buy ®N1TW>T i 8TATBS] kfBONDS K Uxor * [\S1AMPS AMERICAN IN . -f IN LANGUAu "OREIGN NLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 18, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI, BOJNA FRONTA PACIFIK — General MacAr-thur poroča, da so zavezniški bombniki zmetali na japonsko bazo v Rabaulu, Nova Britanija, 392 bomb. Bombe so napravile Japoncem mnogo škode. ; TUNIZIJA — Nemški radi jo po-( roča, da so začeli Angleži s polno ofenzivo na Mareth linijo. Angleži da so napadli s štirimi divizijami, dočim imajo druge v rezervi. Toda zavezniki ne poročajo o tem ničesar. i WASHINGTON — Angleški zunanji minister Eden in ruski ambasador Litvinov sta bila v dolgem razgovoru. Zatem sta bila pa oba v konferenci s predsednikom Rooseveltom in državnim tajnikom Hullom. | i --o- Gen. Giraud izraža občudovanje Mihajlvicu London. — Francoski general Giraud, visoki komisar v Severni Afriki, je poslal Draži Mihaj-oviču naslednji brzojav: "Znova sem vstopil v boj proti našemu skupnemu sovražniku. Vam osebno in nesmrtni jugoslovanski vojski, katero veže s francoskimi armadami bratstvo orožja, želim izraziti svoje najgloblje občudovanje. Vaši uspehi so povsod vzbudili narodno zavest proti napadalcu." --—o- Vesela vest Družini Mr. in Mrs. Stanley Pockar, 500 E. 112. St. so prinesle vile rojenice včeraj krepkega sinkota v Huron Rd. bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Anna Gorjup. čestitamo! Vojak ubit Včeraj' zjutraj ob 4:40 se je zaletel vojak Allen Harris s svojim avtom v voz ulične železnice pod mostom na St. Clair Ave. in 38. cesta. Vojak je doma iz Burton, O. in je vozil avto svojih staršev. Prememba seje Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ bo imelo zdaj mesečne seje ob sobotah zvečer, začetek ob 6:30. Tajnik bo pobiral asesmentže ob šestih. Prihodnja seja bo v soboto 20. marca. OFA naroča, naj takoj kupimo rozine in češplje Washington.—Ker je urad za kontrolo cen znižal točke za češplje in rozine od 20 na 12, poživlja gospodinje, naj začno v večji meri kupovati te stvari. I Bliža se namreč gorko vreme in nevarnost je, da se ta živila spridijo. OPA pozivlje trgovce, naj napravijo posebno razprodajo na rozinah in češpljah. -o- 17 usmrčenih na Koroškem in Štajerskem Stockholm, Švedska. — V časopisih iz Štajerske in Koroške je poročano, da so nemške oblasti usmrtile 17 domačinov. Sedem jih je bilo usmrčenih radi sabotaže na vlake, vojašnice in mostove, 10 pa radi delovanja proti Nemčiji. Med slednjimi je bila tudi ena ženska. (Časopisje označuje te ljudi kot "Avstrijce," pa so najbrže koroški in štajerski Slovenci, up. ured.) K molitvi Članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ naj se zberejo nocoj ob osmih v Želetovem pogrebnem za-• vodu, 6502 St. Clair Ave. k moli litvi za pokojno sestro Ivano Turk. Jutri ob 8:30 naj se pa I no možnosti udeleže pogreba. • S °BlLl:2ACIJA "AIR WARDENS" DOMOVINA Rusi so vrgli Nemce nazaj pri Harkovu J Za racioniranje žganja je storjen prvi korak Columbus, O. — Ohijska državna zbornica je sprejela nujen predlog, ki daje državnemu oddelku za prodajo opojne pijače oblast vpeljati racioniranje žganja, ako direktor uvidi potrebo, da se s tem zagotovi enako mero za vse državljane, Glasovanje je i z p a d 1 o 110 proti 15 glasovom. Debata za in proti predlog je bila v tem, da so podpiratelji predloga dokazovali, da bomo, dobili v državi prohibicijo, če se ne stori pravočasno potrebnih korakov. ---—o- Rusi poročajo o bojih v Jugoslaviji Uradni ruski vojaški komunike, objavljen ob polnoči dne 14. marca, poroča naslednje o bojih v Jugoslaviji: "Jugoslovanski gerilci so prizadeli Nemcem težke izgube v bližini kraja Mlinište. ' "V zadnjih bojih v teh krajih so jugoslovanski patrioti pobili ' približno 200 hitlerjancev. V bližini krajev Sedlo in Malilug • je bilo ubitih 138 italijanskih častnikov in mož. Gerilci so zajeli 40 strojnic in odvzeli italijanskim okupatorjem veli k m množino municije?' -o- Za razvedrilo vojakom ,5 V našem uradu je daroval za 5 Cathedral kantino $5 Frank 1 Ivančič 15416 Saranac Rd., za i ' spomenik vojakom pa $5. Prav i lepa hvala. i V silni bitki s tanki so Rusi prizadeli nacijem ogro mne izgube. Rusi si nevzdržema utirajo pol proti Smolensku. Timošenko na severu prodira proti Stari Rusiji. Senat je sprejel predlog, da ostanejo farmarski delavci na sedanjem delu 1 Washington.—lenatna zbornica je z 51 proti 28 glasovi ! sprejela predlo g senatorja Johnsona iz Colorado, glasom katerega naj bi naborne komisije oprostile vojaščine vse one i delavce, ki opravljajo važno delo na farmah. \ Predlog govori;, da morajo ostati vsi farmarski delavci pri sedanjem delu. Kjdor spremeni delo brez dovoljenja oblasti, bo takoj lahko poklican v armado. Poljedelski tajnik bo imel oblast določiti, katiera dela* na farmah so važna. -o—„.__ Poročila o bojih v Bosni in na Hrvaškem Bern. (AP) — Curiška Neue Zuercher Zeitung je prinesla po-počiio iz Zagreba,; ki trd", da razsaja legar v onem delu hrvaškega ozemlja, h katerega jc- osi-šče pred kratkim pregnalo geril-ce. Ista bzojavka poroča tudi, da se partizani umikajo v smeri' goratih predelov Hercegovine in da < so nemške, italijanske in ustaške ; čete zased lj| j,n Lima- „ sko polje. j Nemški časopisni poročevalci trde, da so imeli partizani v mesecu februarju težke izgube, 6,-000 mrtvih in 6,000 ranjenih; i izgub osišča pa ne omenjajo. -:—o--— Kupujte vojne bonde! M Naši vojaki Mestne varde bodo skoro gotovo zmanjšali Koaliciji demokratov in republikancev v mestni zbornici se v pondeljek ni posrečilo dobiti dovolj glasov, da bi odobrili predloženi načrt za zmanjšanje mestnih vard od 38 na 29. Dobili so 18 glasov. Potrebovali so jih pa 22, ako so hoteli spraviti predlog na mizo kot nujnega. Tako bodo morali pa še enkrat o tem glasovati in takrat bo-zadostovala navadna večina glasov, ki jo pa imajo. Načrt za nove varde je, kar se tiče slovenskih: 23. varda bo od 55. do 79. ceste, od jezera do Superior in čez Superior pri 89. cesti do Wade Park. Deseta varda bi bila od reke Cayahdga" do J6Š. ceste, do 9. ceste, do Euclid Ave. in 30. ceste, pa do jezera. Sedanja 32. varda bi dobila številko 19 in bo razdeljena tako, da bo segla na jugu do St. Clair Ave., od Bratenahl in NYC. Južno od St. Clair Ave. bo varda 26. 28. varda bo segla na severu do Erie železnice in Aetna Rd., na vzhodu do 116. ceste, na zahodu do 71. ceste, na jugu do nekako Kinsman Rd. Južno od te bo 15. varda, ki bo segla na jugu do mestne meje, na zahodu do 71. ce.^te, na vzhodu do 146. ceste. West Park bi prišel v novo 2. vardo. Sulen, Vincent Poklar, Carl Mal-nar, Stanley Tranpuš, Tony Trunkel, Vladimir Malečkar, Frank Koncilija, Frank Fabian, John Brately, Geo. Luksich, Cecil Lukšich, George Nachtigal, David Adamec, Frank Terček, Theodore Lunder, August For-tuna, Joseph Mateučič, Anton Može, Edward Novak, Louis Lavrich. P® ISS8 WB Čvrsti slovenski vojak, sergeant Anthony J. Drenik je postal srečni oče zali hčerki v Glen-ville bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Rose Jankovič, 692 E. 160. St. čestitamo! Očetov naslov je: Sgt. Anthony J. Drenik, 35022449 Co. C, 4th Arm'd Maint. Bn. APO 254, c/o Postmaster Los Angeles, Calif. »a psa m Včeraj se nam je prišel predstavit zavber slovenski vojak, i Pfc. August Sepetauc iz 1229 E. 60. Prišel je domov na dopust za 10 dni in stanuje pri svoji sestri. Njegov naslov pri vojakih je: Pfc. August Sepetauc, 301st Med. Bn. Fort Meade, Maryland. , a® (ta m Frank in Mary Kapla sta prejela pismo od sina Frank-a, da je bil povišan v sergeanta. Njegov sedanji naslov je: Sgt. Frank J. Kapla, 17th Anti Sub. Sq. Boca Chica Airbase, Key West, Florida. Frank se priporoča prijateljem za kako kartico. Naborni komisiji 3^ in 36 (32. varda), sta poklicali sledeče naše fante za danes na nabor: — Victor Hrea, Raymond Novak, August Srt As.t. Michael Morel, ,U hn Knif En;;i Sporč;č, Rudolf Gerbilz, Stanley ()šabent John Prudish, Edward Bajec, John Benda, Joseph Golic, Thos. Zaje, Theodore Kozely, Ferdinand Bačnik, Victor Sustersic, Rudolf Polovich, Ivan Lunka, Louis Somrak, Joseph Cvelbar, John Budnar, Andrew Bergant, Frank Pieman, Joe Moravec, John Vadnal, John Tanko, John Založnik, Joseph Barbich, Stanley Kozel, William Mihelich, Leo Bostjančič, Edward Oshaben, Ralph Slopko, Milan Troha, Frank Potočnik, Andrew Bohinc, Leonard Gornik, Ignac Vidmar, Raymond Brežic, Ray Bencar, John Bratina, Frank Babudar, Richard Banko, John Terlep, Edward Česen, Ernest Krivec,' Frank Počkaj, Raymond Kovač,' Frank Ivančič, Robert Cukayne. Frank Cotrnan, Frank Kapel, Adolph Verhovec, Frank Urban-čič, Mike Kastelic, Thomas Zu-| zek, Louis Malek, William Schmuck, Louis Horvat, Frank Zorko, Edward Rožanc, Frank Dremel, Edmund Zaller, Henry Perushek, Edward Strukel, Geo. Kunstel, Louis Jerič, Henry Trepal, Darko Batich, Thomas Kasunič, John Udovich, Frank -o-- Velike bitke nedaleč od Sarajeva London. (Reuter) — Moskovski radio poroča danes, da so se v predelih zapadno od,Sara jeva razvili srditi boji med jugoslovanskimi gerilskimi skupinami hi italijansko-nemškirni armada mi. še hujše bitke pa so morda one, ki divjajo vzdolž železniške proge iz Sarajeva v Mostar. V borbah pri Banjaluki so gerilci prizadejali sovražnikom težke izgube —400 mrtvih in ranjenih — predno so se umaknili, ko so jih močno ojačenetete osišča potisnile iz mesta ven. Ogromna Škoda v Roue-nu vsled zračnih napadov London. — Pariški radio, ki je pod nemško kontrolo, poroča, da je bilo pri zadnjem napadu ameriških in angleških bombnikov na francosko mesto Rouen ubitih 82 oseb, ranjenih pa 150. Bombe so porušile več kot 100 poslopij. Delavci v sporu med seboj Včeraj je odšlo okrog 1,000 delavcev na stavko pri Park Drop Forge Co. Spor je med unijami A. F. of L. in CIO. Slednja je zahtevala volitve, da bi večina odločila, katera unija naj zastopa delavce v tej tovarni. Člani A. F. of L. so v protest odšli na stavko. Na delu je ostalo samo kakih 100 delavcev, ki pripadajo neodvisni uniji. Vodstvo tovarne je naprosilo 1 armado, mornarico in župana Lauscheta, da posredujejo. soboto 20. marca ob 11:15 zvečer polnočna predstava, ki bo trajala dve uri in pol. Vstopnina bo 50c. Kazali bodo sliko "The Dark Command." Vstopnice lahko, kupite pri air vardenih ali pri blagajni gledišča. Vsi dohodki od te predstave bodo za civilno obrambo. Narod je prijazno vabljen, da napolni Norwood gledišče do zadnjega kotička v soboto. V ? o VSani bodo tu- ^agajne za f V^Vv81* obljubila X>Cimation Com- Ve nedavno iz->00^ izbruha vojne CHv Ovanov ubitih CV t , Podlagi nem-Kje skup-mnogo; , W^embromjebi-' V°že'iiharetiranih 3,000 «> C '^delovanja z1 N> Sovičem.! bNv'^strelili 3,000' 'k'2?. f leta dan znova >e8^bra je bilo V bil} <7 .kov in 900 Sit'%žhUjetniki na d°- u >4>?je glasila b».10 sr.- bolnišnici. Pitali. >ski Afriki veljajo Jju akoni H vi ''ka—General Henri 15 Afrj. k°misar za fi n-H v« °' je Preklical in ^jevSe Uredbe in zakone, '%aV vlada marSa-% lgPj Premirju z Nem- ^fitnl, ' \S0 fe,ki so nosile sliko } iavniv, vzete ^ prome-SeJ Poslopij so bile Vse Petainove sli- r5»tl i NetU redil> da se mo-Ni. „ Vladne odredbe !%,V imenu franco-Nj m končati z be-Hdrei,0/^Publika zah- S^T ^ «o bi- H p"6, odredbe v imenu > v'aV"®. POroča' da je J-Vod,' r general De V A!ž a borbenih Franco-5% in1'se bosta sestala ki bosia Vseh p m za Skupni ^^ncozov proti Mrs. Mary Novak umrla Sinoči četrt čez osem je v Glenville bolnišnici umrla Mrs. Mary Novak, soproga pokojnega pionirja Štefan Novaka. Rojena je bila v Sodražici pri Ribnici 1. novembra, 1870, dekliško ime je bilo Dejak. V Ameriki se je nalhajala čez 50 let. Pokojna zapušča hčer Alice, poročena Novak in pet sinov: Frank, John M. (bivši koncil-man), Rudolph, Louis in Steve. Spadala je k društvu Marije Magdalene, št. 162 KSKJ, Srca Marije in St. Clair Grove, št. 98, Woodmen Circle. ;Pogreb ima v oskrbi Zakraj-škov pogrebni zavod, "Vrši se v soboto dopoldne pri sv. Vidu. Pokojna Novak je bila zelo verna žena in največje veselje na svetu je našla v pobožni molitvi. Naj ji bo Bog dober plačnik za njeno verno življenje. Preostalim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.—Na že7 I jo pokojne, se cvetlice s hvaležnostjo odklanja. nt H Podmornicam na Atlantiku bojne ladje so potopile najmanj 4 pod-^ rnice. V eno se je zaletela ameriška ladja I J0 Po hudem boju pogreznila. I "tvezuik* — - Bj^ * 1 so z vso silo udarili na osiške podmornice na At-■fete/'^ ameri^e obrežne straže se je zaletela v neko pod-jHiiiit J° p0greznila, nato je pa napadla še pet drugih. Dru-l^C^^ezniških ladij je pa pogreznila najmanj tri pod- mornice. Spopadi s podmornicami so j bili najbrže na dveh različnih j krajih, ker o enem poročajo iz Washingtona, o drugem iz Londona. Poročilo iz Washingtona pripoveduje, kako je korveta Campbell, ki je last ameriške obrežne straže, naletela na skupino osi-ških podmornic, katere je preganjala polnih 12 ur. Eno podmornico je najprej obsula s topovskimi kroglami, nato se je pa zapodila proti nji, jo povozila in potopila. Campbell je nato metala glo-bočinske bombe na pet drugih , podmornic. Posadka misli, da jih je nekaj uničila, ali vsaj poško- . dovala. Ta boj se je vršil v se- ! vernem Atlantiku pred tremi te- . dni. Campbell je bila nekoliko ] poškodovana od zaleta v podmornico, toda je srečna priplula v ; pristanišče. j Ko je druga skupina psiških J podmornic napadla nek zavezniški konvoj, so se spustile v boj J proti njim ameriške, angleške in j francoske bojne ladje, ki so * spremljale konvoj. Polnih 72 ur je trajal boj s podmornicami in š najmanj tri podmornice so bile £ pri tem pogreznjene. Tudi kon- J voj je utrpel nekaj izgub. 1 Posadke zavezniških ladij opi- £ sujejo te boje s podmornicami x kot najhujše tekom zime na At- 2 antiku. s _o_ r Sovjetski glavni stan poroča o veliki zmagi nad Nemci v gigantskem boju s tanki pod Harkovom. Na centralni fronti se je ruska armada zopet pognala naprej proti Smolensku ter osvojila nadaljnih 32 naselij. Poročila iz bazena reke Doneč javljajo, da so se ruske divizije tankov po umiku iz Harkova zopet organizirale, razbile skupino nemških tankov in trnkov ter z naskokom zavzele neko vas. v kateri so se bili Nemci utrdili. Ta boj! je bil komaj 22 mil.i pod Harkovom. -—-—-—-....... Na severu prodira ruska armada zapadno od gornjega teka reke Djeper, kjer je včeraj zabila novo zagozdo v nemško obrambno linijo, ki brani dohod do Smolenska. Rusi so včeraj okupirali Igorijevskajo, ki je oddaljena kakih 50 milj od Smolenska. DoČim je ruska kolona oddaljena komaj 50 milj od Smolenska, prodirata dve ruski koloni proti Smolensku od severa, odnosno od juga. Nemci se srdito upirajo in skušajo rešiti Smolensk s protinaskoki, toda vselej so vrženi nazaj, zatrjujejo poročila. Višje proti severu ogroža maršal Timošenko nemške utrdbe pri Stari Rusiji pod jezerom Umen, Najnovejša poročila trdijo, da je ruska armada oddaljena samo 15 milj od meje Stare Rusije, kjer je glavna baza nemške bojne linije na severu. Na jugu zbirajo Nemci ogromno maso tankov in pehote z namenom, da bi prešli reko Doneč pod Harkovom. Vreme je zdaj ugodno za boj mehaniziranih fedinic. Tukaj imajo Rusi iniciativo v rokah, dasi je položaj jako kritičen. Nemci so pognali v boj veliko število strmo-glavnikov, ki delajo pot nemškim tankom in mehanizirani pehoti. ________rt_____ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. JAMES DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA : 7 a Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Oleveland by mall $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1009. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 65 Thur., March 18, 1943 ■ Trst in Jugoslovanska edinost Angleški tednik "Free' Europe" prinaša v svoji številki od 15. januarja izpod peresa g. dr. Miha Kreka, podpredsednika Jugoslovanske vlade, pod gornjim naslovom obširen članek o Trstu in o vprašanju Slovencev. Slovenci so najmanjši in najbolj za zahodu ležeči sestavni del Jugoslavije, skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skozi vso dobo svoje zgodovine smo se Slovenci neprestano zavedali, da je naša edina rešitev ustanovitev skupne jugoslovanske države in smo si prizadevali skozi dolga stoletja, da jo ustvarimo skupaj s Srbi in Hrvati. Mnogo naših sinov je tej ideji žrtvovalo svoje življenje. Nemci, Italijani in Madžari so seveda pobijali združenje Jugoslovanov z vsemi sredstvi in skozi 12 stoletij uspešno uničevali naše stremljenje, da se strnemo v eno celoto; toda nikdar se jim ni posrečilo zadušiti starega ideala jugoslovanske edinosti. Vedno nove generacije Slovencev, Hrvatov in Srbov, druga za drugo, so se oklepale te ideje in znova opozarjale Evropo na našo zemljo, da hočemo na tej zemlji biti sami gospodarji svoje usode in enakopravni člani v zboru evropskih narodov. Šele leto 1918 je prineslo Jugoslovanom zedinjenje, ko so Srbi, Hrvati in Slovenci ustanovili svojo skupno državo Jugoslavijo. Nemcem in Italijanom je bil nastanek Jugoslavije nezaželjena in nepričakovana posledica vojne; brez odlaganja so naperili proti njej vse svoje sile in jo začeli izpod-kopavati in rušiti. Skozi 10 let sta Italija in Madžarska vež-bali, zalagali z denarjem in vzdrževali na tisoče zločinov in desperadov, da bi jih imeli pripravljene za slučaj, da se pojavi ugodna priložnost oboroženega napada na Jugoslavijo. Takozvani "ustaši" so dobivali svojo opremo v Italiji, ki jih je tudi izvežbala in vzdrževala z namenom, da popolnoma uniči Jugoslavijo; .'■ • Ko jim je leto 1941 prineslo zaželjeno priliko, so se Nemci in Italijani, skupaj z svojimi sokrivci Madžari in Bolgari, polastili Jugoslavije, jo razčlenili in ustanovili 12 različnih režimov nasilja. Od takrat pa do danes so pomorili približno milijon našega ljudstva, odvedli stotisoče v notranjost Nemčije, Italije in Poljske. Različne kvizlinške uprave so hujskale brata, na brata ter sejale razdore in neslogo v upanju, da se ne bomo nikdar več zedinili in tako postali slepo orodje v rokah naših zatiralcev. Jugoslavija je danes zares dolina krvi; obenem pa je fuel i zemlja neupogljive hrabrosti in zvestobe do idealov svobode. Osamljena je, in z vseh strani obkoljena, raztrgana, zasedena in zasužnjena, toda njeno ljudstvo kljub temu napenja vse svoje sile v obupnem boju in nikdar ne prešteva svojih žrtev, akoravno morda niso v pravem razmerju z uspehom; toda ravno s tem najbolj jasno izraža neizmerno voljo našega naroda, da ne bo nikdar sprejel nadvlade Nemcev, Italijanov ali kogarkoli, pod kakršnokoli obliko. Naše ljudstvo se bo borilo in upiralo dokler ne doseže svojega cilja. Jugoslovani imamo le eno samo željo preko zahteve, da se naša država obnovi kakor je bila pred vojno. V letu 1918 so Jugoslovanom določili meje na tako nesrečen način, da ie tretjina Slovencev ostala pod vlado tujih gospodarjev. Italija je bila takrat zaveznik zmagovalcev. Imela je v žepu londonski pakt z leta 1915, v katerem so ji Velika Britanija, Francija in Rusija obljubile po vojni vso obalno ozemlje okoli Jadranskega morja. Italija je takrat slovesno obljubila, da bo ščitila interese zapadnih demokracij v južni in centralni Evropi ter pazno nadzirala Nemčijo na vzhodu. Italijanski predstavniki so naglašali štiri tisočletja staro italijansko kulturo in s častno besedo — besedo naroda s tako visoko kulturo — obljubljali, da bodo čuvali narodno individualnost manjšin, vključenih v laške povojne meje. Na ta zavratni način je Italijanom uspelo, da si prisvo-' je velike kose jugoslovanskega ozemlja, posebno slovenskega zaledja Trsta; 600,000 Jugoslovanov je prišlo pod italijansko oblast. Na mirovni konferenci pa je Italija podpirala tudi obmejne zahteve nove nemško-avstrijske republike in dosegla, da je bilo 100,000 koroških Slovencev dodeljenih ozemlju države, katero je vzela pod zaščito. Tudi potek madžarsko-jugoslovanske meje je bil za Jugoslavijo neugoden, ker je Italija zato poskrbela. Izgube, ki so nam prizadete na ta način, so najbolj oškodovale^ Slovence. Slovenci žive v štirih različnih državah. Od dveh milijonov Slovencev se nahaja le 1,200,000 v svobodni jugoslovanski narodni državi — vsi ostali pa so prepuščeni na milost in nemilost našim vekovnim sovražnikom. Dvajsetletna izkušenja nam dokazuje, da Slovenci ne morejo obstojati, niti ne na najprimitivnejši način, pod nemško vlado v Avstriji, ali pa pod italijanskim ali madžarskim jarmom. Zdaj pa so v tej vojni Italijani, Nemci in Madžari sami podrli meje iz leta 1918, prilastili so si in razdelili med seboj tudi oni del Slovenije, ki je srečno in v blagostanju živel v mejah svoje jugoslovanske države. Njihovo odločitev sprejemamo. To pot naših novih meja ne bodo črtali v temni senci londonskega pakta, temveč v svetli luči Atlantskega Charter-ja. Tu velja tudi naglasiti, da v Sloveniji ni kvizlingov. Vsa naša zemlja je bila kar na kratko zasedena in anektirana. V ozemlju, katero kontrolirajo Italijani, je bilo porušenih 158 krajev, a 17 v onem, kjer gospodarijo Nemci. Osišče mora za vsako ceno zadušiti upor na našem ozemlju, ker so njihove najvažnejše vojaške prometne zveze na slovenskih tleh. Zato mislijo, da morajo uničiti ves slovenski narod, da bi v bodočnosti ne mogel več ovirati nemških in italijanskih načrtov v območju Jadranskega morja. Mi Slovenci pa s svoje strani in skupaj z ostalimi Jugoslovani želimo in delamo v upanju, da bo vsa naša zemlja in ves naš narod, da bomo vsi Slovenci po tej vojni končno vendar enkrat zedinjeni v novi jugoslovanski državi; Naše ozemlje je enotno v narodnem in kulturnem pogledu; Slovenija je nerazdružljiva enota po naši narodnosti in naši kulturi, po našem geografličnem položaju kakor po naših zgodovinskih tradicijah in naših gospodarskih potrebah. Zato se obračamo do naših velikih zaveznikov, ki bodo po vojni risali novi zemljevid Evrope, da ne bomo še enkrat raztrgani in razkosani. Ne smejo znova napraviti zmote misleč, da je tržaško zaledje italijansko ali nemško. To ni res! Geografično in narodnostno je to zaledje slovensko in jugoslovansko. Pogled na zemljevid nam pokaže, da je Trst pristanišče tega našega zaledja, brez pomena in zvez z Ape-inskim polotokom in da bo moral propasti, ako bi še enkrat pripadel Italiji. Spominjati se moramo tudi, da je nemški cilj, v skladu z Bismarkovim izrekom in Hitlerjevo politiko, da se iz Trsta napravi sredozemski Hamburg velikega nemškega rajha Slovenci smo skozi stoletja branili Trst kot svojo luko; naša želja je, da postane Trst pristanišče, ki bo odprto svobodnim srednje-evropskim narodom, ne pa utrjeno oporišče nemškega imperijalizma ali italijanskih ambicij. Kdorkoli drži Trst, ni le gospodar Slovencev in zapadne Jugoslavije; v rokah ima tudi ključ do vsega pomorskega prometa centralne Evrope. Ali naj zavezniki zaupajo ta ključ svojim sovražnikom? Mislim, da ne smejo in ne morejo, že radi tega ne, ker jim je ona nesrečna odločitev pariške mirovne konference v letu 1919 prizadela toliko nesreč in razočaranj. Vrhu tega pa. bi bilo to tudi v nasprotju z načeli Atlantskega Charter-ja; naš narod pa se ravno zarad> svoje vere v načela tega Charterja tako neupogljivo in vztrajno bori proti osišču. j BESEDA IZ NARODA Oj ta vojaški boben! Že tretje leto teče, ko nam ta soldaški boben kliče; "Pridite fantje in oblečite vojaške uniforme, uvrstite se v regimente in pripravite se za boj za domovino in za svobodo bran-stvo, za demokracijo vseh narodov!" . Ta klic vojnega bobna se sliši po celem svetu. V Ameriki sicer v drugič v zgodovini našega naselja, toda, sedanji klic je močnejši in silnejši, ta klic ne gre samo fantom vojakom, marveč vsemu narodu naše domovine Amerike. Vendar pa gre glavna vloga vse le na naše fante; ti so, kateri imajo prvo in največjo nalogo; ti so, ki morajo v bojne vrste, v ogenj z bojnim orožjem; ti so, od katerih bo odvisno vse, odvisna demokracija vseh narodov in blagostanje po celem svetu, če bodo kos svoji nalogi. Mi pa moramo znjimi sodelovati, sočustvovati, stati za njimi in na njih strani z dejansko pomočjo in naklonjenostjo. Vlada nas na to pripravlja in prav na lep način opominja po časopisih in po radiu in na vse načine rekoč: "Vsi ste poklicani k sodelovanju." Res smo in to smo storiti dolžni. Ne bi bilo dostojno in ne' logično, da bi mi na domovih lepo komodno uživali prostost nezmeneč se za nje, ki gredo na bojne fronte, naravnost grdo bi bilo in nehvaležno, fantom bi se studilo in mi ne bi zaslužili, da bi se za nas in za našo domovino bojevali, če ne bi mi znjimi čutili to, kar morajo občutiti oni, ki gredo sovražniku nasproti. Vem, vem, da ne odhajajo sinovi sami, materino in očetovo srce jih spremlja noč in dan v duhu. Za njimi žalujejo, zanje molijo in jih Bogu ter Mariji-priporočajo, vse to je narav- nabira po hišah in družinah do-neske, za katere se tem ki odhajajo ali vračajo, prirede od-hodnice ali sprejemnice. Taka organizacija se je v mestu organizirala za vse v splošnem, v to so pa v štete tudi lahko druge narodnosti. Od strani Slovencev je do>očen dan 21. tega meseca. V ta namen je bilo že več dopisov, tudi imena darovalcev so že bila prijavljena. Ker je pa stvar zelo velikega pomena in ker bi mnogi darovali v ta "namen, če bi se kdo oglasil v hišah, ker pa v teh časih ni delavcev, da bi vse obhodili, se s tem daje prilika, da se lahko tudi sami priglasite če bi kdo kaj hotel podariti. V ta namen sem pripravljen tudi podpisani sprejeti darove in jih izročiti vodstvu ženam, ki se zanimajo za to stvar. Lahko darujete v naši slovenski banki. Anton Grdina ---o-— Da se razumemo Hubbard Rcl.—Ker vedno či-tamo razna poročila in novice, posebno v sedanjih vojnih časih se prerešetava vsemogoče stvari, ki bi jih drugače nikdar ne slišali Med temi poročili sem tudi čital, koliko milijonov so dobili ohijski farmarji od vlade. Se reče, saj niso dobili vladnega denarja, ker vlada ga nima, pač pa so dobili ljudski denar in vsi mi moramo plačevati za take in enake stvari. No, pa da ne bom sam sebe prišteval med farmarje, sem vprašal več drugih farmarjev, če je kateri kaj prejel; pa vsak mi je povedal, da ničesar ne ve o tem. Zato pa malo premišljujem, kam toliko milijonov gre? Resnica pa je, da nam dajejo nekako zdrobljeno kamenje, kateremu pravijo "lime" ali apno, katerega naj potem farmar raztrese po travi, kar je precej težavno delo, če pa bi hotel, da mu ga oni raztresejo, ki imajo priprave zato, pa mora plačat 75 centov od tone. Sedaj; pa radi varčevanja avtnih obročev tudi ne potresajo več, ne kaže farmarju drugač, da sam opravi to delo. Pravijo, da bo tisto zemlji enkrat koristilo in da bodo korenine bolj močne in boli gosto pognale in trava bo boljše rasti a. Neki uradnik, ki hodi po farmah in pripoveduje, koliko kateri sme porabi- no, je krščansko in lepo primerno sočutje domačih je njim v prijetno tolažbo, ko se podajajo mnogi v tuji daljni svet. Za to je pa ideja, da se tem fantom in možem, ki so poklicani v to, zanje stori tudi nekaj dejanskega, da se jim izkaže simpatije in naklonjenost, ko odhajajo, ali ko se eden in drugi zopet vrne na obisk predno inora v bojno linijo. Bilo je že poročano, da se ti tega gnojila pravi, da bo od tega imela koristi šele druga generacija in da moramo že sedaj skrbeti zanje, da ne bodo oni stopili na prazna tla. Torej tisti milijončki, ki jih država potroši v ta namen, še ne pomenijo, da jih dobe farmarji, kajti ti dobe le nekaj tistega peska. Zdi se mi, da gredo tisti milijoni največ za vzdrževanje raznih uradov, ki so nastanjeni po raznih mestih. Tudi tukaj v Painesville imamo tak urad, ki zaposluje številne uradnike, da vodijo vse to in so iz teh milijončkov plačani. Torej, sedaj si pa že lahko mislite, kam gredo taki milijončki. To sem napisal samo zato, da ne bodo ljudje v mestih in menda tudi uredniki, ki take stvari poročajo, mislili, kako strašansko so farmarjem naklonjeni in da se farmarjem kar samo med cedi. Je pa resnica, da plačajo precej lepo ceno za krave, ki niso več za rejo, ampak to še ni rečeno, da bi bile te krave bolne in da bi ne bile vporabne za klanje. Saj so take krave vse od državnih pregledovalcev pregledane. Pregledovanje opravljajo od države postavljeni ži-vinozdravniki. Vse krave so vsako leto preiskane in če katera ni popolnoma zdrava za mleko, tedaj jo uzamejo in kot pravijo, tudi prilično dobro plačajo. Kakor izgleda, bom vas meščane še kaj naučil v tem oziru dasi sam dosti ne vem. Pa za podučevanje se že kaj dobi, ali da bi prijel za kakšno delo, tistega pa ne. Zdi se mi in mislim, da je že potrjeno, da bodo Ohijčani še naprej jedli "ihaha" pa naj bo že "steak" ali pa v gulažu. Saj so hoteli to preprečiti, pa ni šlo, gotovo so se za to pognali zapadni konjerejci, kajti tam imajo precej veliko konjsko zalego in nekam morajo z njo. Nekateri so rekli, da civilizirani ljudje še nismo tako nizko padli, da bi uživali konjsko meso, a vse to ni nič pomagalo. Povedano je bilo celo, da so ga Ohijčani "pohamali" preteklo j leto samo milijon funtov. Gotovo je konjsko meso. prav dobro teknilo, ker ni bilo nobene pritožbe in jo menda tudi za naprej ne bo. Če ne bo drugega mesa, bo pa tudi konjsko dobro. V tem oziru smo podeželski ljudje na boljšem, čeprav denarja nimamo in ga nekateri že skoraj ne poznamo več. Mestni ljudje imajo denarja dovolj, a kaj pa bo to pomagalo, če pa ne bo kaj kupit. Tukaj na deželi pa bo vsaj za jest, ker nekaj bo že zrastlo doma, saj solata že prav lepo kaže, poleg tega pa imam že toliko kokošk, da vem da bo prej vojske konec kot bi vse pojedel pa maga-ri, če bi si vsak dan po eno privoščil za južino. Čas setve je pred durmi in semena so tudi že razstavljena po trgovinah, ampak so tako nazarensko draga,"da človek že kar premišljuje, če bi kaj sadil in sej al ali ne. Vse stvari so škoro še enkrat dražj e kot so bile pred časom. Pred par tedni sem bil na neki razprodaji in tam so prodajali krave za dvojno ceno ali celo več kot pa so bile iste pred par leti. Seveda srečen je tisti, ki ima kaj za prodajo, a da bi mislil na kupovanje, pa ne gre drugače, da imaš koš denarja. Zato pa je precej farm že kar opuščenih. Prvič, ker ni ljudi za delo, kajti farmarski fantje so šli v armado in drugič, ker je vse tako salamensko drago. Na tistem sejmu sem bil opazil tudi več Slovencem. Med njimi je bil tudi John Pintar iz Trumble, ki si je bil nakupil precej "štrikov," saj ne vem, kaj bo z njimi, saj življenja se menda še ni naveličal, ker izgleda še tako lest fant, da je kaj. Z njim se poznava še iz dalnega zapada — iz Kansasa, kjer smo bili skupaj pred več leti. Je še vedno korenjak, samo zobe je bil menda doma pozabil, kaj ne John? No, John, pa obišči nas kaj. Saj veš, da jaz nimam časa, ker sem preveč zaposlen v zimski pisarni pri furnezu, kot si rekel. Tudi Jerry Stroj in se je nekaj precej sukal tam okrog, a ne vem, če je kaj prida kupil ali ne. Izgledal je precej dobre volje. Mogoče je pa le dobil kaj poceni. Tudi naš Eddie si je nakupil nekaj orodja, katero je bilo skovano menda še ob prihodu Kolumba. In ker je bila pa že vse tako drago, je pa tudi on mislil, da mora dobro plačat in tudi je. Saj mu je še Debevečev Tone rekel: "Akra-meš, to si pa preveč plačal." Zakrajškov oče me je pa vprašal, ko me je enkrat spoznal, če sem jaz tisti, ki sem spisal tisto lepo povest ali farmarska pravila. Kar sem mu povedal, da sem. Zdaj bom pa končal, da vam ne bom vsega povedal, ker potem bi ne imel prihodnjič kaj pisat. Pozdravljeni, Frank Leskovic. Iz Guclida Namenila sem se, da napišem tudi jaz par vrstic, v katerih želim povedati, kako lepo gremo naprej tudi v našem Eucli-du. V našem Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. imamo vsako soboto ali nedeljo kaj luštnega in včasih pa tudi med tednom. Seveda to je največkrat tedaj, kadar ima kakšno društvo svojo sejo. Najprej opravimo svoje društvene posle in potem pa se prijatelji posedemo skupaj v klubovih prostorih, kjer imamo dobra hišna oskrbnika v osebi Mr. in Mrs. John Mihalič. Ker sta oba prijazna in tudi rada vesela, se tudi ona pridružita naši družbi. Ko tako rešetamo vsakdanje dogodke, pa sedaj ta; in potem oni "enkrat reče" da se nam grla preveč ne posuše in da postanemo malo bolj razigrane volje. Tako smo kaj kmalu pripravljeni, da eno zapojemo. Na ta način si krajšamo čas in teden tako hitro mine, da še ne vem kedaj je mimo nas. Zdi se mi, da gre ta čas vse prehitro naprej in vse prekmalu se bomo postarali in še sami ne bomo vedeli kedaj. Za v nedeljo 28. marca pa se pripravlja zbpet nekaj novega. Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk se pripravlja, da nam postavi na oder lepo igro pod imenom "Vrnitev." To bo res nekaj lepega in škoda bi bilo, da bi kdo zamudil. Zato pa vas vse že danes vabim, da pridete od blizu in daleč, ker vam v resnici ne bo žal, če boste vdeli to igro. Tudi igralci so vsi na mestu, ker so se res zatopili in zamislili v svoje vloge, da jih bo veselje poslušat. Če ne verjamete, pa pridite pogledat in se sami prepričajte. Pripomnim pa naj še to, da lačen ali žejen ne bo nihče, ker bo kljub vsem težavam v dobavi tega potrebnega materiala poskrbljeno, da boste lahko vsi dobro postreženi. Torej, le pridite v nedeljo 28. marca v Slovenski društveni dom na Recher Ave., kjer boste imeli par ur prav prijetne zabave. Na svidenje, Mary Segulin. Radio govor dr. Kreka Slovencem v domovini Dne 28. februarja je naslovil dr. Miha Krek Slovencem v domovini govor, katerega vsebino prinašamo kakor jo je zabeležila naša radio prejemna služba; v par tednih upamo prinesti natančno besedilo. V začetku svojega govora opisuje g. dr. Krek proslavo 25-letnice Rdeče Armade in naglasa, da vlada med zavezniki popolna sloga, ter da gredo Ve- da lika Britanija, Amerik% ja in Kina v tej vojm l ciljem. O priliki velic«« slave 25-letnice Rdeč* ^ so vsi govorniki, tako ^ kakor Rusi, povdarjj 20 letni sporazum VellK ^ nije in Rusije kazal * J nem svetu politiki za, narodov ono široko P ' I tero bodo krenili v fl1 JJj Zdaj ni več nobene.,j3 za kmpromise —• s b ll0b6W šča ne more priti do * sporazuma več. j® nadaljevala d o br H predaje osišča. Govornik poroča n^. A ni brzojavk med .m sterskim predsednik" J. skim in Stalinom fer Ji da je Stalin potrdili, m re priti do sklepa j sovražnik ni do 0]jS)tfr gnan iz ruske in P Ij lje. s#i »i>C UIMVC --- ^jjjy edinice morajo biti z ■ složne. Kvizlinški ^ bodo mogli nikjer j bodo morali vsi fe«1 J zavezniške zmage J J sla v svojem PrveIJ. J Evropo. Vsi naro'Ji J svoje kvizlinge P°;j romne večine UllU .A proti njim. Vsi zaj\J rodi morajo biti *> J pravi jeni na poži jo, tako da bodo i?« J ki računati nanje I ofenzivnem podJe Sovjetski ambas* A donu, je v svojem J glašal mišljenje. A Angleži in »P8, f| čimprej udariti jj| tla v cilju, da ' pjjij'1 zmage Sovjetske i^J ho hitrega in kon* M sovražnikov. Ta ^rf več daleč. Še pogledu zgodilo m čilnega. A Karkoli pa se (j kamorkoli pade u M te, da bomo Prlp dar pride odloč>ln^jl zaveznikov nas m ^ i žne in strnjene v ji le tako jih b0Itl° /1 rati in jim P°nia,L ljajte se na A do prinesli svobot 1 vini! _____?Jm Prvi avto-tasi j « voljno, ker do ^i"! le doseerle raZvžl I, je iz mest. avl .Nekoč s0. • gofl jih inženirji, ^ je'*! Eden izmed nJ"1 j /1 skrivaj nesel n a* žena ne videla- j/l -/iin se 3 iiJ. tua, KCV.W ([1 M opaženo izm« A ' I J« ko je t je gor, vsa /J ki mož pred « fJk Ko razbrskali de tisto ogled^/.| njem svoj 0 )fj in pravi sami ■ sefM to-le staro av8°p(/ K dec meče! ke # JI 11"M Nekje sem , K* tako pripraf' j/./f lahko P°*luSf> M ste. KadaV ^ ff tisto, da bi T I potem bo Pa ' ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. PAY DAT \\ S* BOND DAY tem izdali sovražniku in potem ves up po nepotrebnem razdrli. Morali so biti zadovoljni s kruhom, sirom in različnim sadjem, ki so ga imeli seboj. Proti večeru stopi Aleš na oni holmec, da bi ogledal bolj natanko okolico; kar zagleda od daleč posamnega človeka na vso moč teči, in kmalo potem prikaže se zadej cela kopica še druzih ljudi. V daljavi ni mogel še vsega razločiti, ko pa je oseba bliže prišla, spoznal je evropejsko opravljenega človeka. — Alešu je radosti zakipelo srce, saj je vedel, da ta človek ne more nihče drugi biti, nego Ferdinand. Planil 'je k svojim tovarišem, ki so ravno izkopavali kotelji, da bi v njih ponoči zakurili ogenj, ter jim veli urno zgrabiti orožje. Kar so dale noge, tekli so begoče-mu naproti; najprva sta bila Robert in Aleš. Begunec videv-ši bližati se pomoči, pospeši še bolj korake — in nekaj minut potem zgrudi se ves spehan pred Alešem na tla. Divjaki, ki so mu bili že čisto za petami, obstali so vsi osupnjeni, kajti gotovo so mislili, da je sovražnik že Bog ve kje. Kdo more popisati veselje, ki je vladalo sedaj med to druščino. Vojaki, popolnoma pozabi vši prejšnje čmernofsti, vriskali so in pozdravljali Ferdinanda. Nekateri so bili celo tako predrzni, da so strelili po divjakih, ki so potem urno obrnili pete ter se spustili v beg. "O gospod Robert!" jecljal je onemogli mladeneč, "vi ste moj rešitelj, vi ste se podali v takovo nevarnost zaradi mene. V moji moči ni, vam vsega povrniti, Bog naj vam poplača to blagosrčno dejanje." In solze hvaležnosti so mu kapale po licu na Robertove noge, katerih se je bil oklenil. "Pusti to, ljubi Ferdinandi," pravi na to Robert, "vsakatere-ga j« dolžnost pomagati svojemu bližnjemu. — Glej! za tvojo poštenost in marljivost ti je pripravil Bog še večje veselje, nego le rešti se iz sužnosti. Poglej tega mladeniča tu zraven, — objemi ga, tvoj brat je." Ferdinand se skloni kviško, v tem trenutku pa se ga je že oklenil Aleš in objame ga, govoril je polglasno: "Ferdinand moj brat!" — Več ni mogel spregovoriti prevelicega veselja.—Dolgo sta se držala okle-njena ljubeča brata, saj sta se videla danes prvikrat v življenji, dosle sta se poznala samo po imenu. Solze prisrčne radosti so kapale na sklenjeni roki, obadva sta čutila le eno srečo, srečo bratovske ljubezni. Tudi krog stoječe je prevzel ta prizor, bili so ganjeni in trda vojaška srca so se omečila, ki nikdar niso poznala solz. Ferdinand, ki je bil zelo utrujen, sedel je na osla in vsa vojska se je napotila proti obrežji, kjer sta čakali'ladji, j— Med potoma je razodel Aleš, ki se ni ganil od svojega brata, ob kratkem vse dogodivščine in tudi o njunem očetu, obadva sta se radovala, da se morda ob kratkem vsi srečno združijo, ko so toliko let živeli narazen. Potem pa je začel tudi Ferdinand praviti o svojej sužnosti pri divjakih, ki sicer ni bila ravno dolga, pa vendar neprijetna. (Dalje prihodnjič) Nemške težave na Balkanu Ruske zmage in mobilizacija sužnjev . . . V vseh časopisih čitamo član-o skrbeh in težavah balkanskih zaveznikov Nemčije in o nemirih xv zasedenih deželah, kjer so uspehi ruski armad in nacisti-1 čna totalna mobilizacija delav-j nasprotno še širi in razvija. * Isti bostonski list prinaša v svoji številki od 4. marca zanimivo brzojavko svojega posebnega poročevalca v Carigradu, Derek Patmore-a. Ta brzojavka trdi, da so ru-munski uradni krogi v velikih skrbeh radi ruskega prodiranja na zahod. Videti je, da se vladni krogi živo zavedajo grozeče ne- skih moči okrepčili odpor proti pronacističnim upravam. London, 5. marca (Radio pre-jemna služba) — Londonski radio naglaša v svoji oddaji v srbohrvaščini, da je težišče vojne zdaj v jugovzhodni Evropi in da se je strategična napetost tam silno povečala. Urednik nemškega lista Frankfurter Zeitung je napisal komentar k obisku Ribbentrop-a v Rimu in razlaga, da je italijanska fronta zdaj morda še bolj važna nego ruska in da je zato Italija poklicala domov svojo vdjskio. Tudi Pavelič je dobil dovoljenje, da odpokliče svojo legijo, kajti zdaj bo treba braniti Italijo in Balkan. Nemški list celo razmišlja, da se bo Italija morda umaknila iz Balkana, da bolj učinkovito zaščiti svoje lastne meje. Govornik londonskega radia naglaša, da sta zdaj Jugoslavija in Grčija postali dve silno važni točki in povdarja, da bomo prizadevali sovražniku mnogo več preglavic, ako bodo naši notranji spori prenehali in vsi nasprotniki osišča vodili račun edinole o osvoboditvi domovine. * The Christian Science Monitor z dne 3. marca poroča o odporu proti nemški mobilizaciji v zasedenih ozemljih. O Jugoslaviji omenja, da naše uporno prebivalstvo zdaj dobiva po različnih potih dovolj orožja in da se je radi tega uporno gibanje zelo ojačilo. Tudi na Grškem so se razvila močna središča oboroženega odpora. Vse to zadržuje osišče, ki z vso naglico utrjuje balkanske obale. Južnovzhodna Evropa je večinoma gorato ozemlje, kjer uporno prebivalstvo onemogočuje nadzorstvo neštetih tisočev kvadratnih milj sovražnega ozemlja. Nemci sicer ojačujejo oddelke svoje Gestape, a odpor prebivalstva kljub temu ne poneha in se varnosti — rumunske ranjence so baje ža evakuirali iz Odesse. Nobenega dvoma ni o tem, da je sedanja rumunska vlada zelo v skrbeh; širijo se celo govorice, da je nameraval Antonescu potovati v Turčijo, ki pa v sedanjem trenotku noče prevzeti nobenega mirovnega posredovanja. Dejstvo je, da so Rumuni začeli utrjevati nekatere točke svojega ozemlja in pripravljati skladišča hrane, orožja in bencina. Bolgarija Notranji nemiri v Bolgariji še niso prenehali. Ako bodo Rusi svojo ofenzivo uspešno nadaljevali, bo morda kralj Boris poskušal izboljšati svojo situacijo z od-stavko Bogdana Filofa. Madžarska Ako bi Rusi zasedli Kiev; bi postala situacija Madžarske iz redno nevarna. Kot zelo značilno posledico upliva ruskih zmag na politične razmere, navajajo dekret madžarske vlade, ki odvzema državljanstvo vsakomur, ki stopi v vrste katerekoli tuje armade. Ta ukrep je naperjen proti nemški manjšini na Madžarskem, katere oholost Madžari težko prenašajo, člani nacistične manjšine bodo zdaj izgubili madžarsko d r ž a v 1 j anstvo, ako služijo v nemški armadi. Nedvomno je, da je Madžarska do grla sita vojne proti Rusiji. (J. I. C.) -o-- V Burmi je rumena barva znak žalovanja. ŽIVLJENJE IN SMRT MOHORSKE KNJIGE Spisal F. S. Finžgar. yiCTOKY BUY UNITED ONDS AND STAMPS Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za dolo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini "Za prmej, da je lepše oblečen od gospoda!" "Lepše," je pokinknil Trta. "Ta — in pa kmetovanje!" "Kaj ne, Andreje!" Oba hkratu sta pritisnila dlani na usta. i Po šoli se je ozrl župnik Ja-,nez. Trava je začel: "Gora bi se znižala, če bi vedno kopal in nič ne prisul. Vi pa kopljete — kopijete s kosami svoje senožeti — že stoletja. Jemljete — in nič ne daste! Od kod trava?! Zemlja ima že je-tiko — naj pa rodi. Kako? Torej, možje, gnoja, gnoja bo treba." In Trava je govoril dolgo in navdušeno o kajnitu, o kostni moki, Tomaževi žlindri, o kislih in sladkih travah . . . Narod je poslušal. Gospod Janez je študiral obraze. V prvih klopeh je bral na licih veliko zanimanje. V zadnjih klopeh pa je bil odločen odpor. Tam so bili Golidman in Trta ter še nekaj mož iz Mišjega dola in Za-laza. "Rojeni puntarji," je pomislil gospod. "Ko sem nabiral za orgije, so rekli: čemu muzika v cerkev! Kdo bo pa molil?" Ko se je zidala šola, so godrnjali: "Otroci v šolo, mi dedci bomo pa pasli in pestovali. Koga še?" Ko je Golidmana bolel križ, sem ga nagnal k zdravniku. Ni rad šel, ampak šel je vseeno, ker se je bližalo oranje. Iz mesta grede se je pa oglasil in vprašal. V eni roki je držal "recept," v drugi lonček mazila iz lekarne: "Gospod, kako pa sedaj? Po-|)irček ie od zdravnika, to mazilo iz lekarne. Popir stane tri krone, mazilo pa le eno krono. Sedaj ne vem, ali bi drgnil hrbet s popirjem ali bi ga mazal s to mastjo, kaj mislite? Popir je namreč dve kroni dražji —." "Rojeni puntarji," je ponovil župnik. Učitelj Trava je dokončal. Možje so se vsuli iz šole, razšli s0 se v gručah in ugibali o pridigi — čisto posebne vrste. Trta in Golidman z več drugimi so krenili v gostilno k šim-novcu. "Jaz uboga knjiga Mohorska, stlačena v levem Trtarjevem žepu, sem se vdala v usodo. Pa ne samo vdala. Nenadoma me je obšla celo neka slast, da sem se zveselila svojega potepuške-ga življenja. Prve trenotke me je nekoliko pretreslo, ko sem zavohala prvič v življenju žganje in slab tobak. Toda zanimala me je družba, parkrat me je poščegetalo v nosu, da sem kihnila, in težave so bile premagane." Tomaž! Tomaž!" je kričal Trta nad kovačem. "Zakaj te ni bilo k pridigi v šolo? Lenuh! Pa si zamudil priliko, ko te je iskala sreča!" "Deri se no, jesihar! Na, pij _i» Kovač je potisnil frakelj pred Trto. "Kaj bi hodil jaz poslušat, ko nimam toliko travnika, da bi fajfo nanj iztrkal." "Imaš pa žlindro, in ta je bila danes kovana v zvezde!" "Trta, če le zineš, pa lažeš!" "Govori, Golidman, če lažem —! Ali ni bla pridiga od Tomaževe žlindre? "Resnično res, kovač! 'Tomaževe žlindre na travnike,' je rekel tisti pridigar, in nakosili boste, da bodo krave pozimi do kolen stale v senu." "Beži, beži! Kaj je znorel?" "I no, Ščurek, povej pa ti!" Ščurek, moder kmet iz doline, se je namuznil. "Kovač, trta je vsaka zvita! Bilo je govorjenje o žlindri, to je res." "Le po pravici!" ga je prekinil Trta. "O Tomaževi žlindri je bilo govorjeno." "Res, o Tomaževi, pa ne o žlindri našega kovača." In nato se je začel prepir, da m bilo mogoče razločevati besedi. Prihajali so še drugi gostje. Omizje se je razdelilo v dva tabora. Fraklji so se praznili čedalje hitreje. Šimnovec je točil, včasih malo pohujskal, včasih pomiril, kakor je bilo— ugodno. Mimo gostilne je spremljal gospod Janez učitelja Travo. Obstala sta za trenotek. Nihče se ni utegnil ozreti skozi okno. Pravda je bila prevroča. Vaš govor rodi uspehe, gospod Trava!" Župniku se je napravilo samo od> sebe na smeh. "Kako sodite?" "Se že prepirajo! Za žlindro! Poslušajte! Ta pravda je več vredna kot vaš govor. Stavim, da pride nekaj centov umetnih gnojil v naše hribe. Ceneiz prepričanja, pa iz trme. Začelo se pa bo, in to je dobro. Na svidenje — pomladi!" (Dalje prihodnjič.) IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal In vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL • Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (66) ženska se sprejme Sprejme se starejša ženska •za hišna opravila. Delo 3 ali 4 tdni na teden. Plača po dogovoru. Zglasite se na 7302 St. Clair Ave. EXpress 2420. (66) Kupujmo obrambne obveznice in znamke! MALI OGLASI Išče stanovanje Boljša družina išče stanova-5 do 6 sob; najraje v Collin-vvoodu, Nottinghamu ali Eucli-du. Pripravljena je plačati $50 do $60 na mesec. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči naslov v urad tega lista. (x) Ugoden nakup Naprodaj so sledeče hiše po j ako zmerni ceni: Hiše za 1 družino, 7 sob, fur-nez, garaža, cena $4,200. Hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, cena $4,500. Hiša v Collinwoodu na Grove-wood za 2 družini, 10 sob, 2 furneza, 2 zidani garaži, cena $8,700. Hiša 4 in 4 sobe, 2 furneza, 2 garaži, cena $7,500. Za nadaljiie informacije se glasite pri George Kasimič 7510 Lockyear Ave. HE 8056. (67) DELO DOBIJO NEIZKUŠENI in NAPOL ISKUŠENI JEKLARSKI DELAVCI Z ali brez predznanja. Začnite z vojnim delom CLEVELAND TRACTOR 19300 Euclid Ave. (67) Jedila vsak čas! Pri nas serviramo okusna je-lila vsak čas. Odprto tudi v nedeljo. Fino žganje, pivo in ;/ina. Fish Fry ob petkih. Mi prodamo pivo v steklenicah in sicer 2 zaboja eni osebi, da ?a vzame domov. Za razne partije privatni prostori Rathskeller na razpolago. Kuncic Perrotti Cafe 390 E. 156. St. KEnmore 9809. (66) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-SICA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AVTO BODY CO~ 982 East 152nd St. popravimo va£ avto In prebarvamo, ia bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding I J. PO Z KI K — M. ŽELODEC _GLenvlile 3830._ FR. MIHčIč CAPE 7114 St. Clair Ave. ENdlooU 9359 6% pivo, vino, žganje ln dober prigrizek. Se priporočamo za oblak. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. Slat St. J HEenderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno •n dobro. RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55. ST. HE 0992 PRIHRANITE DENAR s tem, da se naučite napraviti za Veliko noč svo-•jc lastne obleke ali suknje. Zmožna, Izkušena slovenska učiteljica. Kratki natečaji, 10 poukov samo $2. MuimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiii^ FLATLUX I oljnata barva pokrije z enkratnim barvanjem E Lahko se rabi na stenskem papirju, opeki, ometu, lesu in E za mnogo drugih stvari. Dobite jo že narejeno, se ž njo = lahko barva ter se hitroi suši. E E Poglejte to O Ofi na nizko ceno gahmo E VIHTELIC HARDWARE 1 S 807 E. 222. ST. IVANHOE 2223 g E Euclid, Ohio. ^(itiuiniuuiniiiiiiiuiniiiiitiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiuuiiuiaa? Ali iščete delo? H*— BVERT f' Al so os *>r- f ve new > Je " fl v prevaril m Skak° e 0dil bra-h, °krog K,* C i\^ š , 1)0 vo- IS ? rntT'hm 1 K* ••niso le bi se s "dzaj pro- K!%Vši * iV^li' da se sovraž- tC?°*Cna SVojem §•> C njimi; eo- KJ * Je t ^ svin- fe^umdu, K Sila 2Večer Pred fcj* CJt0ndi tem-k/1 KS L od ■h yoo>v,v —> veiavno liN'em ni z ISi *\urii pa veči- fS is" klji' Tudi s« I^il^olci že g0. te ,?d2aj> bili «0 JXaf *ke vojske. I V Več vzrok tej L, ^ Prazne ste-I ' "1 si So Prej celo I * drugače, fV' ker , Zbral Je J man.ikalo fnNiiJJSo padu v J ^^^oKom po-biti l' kjer Je mo- % /erdinand za_ v«tra J° nakrat 0d na- h 4ak ik° ch"uhal ^bnT? Pohajati. 3e slišal Sosednje ^ ^ ter je SV°jim sose->t t?* bila naj->Cbll»ejša, nego hJ Je začelo Ale-fi>- R,Se bo oteti iz |Nlo>ti se takovi IS r,U m°gOČf> ^------ . Povel i ll'aio četo. " kriu Je Predene so- So'čei!tel5ni pu-X di, ' Strel zagi"mi Nečakov valj se Now pet postoJ'e Srot; Pa se div- >Hj ^ 111 pade Jih So*frej- *<*ta So kaJ minut in >ut!eže zel° skr-dalje divja- >&a bi varovali že nainenje- vVr, ^ Haolf.,1 ^Postavi 12 ilovice- - 'Spravj sv'ojo vojsko v rna °slavza- Se vameri sv°i top ' W 36 bil° P° nJ'e-Poglavarjevo >blakSpfiroži-Top za-Sla vzdigne kvi-°2'(lovi 1Žvižga v fitiri-H 7 ter odtrga vso S° star • n nekaj časa si 'Plauefa Zaženo strašen s . Jo nad ^ da m J P* biti!" kričali Jo v n ' katerim je tu-6 obud f ih čutarah ne-"Živijo, sC,Aleš!'' ^erovrIV® pomikala le- Ja%oSr urejena da" kjet 80Proti sovraižnej tudi divjaki že ^£PfavIJ'eni ^ boj. ^Aleš rk°V °d Va" ^a § ke enkrat poš-da bi i k sovražni-'^pet UStili Ferdinan- Poroeii0Se Je vrnil z ena_ i enkl'at vso vas, i stran 6Sene bajte, le na ■ 'vofi ,Je bilo nekoliko %f at0 Poslopje, se- SIGHT IS PRICELESS - LIGHT IS CHEAP co, mogočno so zadonele troben- — — — — — te in s odmevale po prijaznih, s Sodnik Hendel s« cvetjem posutih pomladnih vr- mestno hišo na P0' tovih; toda boben je nekako ža- imel sodbo nad up° lostno tožil, in mladi stotnik, ki no na belem listu* je tako ponosno sedel na ko- mo dvaintrideset ® nju, je bil ves otožen in teman, zraven in je posV Kot stotnik prvikrat jaha — jalo komaj četrt proti ječi, to mu trga srce ... je govoril: "^aTeS.f0 predvčerajšnjim bi se bil na-j nože, tudi ne za l" glas smejal in bi bil dal papež- le krasnih petelin nikom seboj v ječo brco s klet- tako mojstrsko U vijo vred. !je nožev. . JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE Tedaj pa je iz druge vrste nepoklican stopil Zeler, velik in krepak mož okoli 26 let; dva strelca sta ga držala za nev-klenjene roke. "Kaj pa vi veste o tem, gospod Hendel, kar pridigujejo naši menihi?" je vprašal sodnika. "Nikdar liiso naši menihi, ki ste jih vrgli v ječo, kaj slabega pridigali |v naših cerkvah, ki ste jih zaprli: nihče izmed nas bi se ne bil uprl, če bi nas ne bili vi sami privedli do tega s svojim tri-noštvom, s katerim nas zatirate in ste nas oropali vsake duhovne tolažbe, krivda je vaša, ne pa naša." "Vsakdo je kriv, le oni ne, ki je zaslužil kazen, to vemo mi sodniki," je zaničljivo odvrnil Hendel. "Vaš zagovor, nožarski mojster Zeler, je tako jalov in prazen, kakor so zanič vaše kline. Sicer pa, Zeler, ko ste ropali z drugimi kanal j ami vred so vas vodili takrat samo duhovni razlogi? Ha, morda ste pa hoteli obogateti z mojimi klinami, kaj ?" Mladi Hendel je prijel očeta za roko, ki se je vsa tresla od jeze. "Oče! Saj ni tako. Zeler in njegovi trije tovariši niti stopili niso čez prag vaše hiše in se vaših stvari niso dotaknili." NAZNANILO IN ZAHVAL* S potrtim in žalostnim srcem naznani8"1"' ^ nemila smrt nenadoma pretrgala nit živUe mu ljubljenemu soprogu in dragemu očetu J Točen delavec je gotovo William Bittner, ki je zaposlen v Rustless Iron tovarni v Baltimore. V desetih letih je zamudil samo en dan in še tega vsled bolezni njegove žene. ,Zeler ju so se divje zasvetile modre oči. "To ni res, da bi bile zanič moje kline!" je vzkliknil. "Dobre so, četudi niso tako lepe, kakor so vaše, treba jih je samo poskusiti! Vam je lahko, ker ste kralj železninar-jev, jaz si pa komaj zaslužim košček kruha s svojo pošteno obrtjo; in vi mi očitate mojo revščino, sram vas bodi! Mar so mi vaši noži, še ne maram ji'h ne, ker vise na njih solze, in kri. Še s prstom bi se jih ne hotel dotakniti. Ce že hočete vedeti, kaj smo hoteli, pa čuj-te: Gori jv Vogelzang, v vaš grad smo hoteli oboroženi ud- Q. Are "Baby Bonfls" still available? A. No. They have been succeeded by Series E v War Bonds, the terms of which sire substantially the same* Q. In what 'denominations are Series E Bonds available? A. They are issued in denominations of $25, $50, $100« $500, and $1,000 (maturity value). Q. Bow may, I Keep Stamps while I am i accumulating them? '4 Si v o pravem času, jih prihrani devet- " Toda krpanje, najsi bo na stroj ali na roko, vam ne v a rje vida. Faktično pomeni šivanje napenjanje oči, ako ni delano-pri luči, ki je zadostna in prosta motnega žarenja in senc. Več prihrankov, več šivanja Vojne potrebščine za več prihrankov zahtevajo več krpanja, več flikanja od strani hišne gospodinje. Šivanje bo manj naporno in napravili boste več z manjšim trudom pri svetlobi Vid hraneče svetilke. Vsaka gospodinja potrebuje Vid hranečo svetilko pri šivalnem stroju ob svojem šivalnem stolu. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE DRAGE MATERE Pauline Lekse By Gib Crockett. A« An album i« given free upon request with the first Stamp you buy. Space* are provided for mounting the Stamps, Q. I* ft permissible to name both coownec and a beneficiary sn ft War Saving« Bond? A* No, Either S coowner ' or a beneficiary may be t named, but not both« Q. When a woman who owns Bonds gets married, should she have the Bonds reissued In het married name? A. The Bonds will be so ra issued, if she desires« ; It Is not necessary, how- __ ever. ki jih jc Bogi poklical k sebi dne 18. marca. 1941. Žalosten si mesec marc za nas. čeravno prinašaj zeleno pomlad, ker nam si veselje zagrenil, ko vzel si nam dragi zaklad. Dve leti v hladnem grobu mati ljubljena že počivajo, srce, ki vedno za nas skrbelo, nikoli pozabljeno ne bo. Vid hraneče svetilke spoznate po sledečih pritiklinah . (A) 100-200-300 watt žarnica v ve- / čini visokih modelih; 150-watt L\ žarnica v manjših sledečih yfe^. pritiklinah. (B) Odbijajoča in razširjajoča skleda da direktno in indlrektno luč brez iarenja. (C) Široki senčniki z belo podlogo. (D) illuminating Engineering Society listek za odobritev. Počivajte mirno, draga mama, storili vse najbolje ste za nas, večni Bog Vam daj plačilo in prosite milosti za nas. Žalujoči ostali: LOUIS LEKSE, sin. PAULINE DEBEVC, ANNA POKLAR in MARGARET BOLDIN, hčere. Cleveland. O., 18. marca, 1943. IbttcnlMPtdfK8 1°«««* you keep War Bonds, np to 10 years, the more valuable they become, THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND Barberton, O., 16. marca, 1943 mimo rekel, kakor da se ni prav nič zgodilo; "Henrik Hendel, štajerski stotnik, pelji te ujetnike v orožarno; vtakni jih v ječo, kjer je bila nekoč zaprta požiga 1 ska sodrga. V orožarni pusti kompanijo, k vratom postavi straže, potem pridi nazaj, da se oddahneš. Treba ti je oddiha, ker te čakajo še važne reči. Kaj se bo zgodilo z uporniki, bo odločil pos!vet v mestni hiši. Ne pozabimo pa, da vlada v Štajru preki sod." Henrik je v pozdrav povesil svoj meč pred očetom, za jahal je konja in je strelcem na čelu od jahal proti orožarni. Bobnar je zabobnal štajersko koračni- hudobija?" Vsi trije so odgovorili kakor en mož: "Vse smo vedeli, nič ni bilo hudobije pri našem početju. Niti lasu nismo hoteli skriviti, gospod, hoteli smo se le postaviti za svojo pravico." Tedaj je vzkliknil Hendel: "Lažnivci! Zeler se je že zagovoril in je poyedal pravi vzrok: umoriti ste me hoteli. Taki ste vi, pobožni katoličani. To so stebri cesarstva, če bi verjeli jezuitski tolpi. Morilci in za-strupljevalci so stebri." Z roko, ki se je tresla od vznemirjenja, je potegnil čez razbeljeno čelo. Hropeč je nekoli- j ko prekinil, nato je odločno in za vaše (psovke, ki .jih mečete' na našo sveto Cerkev, nimam niti besedice, tudi ni treba Cerkvi, da bi jo branil ubog človek, kakor sem jaz, zmagovalna kraljica je, ki je noben satan ne premaga, kamoli kak Hendel; toda ne pustim psova-ti uboge Štefane, ki ste ji storili toliko krivice, ki ste jo tako grozno izdelali; magari, imenujte jo desetkrat abotnico in nesramnico, ne boste omadeževali nje, ampak sebe samega; najplemenitejše dekle je v vsem Štajru, vi pa ste hudoben človek, in zares, če bi imel sedaj pri roki eno svoj h klin" — krčevito si je hotel izviti svoje roke iz objema obeh strelcev — "potem bi ne trdili več, da so moje kline zanič." "Ha, to je dobro. Tako torej misliš? Tako govoriš s štajerskim sodnikom?" je v divjem srdu sopihal Hendel. "Nesram-než, sedaj sa pokazal svojo podlost. Albert pridiguje pravičnost, in to ko tista dobra dela, ki vodijo k: izveličanju: upor, rop in umor! In vam, lopovi, naj odprem; cerkve, da boste še naprej v nj£h sejali zmajevo seme sovraštva in upora — ne, nikdar se ta ne bo zgodilo; ne, nikdar, prerje me bodo nesli mrtvega na Tabor, kakor dobite le eno cerkev, vi potuhnjen-ci, zastrupi jevalci in morilci." Zeler se je naglas zasmejal. "Zakaj se ta človek tukaj smeje, li ni več pri zdravi pameti?" je vprašal sodnik in 'je uprl svoje oči v sina. Ta je slepo zrl predse, bled in mračen. "Smejem se, kar sem se, ker mi je prišlo na misel, kako ste na dan svoje izvolitve govorili o prostosti obeh. ver, kako so se vam takrat od same sladkosti cedila usta; ha-ha, sedaj pa ste grenak kakor sama smrt!" je moško kljubujoče odvrnil mladi Zeler. Naokoli je bilo vse tiho, Kaj se mu ,ho vendar pripetilo! Hendel pa je rekel z globokim, žugajočim glasom, pred katerim trerpečejo vsi, ki ga poznajo: "Grenak sem kakor smrt; veš li, kako grenka je smrt? Si jo li že okusil?" Z izrazom zaničevanja se je od Zelerja obrnil, proč k njegovim trem prijateljem: "Sedaj ste culi, kaj je rekel, ste li vedeli za njegove hudobne naklepe, ko ste se mu pridružili, ali pa vam je bila netznana njegova V tihem hladnem grobu snivflS' in mirno na nas čakaš zdaj! Bog daj Tvoji duši blagi večni mir in sveti raj. Žalujoči ostali: MARGARET KUMŠE, soP^y/ MARTIN, FRANK, JOHN, ANTH^ ^ MARY, sinaha; MARY, BETTY, v' ANTHONY in EMIL, pasto'* J JENNIE SKRABA, sestrič^tr V starem kraju pa zapušča mater, tri soafrn MartinSKumše Umrl je nagle smrti 20. januarja 194" / se je vršil iz hiše žalosti v Barbertonu 23.^ 1943 na pokopališče pod vodstvom Wetean .ej< nika. Položili smo ga v grob poleg njego^ ^ k zadnjemu počitku na pokopališču sv. K^gjF O. Pokojni je bil rojen 26. oktobra 1893 v pri IgUl ' • naj^J V dolžnost si štejemo, da izrazimo j, P hvalo vsem, ki so položili tako krasno cVe našega dragega pokojnika in sicer: Mr.^$ berich in družina, Mr. in Mrs. John Skrab j0! na, Mr. in Mrs. John Zupec in družina ^"y.^J Mrs. John Pavlin in družina, Gowanda, N-Mrs. Louis Buschay in družina, Gowanda,1 ^r in Mrs. John Adamich, Detroit, Michv. V Nick Nichlas, Mr. in Mrs. Frank Znidarfw^ ^ družina Korolov, Mr. in Mrs. W. R. V'l Majnik, št. 28 SDZ, podružnica št. 1 SM■ . f tional Molder Foundry Workers Local ^J Department Columbia Chemical Co., M1'1^jn1 ployees Columbia Chemical Co., sosedje: ^J Joe Hahn, Mr. in Mrs. Steve Hahn, Mr. jn> Seckreter, Mr. in Mrs. Martin Klimant, ' Tom Jankovidh. . ,„ d^ Dalje naša iskrena zahvala vsem, 'jjfS. , za sv. maše za pokoj njegove duše: Mr-"1^ Tancek, Mr. in Mrs. Joseph W. Kovacn. ^ # O.; društvo Majnik, št. 28 SDZ; Knights ^ v bus, Mr. in Mrs. Frank Hrovat in Elean^Jj 0.; Mr. in Mrs. John Adamich, Detroit, ^ s frs Mrs. Damjan Tomažin in družina, Cleve in Mrs. Joe Cadež, Cleveland, O.; Kaven'1 ^■ Cleveland, O.; družina Joe Usnik, Mr. tin Žagar družina, Mr. in Mrs. Frank ' družina, družina Joseph Lekšan, Mr. in, jjI^j Skraba, Rittman, 0.; Mr. in Mrs, Andrei ^ družina, družina Repar, družina Strimla'jj Najlepša hvala vsem onim, ki so Prlf j ^^ kropit in molit za njegovo dušo, ko je IeZ.jj ^ škem odru ter vsem onim, ki so ga sprerl1 j, mu počitku. --ate^'J Zahvalo naj sprejmejo vsi dragi Pr Jgtvo r dali svoje avtomobile v poslugo za sprerl £rebu- £■ Q Prav posebno zahvalo pa izreiw ^o" y Jagru za opravljene cerkvene obrede in ^gt^; mrtvaškem odru. Lepa zahvala članom nik št. 28 SDZ .Domovina in podruž. št".j^u nosili krsto in jo položili v grob k zadnJ ^^ Hvala pogrebniku Weigandu za vses ^ boljšo poslugo in izvrstno urejen pogreb- bir I Prav lepa hvala vsem onim, ki so n J moč in tolažbo v teh težkih urah. Ti, ljubljeni soprog in dobri oče, P° in lahka nai Ti bo ameriška »ruda. reti in vas vprašati: Kaj hočete storiti deklici v zadoščenje, da ste ravnali ž njo kakor z vlačugo, da se ne bo reklo, da ( se v Štajru poštenim, nedolž- ( nim dekletom godi kakor vlaču- j gam? Tudi smo hoteli reči: j Dajte nam nazaj naše cerkve, , katerih ste nas oropali proti f vsem postavam ! In če potem, ko bodo cerkve zopet odprte, f udari kuga med nas, vzemite c nam glave in jih postavite na sramotni oder, ne bojimo se. To ^ smo vam hoteli reči, potem pa j še to: Ako nočete pravično via- r dati in soditi, potem pa položi- j te v stran svoj meč, zakaj pr- i vo, kar se zahteva od sodnika, r je pravičnost, tudi štajerski r sodnik ne sme biti izjema." r Hendel se je hudobno smeh- r ljal: , "Rjoveš kakor lev, Zeler. Do- 1 bro, prvo je pravičnost. Ti se t sklicuješ na pravičnost, ti, ki si se z orožjem v roki uprl najvišji oblasti v Štajru — to si je žugajoče dvignil svoj glas, "Ne natvezaj pobožnega plašča j svojim roparskim in tatvinskim mislim in željam. Mar ti je za cerkve! Vedno si rajši posedal ; po gostilnah." "Zasmehujete me, ker sem ' jetnik!" je zavpil Zeler in je ^ jezno skrčil svojo težko pest. "Res, ko sem bil še samski fant, sem bil vesel; vesel biti pa še ni greh; sedaj pa imam ženo ;n otroka; za nju delam in trpim. Nisem lagal, res nam krvave srca zaradi cerkva in zaradi deklice, ki ste jo tako grenko užalili. Tu stojim pred vami ujet, toda, gospod Hendel, pomnite, Štajer je bilo že davno katoliško mesto in je še Janes; in če nam takoj ne vr-!. nete vsaj ene cerkve, bo obupano ljudstvo, ki mu jemljete Boja in vsako tolažbo, videlo še . hujše reči, kakor je kuga, ki se je bojite kakor hudiča." "Cerkva je v Štajru dosti in na vsakem vogalu lahko naj.de-I te Boga in poslušate božjo besedo!" je trdo in železno odkril Hendel in je preko jasnih; pomladanskih dreves z roko po-! lozal čez mestne zidove tja poj mestu. Kakor velikanski dra-| gulj se je blestel tam v mestu. križ protestantovške šolske cer-' kec "Cerkve!" cerkve! Hodite v luteranske cerkve, ki so prero-, jene slavno vstale iz katoliških' razvalin in trohnobnih grobelj! Spoznavajte to novo vero, ki je življenje, ki v njej deluje duh božji, duh večnega prenovlje-, nja; vaš katoliški nauk je mr-J tev, je kakor mrlič, v katerem ni življenja, ampak otrpnelost. In vaša Štefana, s katero dvigate toliko prahu, kaj je bila? Abotnica je bila, ki je iz zgolj j hudobije prelomila m:ojo po- j stavo, mučenica svoje lastne nesramnosti je." Henriku so zagorela lica, kakor da bi nje mu veljale očetove psovke. "Motite se, gospod," je glasno rekel. "Ni bila niti hudobna niti nesramna; ako kdo zasluži kazen, jo zasluži oni, ki jo je zapeljal k temu činu in jo spravil v nesrečo, menih." "Tako, to mi ti poveš," je s trdim smehom rekel Hendel. V prsih mu je zaplapolal ogenj divjega sovraštva kakor lava, ki vre v globokih gorskih brezd-nih. "Henrik, Henrik, niti besedice več ne izpregovori za de-i klico! Spomni se, kaj je bilo včeraj \ ... " Zaeno z mladim stotnikom se je postavil za deklico tudi uje- I ti Zeler, ki je od srda ves raz- II vnet zaklical: "Gospod Hendel,