so ga izdali Velikolitavci, Je bil imenovan dosedan i deželni glavar Simonaitis za prezidenta memelskega okraa, državni svet in deželno glavarstvo sta bita odstranjena. Manifest imenuje puč zakonit in pra-Tičen postopek. Drug proglas, ki se obrača na proletarrat, ie podpisan od Daiweleita, istega hejdekruškega komunista, ki je bil udeležen pri atentatu na deželnega svetnika Saveta v He?dekrugu. Po na:nove'šJh poročilih so zasedli litovski dobrovol'cl Gorni Memel v okolici Tilzita. Drugi odredi se nahaajo 10 km južno od Heidekru-jra. Severno od Memela se nahajajo Litov-ci pred Kollaten.
— Memel. 10. /amiar:a. (Wo!ff.) Po tuka Jšrfih poročilih se zatrjuje, da so zasedle neredovite litovske tolpe obmejno mesto Langszargen. Del francoskih okupa* diskih čet Je bil prepeljan s tovornimi avtomobili na lice mesta in Je začel nrod'rati.
— Kongsberg, 10. januarja. CVVolff.) Po poročilu »Memellandische Rundschau« so Lltovcl zasedli obrne no mesto Langszargen v jugovzhodnem delu memelskega okra'a. Da-li so to neredovite čete ali tolpe, ni znano.
— Memel, 11. ianuar a. (Wolf.) >Mc-meler Dampfbootu« Je vrhovni komisarPat Iz'avil, da pošI*e antanta ▼ Memel hojne lad'e, kl bodo podpirale okupacijsko vo;sko.
— ffeldekrug, 11. januarja. (Wotti.) Danes ob pol 6. z'utrai je okrog 400 Uftov-eev v civilu zasedlo Heidekrug*       - -
— Memel, U. januara. <Wolff.) Danes
zjutraj je proglasil vrhovni komisar nad MemeJom obsedno stanje.
VOLILNA BORBA.
DRŽAVNI ODBOR DOLOČIL PREDSEDNIKE GLAVNIH VOLILNIH ODBOROV.
— Beograd, 12. jan. (IrvJ Pod predsedstvom dr. Edo Lukinića je zadnje dneve imel državni odbor, ki vodi tehnično stran volitev, neprestane konference in seje, na katerih so prišla v razpravo nekatera sporna vprašanja. Državni odbor je imel včeraj dolgo sejo. Sklenjeno je, da se mesto Beograd, ki voli dva poslanca, razdeli v dva okraja, od katerih eden bi imel 11 volišč, drugi pa 13.
V smislu paragrafa 76. volilnega zakona je državni odbor na včerajšnji seji določil tudi predsednike glavnih volilnih odborov za 55 volilnih okrožij. Potom žreba so bili določeni:
2a mesto Ljubljano: predsednik Obren P o p o v i ć, apelacijski sodnik v Beogradu, za odborovega prvega člana dvor. svet. Božidar B e ž e k.
Za volilno okrožje Ljubijana-No-vomesto: predsednik dr. Anton Vero-n a, član stola sedmorice v Zagrebu, za Člana: predsednik ljubljanskega deželnega sodišča dvor. svet dr. Oton Papež.
Za volilno okrožje Marlbor-CeiJa* Prekmurje: predsednik Miloš Paunov i ć, državni svetnik v Beogradu, za člana: dr. Janko Toplak, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru.
Kakor znano, fungirajo kot člani glavnega volilnega odbora dalje: a) zastopnik občine, b) 2 zastopnika vsake kandidatske liste.
Za predsednike nekaterih ostalih volilnih okrožij so določeni sod. nad-svetnik Rudolf S t e r 1 6 za Skoplje, član stola sedmorice Fran M i 1Č i n-s k i za Čačak, državni svetnik Ivan Š k a r j a za Požarevac, svetnik stola sedmorice Fran P e r m e za Zaječar in viš. sod. svetnik v Ljubljani Rudolf Persche za Split.
Smrt bivšega grškega kralja.
— Palenno, 1L jan. (Štefani.) Bivši grški kralj Konstantin, ki se je po
svoji abdikaciji tu nastanil, je umrl. •   * •
Konstantin je bil sin kralja Gjorgja. Rojen je bil 1. 1868. Poročen je bil s Sofijo Hohenzollemsko, sestro bivšega nemškega cesarja Viljema II., ki je imela odločilen vpliv nanj in na njegovo politiko. Grški prestol je zasedel spomladi leta 1913., ko je bil njegov oče umorjen v Solunu. Grška je pod kraljem Gjorgjem sklenila zvezo s Srbijo. V zvezni pogodbi je bilo določeno, da mora Grška z vso svojo vojaško močjo pomagati Srbiji, ako bi bila le-ta od kogarkoli napadena. Ko je L 1914. izbruhnila svetovna vojna, se je splošno pričakovalo, da se bo Grška udeležila vojne na strani Srbije. Ministrski predsednik Venizelos se je sicer trudil, da bi Grška izpolnila svojo zavezniško dolžnost, toda kralj Konstantin in kraljica Sofija sta zmagala s svojo germanofil-sko politiko in dosegla, da se je Grška izneverila svoji zavezniški dolžnosti ter ostala nevtralna. Med Konstantinom in Venizelosom je nato nastala ljuta borba, ki se je končala z zmago Venizelo-sa. Začetkoma leta 1917. se je moral Konstantin odpovedati prestolu in zapustiti Grško, ki je nato stopila na stran antante. Konstantin se je nastanil v Švici, grški prestol pa je zasedel njegov sin Aleksander. Po porazu Nemčije in njenih zaveznikov se je Grška V sevrškem miru teritorijalno silno povečala in se razširila celo na maloazijske obal. Za vse to se ie imela zahvaliti edino vešči in modri politiki Veni-zelosa. Splošno se je torej sodilo, da bo grški narod to uvaževal in ostal zvest Venizelosovi politiki. Jeseni 1. 1920. je nenadoma umrl kralj Aleksander, pri volitvah v parlament v decembru istega leta pa so zmagali pristaši kralja Konstantina. Konstantin se je vrnil in zopet zasedel prestol, Venizelos pa je moral v prognanstvo. Da bi si ojačil svoje stališče in si pridobil popularnost, se je zapletel v vojno s Turčijo. Sprva mu je bila vojna sreča mila, lani pa je pretrpela grška armada poraz za porazom, dokler je niso Turki lani leseni popolnoma potolkli, Pod utisom teh porazov se je razpoloženje ljudstva zopet preokrenilo. Konstantin se je moral znova odpovedati kroni ter bezati v inozemstvo. Dne 28. septembra 1922 je zapustil Atene in se nastanil v Palermu v Siciliji, kjer je sedaj umrl. m
AFERA BOŽIDAR SEVER.
— Beograd, 12. jan. (Izv.) Radi Božidarja Severja, ki ga Madžari drže protizakonito v ječi v Pešti, je interveniral dr. Zupanič pri ministru zunanjih del. dr. Ninčiču v svrho, da sfori ener-gičnejše korake pri madžarski vladi, da Severja takoj izpuste na svobodo. Dr. Ninčič je obljubil, da nastopi z vso odločnostjo za Severjevo osvoboditev.
Francija zasedla ruhrsko ozemlje.
ZASEDBA ESSENA IZVRŠENA BREZ INCIDENTA. — GOSPODARSKI ODPOR NEMČIJE. — KRITIKA ANGLIJE.
Ministrski predsednik Polncare Je med viharnim odobravanjem in ploskanjem zasedel govorniško tribuna Njegov govor Je bfl oster v kritiki proti angleški politiki Na* dalje ie Polncare kratko pojasnil gospodarske momente, ki silijo Francijo, da Je morala začeti s sankcijami napram Nemcem. Odklonil Je pa Polncare tudi predlog Amerike za sklicanje razsodišča bankirjev.
Zbornici so bile predložene tudi Interpelacije nekaterih poslancev o francoski akciji proti Nemčiji. Interpelantl so zahtevali, da zbornica tako) obravnava njih interpelacije.
Zbornica Je s 478 glasovi proti 86 sklenila, da pridejo Interpelacije o zunanji politiki Francije v razpravo prvi petek v meseca februarju.
Obenem ]e zbornica Izrekla zaupnico ministrskemu predsedniku Polncareju.
ANGLEŠKA KRITIKA.
— London, 11. jan. (\Volff) *DanV Chronicle« označa v uvodniku francoski pohod v Ruhrsko ozemlje kot zločin nad mirom Pvrep^. Nastop Francije je treba pripisovati utilitaristično - aneksljo-nlstičnSni tendencam. Nekateri listi zahtevajo umaknitev angleških čet iz Po-renja, toda ne računajo s takim sklepom angleškega kablneta.
AKCIJA PREMOGOVNEGA SINDIKATA.
— Pariz, 11. jan. (VVolff) »Echo de Pariš« zagovarja mnenje, da bo upor premogovnega sindikata Še pospešil izvedbo francoskega načrta.
— London, 11. jan. (VVolff) »Time-sov« posebni poročevalec v Dusseldorfu javlja o preselitvi premogovnega sindikata iz Essena v Hamburg in pristavlja, da je premeščenje arhivov v stanu povzročiti Francozom velike težkoče.
— Pariz. 11. januarja. (VVolff.) Premeščenje premogovnega sindikata v Hamburg vzbua v pariških listih naveč o pozornost. sPetit Parisien« piše, da bi bil edini uspeh, ki ga lahko dosežejo trdovratni veteindu-strijci, če bodo vstra'alf na svo'em stalfšču, ta. da prisilijo Francijo in mene zaveznike zasesti ne samo Essen, marveč celo rursko ozemle.
— Pariz, 11. januarja. (VVolff.) Nemški poslanik dr. Maver je izročil vodstvo poslovana nemškega poslaništva poslani-Skernu svetniku V. Hoschu In je opoldne zapustil Pariz.
— VVashinffton, 11. Januarja. (VVolff.) Senator Reed (Missouri) je v svojem vče-rajšnem govoru stavil predlog, na« se uradni znstopn?k Amerike v reparacljskl kom I s! jI Bovden odpokliče.
DOVOLITEV MORATORIJA NEMČIJI?
— London, 11. jan. (VVolff) '»Times* javljajo iz Pariza: Tu izjavljajo, da bo najbrže v četrtek aH v petek re-paracijska komisija razmotrivala predlog Nemčije za dovolitev moratorija za to in prihodnje leto. Dana je možnost, da se ji moratorij dovoli. V tem slučaju pa bo Francija stavila številne pogoje.
11. famtaria. (VVolff.) Okro« 2. popoldne to francoska čete zasedle notranje mesto.
— Essen, 11. jan. (Izv.) Francoske čete so danes popoldne nadaljevale svoj pohod v ruhrsko ozemlje. Pričakovati je, da poleg Essena zasedejo tudi Bo-chum. Takoj, ko so francoske Čete zasedle mesto Essen, so francoski tehnični oddelki zasedli pošto, brzojav in telefon. Brzojavni in telefonski promet je bil popolnoma ustavljen za 20 minut. Francozi so zasedli tudi poslopje premogovnega sindikata, ki se je z najvažnejšimi akti preselil v Hamburg. Pred poslopjem stoje močni francoski oddelki.
— Essen, 11. jan. (Izv.) Po zasedbi mesta od strani francoskih čet je bil v znak protesta ustavljen ves promet na borzi. Takoj po zasedbi je bilo nad mestom Essenom in okolico proglašeno obsedno stanje. Vrhovna komanda okupacijskih čet zahteva, da prebivalstvo izroči vse orožje in se preskrbi z legitimacijami. Uvedena ie vojaška cenzura. Nemški listi so od francoske komande prejeli navodila s pripombo, da se bo proti listom nastopalo po vojnem zakonu, ako bi pisali proti zasedbi.
— Essen, 11. Jan. (Izv.) Vrhovni poveljnik okupacijskih čet general De-goutte je danes popoldne prispel v mesto. V predmestju Je bila revija francoskih čet. General Degoutte je mestnemu županu kratko naznanil: »Gospod! Mesto je zasedeno!« Mestni župan je v imenu občine vložil formalni protest. Prebivalstvo je bilo danes popolnoma mirno in hladnokrvno.
— Pariz, II. jan. (Havas) Uradno objavbaio: Francoske čete, močne 2 in-fanterijski diviziji in eno kavalerijsko divizijo, so danes zjutraj pod poveljstvom generala Henrvja in pod vrhovnim poveljstvom generala Degoutte odkorakale v smeri proti Essenu, spremljane od enega belgijskega oddelka in so ob 15. zasedle Bmckhatisen, Gefsen-k«rchen, Essen, Werden in Ratlngen. Francoske edinice obmejnih komisij bodo v Porenju zasedle čete za ruhrsko ozemlje.
— Pariz, 11. Jan. (Havas) Iz Ko-blenza javljaio: Po prvih dospelih poročilih se razvija pohod francosko - belgijskih čet normalno v smeri Ruhra.
Francoska zbornica izrekla Foincare-ju zaupnico.
-— Pariz, 12. lan. (Izv.) Pod predsedstvom novoizvoljenega zborničnega predsednika Peretta je včeraj zbornica imela kratko debato o zunanji politični situaciji. Zbornica je bila polnoštevilnlo zbrana. Odsotni so bili le poslanci skrajne levice, ko muni s ti, v znak protesta radi aretacije komunističnih voditeljev.
Gospodarstvo.
i
—Z ZagrebSki trg. Zagreb, 11. Januarja. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vo vodinska postaja, notl-ra'o: Pšenica 432.50, nova rumena koruza 225 do 230, sušena 295 do 3P9, rž 375 do 390, ječmen za pivovarne 350, oves 295. pisani fižol 475 do 380, beli 375, pšenična moka »0« 625 do 660, »2« 600 do 635, »6« 575 do 610. za krmo 225 do 23i», drobni otrobi 170 do 190, debeli 180 do 200. Tendenca: mirna.
—g Beogradska blagovna borza. 11. januar a. Radi neasnosti na denarnem trgu niso člani produktne borze včeraj imeli no-benilj poslov. Ponudba in iskanje sta popolnoma izostala.
—g Novosadska blagovna borza, 11. 'a-miar»a. Cene v dlnar'lh: Pšenica bačka (337.50), bacit! Ječmen (312 50). bački oves 295, —, novi bački oves (250, 260), stari
bački oves (290, 297.50), pSenfčna moka .00« (632.50), »0« 625, —, »2« (607.50), otrobi (175).
— s Osnovala] odbor vrtnarskega društva za Slovenijo v L'ubl'ani ?e predložil na predsedstvo Pokra Inske uprave, na mestno občino ljubljansko in na oddelek za kmeti stvo to-Ie resoluci o:
Na sestanku dne 7. januarja 1923. pri Kmetiski družbi v Ljublani Številno zbrani zastopniki vrtnarstva soglasno ugotavlja'©, da slovensko vrtnarstvo In zelen'a-darstvo ne samo ne napredu e. marveč očitno propada tn nazadue, akoravno bj z ozirom na zemljepisno lego Slovenije lahko tvorilo, če ne glavno, vsaj važno in dobič-kanosno zemredelsko panogo. Splošno celo evropskoznano *e zelen'adarstvo IjubVan-skih predmestij Krakovskega in Trnovskega. — Le-temu grozi hud, če ne usoden udarec vsled izva'an'a naredbe o mestni davSčIni na nezazidana zemljišča v Ljublani. 2e naredba sama ščiti premalo domače vrtove, nje lzvaan*e pa Je sposobno, da jih popolnoma uniči. Odobravamo pametno zemlj'Ško politiko mestne občine, da hoče ubiti nezdravo Špekulacio s stav-biSč!. protestiramo pa odločno proti temu, da bi se obdačevali domači vrtiči, ki ob-sto e In se obdelufe'o pri hiSah v predmestjih rubl'pnskfb že desetlet'a In desetletja, ki dafeio L ubl'anl zdravo zelen'avo In tvo-rio po veČini del eksistence njih lastnikov. Zato zahtevamo:
lj Pokra inska uprava za Sloveiijo naj takoj ukine izterjavanje davščine na nezazidane parcele.
Politične vesti.
2.) Pokrajinska uprava za Slovenijo naT nemudoma odred? revizijo naredbe po-kra'Inskega namestnika z dne 21. maja 1922 št. 164 U. 1. s sodelovanjem interese-tov vrtnarstva v pravcu, da se zaščit!"© domači vrtovi v čim večjem obsegu ter da se zelen adni vrtovi IjubTanskih predme-sti!, ki so se do danes obdelovali v svrho produkci'e zelenadl In vrtnih pridelkov, izvzamejo Iz obdačen a.
Za osnovalo! odbor Vrtnarskega druStvat M. Hcmek. Dr. Fr. Spiiier.
— g Licitacija sladkorne tovarne v Beograda. Sladkorna tovarna na takozvani
»Cukaricj« v Beogradu Je kot lastnina tu;ih državljanov prišla pod srkvester ter se ;e sedaj določila avna licitacija na dan 5. februarja t. L Cena za tovarno je postavljena na 20 miHionov dinarjev.
— g Priseljevanje ii Jugoslavle. iz Newyorka se je poročalo proti koncu decembra, da je bi! do minulega novembra dovolien vstop v Ameriko 5166 prišel en-cem iz Jugoslavije in ker vsa letna kvota znrša 6425, je preostalo 1. decembra še 1153 priseljencev, pripustljivih Iz Jugoslavije do konca fiskalnega leta, t. j. do 30. Ju-ni:a 1923. Do konca novembra ie že precej držav izčrpalo svoje letne kvote. Kar se tiče Italije, je od n.'ene letne kvote 42.057 pre-osta'alo koncem novembra še samo število 1319. Za reško državo znaša kvota 71, koncem novembra je Imela na razpolago še število 40.
— g Svetovne zaloge sladkorja. Začetkom meseca decembra so znašale vidne zaloge sladkorja na Angleškem 350.700 ton. v Belgi i 99.900, na Češkoslovaškem 465.000 v Holandi'i 75.700, na Francoskem 156.048, v Nemčlii 263.000, skupno ton 1,410.900. Raz-ven tega je bilo v atlantskih pristaniščih
I 52.397 in sredi decembra na Kubi 25.251. skupno torej 1,488.571 ton sladkor'a.
— S Izvoz živine Iz Argentlntle. Prvih deset mesecev pret. leta se ie izvozilo Iz Argentinre 2 600.000 jagnet in okoli 4 mi-lione komadov zmrznjenega gove ega mesa.
— S Kako pada promet na Peki. Iz
Reke se čtTe'o stalne tožbe, kako narašča ekonomsko propadanle mesta In pristanišča Zadn'e leto pred vo no Je šlo preko Reke 13 milionov kvintalov eksportnega blaga, od katerega je 9 mllronov pripadlo zaledju. Danes se je znižal promet na nekoliko tlsočev. Mesto je navezano na samo sebe tal obsojeno, da postane lokalno tržišče.
= O dr. Kukovčevi fiksni ideji, da
mu naj pribori njegov mandat napredni blok, piše »Kmetijski list«: »2e pred letom dni smo javno povedali, da je napredna koncentracija mogoča le, če jo tvorijo prav vse napredne stranke, tudi socijalni demokrat je. Pa dr. Kukovec slej ko prej trobi svojo, slej ko prej mrcvari ljudi s svojo sitnostjo in vsiljivostjo, da je treba ustvariti napreden blok, ki mu naj reši mandat. Pri tem pa nastopa tako nerodno, včasih celo tako žaljivo, da je že vnaprej izključeno, da bi si mogel priboriti pristašev za svojo »koncentracijo.«... G. Kukovcu bodi 2e enkrat odločno povedano: Cc bi bili za njegovo »koncentracijo«, smo vseeno absolutno proti nji, ker ne moremo prenašati načina, s katerim se propagira. Naj pusti g. dr. Kukovec čisto v nemar grožnjo z zmago klerikalcev, zakaj mi vemo, da bomo sami zmagali klerikalce, nikoli pa v zvezi z mladini, zlasti pa ne s takimi političnimi nero-dami ne, kakor Je g. dr. Kukovec« — To je hud poper za dr. Kukovca. pa tudi za njegovo stranko, katere je on še vedno vrhovni načelnik in katera se je baš včeraj zopet izrekla, naj se nadaljuje z vso energijo akcija za — »koncentracijo vseh naprednih sil.«
= »Kmetifskl list«, glasilo Samostojne kmetijske stranke, bo izhajal odslej dvakrat na teden.
— Kombinacije z Bahfgdžfceruu Beogradska »Ppoha« piše: »Ker je poslanik Bahigdžič eden naših najboljših diplomatov in poleg tega velik prijatelj dinastije Karagiorgjcvič, se spravljajo v zvezo z njim razni važni dogodki na polju naše zunanje in notranje državne po~ litike. Zanimivo je. da so radikale' vedno vznemirjeni, čim se pojavi Balugdžić v Beogradu.«
= Afera Božidar Sever. Presblro je priobčil 8. t. m. tole vest. Pred sedmimi meseci, ko je službeno nadzoroval našo mejo pri Dolnji Lendavi, so madžarske mejne straže napadle člana naše komisije za razmejitev z Madžarsko Božidarja Severja, na kar ga je madžarska vojaška patrulja, dasi se Je legitimiral kot član razmejitvene komisije, odvedla v Sombatelj. kjer so ga vrgli v ječo. Nato so ga pripeljali v Budimpešto, kjer se Že mesece nahaja v zaporu. Zbog pomanjkanja hrane m slabega ravnanja je Sever težko obolel. K tej vesti pripominja beogradska »Politika«: »Član razmejitvene komisije, službeni organ medzavezniške komisije v svojem službenem poslu ni zašč!-čen ne samo od samovolje in šikan navadnih policistov, marveč celo od sovraštva in mržnje, ki ga napram našim državljanom goje celo najvišji vladni krogi v Budimpešti. Naš poslanik v Madžarski je zaradi tega dogodka protestiral pri madžarski vladi, toda ta protest ni imel nobenega uspeha... Kakšno avtoriteto vživa v PeŠti nal poslanik, ki ni v stanu, da reši Iz zapora nezakonito aretiranega člana razmejitvene komisije? Kakšno avtoriteto pričakuje po tem dogodku naš minister zunanjih del, ko se poslužuje samo zastarelih diplomatskih metod v slučajih flagrantne kršitve državne avtoritete tam, kjer mu je dolžnost, da postopa čim najradikalneje?«
»a Nov! list!. S 15. januarjem iziđe v Beogradu nov Ust pod naslovom »Jutro«. List bo podpiral politiko radikalne stranke. — V Velikem Bečkereku pa je začel izhajati »Radikalni glasnik«. List izhaja trikrat na teden in stoji na stališču, da je t^eba vzdržati enotnost radikalne stranke.
2z Odmevi katastrofe ▼ Sofiji Zaradi velike eksplozije v Sofiji, o kateri smo že poročali, namerava Stambo-Iijski izvršiti važne izpremembe v na-čelstvu mestne policije. Uvedena je stroga preiskava, ki ima nalogo, dognati, kdo je povzročil katastrofo. Krivci pridejo pred sodišče. Tudi v administraciji se pripravljajo temeljite izpremembe. Vlada je opozorila italijansko delegacijo, naj ne prodaja brez nadzora raznim osebam orožja in drugih eksplozivnih snovi, ki jih je oddala vlada po mirovni pogodbi. Znano je, da je bU bolgarski vojni materijal oddan Italijanom. Ne glede na to pa se brez posebne kontrole prodaja privatnim osebam. NI še ustanovljeno, da-li so bile tudi Šrap-nele in granate, ki jih je izpraznjeval Galicki in ki jih je bilo na tisoče, kupljene od italijanskega vojaškega organa. Preiskava bo to šele dognala. Kot posledica katastrofe je tudi odredba Stam-bolijskega glede ostavke sofijskega prefekta Todorova, Na njegovo mesto Je imenovan rezervni general Cenov,
ss Komunistom na Slovaškem fe ođklenkafo. V Prešovi, Bardiovi in Sa-blnovi, kjer so Imeli doslej komunisti močne trdnjave, so se nedavno vrSilc občinske volitve, pri katerih so doživeli komunistični agitatorji občuten poraz. V Prešovi so jim ostali od 12 mandatov 4, v Bardiovi od 12 le 2, v Sabinovl pa od 10 tudi samo 4,
Stev. 9
»SI. C) V r NS K I   NA KOD«  dne 13. januarja \M3.
Stran 3
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dru 12. januarja 1923.
— JDS ali DS. — Star prijatelj našega lista, ki je priobčil v »S. N.« svoje prve dopise že pred 40 leti, nam piše: S kolikimi nadaml se je bila ustanovila iz vrst bivše narodno-napredne stranke in njej sorodnih življev v drugih krajih naše države — »Jugoslovenska demokratska stranka.« Vse napredno, svobodoljubno razumniško se je oklenilo nove stranke z veliko ljubeznijo in s polnim zaupanjem, da prapor JDS povede tako idealno združene brate po zmagoviti cesti do vrhunca sreče in zadovoljstva. Nekaj časa je ta stranka ob vsaki primerni In neprimerni priliki bobnala na svoje jugoslovenstvo, in gorje njemu, ki bi se bil drznil obregniti se ob njeno jugoslovenstvo. In po tem vzgledu nove velike stranke, ki je združila pod svojo streho ogromne množine najagilnejših bratov treh imen, so rasla kakor gobe po dežju tudi gospodarska, trgovska, industrijska podjetja, ki niso hotela biti ne srbska, ne hrvatska, ne slovenska, marveč edino — Jugoslovenska. Tudi naši neodrešeni bratje tam preko so šli po tem lepem vzgledu in še dalje ..... in čitali smo v vseh njihovih časopisih le Jugoslovenske predikate, na hrvatske in slovenske so kar pozabili. Tudi italijansko časopisje je govorilo in pisalo le o— Jugoslaviji in o fugoslovenskih zadevah nikdar o hrvatskih posebe In o slovenskih zopet posebe. — Tudi pred vojno je italijansko časopisje metalo Hrvate in Slovence v en žakelj in jih označevalo s skupnim G1I Slavi, Hngua slava itd. Ako se je povzpelo po vojni do naziva: jugosTavo, ker so prišli še Srbi v to družbo, in ker smo se mi sami s ponosom imenovali — Jugoslovene. Naši rojaki so se imenovali: ital. državljane iugoslo-venske narodnosti. In zapreke nI bilo doslej še nobene! - Tako lepo se kaže edinstvo treh bratov daleč okrog po kulturnem svetu. Toda ?ugoslovenstvu je bil napovedan strupen boj. Ali naj tu prežvekujemo, odkod fa boj In zakaj? Nima smisla! — NaglaŠamo le, da se je začela glavna nositeljica te idealne skupnosti — JDS čedalje boli očitno sramovati vsega, kar je resnično — lugoslo-vensko — in naši bratie tam preko meie so čedalte bolj oprezni in često v nemali zadregi. Z imenom S. fl. S. med njimi ne more biti govora. To ni oportumo, ne praktično, marveč zelo okorno skrpucalo. V nainovejšem času pa se na§a ljuba J. D. S. izogiblje predikatu »jugoslovanski ali jugoslovenski«. pač pa razglaša Urbl et orbi le svoje demokratsko naziranie — In rabi tudi kratico D S, torej edino še: demokratska stranka. Ali vmes rabi. zlasti v svojem časopisju, Še vedno J, D. S. — Kal nai to pomenja? Kaf je prav: J. D. S. ali D. S.?! In zakaj? Ven z barvo! — O. N. —
— Spremembe v resom za socijalno politiko. Iz Beograda poročajo: Dosedanji načelnik ođeljenja za socijalno skrbstvo v LJubljani Adolf Ribnlkar je premeščen v enaki lastnosti k pokrajinski upravi v Zagreb. Za Šefa oddelenja za socijalno politiko v Ljubljani je imenovan dr. Fran Goršič, Za šefa odelenja za socijalno politiko v Sarajevu je Imenovan bivši poslanec in glavni urednik * Srpske Rjiećl« Ste van Kobasica.
— Iz gradbene službe. Iz kabineta ministra dr. Zupaniča nam javljajo: Imenovani za inženirje v VI. čin, razredu z Tetno plačo 5600 din.: Leon Mencinger. Ivan M a rek In Josip O talil; za Inženirje v VIT. Čin. razredu z letno plačo 4500 dinarjev: Ciril Pfrc Walter Ahl-feld in Fran Rueh: za inženirje v VIII, čin. razredu s plačo 3600 dinarjev: Ignacij Perko, Anton DKrlch, Rudolf Kralj in Josip Porenta; za sekretarja v VII. čin. razredu z letno plačo 4500 dinarjev dr. Rajnhold Kerschbaumer in za sekretarja v VIII. čin. razredu z letno plačo 3600 dinarjev dr. Iko Est in dr. Stanko Novak.
— »Jutru« v odgovor. Tri dnf je rabilo »Jutro«, da je našlo formo, zavzeti svoje stališče napram mojemu Članku Cerkev fn država v štev. 6 SI. N. Zelo značilno je, da napada list. ki je Članek kot strogo objektiven priobčil, a ne avtorja, ki nosi s svojim podpisom zanj polno odgovornost. Pozivam uredništvo »Jutra«, naj moje trditve ovrže po Isti metodi, katere se držim sam. naj navede dokaze za anacionalnost In za narodno izdajstvo kat. duhovništva, kajti pavšalna sumničeuja in smrtno sovraštvo proti Pimu ne spremene ničesar na historično danih dejstvih, o katerih b! se »Jutro« lahko poučilo iz knjig katerega koli pro-tes+autovskega kanonlsta, ako mu katoliški ne jamčijo dovolj za objektivnost.
Pado Kušej.
— RađTInlno glasio, ki prične v kratkem Izhaiatf v L^bl'anl, bo dnevnik, tri bo nosfl Ime »Jutranje Novtce.e Kot dnevnik bo Izha:a1 samo 3 mesece t. J. do sestanka nove narodne skupščine.
— Državna podpora žrertčbrn! na Sel«. Iz Beograda poroča'o: Minister dr Zupanlć je tzposloval 800.000 K kot nujno podporo Irebčarni na Selu pri Ljubljani,
— Javni   nameščenci  In narodna
društva. Narodno idealen uradnik iz Notranjske nam piše: »Sklep celjskih javnih nameščencev, da bodo vsled obupnega gmotnega stanja bojkotirali vsa narodna društva, je našel takoj odmev pri mnogih tovariših po ostali Sloveniji, a to v prvi vrsti le pri tistih, ki ^o sploh s tiho nevoljo s delovali in prispevali. Večinoma teh »abstinentov« je pod Avstrijo, posebno med vojno, brez mrmranja slušala vsak migljaj od zgoraj, pridno agitirala za vojno posojilo in zbirala prispevke za Rdeči križ in druge vojne potrebe. V priznanem patriotizmu so ti ljudje molče glodali plesniv vojni kruh, ker jim je bila parola »aushalten«. pred očmi pa jim je lebdel — zaslužni križec. — Vsa javnost nam rada verjame, da so naši prejemki škandalozno slabi, zato tudi vsi pošteni ljudje z nami sočustvujejo in trpko obsojajo zanikarne vlade. Toda tako kratkoviden vendar ne more biti noben javni nameščenec, da bi upal z bojkotom napram narodnim društvom prisiliti vlado k pravičnosti. Kar nas je narodnih idealistov iz prejšnjih Časov ter smo si svoje ideale rešili tudi v povojno dobo, vsi smo si bojkot in abstinenco drugače zamislili. Komur ni mogoče s članarino in drugimi prispevki podpirati naših narodnih, občekorist-nih, obrambnih in dobrodelnih društev, mu tega ne more nihče zameriti. A ravno vsled tega, ker ne moremo gmotno podpirati, je temvečja naša dolžnost za duševno sodelovanje. Namesto sebe bom skušal društvom pridobiti vsaj dva plačujoča člana med sloji, ki laglje plačujejo. V tem oziru je posebno na kmetih hvaležno polje, kdor zna z našim kmetskim prebivalstvom občevati. Z duševnim delom pa ostanem vsem potrebnim našim društvom vsikdar na razpolago.« (Op. uredništva: Zgornja Izvajanja se nam zde popolnoma pravilna. Naša društva so vendar popolnoma nedolžna na bedi javnih nameščencev. U-spevanje kulturnih dobrodelnih in strokovnih društev je merilo za našo kulturo. Kdor pa želi, da kulturno propadamo, tega ne moremo šteti med zavedne narodnjake.)
— Laž. Pod naslovom »Volitve v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani« me v »Jutru« od danes napada zopet nek i nepodpisanec povodom objave v časopisih, s katero so Združeni zasebni nameščenci razglasili svoie kandidatne liste. Gospodom je neprijetno, da se volitve v Pokojninski zavod ne bodo vršile tako-le lepo pod roko, ampak da se jim gleda na prste. »Jutro« »ugotavlja«, da sem »kot prokurist in eksponent svojega ravnateljstva pobiral podpise proti kandidaturi svojih osebnih neprijateljev€, pri čemer da so se moji tovariši - nameščenci zavoda dobro zavedali, kaj značl tako pobiranje. To je navadna laž. Na sestanku uradnikov In uradnic Jadranske banke v Ljubljani, ki so člani »Društva uradništva denarnih zavodov Slovenije«, sem se po nagovoru nekega tovariša oglasil k besedi tudi jaz kot član društva, ne pa kot prokurist ali  eksponent ravnateljstva.
Kar sem rekel, za to odgovarjam in pri tem ostanem. Na sestanku se je slednjič s 34 proti 4 glasovom sklenilo, da se odboru društva dopošlje spomenica, podpisana od vseh. ki so glasovali za predlog, glasom katere se odboru dostavljajo informacije o namerah gotovih ljudi s Pokojninskim zavodom in v kateri se odbor naproša, da v slučaju Istinitosti teh informacij revidira kandidatno listo tako, da dotične gospode odstrani z liste. Spomenico je nato podpisalo prostovoljno ne samo 34, ampak celo 44 uradnikov in uradnic zavoda In jo do-poslalo odboru. Odbor je postopal. — in črtal nekaj nadebudnih gospodičev s kandidatne liste nameščencev denarnih zavodov. Da bi kdo od teh bil moj osebni neprijatelj? Tudi za »osebnega neprijatelja« je potrebna gotova kvalifikacija!... »Jutro« trdi dalje, da sem dal naročila vsem podružnicam banke, kako »imajo voliti«. Z o p e t I a ž. Povelja, kako »imajo« voliti, podružnice zavoda ne potrebujejo, ker je jasno, da bo uredništvo zavoda volilo listo, na kateri so njega kolegi, izbrani od uradništva samega. Sicer pa prepuščam vsakomur In tudi tovarišem-nameščencem zavoda popolno prostost, ali volijo nepolitično gospodarsko listo: »Združeni zasebni nameščenci« ali pa takozvano »strokovno in nadstrankarsko listo« in g njo tudi mladinskega purančka, ki se je s rdečo liso pred očmi zaletel v današnjem »Jutru« v mojo malenkost. — Dr. Roman Ravnlhar, prokurist Jadranske ban-ko, —
— Prihod angleško misije t Beograd. V Beograd je prispela angleška voiaška misija, ki bo obiskala vojna bojišča v letu 1914 in 1915. Misija obstoia
I- Za «Deč i dom* le darovala rodbina dr. Ivana Tavčar a 100 Din. mesto cvetja na krsto pokojne gospe U. VVesner eve.
— Za našo iredento. Gospe Pranji dr. Tavčarjevi je poslal g. Benes Hertl, gra-ščak na Goliču pri Konjicah, kot podporo za naš iredentistični pokret znesek 25 Din. G Hertl, oduševljen češkoslovaški rodo-1 ub, se redno ob novem letu spominja naših neosvoboienih bratov in daje s tem posneman a vreden zgled Jugoslovenom. Za darilo hvala.
— Srbohrvatski učni tečaj »Bratstva«. Včeraj se Je vpisalo nad 100 go eacev. Z rednim podukom se prične danes ob pol 19. zvečer. Pred začetkom poduka se sprejemajo se novi goencl. Tečaj se bo vršil vsak torek in petek od pol 19. do pol 20. zvečer v Šoli na Coizovt cesti. Poduk je brezplačen.
— Materijal za zagrebško železniško direkcijo. Od materijala, ki ga je prejelo prometno ministrstvo na račun reparacij iz Nemčije, bo velik del oddan zagrebški železniški direkciji.
— Saznam o nevročl *v*h poitnlb pošU*-kah za mesec november 1922 je ta dni prišel na vse poŠte v Sloveniji, kjer je v prostoru za stranke občinstvu v vpogled.
— Najmanjša pristojbina za poslovne papirja v tuzemskem poštnem prometu. Poštno ministrstvo io sklenilo, da se nah man ša pristo bina v tuzemskem poštnem prometu za poslovne papirić zniža od 1 dinarja na 80 par.
— Ljudsko v senčil* S če v Celin. Na našem Ljudskem vseučilišču so se poleg raznih teča'ev vršila vsaki drugi ponedeljek tudi razna poludna predavanja, ki so bila po večini obiskovana od delavskih slo ev. Ta predavanja so, kakor smo že poročali, ukinena. Iz vrst obiskovalcev teh predavanj se poavljajo *-t\ e, da bi se ta predavanja čimpreje zopet pričela vršiti, ker so za Izobrazbo delavskih sloiev velika važnosti.
— Okrožni klub jugoslov. dobrovoljcem v Celja ima svoj letni občni zbor v nedeljo 14. t. m. ob 10, v klubovi sobi nove kavarne.
— Manufakturno trgovino v Aleksandrovi nllcl v Celo opusti tvrdka Fr. & J. Meško. Tvrđka pa si poveča tam svojo krojaško obrt.
— Gremij trgovcev v Celju naznanja, da se m na a n egova pisarna v celjski carinami I. nadstropje, soba št. 46.
— Strokovna predavanja v Celja. Trgovsko društvo je v prostorih trgovske Sole pričelo prire'ati ob četrtkih strokovna predavanja, ki so povol'no obiskana. V četrtek 11. t. m. je ob dobri udeležbi predaval »o c? rinit carinski revizor g. Mirko Mimšković. Za prihodnje tedne fe na sporedu še več takih zanimivih predavan'.
— Novo narodno podjetje. Kakor čti»e-mo, namerava g. J. Plahuta v Aleksandrovi ulici v Celn v prostorih, k'er je dosle* imel špecerisko trgovino, v kratkem otvoriti sajtrkovalnico in delikatesno trgovino.
Te vrste slovenskega podjet a v Celju zelo pogrešamo.
— Pri davčnem okrajnem ontestvo v Celin bodo v času od 16. do 31. lanuaria t. 1. razgrnjeni izkazi o predpisu dohodninskega in rentninskega davka za leto 1922 od dohodkov leta 1922 vseh onih davčnih zavezancev, ki stanuejo v mestu CelJe. Rok za vložitev prizivov zoper odmero teh davkov poteče s 15. februar em 1 m.
— Drakonlčna odredba. Okra:no glavarstvo v Celju je odredilo, da se imajo v cel ski okolici uničiti vsi psi, z ozfrom nato da se je ugotovfl en pozitiven slučaj pas:e stekline. Drakonična odredba, ki se že Izvršuje. Je vzbudila med posestniki psov silno ogorčenje, zlasti še radi tega, ker oblasti ne postopajo povsod enako. Da so varnostne odredbe potrebne *e naravno, vendar se ne smejo Izvrševati na tako drakoničen način.
— Tragična nesreča na Rakeku. Na križišču ceste Rakek — Cerknica se je zgodila v četrtek U. t m- ob 11. dopoldne grozna nesreča, ki le zahtevala dve žrtvi. V tem času sta namreč prekoračili Železniški tir mati In hčer Frančiška In Alojzija Urbas iz Ivanjega sela. Ravno ob 11. sta se pa na progi križala dva vlaka. Med tem, ko sta se prvemu obe srečno izognili, nista opazili drugega prihajajočega vlaka, ki le ob« nesrečnici podrl na tla. Mati je bila takoi mrtva, hčerki Alojziji pa je stroj odtrgal obe nogi in levo roko. Hčerko se prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer Je pa takoi izdihnila Urbasova, ki je biia posestnica iz Ivanjega sela Je nosila vsako jutro mleko na Rakek. Zapušča dva še nedoletna sinova. Tragična smrt Urbasova i« vzbudila na Rakeku splošno sočutje.
— Tožba s~ Pfavfca. Radi tefkih napadov, ki sta Jih priobčila zagrebška Usta »Obzor« In »Der Mor gen« na bivšega pomočnika ministra financ. Je napadeni Dušan Plavšič vložil tožbo. Kako se bo razvila gnana Plavšičeva zadeva na edino pristojnem In odločilnem mestu, kar le naš Ust ža davna! zahteval, je vprašan)«, ki zanima celo našo javnost
— Obso'MH bankir. Po poročilu |z Beograda je flnačno ministrstvo obsodilo zagrebškega bankirja Julija Glflcka aa 300 tisoč dinarjev globe radi protlpostavnega trgovanja z devizami in valutami. Bankir Julij Gluck je eden na drrne'IIh tihotapcev in l« bil desna roka finančniku Dušanu Plavšiču. Julij Gluck ja bfl aden prvih In glavnih zaupnikov Plavšičevlh ter le Imel največji dobiček od Plavšičeva akcije sa dvig valute.
— Težka poškodba. Rudar Andrel Matjaž v Rabelem nad Trbižem, je z dinamitom tazstreijeval premog. Patrona pa Je predčasno eksplodirala in mu raztrgala levo nogo tn ga tudi na glavi poškodovala. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Nlegovo stane Je opasno.
— Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«  so najbolju hi
Kultura.
,.,   ,   , ..      ,   .       . ,   .„ . ,   najcenejši. Zahtevajte Jih povsod. Olavna te petih častnikov In bo ostala 10 dni 1 ^obno to debela UubUana.
v SrhliL -■- —   \ ~__ m
xSrbiii,
^firec št,**,
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI* DRAMA.
Petek. 12. januarja: »Lilirm« Red E, Sobota, 13. januarja:    »Svatba Krečinske-ga«. Delavska predstava.   Po znižanih cena. Izven. Nedelja, 13. januarja: Ob 3. popoldne. »Pe-terčkove poslednje sanje«.   Izven. — Ob 8. zvečer: -Čudež sv. Antona« in »Crna dama Iz sonetov«. Izven. Ponedeljek, 15. januarja: »Liliom«. Red C.
OPERA.
Petek. 12. Januarja: Gorenjski slavček. R. B. Sobota, 13. januarja: »Jenuia«. Red C. Nedelja, 14. januarja: »Triptvchon«. Izven. Ponedeljek, 15. januarja: Zaprto.
m   m m
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER v Ljubljani.
V soboto, 13. jan.:  »Avtomobfllst«. Burka.
V nedeljo, 14. jan.: »Avtornobilist*. Burka.
•        • «4
— Iz p!same Šentjakobskega gledališkega odra. V soboto 13. in v rafel'o 14. januarja se vprizori razposajena Krn:-ova burka »Avtomcbillst«. Igra je polna na.du-hovitejših dovtipov in komičnih prizci v. Predproda a vstopnic v kavarni Zalaznik-
— LItararno predavanje. Jutri t j. 13. t ni ob 8. uri zvečer predava v »Bratstvu« (salon hotela Lloyd na sv. Petra cesti) br. Mirko Kragel o Alojziju Gradniku, pesniku »Pada:očih zvezd«. Vstop vsakomur dovoljen. Brez vstopnine.
— Kurz Iz zgodovine umetnosti. Trete predavanje drja V. Molčta o umetnosti cesarskega Rima se vrši v soboto, dne 13. t. m. v sejni dvorani bivšega deželnega dvorca. Vstopnice pri vhodu.
Glasbeni vesfnik
— n. simfonični koncert muzike Dravske divizije bo v ponedeljek 22. t. m. V stri i simfoničnih koncertov, ki jih nam podaja orkester Dravske dlvizPe in nfegov vodja dr. Cer in, bo to že 11. simfonični koncert, kar je pač na lepše sprčevalo za eneržijo, vstranost priredife!'ev In pa kvaliteto izva:anTa, nič mnn' pa za n?$2 občinstvo, KI poseča v vedno večjem številu te umetniške prireditve.
Turistika in spori.
— Stnuškf odsek Trrr'stovskejca kluba »Skala« javi a, da priredi v nedelo 14 t. m. svoj projektiran Izlet na Vel. Planino ter vabi svoje člane, da se ga polnoštevll-no udeleže. Odhod v soboto popoldne s kamniškim  vlakom  iz  južnega kolodvora.
— S. K. ILrija priredj pod vodstvom krmarja g. S. dne 14. t. m. smučarski izTet na planino Kovce 3 ure oddal"eno od Tržiča. Odhod iz Lmbljane v soboto 13. t. m. Iz glav. kol. ob 19. uri 3 min. Za prenočišča v Tržiču je preskrbleno. Enodnevno prehrano je vzeti seboj. Podrobni program se objavi med vožn o. Za primer neugodnega vreme (metež -ili dež izlet odpade.
Društvene vesti.
— Starešine JAD. »Triglav«, ki bivajo na bivšem Kranjskem in se nameravajo udeležili velikega triglavanskega zbora in e-unega plesa dne 3. februarja 1923 v Mariboru, naj najkasneje do 18. januarja t. I. lavi o svojo udeležbo na naslov: JAD. »Triglav« v Ljubljani, univerza. Obenem naj javijo, ali reflektiralo na to. da se iim preskrbi stanovanje v Mariboru. Za 1 ub-
ljansko stare šinsko okrožje: Dr, A. Šerko, univ. profesor, dr. A. Praunseis, zobozdravnik.
— »Gosposvetskega Zvona« občni »bor ae vrši v petek dne 26. jan. 1923 v dvorani Mestnega magistrata ob 8. uri zvečer. Člane prosimo za polnoštevllno udeležbo.
— DrnStvo »Soča« vabi svo'e člane, prijatelje in drugo občinstvo na zelo interesantno predavan'e, ki se vrši v soboto, dne 13. t. m. v salonu »Pri Levu«. Predava gosp. profesor dr. Cadež o ^tajnosti radija«. Začetek ob pol devetih zvečer. Vstop prost.
— Društvo vpokojencev Južne železnice v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo 28. t. m. točno ob 14. popoldne v salonu restavracije pri Levu. Gosposvet-ska cesta. Na občni zbor so vabljeni tudi vsi člani in članice. Dnevni red določajo društvena pravila. — Predsedstva
— m. Slovanski večer Jas. napredno akad. društvo »Jadran«, priredi v torek dne 16. Jan. t. 1. III. Slovanski večer z akademijo in plesom, v naprednem dijaškem domu (bivša arena Narodnega doma) Toma* nova ulica St 3. nasproti I. drž. gimnazi'e. Začetek točno ob pol 20. uri In ne ob pol 21. url, kakor Javljajo vabila. Akademi o izpolnuje poleg drugih zanimivih točk pester pevski In koncertni spored, a sodelovanjem priljubljenih opernih umetnikov kr. operne primadone gdč. Zikove. ter opernega basista g. Betetta in kr. opernega dirigenta g. Balatke. Podrobneši spored akademije še objavimo. Cisti dobiček Je namenjen društveni knjižnici Vstop le proti vabilu. — Odbor zabavnega odseka J. o. a. d. »Jadran.«
— Naealstvo društva tobačnih trafikantov ▼ LjubninJ vabi vse trafikante na važen sestanek, ki se vrši v nedelo 14. t. m. ob 14. pop. v gostilni pri «Zlati rlbi». Vhod Stritarjeva ulica. Dolžiost vsakega trafikanta je, da se sestanka zanesljivo udeleži.
— Zveza nastavllencev denarnb zavodov In vele pod "etU za Slovenko naznsn1«. da se vrši njen redni občni zbor v nedel o dne 14. Jan. točno ob 10. url v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Clanl se opozarjajo da je udeležba obvezna, ker je zelo va-
ijtazi dnevni red. —- Odbor.
NAJNOVEJŠA POROČILA. Bieurovo ameriško posojilo odpovedano?
— Beograd, 12. jan. (Izv.) Včerajšnja »Tribuna« je priobčila senzacionalno vest o 100 milijonskem dolarskem posojilu. List, ki je s Pašićem v ozkih stikih, veli, da je finančni minister dr. Stojadinovič na eni zadnjih sej ministrskega sveta poročal o tem, da Blcu-rova skupina odlaga z raznimi izgovori izplačilo drugega obroka 100 milijonskega dolarskega posojila. Finančni minister je predlagal, da se Bieurovo posojilo odpove, ker se banka noče držati v pogodbi dogovorjenih pogojev. Čeprav kraljevina SHS izpolnjuje do podrobnosti na njo pripadajoče obvez> nesti.
— Dunaj, 1?. januarja. (Izv.) Današnja »Reichspost* priobčuie iz Londona poročilo, da je ameriški bančni sindikat B!eur & Komp. stornlral poso-. jilno pogodbo, sklenjeno z JugoslavP" za 100 mirjonov ameriških dolarie>. Poročilo veli dalje, da je bila Blcurov* skupine« primoranu stornirati pogodbo. ker se inroslovensk-1 vlada ni držala obveznosti, ki jih je prevzela s pogodbo in je izplačani znesek 16 milijonov ameriških dolarjev uporabila za rehabilitacijo dinarja, namesto za investicije. Poročilo dalje veli, da je bil ta znesek dan na razpolago bančnemu ravnatelju Dušanu Plavšiču, da bi dvignil z bančnimi špekulacijami dinarsko valuto. Jugoslovenska vlada se sedaj brani plakati o~ bresti in Bleurova skupina ?rozi kraljevini SHS s finančno zaporo.
MV.VTFEST RADIKALNE STRANKE,
— Beograd, 12. Jan. (Izv.) Zadnje dneve akc'jski odbor radikalne stranke skrbno redigira manifest. Volilni manifest n% narod bo izdan za pravoslavno novo leto.
RAZKOL V ZEMLJORADNIČKI STRANKL
— BeoeraJ. 12. jan. (Izv.) Zemljnrad-ni?ka ski:p:na pod vodstvom Avramovića je im~!a 10. in 11. t m. .^kiiplnski kongres v Veliki Plani. Av;nrn.,..č ]a poročal o politični S'tuaclii, nakar je koneres sklepal o kandidaturah In o volilni taktiki Avramovi-ćeve skupine. Skupina remlioradn;kov p d vodstvom Vo}is!ava I.azlča pa Je imela v narodni skupSčim v ki -bevih loknlih sestanek, na katerem so ravnotako razpravljali
o volitvah in kandidatih. Med obema skupinama vladajo Se vedno diference in ni prišlo še do nikakega spc.azuma. Lazićeva zemuoradniška skupina namerava za pravoslavno novo leto izdati na kmetski narod poseben volilni manifest.
POVRATEK LJUBE DAVTDOV7CA V BEOGRAD.
— Beograd, 12. jan. (Izv> Mba Davi-dović se je snoči povrnil iz Šabca v Beo-Krad. V Sabcu je !m-~t r>red«^dn?k demokratske stranke več dcbronspelh sestankov in tuH| velik manifestacijskl sbod. Kakor znano, ima Ljuba Davidovič v Sabcu mnogo Jans. ker je pri zadnjih občinskih volitvah prišla mesna občina v demokratske roke. \
Borzna poročila.
— Zagreb, 12. lan. (Izv.) Zaključek.
Devize: Curih 18.80. 19, Pariz 6.78. 6.82. London 467.50, 470, Berlin 0.95, 0.96, Dunaj 0.1395, 0.1420, Praga 288, 289, Trst 4.875. 4.90. Newyork 96. 98.50 Budimpešta 3.75. 3.80. Valute: dolar 95, 97.50. lira 4.80, 4.825, češka krona —.—. 285. frac. frank 6.70, 6.75, funt gterllng —.—. 466.
— Curih. 12. jan. (Izv.) DanaŠn'a pred-borza: Zagreb 5.40, Berlin 0.0528, Dunaj 0.0075, Budimpešta 0.205. Prasa 15.15, MIlan 26.05, Pariz 36.30, London 24.71, New-york 5.285, Bukarešta 2.85, Sofija 3.35.
— Curih, 11. jan. (Direktno) Zasrreb 5.40, Berlin 0.051, Praga 15.15. MIlan 2^.25. Pariz 36.40, London 24.72, Neuvork 5.279.
— Tr*t 11. ;an. Zagreb 2 '.$0, Berlin 0.205, Praga 57.80, Parir 158.75. London 94, Newyork 20.10. Curh 381.
_ Praga, 11. jan. Beograd I6J7S, Berlin 0.34, Milan 173 ,Pariz 240, London 161.7.1 Newyork 34.50, Curih 653.
Razne stvari.
* Obešena sta bila 9. t m. v Londona sra, Thompson in njen ljubimec Pywatters. ki le na njeno prigovarjenje ubil njeneza moža. Bywatters je sicer opetovano zagotavljal, da je on sam zagrešil zločin, toda iz pisem, ki so lh dobili prt preiskavi pri n*em, :e razvidno, da ga je ona pregovorila k zločinu. Preteklo je Že 15 let, odkar nI bi!a v Angliji obeSena nobena ženska, zato pa le bilo sedal številno občinstvo toliko boli radovedno in je kar oblegalo prostor, k er sta bila obsojenca obešena. Ona je omedlela In so jo morali nesti pod vislice, on pa je stopil pogumno v smrt.
Poizvedbe.
— Na'đen Je dnmski ridiikfl z vsebino. Dobi se pri A. Černem, obratovodla Ljub* lana, Gosposvetska cesta 91 a, Znrmanova hiša, vsak dan od 12. do 2. popoldne.
LISTNICA UPRAVE.
— Pooblaščenca ruskih akademikov In akademikov na rublanskem gradu naj se zglasita v naši upravi.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLčMSER, Odsovorrtl urednik?
VALENTIN KOPITAR, '
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD«  dne 13  januarja 1923
Stev. 9
Nosite Z3*a<fl fij ihovih velikih pj*e d nosi i
poi-plaie
K]irxo Matica
Dvorana
Filharmonične družbe
Kongresni trg
Išče se mlajša kuharica      Društveno sobo
ali služkinja, ki zna kuhati, kakor tudi GOSPODIČNA čez dan k enemu otroku. — Naslov pove upr. »Slovenskega  Naroda«. 394
Ceno se proda
KNJIŽNA  OMARA,  črna, po=
polnoma nova, \r. hrastovega lesa
ter OTROŠKI ŠPORTNI VOZI* ČEK. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 393
Kupi se hiša
v šentjakobskem okraju v Ljub? ljani. z večjim dvoriščem, event. z vrtom. — Ponudbe z navedbo cene pod »Hiša št. Jakob/391« na upravo »Slovenskega Naroda*.
Kupim takoj
30  vagonov prvovrstnega brusnega lesa (Schleifholz) debelost 10 do 25 cm. Jernej POLJANC Lesce, Gorenjsko« 398
v mestu Ljubljana SE IŠČE V
NAJEM. — Ponudbe pod »Društve« na soba/387«r na upravo »Slov. Nar.«.
Meblovano sobo
s separatnim vhodom T5ČE 31 l^t star, zelo soliden obratovodia ZA TAKOJ ■n pozn°'e, »V rnngn^« v grv**riicm delu mesta v bližini Južn^gi ali držav*
nega kolodvora. — Ponvdbe na *-nra-
po »SI. Nar.« pod »Severna stran/400«
Proda se takoj hiša
ZA 700.000 KRON Z VRTOM in TRGOVSKIM LOKALOM v Ljubljani v brzini postaje in elek^ trične cestne železnice, pripravna
za kako obrt a^i trgovino. Naslov nove uprava »SI. Nar.«. 381
Otvoritev v nedeljo, 14. januarja 1923
LAST  JUGOSLOVANSKE MATICE
Pes-ovčar
(deutscher Schaferhund) 6 mese* cev star, že nekoliko dresiran, SE PRODA. — Rado Šturm, Rožna do* lina 145. (Vprašati v gostilni pri Čehu)
Meblovano sobo
s 15. januarjem IŠČE uradnica. Ponudbe na: Poštno ležeče št. 28, Ljubljana. 367
Inteligentna gosperija
simpatična udova, srednie dohe, iz* vrstna kućanica trari mjesto domači* ce, značajnom starcem d^hro sit.iira* nom gospodinu. Primila bi i kano po* moč kučanici CSH'tze) u koiem pen* sionu, najradje Trst ili Slovenija. Ponude na unravu »S7ov. Naroda« pod »Vrstna sila/399«.
kroja
Dobrim
škim mois
se odda na titeam konfekcijska šivanje
damskih oblek« Ponudbe na „Elite" Liublians. Prefer*ova ulica 9
išče rodbina treh članov v Beogradu. Kuharica mora biti srednie starosti, popolnoma vešča tuje kuhinje in z daljšo prakso v večjih gospodinjstvih. Plača za kuharico do K 2.000*—, za sobarico do
K 1.200*—. Zahtevajo se dobra spričevala. Javiti se osebno 15. t, m. pri g. S. Uskok ovič-u, hotel Union od pol 9 do pol 10 dopoldne in od 3 do 4 popoldne.
				
			■ —	
				
	. ..   •   ...   '• • •>'-*£ .\ v.			
Zahvala.
Povodom preminutja našejra ljubljenega pokojnika, gospoda
VEKOSLAVA KRAJNCA
KR. NOTARJA
izražamo globoko hvalo prijatelju mu izza mladih dni preč. gosp« kanoniku Ivanu Bohancu, gospem Ani Debelakovi, Lorgerjevi, Orožnovi, g. dr. Šumenjaku, rodbini Tančic, obema rodb nama Wagner, gg. orožn. Sadar, Toš in Vrtavec, ki so v svoji plemeni osti stali njemu in nam ob strani v najtežji uri, požrtvovalno vršeč delo človekoljubja.
Iskreno hvalo rodbini rl. Artensovi in šolski mladin«, veselju pokojnikovem, za krasne vence, z njo vred čč. duhovščini, vzglednemu učiteljskemu zboru, državnim in avtonomnim obla-stvom in uradom, vsem korporaci;aTi, požarni brambi za častno spremstvo na zadnji poti, vsem pri atcljem in znancem za izraze srčnega sočutja, ki so nam bili v dnevih največje žalosti edina uteha.
Šmarje pri Jelšah, 11. januarja 923.
Žalujoči rodbini: Erafnc — Dr. Prem Britak.
				
		"i		Pl
Vsem Vam, ki ste v tihem sočutju spremili našo nepozabno rajnico, gospo
iieuueti
na njeni prezgodnji zadnji poti, ali na drug način skušali vliti tolažbo v užaloščena srca neizmerno osamljenega moža, nebogljenih otročičev, predobre mamice, ljubečih sestri in tugujočih svakov, se v globoki hvaležnosti, proseč Boga, naj Vam Vašo ljubezen dobrotno poplača, iskreno zahvaljujejo
žalnfočl ostalL
V najem se vzame
dobra GOSTILNA ali RESTAVRA* CIJA v Ljubljani ali v kakem večjem
trgu v Sloveniji TAKOJ ali do dne 1. maja. — Ponudbe pod M. J., glavna pošta, Ljubljana. 365
Pohištvo za spalnico,
malo obrabi j eno,  se ceno proda«
Ogleda se lahko: Zaloška cesta št. 13, dvorišče, desno, vrata III. 374
Dve sebi
s separatnima vhodoma in električno razsvetljavo, z eno, ozir. dvema pos steljama, SE ODDA STA TAKOJ. Vaslov pove uprava »Slovenskega Na*
roda«. 370
Vaojo prazno sebo
ali dve manjši s separatnim vho* dom, eno event. rreblovano, IŠČE mlad zakonski par. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod ZAKONCA'378«.
Ki
ipn ...„„,
srednjeveliko. z vrtom ter pro= st^m stanovanjem v Ljubljani ali okolici, najraje pa v Spodnji ali Zfjornii Ši^V.i. — Pismene ponudbe pod »Hiša/383« na upravo Slov. Nar.«.
Mlad gospod, zmožen slovenske* ga in angleškega jezika, želi vsto* pit; v sfaTfoo pri vedfera podjetju
kot sluga ali delavec.
Ponudbe se prosi pod »Štev. 2000^375« na upravo »Slovenskega Naroda«.
PRODAM   star,   dobro ohranjen
kratek klavir za 4G09 Din.
Poljanska cesta 54, vrata 19. 3S6 Sprejme se nekaj boljših gospodov
na dobro hrano.
Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 369
Prnifa «pTkOMPLETNA MA* Mulja 56 SKA (piereta). Naslov   pove   uprava »Slovenskega Naroda«. 384
Stanovanje
(sobo nairaie s posebnim vho* dom) IŠČE gosnodična za takoj aH pozneie. — Ponudbe ^a upravo »Slov.  Naroda« pod »J./332«.
vešča vseh del. išče delo po hišah
ali na dom. Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 312
Odda se
meblovana soba.
Nas'ov pove uprava »Slovenske* rja Naroda«. 376
12 letna deklica,
MOČNA IN ZDRAVA, se odda dobrim ljudem z vso oskrbo v hiši. Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 377
Za     išes sobo
AVSKULTANT v mestu a7i tfiž* nji okolici. — Ponudbe pod »AV* SKULTANAT/352« na upravo »Slov. Naroda«.
Izurjena blagajnlčarka
z dobrimi spričevali IŠČE mesta
v večjo rcs*nvracijo. Naslov pove uprava »SI. Nnr.« 315
da se !?n n
(KOČIJA), POLPOKRIT. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
2S7
Prodam švicarske smuči
(skij) malo rabljene »Patent Wr.
D. G. B. Stahliks«. Na*-,r»v pove upra a »SI. Nar.«. 347
Kemik,
dobra in samostojna moč, IŠČE PRIVATNO SLUŽBO ali postranski zaslužek. — Ponudbe pod »KEMIK/307« na upravo »Slov. Nar.«.
Jekleno pločevino
4—7 mm debelo in nad 80 mm Mi* roko KUPI
A. TOMŠIČ, Verd, Vrhnika
Preda se
KMETSKO POSESTVO (njive, travnik, gozdi in sadni vrt), 20 mu rut od postaje Stična na Dolenjskem. — P";~ve se pri J. Miklavčič, Gorenja vas pri Stični (Dol.). 295
Kisvrska delavaica
R. IVarhinek
Uublja a, H.ISerleva ulica 5.
Popravljam in ugH*uj rn klavirje in harmonije strokovno in ceno.
390
Kupim
im posestvo,
srednjeveško, obstoječe iz dobro zidane hiše, gospodarskega po* s!opja, njiv, travnikov in gozda v
bližini železnice in postaje. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 371
Shižhe strojnika
išče izučen strojni ključavničar; ima prakso pri parnih strojih in kotlih ter vsake vrste električnih motorjev. — Star je 30 let in oženjen. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 289
Samotna opeka,
700 kosov, za notranjo obzidavo apnenice ali enakih peči, ima po
nizki ceni naprodaj
FR. LIPAH, Dobrunje pri Ljub.
ljani. 290
NAJBOLJŠE VRSTE
slavonskega sena ter ovsene in pšenične slame
PRODAJA v kompletnih vagonih s svojega skladišča v Novi Gradi* ški PO NAJNIŽJI CENI
JOSIP WEISS, Eksport sijena i slame, Zagreb, Rokova ulica 2/IL, Telefon nuspostaja 13—51. 379
dtike In tesani les kvpnfe pe agednlh cenah ter prosi pismene ponudbe
Ernest Marine,
Cel)«
Kapuolnska ulica S.
TRGOVSKI PULT, približno 4 m do!g, PULT aH STOJALO z 2—3 pločevinastimi posodami za olje, MIZO za blagajničarko in lahki VOZIČEK z 2 ali 4 kolesi; vse to v dobrem stanju.
Ponudbe   na   upravo »Slov. Naroda« pod »Špecerija072«.
Lokomobila
16/18 HP, šest atmosfer pritiska, pripravna tudi za kurjenje z ža* ganjem, torej posebno pripravna ZA 2AGO, SE JAKO CENO PRODA.
Banernverem, Graz, Reit-schulgasse 3« 415
Ratarska banka d. d. u Virovitici nudi ob stanica Slavonija
Drima pšenične posije a 7 K kg, te jedan vagon knkolje-vo£ šrota za blago, kao najbolju stočnu hranu a 5 K kg.
Brzojavni naslov: »AGRICOLA« Virovitica, 388
snnap*,^BnBnnQPNVveOT*nsnnnnnnT
3van Slokan
mestni zidarski mojster
L'nblfana,
Študentovska ulica 7«
Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, po danih in lastnih načrtih. 395
IŠČE SE ZA TAKOJ
korespondent
s perfektnim znanjem slovenščU ne, srbohrvaščine ter nemščine, stenografije v vseh treh jezikih in strojepisja. — Reflektira se samo na delavne in vestne moči, ki bi bi! s tudi verzirane v vseh drugih pisarniških poslih ter bi bile vpeljane v knjigovodstvo. Ponudbe z navedbo strokovne iz* obrazbe, referencami in sliko na:
PETER KOZINA & KO., tovar* na čevljev, TRŽIČ. 364
Mefclirano sobo
išče starejša dama, katera je podnevi odsotna.
Naslov pove uprava »Slov. Na*
roda«. 350
Zakonski   par  brez   otrok IŠČE ENO ALI DVE
meblovani sobi
z električno razsvetljavo. — Po nudbe na poštno ležeče N. Z. Ljub* ljana I. 348
Takoj se odda
PRAZNA IN MEBLOVANA SOBA v novi hiši z električno razsvetljavo *s separatnim vho* dom; meblovana s hrano. — Na* slov pove uprava »Slov. Nar.«. 342
Prodam hišo
OB GLAVNI CESTI Z VELL KO  DELAVNICO. PRIPRAV*
NA ZA VSAKO OBRT. Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 286
Išče se služkinja
srednje starosti, ki zna dobro kuhati, je snažna in varčna, k boljši rodbini, obstoječi iz dveh oseb, v Osijek na Hrvatskem. Plača 1000 K mesečno. Iz prijaznosti da natančnejša obvestila ga. Brunet, Ljubljana, grad Tivoli. 331
Na predaj
vinograd z leno vilo, gospodarskim poslonjem, sadovnjakom in gozdom blizu ceste, — Raste 10 polovn jakov vina in meri vse posestvo tri orale. Pod!ehnik v Halozah. — Oglasite se pri tvrdki ANTON MAHORIČ, PTUJ.
351
Delovodj
za Izdelovange
testenin
za novoustanovljeno tovarno testenin v Dalmaciji
se Išče.
Reflektira se samo na prvovrstno in povsem samostojno moč. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja, zahtevo plače in čas možnosti nastopa naj se naslovijo na „Poštni pretinac 104, glavna pošta Zagreb". 333
perilo
0200 .
za dame, gospode in deco
priporoča tvrdka
a. 8 E. Slabenji ijffji ■
SOLIDEN GOSPOD ISCE
meblovano sebo.
Ponudbe pod »PLAČA DOBRO« na Al^ma Companv, Ljubljana, Ko^resni trg 3. 343
SAMOSTOJNA
korespondentinja,
vešča tudi kn figovo dst\'a in dru-gffi pisarniških del, 1ŠSE MESTA. Ponudbe  pod  »Samostojna '33°« na upravo »Slovenskega N'aroda«.
Parketne deščice
Is slavonskega hrasta fn bukove
dobavljam v v?aki   množini najceneje.
Jos. R. Puh. Ljubljana,
Gradalka ulica 22.    Telef. 513.
V najem išče
ali pa tudi KUPI TRGOVINO in če mogoče tudi GOSTILNO v prometnem kraju. — Najrajši tam,   kjer bi se   izplačala lesna
trgovina. Ponudbe   je   poslati   pod »Takojšen prevzem/254« na upravo »Slov. Nar.«
NOVOSTI ZA
PLESNO SEZTJO
A. Šinkovic nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19
Nudim po najnižji ceni:
banaško moko, otrobe, krmilno moko, dalie seno, slamo in druge deželne ori-delke« — Zaloga najboljšega »Dalmat^nsVega cementa« v vsak' marini in v?gon-ski cddajL 355 LJUDEVIT S IRC, KRANJ.
Stanovanje!
Vsled starosti bi ZAMENJAL stanovanje, obstoječe iz dveh sob s pritiklinami v 3. nadstropju mo* dern~ hiše v bližini Južnega kolo* dvora v Ljubljani z enakim sta* novanjem  v  pritličju  ali prvem
nadstropju v sredini mesta. Ponudbe   pod »MODERNO/311« na upravo »Slov. Naroda«.
Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi
nudi:
vsakovrstne zimske rokavico iz usnja, podložene z volno, s kožuščkom, ter volnene in
tricot rokavice. Nadalje vsevrstne vse-barvne zimske in flor, svileni flor ter svilene nogavice.
BalflifiH jfthd francoski parfomi.
Najboljše   vrste   kolinske vode.
Ean de Cologne
O. Bračko, Ljubljana. Dunajska   cesta   štev. 12
Ji.
Izredna
prilika
Vsled rodbinskih razmer se prodi zelo ugodno dobroidoča
z mešanim blagom na deželi s stalno vpeljanimi odjemalci na debelo. — Ponudbe pod „Zlata jama" na An. zavod Dngo Be-seljak, Ljubljana, Sodni 5. 293
Lastnina in   tisk   »Narodne   tiskarnec.
13