Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Marliri della Libarta 5/1. Telefon 28-770. 34170 Gorica, Pia/za Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431, Pšt. č. r. Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini tednik NOVI LIST Posamezna štev. 50 lir N A R O č N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 696 TRST, PETEK 24. MAJA 1968, GORICA LET. XVII. Mitične mlitue Rezultati nedeljskih državnozborskih volitev prav gotovo predstavljajo določeno presenečenje. Število glasov, ki jih je prejela skrajna levica (komunisti in socialproletar-c0, 'in nazadovanje desnice jasno kažeta splošen premik italijanskega volilnega zbora na levo. Komunisti in socialproletarci Predstavljajo skupno 30 odstotkov vseh volivcev, kar pomeni, da je od treh volivcev eden komunist ali socialproletarec, oziroma daje na volitvah svoj glas tema dvema strankama. Če še primerjamo volilne izide za se-nat in poslansko zbornico, ugotovimo, da je odstotek glasov, oddanih komunistom in so-c|alproletarcem, večji pri volitvah v poslansko zbornico (31,4) kot v senat (30), iz cesar izhaja, da mlajši volivci še v večjem številu podpirajo ti stranki kot starejši. Desnica (liberalci, misovci in monarhisti) Predstavlja skupno 11,6 odstotka volivcev 'n je v primeri s političnimi volitvami leta 1963 nazadovala skupno za 2,3 odstotka. Od sredinsko-levih strank je na teh voliva h najbolj napredovala Kršč. demokraciji kateri je treba priznati, da je uspešno prestala hudo preizkušnjo, saj je bila glavna ar6a napadov tako desnice kot skrajne le-lce- Združena socialistična stranka je pro-1 Pričakovanju zgubila veliko število glasov, Sal predstavlja danes le 14,5 odstotka celotna volilnega zbora, medtem ko je leta "63 ta odstotek znašal 20. faradi nazadovanja socialistov je treba Pričakovati, da bodo nastale hude težave Rri sestavi nove vlade. Volilni rezultati sicer kažejo na novo alternativo dosedanji sre-^ insko-levi vladi, vendar je treba pričakova-da se bodo v socialističnih vrstah okre-tiste sile, ki niso prepričane, da more elovanje z demokristjani prinesti bistve-0 zboljšanje razmer v italijanski družbi in ržavi. Najmanj, kar se lahko zgodi, je, da ,° Politična cena, ki jo bodo morali demo-r,stjani plačati, če bodo hoteli sestaviti vla- do zda _s socialisti, znatno večja, kot je bila do- Od demokristjanov bo seveda tudi odvis-I ?' Rako se bo vladna kriza rešila. Volilni 2'di namreč zgovorno kažejo, da ni mogoče oku l?'90 oc^°^at' z glavnimi, že zdavnaj poljubljenimi reformami države in družbe, e nočejo, da italijanska politika pojde ne-varnim avanturam naproti. Sestava novega parlamenta SENAT POSL. ZBORNICA 135 (+2) KD 266 (+ 6) £PI 101 (+16) KPI 177 (+11) ppV 46 (-12) PSU 91 (-29) PU 16 (_ 3) PLI 31 (- 8 pdium (_ 4) MSI 24 (~ 3) £jJIUM 2 — PSIUP 23 — SVP NASA IZBIRA. JE SAMO ENA: SLOVENSKA SKUPNOST 2 (+ 1) PDIUM 2 — PRI SVP 6 (— 2) 9 (— 3) 3 — V nedeljo in ponedeljek bodo slovenski volivci s Tržaškega in Goriškega ponovno poklicani k volilnim žaram, da s svojim glasom prispevajo k izvolitvi novega deželnega zbora Furlanije - Julijske krajine. Gre za drugo preizkušnjo, pred katero so postavljene politične stranke v kratkem razdobju enega tedna. Čeprav je volilna stvarnost tokrat nekoliko drugačna od tiste, ki je veljala za državnozborske volitve, ne moremo reči, da popolnoma ustreza načelom pravičnosti. Ozemlje, na katerem prebiva slovenska manjšina v Italiji, je namreč razdeljeno na toliko volilnih okrožij, da je izvolitev slovenskega manjšinskega predstavništva v deželni zbor sicer mnogo lažja kot v rimski parlament, a to predstavništvo ne more biti sorazmerno z dejanskim številom slovenskih volivcev v Italiji. To resnico smo v listu že večkrat napisali, a menimo, da jo moramo danes ponovno poudariti, ker imajo slovenski volivci v nedeljo možnost in priložnost, da s svojim glasom prispevajo k ustvaritvi takšnih političnih in pravnih pogojev, ki naj omogočijo, da se to naše osnovno politično vprašanje čimj>rej reši in pravično uredi. Mislimo, da je razvoj dosedanjega političnega dogajanja dovolj zgovorno dokazal, da vključevanje zamejskih Slovencev kot posameznikov v italijanske vsedržavne stranke ne vodi nikamor. To med drugim jasno izhaja iz dejstva, da je kljub pristanku večine zamejskih Slovencev na takšno politiko ostala dolga vrsta osnovnih manjšinskih problemov dozdaj nerešena. Jalovost in neučinkovitost takšne politike ne more seveda zamegliti niti izvolitev slovenskega kandidata na listi KPI v poslansko zbornico na nedeljskih političnih volitvah, saj je to bolj posredna reakcija slovenskih množic, ki volijo KPI, ne teze, ki jih mi — in zadnje čase tudi mnogi drugi Slovenci — zagovarjamo in širimo, kot pa izraz volje in hotenja vodstva prizadete stranke. Prepričani smo nadalje, da bo razvoj tudi v teh vrstah šel vedno bolj proti smeri, ki jo mi nakazujemo. Zaradi tega je potrebno, da zlasti na teh •deželnih volitvah čimvečje število slovenskih volivcev in volivk odda svoj glas listi Slovenske skupnosti, kajti samo na ta način bosta prišli jasno do izraza naša volja in naša pravica, da začenjamo končno postajati subjekt in s tem dejavnik v celotnem tukajšnjem življenju in da se preneha naše instrumenta-liziranje za dosego ciljev in smotrov, ki se nas neposredno ne tičejo. S tem seveda nočemo reči, da nas splošno politično in družbeno dogajanje ne briga in da nismo na to dogajanje pozorni. Nasprotno. Mi hočemo priti do takšnega instrumenta, hočemo izbrati takšno obliko političnega angažiranja, ki bo dejansko omogočila, da se bomo polnokrvno vključili v splošno dogajanje in sorazmerno v svojimi močmi vplivali na njegov razvoj ali vsaj preprečili, da bi ta razvoj ne bil v našo škodo. V nedeljo gre v bistvu za to, da čimvečje število slovenskih volivcev in volivk z glasom, ki ga bodo dali listi Slovenske skupnosti, izrazijo voljo po novi politiki, in sicer takšni, ki bo ustrezala novim razmeram in današnjemu novemu času. Nedeljske volitve so poleg tega zato važne, ker si moramo izvoliti v deželni zbor svoje slovensko predstavništvo, saj je deželni zbor tako važen zakonodajni organ, da bi utegnila biti naša odsotnost iz njega naravnost usodna. Ce bodo sloveski volivci in volivke imeli v nedeljo pred očmi samo ti dve dejstvi, smo prepričani, da bo njihova izbira samo ena: volili bodo listo Slovenske skupnosti. Slabva*la utoliuceni Slovenska skupnost se lepo zahvaljuje vsem tistim zavednim Slovenkam in Slovencem, ki so glasovali slovensko. Lista Slovenske skupnosti je v primerjavi s političnimi volitvami leta 1963 napredovala za 462 glasov. Leta 1963 je namreč dobila 5679, prejšnjo nedeljo pa 6141 glasov. To je izredno lep napredek, če pomislimo, da smo Slovenci samostojno nastopili na političnih volitvah iz protesta, ker nam volilni zakon ne daje možnosti za izvolitev lastnega zastopstva in pa zato, da svetovni javnosti pokažemo, da v Italiji živimo Slovenci, ki se nočemo utopiti v morju italijanskih strank in tako zatajiti svoje narodnosti. Ta namen smo dosegli in smo z uspehom zadovoljni. Slovenski volivci so pravilno razumeli, da je potrebno, da Slovenci nastopamo pri vseh volitvah ne glede na možnosti, kajti le na ta način izpričamo svojo prisotnost in poudarimo zahtevo, da italijanska republika zagotovi slovensko zastopstvo v parlamentu. Glasovi, oddani naši kandidatni listi za poslansko zbornico, predstavljajo jedro na rodno zavednih in politično zrelih volivk in volivcev na Tržaškem. Zato Slovenska skupnost lahko računa, da se bo to jedro še bolj okrepilo in nas v bodoče zanesljivo podprlo v boju za pravice slovenske manjšine v Italiji. Tajništvo SLOVENSKE SKUPNOSTI Rezultati volitev v senat in poslansko zbornico RA DtO TRST A ♦ NEDELJA, 26. maja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ivanhoc«. 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.40 Nedeljski vestnik; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 »Birozavri«. Igra v dveh delih, napisal Silvano Ambrogi, prevedel Niko Košir; 17.30 Prijatelji zborovskega petja; 18.00 Koncert v miniaturi; 18.30 Iz pesniških gajev: »Ivan Cankar« (Marko Kravos); 19.15 Sedem dni v svetu; 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve v Zabnicahf Sergij Canciani); 21.00 Moderni ritmi; 21.40 Sodobna glasba; 22.10 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 27. maja, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Pomenek s poslušavkami; 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 Zbor »Antonio lllcrsbcrg«; 18.00 Iz opusa Čajkovskega in Ravela; 20.50 Pripovedniki naše dežele: Luciano Nar-delli: »Moje mesto« (Lelja Rehar); 21.45 Slovenski solisti: Basist jože Stabej, pri klavirju Marijan Lipovšek. Slovenske ljudske pesmi v priredbah Slavka Osterca, Zorka Prelovca in Marijana Lipovška; 22.05 Zabavna glasba. o TOREK, 28. maja, ob: 11.55 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Zabnicah; 17.20 Slovenščina za Slovence; 17.40 Piero Pieri: »Italija in prva svetovna vojna«; 17.55 Zbor Slovenske prosvetne zveze iz Celovca (vodi Valentin Hartman); 18.30 Koncertisti naše dežele: Flavtist Miloš Pahor. Johann Sebastian Bach: Sonata v a molu za flavto solo, Primož Ramovš: Ekspanzije solo za flavto solo; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja, pripravlja Danilo Lovrečič; 20.30 Carl Maria von VVeber: »Čarostrelec«, romantična opera v treh dejanjih; 22.50 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 29. maja, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Dr. Karel Štrekelj«, (Vinko Beličič); 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.30 Komorne skladbe Bruna Bjelinskega; 19.10 Zdravniška posvetovalnica; 19.20 Razkuštrane pesmi; 20.30 Simfonični koncert, v odmoru (približno ob 21.15) Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 30. mapa, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.00 Tri in ena — sobotni variete; 17.20 Marija Kacin: »Luigi Pirandello«; 1830 Sodobni italijanski skladatelji; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst; 20.30 »Peti za bridge«. Radi jska drama, napisal Michal Tonecki, prevedel Franc Jeza. Igrajo člani radijskega odra, režira Stane Kopitar; 22.00 Skladbe davnih dob. ♦ PETEK, 31. maja, ob: 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.10 Gospodinja nakupuje (prof. Tone Penko); 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.20 Ne vse, toda ° vsem; 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi; 19.10 Novele: Smiljan Rozman: »Nenadna Korenova smrt«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Koncert operne glasbe; 22.00 Samospevi Vita Levija; 22.20 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 1. junija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Iz starih časov (dr. Lojze Tul); 13.30 Semenj plošč; 14.45 Pojeta Dalida in Lado Leskovar; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio - Oddaja za avtomobiliste; 16.00 Pregled slovenske dramatike. Pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.40 Obletnica meseca: »Arrigo Boito ob petdesetletnici smrti« (dr. Andrej Bratuž); 17.50 Zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane, vodi Igor Lavrič; 19.10 Družinski obzornik, (prof. Ivan Theuerschuh); 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Ivan Tavčar: »Visoška kronika«. Radijska priredba Martina Jevnikarja: I. del: »Izidorjeva mladost«. Izvajajo dijaki višjih srednjih šol v Trstu. Režira Jože Peterlin; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TKDENSKI KOLEDARČEK 26. maja, nedelja: Dragica', Filip 27. maja, ponedeljek: Janez, Voja 28. maja, torek: Avguštin: Gojko 29. maja, sreda: Majda, Maks 30. maja, četrtek: Milica', Ferdinand 31. maja, petek: Angela, Maja 1. junija, sobota: Radovan, Fortunat Dokončni rezultati nedeljskih volitev v senat italijanske republike so naslednji: Krščanska demokracija je dobila 10,955.458 glasov (1. 1963: 9,579.081 ) in bo imela 135 senatorjev; v dosedanjem senalu jih je imela 133; odstotke svojih glasov je povečala od 34,9 na 38,4. Združena socialistična stranka (PSU): 4,349.668 (1963; 5,593.365), 46 senatorjev (dozdaj tudi 46); odstotki glasov PSU pa so padli od 20,3, kolikor sta jih skupno zbrali pri parlamentarnih volitvah leta 1963 tedaj še ločeni socialistična in socialnodemokratska stranka, na 15,2. Republikanska stranka (PRI): 626.604 (1963: 223.350), 2 senatorja (dozdaj nobenega), od 0,8 na 2,2 odstotka glasov. Liberalna stranka (PLI): 1,934.061 (1963 : 2,065.901), 16 senatorjev (doslej 19), od 7,5 na 6,8 odstotkov. Komunistična stranka (PCI): 8,580.475 (1963: 6,991.889), število senatorjev se je dvignilo od dosedanjih 85 na 87, porast glasov v odstotkih od 25,5 v letu 1963 na 30,0. Soc. stranka proletarske enot. (PSIUP): ker je šla pri volitvah v senat skupaj s komunisti, ni bilo mogoče posebej prešteti njenih glasov, pridobila pa je dve senatorski mesti (število njenih senatorjev se bo povišalo od 12 na 14). L. 1963 še ni obstojala. It. socialno gibanje (MSI — neofašisti): 1,304.478 (1963; 1,414.750), 11 senatorjev (doslej 15); odstotki glasov so se znižali od 5,2 na 4,6. Monarhisti (PDIUM): 311.973 (1963: 429.412), dva senatorja (tudi doslej dva), odstotki glasov so se znižali od 1,6 na 1,0. Vse druge skupine, v katerih so zapopa-dene tudi Južnotirolska ljudska stranka, Francijo pretresajo študentovski nemiri in delavsko-nameščenske stavke takega ob sega, kot jih že dolgo ni doživela. Vsi različni vzroki imajo skupen izvor: francosko ljudstvo je sito De Gaullove paternalistič-ne in pustolovske politike, ki se izmika stvarnosti in se lovi za starčevskimi vizijami. Če bi hoteli z eno besedo označiti značaj sedanjega položaja v Franciji, bi morali reči: razočaranje. In več kot dva milijona francoskih delavcev, nameščencev, študentov in kmetov hoče v bistvu predvsem povratek k stvarnosti tako v mednarodni politiki kot tudi v okviru Evropske gospodarske skupnosti in svetovnega dogajanja. De Gaullu je treba priznati, da je človek izrednega formata in prava voditeljska o-sebnost, pošten in idealist. Priznati mu je treba tudi, da ni nikdar poskusil izkoristiti polnomočij, ki mu jih je izglasoval parlament, za to, da bi uvedel osebno diktaturo ali da bi skušal zatreti svobodo kritike v političnem življenju. Francoski opozicio-nalni tisk je bil ves čas njegovega vladanja poln njegovih karikatur in ostrih napadov nanj in na degaullizem. V tem pogledu bi bil lahko De Gaulle za vzor marsikateremu državniku, ki se je znašel kdaj v podobnem odgovornem položaju. De Gaulle je kljub svoji patemalistični politiki demokrat. skupine Doline Aosta in Slovenska skupnost: 520.475 glasov, dva senatorja, ki oba pripadata Južnotirolski ljudski stranki. Gibanje Valdaoste je izgubilo svojega senatorja. Belih glasovnic je bilo 870.656, neveljavnih pa 529.159. Če bi pomenile bele glasovnice stranko, bi bila to pri volitvah v senat šesta najmočnejša stranka, za DC, PCI, PSU, PLI in MSI, pred republikansko stranko. Seveda pa so oddajali bele glasovnice razočaranci ali neodločneži najrazličnejšega mišljenja. VOLITVE V POSLANSKO ZBORNICO Rezultati volitev v poslansko zbornico pa so naslednji: Krščanska demokracija je dobila 12,428.663 glasov in 266 poslancev. Pri volitvah leta 1963 je dobila 11,773.182 glasov in 260 poslancev. Napredovala je torej za 6 poslancev, v odstotkih glasov pa od 38,2 na 39,1%. Komunistična partija je prejela 8,555.131 glasov in 177 poslancev, medtem ko je dobila leta 1963 7,767.601 glasov in 166 poslancev. Porast znaša torej 11 poslancev, v odstotkih glasov pa od 25,3 na 26,9°/o. Pridobila je skupno več glasov kot krščanska demokracija, namreč 787.530 nasproti 655.481 krščanske demokracije. Združeni socialisti (PSU) so dobili 4,604.329 glasov in 91 poslancev, medtem ko sta prejeli 1. 1963 tedaj še ločeni socialistični stranki skupno 6,132.107 glasov in 120 poslancev. Izgubili sta torej 29 poslancev in 1,527.778 glasov, niun odstotek pa se je znižal od 19,9 a 14,5%. Ital. socialno gibanje (MSI) je prejelo tokrat 1,415.307 glasov in 24 poslancev, medtem ko jih je prejelo leta 1963 1,570.228 in Toda njegovo poštenje in demokratično mišljenje ga vendarle nista obvarovala pred velikanskimi političnimi napakami. Odgovornost, ki jo je prevzel, je bila prevelika zanj in bi bila za vsakogar. Ponovno se je pokazalo, da noben državnik, pa naj bo še tako pošten in pameten, ne more sam uspešno usmerjati državne in narodne politike in tudi ne more navdihniti vsemu ljudstvu edino svoje ideale in vizije o bodočnosti. Francija je preizkusila to v miru in v demokraciji, kar sta okusili Nemčija in Italija v totalitarni diktaturi in vojni: da so volja in možgani enega človeka ali njegovega najožjega kroga premalo, da bi zadostili potrebam narodnega življenja in modernega razvoja, in da se vlada »voditelja« ne le ne izplača, ampak se maščuje-Edino popolna demokracija, popolna udeležba vsega ljudstva v janem življenju in vodstvu državnih zadev preko premišljeno razvejanega političnega strankarskega plu" ralizma s pošteno demokratično igro med večino in manjšino, med vlado in opozicijo, je danes kos nalogam, ki jih postavljata svetovni razvoj in problemi državnega ter narodnega življenja, ki se neprestano množijo, tako v Franciji kot drugod. Izdajatelj: F.ngelbert Besednjak • Glavni urednik-F.ngelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drag0 Lcgišs • Tiska tiskarna »Groiphj - Trst. uli°a Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 (Nadaljevanje na .?. strani) Jiffarrna 6ifonc«i čte&auttizma Rezultati volitev v senat in poslansko zbornico (Nadal evanje z 2. strani) 27 poslancev. V odstotkih je padlo od 5,1 na 4,5. Liberalna stranka (PL1) je prav tako iz gubila glasove. Od 2,144.270 v letu 1963 je padla na 1,850.249 glasov. Dobila je 31 poslancev, medtem ko jih je imela doslej 39. V odstotkih se je znižalo število njenih volivcev od 7,0 na 5,8. Socialprolet. (PSUJP) so dobili 1,414.043 glasov in 23 poslancev. Primerjava z letom 1963 ni mogoča, ker takrat te stranke še ni bilo. Tokrat je dobila 4,5% glasov. Monarhisti (PD1UM) so prejeli 414.143 glasov in 6 poslancev. Leta 1963 so dobili še 536.948 glasov in 8 poslancev. V odstotkih so padli od 1,8 na 1,3%. Republikanska stranka (PRI) je dobila 626.074 glasov in 9 poslancev, leta 1963 pa je dobila 420.213 glasov in 6 poslancev. V odstotkih je narastki od 1,4 na 2,0%. Južnotirolska ljudska stranka je dobila 152.901 glasov in 3 poslance. Leta 1963 je dobila 135.457 glasov in tudi 3 poslance. V odstotkih je narastla od 0,4 na 0,5%. Valdostanska unija je dobila 31.441 glasov 'n nobenega poslanca, medtem ko je dobila lota 1963 31.844 glasov in enega poslanca. Vse druge liste skupno so dobile 293.108 glasov, v odstotkih 0,8, kar je približno toliko, kot pri volitvah 1. 1963. ŠOLSKA PRIREDITEV NA OPČINAH Enotna srednja šola »S. Kosovel« na Op-^'nah ima zaključno šolsko prireditev, na aWi bodo učenci šole igrali trodejanko Loizeta Cijaka »Slana voda«. Prireditev bo 't Prosvetnem domu na Opčinah v soboto, j;5. maja, ob 16. uri za otroke in v nedeljo, 6- maja, ob 17. uri za starše in prijatelje mladine. Skupno je volilo 31,785.389 volivcev, ki so izvolili 630 poslancev. Leta 1963 je volilo 30,752.871 volivcev. K tem volivnim rezultatom je treba reči predvsem to, da so prinesli velikansko razočaranje združeni socialistični stranki, nepričakovan uspeh pa socialproiletarcem (PSIUP), ki so se odcepili od nennijevcev ob njihovi združitvi s socialnimi demokrati. Socialproletarci so dobili ogromno večino tistih glasov, ki so jih izgubili združeni socialisti. To najbrž pomeni, da velik del socialistov ni bil zadovoljen s politiko združene socialistične stranke v vladni koaliciji sredinske levice. Vodstvo združenih socialistov bo zdaj preučilo rezultate in analiziralo položaj, če bo prišlo do mnenja, da se mora vdati temu pritisku k radikalizaciji, bo to nedvomno privedlo do novih napetosti in kriz v sredinski levici. To je skoraj z gotovostjo pričakovati. Porast komunističnih glasov pa je čisto gotovo pripisati predvsem nezadovoljstvu široke italijanske javnosti s prepočasnim uvajanjem reform, zaradi škandalov s stomilijonskimi odpravninami, neučinkovitostjo boja proti banditizmu itd. Hotel v Bohinju odpira problem slovenskega turizma Pred kratkim je slovensko javnost moč-1 no razgibala novica, da namerava zgraditi neko ljubljansko hotelsko podjetje v Bohinju velik hotel v bližini cerkvice sv. Janeza, kar bi močno pokvarilo tradicionalno podobo Bohinjskega jezera in ogrozilo lepoto njegove okolice. Odpor proti temu je bil čisto razumljiv in upravičen, po drugi strani pa so imeli prav tudi tisti Bohinjci, ki so se oglasili z dopisi v tisku, češ da od same neokrnjene lepote svojega jezera ne morejo živeti. Seveda pa pri tem pozabljajo, da veliki hotel ne bo služil denarja zanje, ampak za tiste, ki bodo investirali vanj. Delo v njem pa bo lahko dobilo le omejeno število Bohinjcev in še ti bodo le natakarji, sobarice in vratarji. V Sloveniji bi bilo treba razvijati tujsko-prometne objekte manjših razmerij, ki ne zahtevajo velikih investicij iz javnih blagajn in bančnih posojil, kvečjemu nekaj za infrastrukture. Verjetno bi družbeni sektor ničesar ne izgubil, če bi dovolili ustanavljati, kot npr. v Bohinju, domačinom manjše penzijone za letoviščarje, kot bujno u- j spevajo v Avstriji, Švici, Italiji in drugod. Vsak tak penzijon ali gostilna s tujskimi1 sobami zagotovi zaslužek nekaj ljudem in obenem reši državo ali družbo skrbi, da jim najde delo. Tudi slovenske kmete bi bilo treba vzpodbujati, da bi začeli urejati tujske sobe za 'letoviščarje, kajti na Zahodu se širi navada, preživeti dopust v kakem mirnem kraju brez hrupa in prahu, v stiku z naravo in domačini, saj marsikje že prevladuje zanimanje za človeka in intimno naravo nad hlepenjem po vrvežu v velikih kopališčih ali zimoviščih. Današnja brezposelnost v Sloveniji je nedvomno vsaj delno posledica premalo razvitih terciarnih dejavnosti, ki postajajo v najbolj razvitih državah kot veja zaposlitve celo že važnejše kot industrija. Sprostitev majhne zasebne trgovine in gostinstva bi v Sloveniji nedvomno močno olajšala položaj na delovnem trgu. Da pa se iz teh majhnih »podjetnikov« ne bodo rodili veliki kapitalisti, pa se menda ni bati. Določeno števlo zasebnih penzionov in gostiln s tujskimi sobami v Bohinju bi napravilo za zdaj investicijo v velik in drag hotel povsem nepotrebno, bohinjskemu pre-bivavstvu pa bi odprlo nove perspektive in ga obvarovalo pred begom v tovarne in v tujino s trebuhom za kruhom. SMRT V POMLA »Mama, nikar ne jokajte,« je prosil, kakor takrat, ko je bil Sc otrok in ni našel drugih besed, da bi jo tolažil. »Saj jokam samo zaradi tega, ker te imam spet pri sebi,« je rekla. Da, čutil je, da je to res. Ostal je pri njej, hotel je, da bi skupaj zmolila rožni venec kakor vedno. To jo je pomirilo in potolažilo. Vnovič ga je prekrižala, nakar se je vrnil v svojo sobo. Ko se je slačil, je začutil v žepu notes, v katerem je imel Majdi-n° sliko. Poiskal jo je in približal sveči; z zaprtimi očmi se je skušal spomniti njenega izraza in zvoka njenega glasu. Potem je naglo vtaknil sliko nazaj v notes, ga spravil v žep in legel v posteljo, ki je dehtela po sveže opranih rjuhah. Pod njim v blazini J? šumelo koruzno ličje, s katerim je mati polnila posteljne blatne. Zaprl je oči in takoj zaspal, vkljub hrepenenju in tesnobi, 1 sta mu težili srce. Prebudil ga je materin glas. »Tinek! Tinek!« »Da, saj slišim,« je zamrmral še napol v sanjah. »Tinek, čas bo k maši.« »Takoj vstanem, mama.« Tiho je spet zaprla vrata. Pred odprtimi okni so žvrgoleli ptiči. Bil je še utrujen od Potovanja, čeprav je dobro spal, in za hip je spet zaprl oči. Ho-elo se mu je še spanja. Potem pa se je zavedel, vrgel odejo s sebe in vstal. Izmil si je spanec iz oči z mrzlo vodo iz pločevinastega umivalnika, ki mu ga je postavljala mati v sobo, odkar je bil bogoslovec. Stal je na visokem, starinskem železnem trinožniku, s katerega se je luščil beli lak. Bogve kje ga je bila staknila. Naglo se je oblekel, si nataknil talar in nadel trdi kolar, vtaknil v žep brevir in stopil v vežo. Takrat se je spomnil, da je pozabil na mizi notes, v katerem je imel Majdino sliko. Vrnil se je in ga spravil v žep. Vrata v prednjo sobo so bila le priprta, mali se je že sukala okrog štedilnika. Ko ga je zaslišala je pogledala v vežo: »Si kaj pozabil?« Slišala ga je bila, da se je vrnil iz veže v sobo. Zanjo je imel vsak njegov korak svoj pomen, nad vsakim je z ljubeznijo, a ljubosumno bdela. Navadno se ni nikoli vračal iz veže v sobo, kadar se je odpravljal k maši, nikoli ni ničesar pozabil. »Da. Na svidenje, mama.« »Pa moli še zame. Danes ne morem k maši, imam toliko dela.« »Bom, mama.« Jutranje sonce je sijalo skozi odprta vrata v vežo, katere tla so bila iz steptane ilovice, polna gub in kotanj. Prijetno mu je bilo čutiti pod nogami ta kotanjasta tla domače veže, po katerih se je nekoč kot otrok plazil po vseh štirih, iskal v kotih, kamor je mati spravljala razno staro ropotijo, skritih zakladov ter stezal ročice za kokošmi, ki so prihajale v vežo iskat drobtinic in ki se ga niso nič bale. Zaboj s starimi, zarjavelimi žeblji in drugo šaro je še vedno stal v kotu za polomljeno omaro, a v njem ni bilo več čudežnih zakladov, te je bilo treba iskati zdaj drugje. Toda še vedno je prijetno vonjalo v njej po ajdovem zrnju, kuhani kavi in jabolkih ter po toliko drugih stvareh. (Dalje) Izidi političnih volitev Glede na predstavništvo v rimskem parlamentu nedeljske državnozborske volitve na Tržaškem niso prinesle nobenih sprememb. Trije kandidati so bili ponovno izvoljeni v poslansko zbornico, v senat pa prav tako spet pojde en kandidat iz tržaškega drugega kolegija. V poslansko zbornico sta bila z liste Kršč. demokracije izvoljena dosedanja poslanca Belci in Bologna, s komunistične liste pa je bil izvoljen Albin Skerk, bivši nabrežinski župan, ki pride tako na mesto dosedanje poslanke Marije Bernetič. V senat pa je bil izvoljen komunist Paolo Sema, ki bo prevzel mesto dosedanjega senatorja Vidalija. Tako Ber-netičeva kot Vidali nista kandidirala. Če nekoliko podrobneje preučimo volilne izide, zlasti število glasov, ki so jih prejele posamezne stranke, pa lahko naredimo nekaj zanimivih zaključkov. Prvo, kar pade v oči, je dejstvo, da je od vseh strank najbolj napredovala — v primeri s političnimi volitvami leta 1963 — Kršč. demokracija, in sicer za 2,4°/» medtem ko so od vseh strank najbolj nazadovali združeni socialisti (za kar 4%). Ta stranka je nazadovala tudi v primeri s pokrajinskimi volitvami leta 1966 (za 0,3%), ko so že nastopili socialproletarci. Komunisti so napredovali za 0,6%. To pomeni, da je odstotek porastka glasov za KPI na Tržaškem nižji od povprečnega vsedržavnega porastka, ki znaša 1,6, medtem ko velja za demokristjane obratno, ker je njihov povprečni vsedržavni porastek 0,9. Desnica ( liberalci, misovci in monarhisti), ki so leta 1963 skupno predstavljali 20,6% volivcev, so tokrat sicer ta odstotek ohranili, vendar je pri posameznih strankah prišlo do določenih zanimivih premikov. Za Trst je na primer politično zanimivo, da misovci nazadujejo, saj so v primeri z letom 1963 zgubili kar 5.952 glasov. Postopno, a stalno nazadujejo tudi monarhisti, ki jih je zdaj le 1.259 ali 0,6% celotnega volilnega zbora. Za liberalce, ki so v primeri z letom 1963 še vedno napredovali, se zdi, da se je pot navzgor zaustavila, ker so prejeli manj glasov kot na pokrajinskih volitvah leta 1966. Socialproletarci (PSIUP) so prvič nastopili na političnih volitvah in pokazali, da predstavljajo 2,5% celotnega volilnega zbora. Zanimivo je, da je ta odstotek znatno nižji od vsedržavnega povprečja, ki je 4,5. Republikanci so le za malenkost povečali svoje glasove. Indipendentisti, ki so nastopili z znakom planike, so doživeli hud po raz tako v primeri z letom 1963 kot zlasti z letom 1966. Slovenska skupnost se je častno izkaza- la, ker je povečala število glasov v primeri z volitvami leta 1963, čeprav so njeni volivci vedeli, da ne more noben njihov kandidat prodreti. Glede posameznih izvoljenih kandidatov lahko rečemo, da je na listi KD tokrat prejel več preferenčnih glasov poslanec Belci kot poslanec Bologna, a da sta bila oba neposredno izvoljena, ker je lista zvišala število glasov. Na komunistični listi je prodrl kandidat slovenske narodnosti Albin Skerk, ker so zanj strnjeno volili slovenski komunisti in najbrž še kak slovenski nekomunist, medtem ko so italijanski komunisti razpršili preferenčne glasove med ostale tri italijanske kandidate. Njegova izvolitev vsekakor pomeni, da so se v vrstah slovenskih komunistov začeli določeni premiki, ki se najbrž ne bodo še ustavili. Rezultati volitev za poslansko zbornico na Tržaškem GLASOVI % % KD 73.659 34,6 + 2,4 KPI 51.421 24,1 + 0,6 PSU 25.109 11,8 —4 PL1 22.042 10,3 + 1,3 MSI 20.051 9,4 —2,4 Slov. sk. 6.141 2,9 + 0,3 PSIUP 5.440 2,5 — PRI 4.765 2,2 + 0,3 MI 2.835 1,3 —0,6 Monarhisti 1.259 0,6 —0,2 N. R. 719 —a pri teh volitvah ni predstavil. Goriška krščanska demokracija se po pe-Uii letih vrača v poslansko palačo z Dinom ^aroccom, ki je iz Gradeža, kjer je bil več let °bcinski svetovalec; sedaj je pokrajinski odbornik za finance in turizem. Izvoljen je bil na podlagi dogovora z Bellunom. Goriški senator pa je 50-letni učitelj Atle-ho Albarello, ki je doma iz Rovereda pri Ve-r°ni. Kandidiral je na združeni listi PCI-pSlUP. Bil je poslanec in senator v veronskem okrožju; zdaj pa je prišel k nam. Številčni izidi po strankah so v naših občinah za senatsko zbornico sledeči (v okle-Paju številke za več ali manj v primeri z volitvami 1963). GORICA: demokristjani: 13.233 (+236); združeni socialisti: 5.139 (—432); komunisti •nesocialni proletarci: 3.269 (+989); liberalci: 2.519 (+700); misini 2.047 (—869); republikanci: 612 (+354); monarhisti: 0 (—406). Za poslansko zbornico veljajo po istem Vrstnem redu sledeče številke: 13.894 (—785); 5.790 (—691); komunisti: 3.113 t +272); socialni proletarci (nastopili so za Poslansko zbornico ločeno od komunistov): ( + 866); liberalci: 2.689 (+517); misini: -■223 (—776); republikanci: 583 (+276); monarhisti: 261 (—194). PO VOLITVAH Pravzaprav bi morali reči med volitvami, *er nas deželne še čakajo v nedeljo. Mar-•nkateri volivec, še bolj pa kaka starejša volivka so si kar oddahnili, ko je polovica volitev že šla mimo. Na voliščih se je opa-2ll°, da so nekateri zalepili kar obe gla- sovnici skupaj, za poslansko zbornico in za senat. Nekateri volivci so pisali pred-' nostne glasove s senatskega šemama na glasovnico za poslance ali narobe. Zato je na 59 voliščih v Gorici 255 glasovnic za senat neveljavnih. Belih glasovnic pa je bilo oddanih na mestnih voliščih za senat kar 901. V ponedeljek proti poldnevu je manjkalo še precej volivcev. Zato je poslala prefektura po mestu zvočnik, ki je vabil državljane, naj gredo na volišča. V resnici se niso niti trije odstotki goriških meščanov odtegnili svoji dolžnosti, čeprav se je kazala med agitacijo pred volitvami precejšnja brezbrižnost. Niso vlekli ne lepaki ne tistih par skromnih volivnih shodov. Stranke so s tem samo prihranile stroške. Poleg vsega pa se tudi politične strasti niso razburile in so se volitve v Gorici izvršile popolnoma mirno, skoraj tiho. Od zadnjih volitev 1963 so za poslansko zbornico napredovali s številom glasov komunisti, socialproletarci, liberalci, republikanci in krščanski demokrati. Padli pa so združeni socialisti, misovci in monarhisti. Isto sorazmerje velja tudi za senatske volitve. Slovenski glasovi so se pri nedeljskih volitvah na Goriškem krojili. Komunisti so upali pritegniti kot običajno svoj kader iz slovenskih vrst. Socialisti so računali na slovenske glasove nekdanjih članov Fronte. Krščanska demokracija je prepustila agitacijo zase goriški SDZ. Vsak od teh se je seveda okoristil z določenim številom slovenskih glasov. Drugi Slovenci so oddajali tudi bele glasovnice ali celo neveljavne, ki jih je v mestu precej. V torek popoldne pa je že začela, morda še bolj na tiho propaganda za deželne volitve. Pevma: DOSTI SREČE! Po nekaj času je spet stopil pred farni oltar domač par, da si obljubi zvestobo do smrti. V soboto sta se z zakonom zavezala nevesta Prinčič Marija z Oslavja, dobro in delavno dekle, ki je zaposlena v tovarni. Ženin pa je Vincenc Tomšič, doma iz Sovodenj. Izhaja iz znane družine, ki se bavi na veliko tudi s kokošerejo. Nova družina bo menda domovala na Peči. Vsi znanci in prijatelji ji pa želimo dosti srečnih let! Podgora: SPET SO NAS NAŠLI Podgorci smo že desetletja vajeni, da se nas občinske in druge oblasti vedno spomnijo, ko so na pragu volitve. Vse težave in želje, ki niso bile v dolgih letih poprej ne sprejete ne uslišane, najdejo v takih trenutkih široko odprta ušesa. Pred kratkim je sprejel odbornik za javna dela na goriškem županstvu zastopnike .našega kraja, ki so mu povedali, kaj nas žuli glede javnih del. Najprej je seveda prišla na vrsto slovita »pašerela« kot pri vsakih volitvah. Mestni odbornik je obljubil, da se bo ta soški mostič začel »v najkrajšem času« popravljati. Obljuba se je celo nekoliko razširila, ker je odbornik zagotovil, da bo »pašarela« bolj široka. Razen mostiča — vsaj take so obljube — bodo začeli še v tem poletju asfal- tirati nekatere ceste pod hribom in urejevati kanalizacijo. Govorili so tudi o potrebnih delih na pokopališču in o odnašanju smeti. Vse to je bilo obljubljeno in povrh še sklenjeno, da bodo občinski možje zopet zaslišali prebivavce o njihovih željah. MED SLOVENSKIMI VERNIKI Goriški nadškof msgr. Cocolin je začel sistematično obiskovati slovensko versko občestvo v mestu. Predzadnjo sredo je obiskal slovensko Alojzijevišče. Gojencem je maševal in pridigal v slovenščini. Po maši so ga gojenci in osebje sprejeli v obednici in so se z njim slikali. Nato si je nadškof še ogledal vse prostore v zavodu in se je poslovil z obljubo, da bo zavodu pomagal. Upajmo, SKSZ poziva svoje člane, somišljenike in prijatelje, naj v nedeljo, 26. t. m., na deželnih volitvah strnjeno volijo za listo Slovenske skupnosti in naj dajo preferenčni glas kandidatu, ki mu najbolj zaupajo. SKSZ v Gorici da bo tudi celotno poslopje zopet prišlo v slovensko posest. Ta ponedeljek pa je nadškof obiskal vernike med šmamično pobožnostjo pri Svetem Ivanu. Cerkev je bila do kraja polna in je zvesto poslušala svojega nadpastirja, ki je čital svoj govor v lepi slovenščini. Po pozdravu slovenskim vernikom je povedal nekaj izbranih misli v zvezi s šmar-nično pobožnostjo. Po blagoslovu bi se bil še ustavil z našimi verniki pred cerkvijo, kjer so mu že pripravljali špalir, a je slabo vreme preprečilo tesnejši stik med nadškofom in verniki. Govori se, da bo nadškof, kolikor mu bo pač čas dopuščal, obiskoval še druge ustanove in tudi posamezne naše družine v mestu. !x kulturnega živlfonja ,.Goriška srečanja" Enajsta številka revije »Goriška srečanja«, ki izhaja v Novi Gorici, prinaša na ovitku fotomontažo, ki prikazuje starodavni glagolski napis iz Prcdloke pri Rižani in izrezek iz fresk v cerkvi v Hrastovljah. Takoj naj pristavimo, da se ta revij a odlikuje po posebno skrbni tiskarski opremi 'n okusnih reprodukcijah, za kar gre zahvala, kot je omenjeno na notranja strani platnic, v veliki meri Milenku Peganu. Vsebina je zanimiva in aktualna, hkrati pa je treba reči, da revija v idejnem pogledu ne predstavlja kakega zaključenega kroga, ampak prihajajo v njej do izraza različni pogledi na razne probleme, tako ideološke kot gospodarske in druge. To je opaziti tudi v tej številki. Tako se npr. dr. Svetozar Ilešič zavzema za gradnjo avtomobilske ceste Maribor-Ljubljana-Gorica, ki naj bi pomenila nadaljevanje italijanske mednarodno pomembne ceste Vilesse-Gorica, medtem ko se Ra-divoj Rehar zavzema v članku »Beseda o primorskih nasprotjih« predvsem za cestno povezavo Ko-per-Ljubl jana-Maribor, ki sicer ne odgovarja toliko mednarodnim prometnim tokovom, vsaj dozdevno ne, pač pa bolj slovenskim zahtevam in potre- r bam. Diskusija o tem je nedvomno potrebna in, tudi koristna, da se izoblikujejo tako najbolj rea-(Nadaljevanje na 7. strani) .. j IZ KULTURNEGA Ž1VL.JKN.JA Bliže k realnim proble V svojem »pismu uredništvu« (v zadnji vsak vzgib kulturne tvornosti med našimi številki NI.) je pisatelj Lev Detela opozoril j ljudmi tako v Avstraliji kot v Schwechatu Trstu, da pa sem osebno na to, da revija »Resnica« ni nadaljevanje pri Dunaju ali »Slovenske vesti« in da gre za dve različni publikaciji. Za informacijo smo hvaležni. Dejstvo pa je, da sta si po zunanjem videzu, tisku, vezavi, formatu, naslovni strani, načinu urejanja, kraju izhajanja in tudi kar zadeva odgovornega urednika, obe reviji ali »magazina«, kot pravi Detela, popolnoma enaki. Obe sta tudi začeli izhajati nekako istočasno, kot se da sklepati. Obe prihajata na iste naslove. Zato je več kot razumljivo, da ju je mogoče zamenjati. Kdo pa naj ve, da »Resnica« ni le nadaljevanje »Vesti?«. Nikjer ni označeno, da je »Resnica« verski list. Nekoliko smešno zveni tudi trditev, da je le »slučaj . . . hotel, da je urednik »Resnice« in sourednik »Slovenske vesti« pesnik Humbert Pribac.« V čem naj bi bil ta slučai? mnen|a, da ta pesimizem glede slovenskih razmer, kot veje iz »Slovenske vesti« in »Resnice«, in zgolj obsojanje vsevprek, od katoliške Cerkve in vseh drugih Cerkva ter od položaja v slovenski domovini do stanja ke, ker vse temeljijo na izničenju človekove vse Detelovo in Pribacovo ogorčenje In obsojanje iz resnične notranje stiske in razočaranja. Menim le, da se da razmere v slovenskem narodu, pa naj gre za katerokoli slovensko skupnost, popravljati samo po racionalni analizi vzrokov, ki so privedli do današnjega stanja, in z jasnimi, demokratičnimi idejami glede bodočnosti, ne pa le z obsojanjem in čakanjem na »drugi prihod Kristusov« in z idealno diktaturo, ki naj bi potem zavladala na svetu, po Pribacovi viziji. Med »neidealnimi« in »idealnimi« diktaturami po našem mnenju ni velike razli- med slovenskimi kolonijami po svetu, ničesar ne prispevata k izboljšanju, ampak zavajata ljudi k še večji pasivnosti in celo v obup, češ saj se potem, če je tako, ne izplača več ničesar delati za slovenstvo in slovensko kulturo, saj je tako vse zaman. Morda pa mislita Detela in Pribac, da le onadva prinašata luč v slovensko temo? Potem pa naj, za božjo voljo, prikažeta ubogim Slovencem svoje rešilne ideje v malo manj pesimistični, surrealistični in utopični obliki. Morda jih bo potem le kdo razumel In jim sledil. Imamo pa hudo slutnjo, da se Pribacu tudi nisem zanikal »popolne pra-J skriva za naslovi, kot so »vest« in »resnica«, vice, da v samostojni publikaciji verskega značaja razloži svoje religiozne nazore, če čuti o tem potrebo«. Kaj takega mi ne pade niti na kraj pameti in tega tudi nisem nikjer zapisal. Kot pa ima on pravico, da razklada svoje — ali bolje privzete — religiozne nazore, tako ima vsakdo pravico, da jih zavrne kot utopijo in fantazijo, ki odvrača Slovence danes od realnih problemov in jih odtujuje svetu, v katerega so postavljeni. In to sem —mislim, da nežaljivo in stvarno storil v svoji recenziji »Rešitev ni v utopiji«. Prav tako tudi nisem Pribacovih religioznih nazorov identificiral z uredniškim odborom »Slovenske vesti«, kot menda misli Lev Detela, glede na njegovo pripombo. Obratno, posebej sem pripomnil, da njega ni najti v »Resnici«. Ostanem pa pri mnenju, da je med »Resnico« in »Slovensko vestjo« nekaj bistveno skupnega, ker pač ni mogoče verjeti, da zastopa Pribac v eni reviji drugačne nazore, kot jih skuša širiti v drugi. Se enkrat pa naj tudi izrazim svoje prepričanje, da sicer z veseljem pozdravljamo le neka nova ideološka nestrpnost, kajti če se Detela in Pribac edina identificirata s »slovensko vestjo« in »resnico«, kako gledata potem na vse drugo? Priznati moram, da mi zvenita naslova »Slovenska vest« in svobode in proste volje. Bog pa tega gotovo ni hotel in noče, zato je dal vsakemu človeku lastno pamet in prosto voljo. Glede na vse to mislim, da Detela in Pribac s svojim pesimizmom in obsojanjem ter s svojimi nejasnimi, utopičnimi idejami le bolj prispevata k idejni zmedi med Slovenci in k njihovemu pasivnemu odnosu do problemov, kakor pa pomagata te reševati. Prepričan pa sem, da je vse to v veliki meri le posledica njune osamljenosti in odrezanosti od večjih centrov slovenske duhovne in politične tvornosti in njunega samotnega tuhtanja ter pomanjkanja priložnosti za izmenjavo misli. Verjetno bi veliko bolje storila, da bi se vključila v aktivno delo za izboljšanje usode slovenstva in slovenske kulture, kakor pa da sama zase vijeta roke nad njima in se vdajata apokaliptičnemu »Resnica« nekam totalitarno, s čimer pa se* | razpoloženju. To velja seveda še posebno za veda ne mislim zanikati, da se je porodilo Pribaca. e. Z. Edinstveno dejanje Te dni se je zvedelo iz zanesljivega vira presenetljivo dejstvo, ki po vsej verjetnosti nima para v slovenski kulturni zgodovini. Kot znano, je bil februarja med nagrajenci s »Prešernovo nagrado« tudi prof. Janko Glaser iz Ruš pri Mariboru. Nagrajen je bil za svoje celo-iivljenjsko zelo zaslužno literarno delo. Nagrada je znašala dva milijona starih dinarjev. Priznati je treba, da si je prof. Glaser s svojim tako diskretnim in vendar neutrudnim ter za slovensko kulturo in literaturo važnim delom no potrebni Sloveniji in njonii fumkoilji v medna-v več nadstropjih. Računajoč od zunanje rodnem prometu obe cesti, v Gorico in Koper, zemeljske površine se vrstijo rovi in pod-1 Lc da ni denarja, da bi hkrati gradili obe. zemski hodniki 450 metrov v višino in 500 metrov v globino. V njih se trudi in poti okoli sedemsto rudarjev. K tem je treba prišteti še druge nameščence in uradnike. Z novimi napravami se seveda veča tudi proizvodnja, oziroma tonaža nakopane svinčeve in cinkove rude. Lota 1930 so nakopali 180.000 ton oboje rude; leta 1962 pa že 600.000 ton. Iz teh surovin so dobili 65.000 ton čiste rude svinca in cinka. Vrednost proizvodnje v rajbeljskem rudniku znaša letno okrog tri milijarde lir. Rešen iz blaznice (Nadaljevanje s 6. strant> Molpin. Tega so zdaj izpustili, kot se je zvedelo, r/- blaznice v bližini Moskve, kamor so ga bili puhnili letos februarja zaradi njegovih protestov y0,i obsodbi štirih mladih intelektualcev. Jesenin -°Ipin, ki je sin slovitega pesnika revolucije Jese-,'ba, se je že vrnil k svoji družini v Moskvi, ni pa ^ znano, če bo smel naprej opravljati svoje znan-‘Veno delo na moskovski univerzi kot strokovnjak '•a matematično logiko. Ta dvom je tembolj upra-'cen, ker so začeli izvajati sankcije tudi proti nekaterim iz skupine blizu sto znanstvenikov, ki so (h?* ^as P°dP*sa*' Protestno pismo na sovjetske Oblasti zaradi interniranja Jesenina - Volpina v blaz-n,co. Izključili so jih iz komunistične partije. RAZPISANA MESTA L Uradni list št. 95 z dne 12.4.1968. MINISTRSTVO 7.A NOTRANJE ZADEVE razpi-su.ie javni natečaj za 54 mest za podkomisarje z napredovanjem za osebje Javne varnosti. Zahteva se doktorat v pravu, političnih vedah ali ocialnih in političnih vedah. Starost: 18 - 32Iet. Rok za vložitev prošenj: 90 dni (10.7.68). 2. Uradni list št. 94 z dne 11.4.1968. . MINISTRSTVO 7.A PROSVETO razpisuje natečaj a 40 mest za svetnike 3. razreda z možnostjo napre-ovanja za osebje Osrednje uprave za javno izobraz-in šolskih proveditoratov. Zahteva se doktorat v pravu, filozofiji ali politič-U|n, socialnih in upravnih vedah. Starost: 18-32 let. Rok vložitev prošenj: 60 dni (10.6.68). 2- Uradni list št. 93 z dne 10.4 1968 MINISTRSTVO ZA PROSVETO razpisuje natečaj a ju mest za knjigovodje z možnostjo napredovanja a osebje Osrednje uprave za prosveto in šolskih-Proveditoratov. Zahteva se diploma za knjigovodje - trgovske iz-veuence. Starost: 18-32 let. Rok za v ložitev prošenj: 60 dni (10.6.68). 4. Uradni list št. 1,11 z dne 3.5.1968 MINISTRSTVO ZA TURIZEM IN PRIREDITVE azptsuje natečaj za 16 mest za podtajnika z mož-0s‘jo napredovanja. Zahteva se diploma višjih srednjih šol. Rok za vložitev prošenj: 30 dni (2.6.68) otarost: 18-32 let. S TRŽAŠKEGA REBULOVO PREDAVANJE Pisatelj Alojz Rebula je imel v ponedeljek zvečer v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu predavanje za člane Društva slovenskih izobražencev o poti slovenskega naroda v bodočnost. To predavanje je zaključilo ciklus predavanj o novi slovenski zgodovini, številna udeležba je pokazala, kako naše izobražence, zlasti mlajše, zanimajo ta vprašanja. Ta teden pa je bila v Slovenskem klubu v ul. Geppa v Trstu »okrogla miza«, kjer so Mitja Mejak, Ciril Zlobec in Anton Ingolič z onstran meje ter Josip Tavčar, Boris Pahor in Filibert Bcnedetič razpravljali o slovenckih kulturnih razmerah. Odbor za proslavo STOLETNICE KMEČKE ČITALNICE v Skednju vabi na drugo jubilejno prireditev, ki bo v torek, 28. t. m., ob 20.30 Josip Ribičič — Ivan Grbec V KRALJESTVU PALČKOV Olroška igra v treh dejanjih v kinodvorani v Skednju —0— Kot tretjo jubilejna prireditev bo v nedeljo 16. junija 1968 IZLET V BEGUNJE NA GORENJSKEM Vpisovanje vsak večer razen ob sobotah in nedeljah v prostorih Prosvetnega društva v Skednju,! | Skeder.jska ulica 124 do 6. junija' t. 1. Marjan Tavčar, ki so mu pri srcu, kot je videti, bolj ideološke zadeve, je objavil v tej številki dva članka. V uvodniku »Za ravnovesje materialnih in duhovnih vrednot« poudarja jx>trebo po ''uhovmem bogatenju, češ da se človek ne sme zreducirati na raven tistega, kar imenujemo »ho-mo economicus« — gospodarski človek, in to da velja tudi za narod. V drugem članku »O ogroženosti Pahorjeve samobitnosti naroda« pa polemizira z nazori Borisa Pahorja o narodu in narodni nolitiiki. Pri tem moti to, da se ne drži Pahorjevih argumentov, ampak skuša na vsak način mimo njih dokazati, da> so Pahorjevi nazori zastareli :.n nazadnjaški, kakor da Pahor ne bi bil sposoben nojmovati naroda kot moderne družbe. Tržačan Aleš Lokar tudi polemizira v posredni obliki s Pahorjem v članku »Manjšinec v zagati«. F.lio Fornazarič piše o »Petletnem načrtu dežele Furlaniic-Julijske krajine« ter prikazuje njegove cilie. Bogdan Mikuž razpravlja o urbanističnih problemih Nove Gorice in opozarja na neurejenost urbanistične zaikonoda'e. Zanimiv je dolg zgodovinski članek dr. Boža Milanoviča »Zveze med istrskimi ii tržaškimi Slovenci ter istrskimi Hrvati v prvi dobi narodnega preporoda«, članek ie prevedel iz hrvaščine Marijan Brecelj, ki -V prisneval za to številko tudi len članek o pesniku Giuseopu Ungarettiju ob njegovem obisku v Cnriei. Srečko Vilbar pa oHc o nisateliu Enzu Bet 'hi in niegovih romanih o Trstu, ki jih Z'’lo pozitivno ocenjuje. Poleg tetra prinaša ta številk" »Goriških sre-*nni« več člankdv o lokalni problematiki, ocene drugo. Jože Stalej ie napisal razpravo »Staro hožie-notni.štvo Slovence'1 v Porenle«. Obiavila 'o ie Slovenska akademi-ia' znanosti in umetnosti (ra-ed za iezikoslovie iin književnost). Sedaj ie ni-prava izšla' v nemškem prevodu m sicer v Aache-nu, Tzdalo io ie aachensko zgodovinsko društvo v ovojem strokovnem glasilu in ie prevod oskrbela dr. A. Luegraid. Poseben komentar je dodal direktor aachenskega mestnega arhiva dr. Erich Meuthcn. Razprava je izšla tudi v seoaratih. A\t~r je celotni prevod pregledal in avtoriziral. V NEDELJO, 26. MAJA, OB 17. URI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA lil II. ZAKLJUČNA PRIREDITEV s sodelovanjem orkestra Glasbene Matice, solistov, dekliškega pevskega zbora in mladinskega pevskega zbora »Kraški slavček« iz Devina Nabrežine ŠPORT MED NAŠO MEADINO BOROVKE ŽAL NISO USPELE Odbojkarice Š. Z. BOR so pretekli teden odigrale najvažnejši tekmi letošnjega prvenstva. Na tihem so upale v poln izkupiček, ki bi jim zagotovil vstop v linalni del turnirja, a jim to žal le za las ni uspelo. Najprej so se srečale z odličnim moštvom La Boilita. To je bila gotovo najboljša tekma Borovk, odkar je moštvo pomlajeno. Dvoboj je bil zelo izenačen in tempo igre zelo hiter. Gledalci so bili navdušeni nad prikazano igro. Naša dekleta so vzdržala do konca in si zagotovila prestižno zmago s 3 : 1 (9, 15, —13, 12). Sedaj jih je čakala ključna tekma letošnjega prvenstva v tej skupini B lige. Na drugi strani mreže so jim stala nasproti dekleta Presolane, proti katerim so naše predstavnice utrpele edini poraz prvenstva in to na domačih tleh. Kljub temu, Bo-rovke niso odšle v Nembro brez upanja. V Trstu so namreč proti Presolani naletele na slab dan in od takrat so svojo igro znatno izboljšale. Tudi v Nembru so odlično začele in gladko osvojile prvi set. Vendar nasprotnice so jim takoj v drugem vrnile milo za drago. Igra je bila izredno borbena. Domačinke so bile do konca zelo urejene, hitre, odločne. Izkoristile so vsako napako naših. Borovke so dale res vse iz sebe. Borile so se srčno, požrtvovalno, le zavest, da tekma dejansko odloča o prvenstvu, je na nekatere naše igralke negativno vplivala. Presolana je igrala mnogo bolje kot v Trstu in borba je bila izredno izenačena. Naše so bile zelo dobre v napadu, nekoliko manj pa v obrambi. Imele so celo že match - žogo, a je tudi zaradi smole niso uspele izkoristiti. Zaradi utrujenosti niso vzdržale ritma do konca tekme in končni rezultat je bil 3 : 2 (—5, 6, 16, —10, 10) za Presolano. S tem porazom so si žal Borovke zapravile možnost za vstop v finalni turnir. SOKOL IN BREG IZGUBILA V drugi skupini B lige sta obe slovenski ekipi utrpeli poraz. Preseneča predvsem gladka izguba Nabrežink proti povprečnemu Casagrande iz Sa-cileja. če bi se nahajale v običajni formi, bi Sokolovke gladko zmagale. Tako pa jim celo tretjega seta, ko so že vodile z 10 : 1, ni uspelo osvojiti. Veliko bolje so igrale Brežanke, ki so s požrtvovalno in veljavno igro nudile oster odpor AGI - ju iz Gorice, pa čeprav so mu morale kloniti. Edi Košuta 17 Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR tu) > o dNi rt m rS ■3 'S .§ ■ TJ ? » s I S " S d> 'd) d> $ £ &ig-S S o' J š 5 M w M - 4) N (/) ^ > c " M rt - p M 3 ^ T3 ^ aj >cj rQj O p/^ Q< — r^! cn 3 >u n O C o C ^ ^4 a rt 5-a h*s U N H 5?>u -a > o E C! N -4 ^ i i s § . D rt Gl : — > M bo44 C OJ d) ša*« 3 5 S Ti (U d) 1 dJ d) to ^ _r'C a * $ ■s?| a u .o jjjas -g”3 & slU' « S O o Q 1 rt d) OD M -g o A O >N rt jS m * »‘a ll'a *■&.&■§ hi S o g ^ p, g | p-a.a 0 g h o« _ £> °< 1- rt »9