SOBOTA, 14. MARCA 2015
1,20 € »
Kamenčki goriškega mozaika se vračajo na svoje mesto
Dušan Udovič
Kdor gre te dni po goriškem Korzu mimo Trgovskega doma, bo naletel na neobičajen prizor. Na velikih pritličnih oknih Fabianijeve palače elegantno usklajeno sijejo povečave podobe Nore Gregor, filmske in gledališke dive iz časov, ko je Gorica bila še avstrijska Nica. O njeni dolgo pozabljeni življenjski zgodbi smo veliko pisali, posebej naš dnevnik, ki že več let spremlja dragoceno izvirno dokumentarno delo, ki ga je o njej zbral goriški Kinoatelje z odločilnim in zagnanim doprinosom našega kolega Igorja Devetaka.
Zdaj doživlja ta zgodba trenutek posebne pozornosti, nanjo že dolgo ni bilo prižganih toliko reflektorjev. O njej je bila pravkar predstavljena Knjiga Hansa Kitzmullerja na Dunaju, stopila bo na oder štirih gledališč v naši deželi in Novi Gorici, goriški župan je po Gregorjevi napovedal poimenovanje parka na Placuti. Po dolgih letih se z zgodbe Nore Gregor odstira pajčevina pozabe, pravzaprav bi morali reči kar nasilnega izbrisa. No-rina zgodba je namreč rezultat kontroverznih časov in okoliščin, ko je kot ugledna predstavnica nekdanje goriške avstrijske buržoazije po izidu prve svetovne vojne s porazom Avstrije, morala preprosto izginiti iz spomina. Živela je v tujini, dosegla sloves v gledališču in filmu, a se je tudi rodna Avstrija dolgo branila spomina nanjo zaradi razmerja s pronacističnim plemičem. Ne Gorica ne Dunaj je dolgo nista bila pripravljena sprejeti v ugledno dediščino lastne preteklosti.
A kot vemo, je nasilen izbris doživel tudi goriški Trgovski dom, ko je bil, kljub svoji žlahtni preteklosti, za dolga desetletja spremenjen v anonimno stavbo, mimo katere si moral hoditi brez občutkov. Neka simbolna simbioza je v tem, da se je zgodba Nore Gregor znašla na oknih in v razstavnem prostoru Trgovskega doma. Diva se vrača v spomin Gorice prav tako, kot se Trgovski dom polagoma vrača mestu in svojemu namenu.
Po nepredvidljivem naključju se to dogaja ravno ob stoletnici prve svetovne vojne. Še eno znamenje, da je končno nastopil čas, da se pomembni kamenčki goriškega mozaika, ki jih je razmetala burna zgodovina, vrnejo na svoje mesto.
vatikan - V homiliji ob drugi obletnici začetka ponitifikata
Papež Frančišek napovedal sveto leto božje milosti
VATIKAN - Ob drugi obletnici na čelu rimskokatoliške cerkve je papež Frančišek včeraj napovedal leto izrednega jubileja, sveto leto božje milosti, ki se bo začelo na dan Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra letos) in se končalo 20. novembra 2016.
»Dragi bratje in sestre, pogosto sem mislil na to, da mora Cerkev očitneje izkazovati svojo misijo izpričevanja milosti. To je dolga pot, ki se začne z duhovnim spreobrnjenjem. Zato sem se odločil najaviti izredni jubilej, ki bo imel v središču božjo milost,« je v homiliji ob dvoletnici izvolitve naznanil Frančišek. Prav 8. decembra letos bodo odprli zazidana Sveta vrata v baziliki sv. Petra, in sicer ob 50. obletnici zaprtja drugega Vatikanskega koncila.
Papež je v nekem intervjuju tudi izrazil prepričanje, da bo njegovo papeževa-nje trajalo le še nekaj let.
Na 2. strani
dežela
Panontin o novih zvezah občin
M* r
T N
«t
TRST - Deželni odbornik za krajevne avtonomije Paolo Panontin je v pogovoru pojasnil nekatere aspekte zakona o reformi krajevnih uprav v Furla-niji-Julijski krajini, ki je naletel na številne pomisleke županov štirih okoliških občin na Tržaškem, podčrtal pomen uvedbe zvez občin in izpostavil možnosti, ki naj bi jih okoliškim občinam ponujala sestava statuta zveze občin.
Na 4. strani
trgovski dom - Odprtje multimedijske razstave
Nepopolna Norina pravljica
Goriški župan Ettore Romoli: mesto je ponosno na Noro Gregor - Na ogled do 29. marca
GORICA - V petek, 27. marca, bo na odru mestnega gledališča Verdi zaživela trijezična predstava Nora Gregor - skriti kontinent spomina, sinoči pa je v mesto prišla razstava, ki skozi izseke filmov, fotografije, revije, časopisne članke, gledališke liste in plakate prikaže Norino »nepopolno pravljico«, kot jo je na sinočnjem odprtju definiral Igor Devetak, kustos razstave in dolgoletni raziskovalec te v Gorici rojene igralke. Dogodka v Trgovskem domu se je udeležil tudi župan Ettore Romoli.
Na 13. strani
Cosolini poenotil večino glede železarne
Na 5. strani
V Trstu prva polnilnica za električna vozila
Na 5. strani
Kraška ohcet bo v letu 2016
Na 8. strani
Predstavili knjigo o tolminskem puntu
Na 14. strani
gorica
Tlakujejo poti miru in sožitja
GORICA - Na skupnem trgu obeh Gorici bo v soboto, 21. marca, slavnostni dogodek ob združitvi italijanskih in slovenskih zgodovinskih poti po sledeh prve svetovne vojne.
Na 12. strani
MARINI G H
POMLAD/POLETJE
Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066
pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču
OUTLET PELLET
maloprodaja od
3,60 €/15 kg
URNIK
ponedeljek - petek:
7.00-19.00 sobota: 8.00-13.00
Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31 6240 Kozina
www.carpinus.si
BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA
rnmrn en
Matija Praprotnib Lokev 154 info: 00386 (0) 31 276171
9971234567007
2
Četrtek, 12. marca 2015
ITALIJA, SVET	/
vatikan - Papež Frančišek meni, da bo njegov pontifikat kratek
Decembra začetek izrednega jubileja
VATIKAN - Ob drugi obletnici na čelu rimskokatoliške cerkve je papež Frančišek včeraj napovedal leto izrednega jubileja, sveto leto božje milosti, ki se bo začelo na dan Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra letos) in se končalo 20. novembra 2016. »Dragi bratje in sestre, pogosto sem mislil na to, da mora Cerkev očitneje izkazovati svojo misijo iz-pričevanja milosti. To je dolga pot, ki se začne z duhovnim spreobrnjenjem. Zato sem se odločil najaviti izredni jubilej, ki bo imel v središču božjo milost,« je v homiliji ob dvoletnici izvolitve naznanil Frančišek. Prav 8. decembra letos bodo odprli zazidana Sveta vrata v baziliki sv. Petra, in sicer ob 50. obletnici zaprtja drugega Vatikanskega koncila.
Papež se od vsega začetka neprikrito zavzema za očiščenje Cerkve in senčnih plati vatikanske hierarhične strukture, ki mora po njegovem mnenju biti bližja ljudem, odločneje skrbeti za revne ter šibke in zavračati hladno slo po oblasti, ki je v Vatikanu doma še iz časov Papeške države. Zaradi tega je Frančišek med ljudmi priljubljen, v vrhovih katoliške Cerkve pa ima veliko nasprotnikov, tako med kardinali kot med nekaterimi škofi. Vprašanje, ki si ga postavljajo mnogi analitiki, je, ali mu bo kljub notranjim sovražnikom uspelo reformirati Cerkev, ki preživlja večletno krizo, v okvir katere gre najverjetneje tudi postaviti presenetljiv odstop prejšnjega papeža Benedikta XVI.
Frančišek pa je prav včeraj izrazil pričakovanje, da bo njegov pontifi-kat trajal le še dve ali tri leta. »Imam občutek, da bo moj pontifikat kratek,« je v pogovoru za mehiško televizijsko
postajo Televisa dejal 78-letni Jorge Mario Bergoglio. »Štiri ali pet let, ne vem. Dve leti sta že minili,« je dejal in dodal, da ga je bog verjetno izbral za krajšo misijo.
Prvi papež iz Latinske Amerike je sicer že v preteklosti namignil, da bi se lahko upokojil, v čemer bi sledil svojemu predhodniku Benediktu XVI., ki je februarja 2013 kot prvi papež v sedmih stoletjih odstopil. Frančišek je do-
dal, da je z Benediktom, ki v nekdanjem samostanu znotraj Vatikana živi meniško življenje, govoril po telefonu. »Srečen je, zadovoljen in vsi ga spoštujejo,« je dejal. Na vprašanje, ali mu je všeč papeževanje, pa je Frančišek dejal, da mu ni preveč všeč, saj ne mara potovati in ima raje domače udobje. Kar si resnično želi, je, da bi kak dan šel iz Vatikana, ne da bi ga prepoznali, in si privoščil pico, je dejal.
Papež Frančišek med včerajšnjim obredom v Vatikanu
ansa
bruselj - Konstruktivno srečanje med voditeljema
Dogovor Junckerja in Ciprasa o čim boljšem izkoriščenju evropskih skladov za pomoč Grčiji
BRUSELJ - Grški premier Aleksis Ci-pras in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sta se včeraj v Bruslju dogovorila, da je čas za vzpostavitev procesa, ki bo potekal vzporedno delu evroskupine. Cilj je pomagati Grčiji, da bo čim bolje izkoristila sredstva iz evropskih skladov s ciljem zagotavljanja rasti in delovnih mest, so pojasnili v Bruslju. Včera-jašnji pogovor Ciprasa in Junckerja je bil konstruktiven, strinjala sta se, da so razmere resne in da je potreben hiter napredek, pri čemer morajo k premiku prispevati vse strani, je po srečanju pojasnil glavni govorec komisije Margaritis Schinas.
S tem ciljem sta se grški premier in predsednik komisije dogovorila za proces, vzporeden procesu evroskupine, za pomoč Grčiji, da čim bolje izkoristi sredstva iz evropskih skladov s ciljem zagotavljanja rasti in delovnih mest ter reševanja humanitarne krize.
Predsednik Evropske komisije Jean-
Grški predsednik vlade Aleksis Cipras in predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker včeraj v Bruslju
ansa
Claude Juncker je včeraj ob sprejemu grškega premierja izrazil nezadovoljstvo, ker v minulih tednih ni bilo dovolj napredka v pogovorih Grčije s posojilodajalci, a kljub temu izključil neuspeh. Cipras je še vedno optimist in poudarja, da je s politično voljo vse mogoče. »Želim pomagati.
Komisija želi pomagati, a komisija ni glavna igralka. Vse odločitve mora sprejeti evroskupina. Nisem zadovoljen z razvojem dogodkov v minulih tednih. Mislim, da nismo dosegli dovolj napredka,« je ocenil Juncker.
Predsednik komisije je sicer neu-
ukrajina - Mednarodni denarni sklad
Za izhod iz krize pet milijard dolarjev
KIJEV/WASHINGTON - Ukrajina je od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) včeraj dobila prvo tranšo pred dnevi odobrenega novega paketa finančne pomoči. Gre za pet milijard dolarjev vreden paket pomoči, skupno pa bo prejela 17,5 milijarde dolarjev. Prvih pet milijard dolarjev bo nakazanih na račun vlade (2,2 milijarde dolarjev) in centralne banke (2,8 milijarde dolarjev). Ukrajinsko gospodarstvo se namreč zaradi proruskega upora v industrijskem središču države še vedno sooča z velikimi težavami. Novi štiriletni načrt pomoči Ukrajini bo nadomestil sedanji program IMF, ki je sicer star manj kot leto dni, a se je že izkazal za nezadostnega za stabilizacijo ukrajinskih financ. Novi program naj bi bil finančno bolj ugoden, državi pa bo za vračilo imela več časa.
Islandci protestirajo
REYKJAVIK - Odločitev islandske vlade, da uradno umakne prošnjo za članstvo v Evropski uniji, je sprožila nekaj nezadovoljstva. Pred poslopjem parlamenta v Reykjaviku je v četrtek zvečer, potem ko je zunanje ministrstvo sporočilo vladno odločitev, izbruhnil protivladni protest, ki se ga je udeležilo okoli 200 ljudi. Preko družabnega omrežja Facebook je nato okoli 2000 Islandcev napovedalo udeležbo na nedeljski demonstraciji, s katero želijo izraziti nasprotovanje odločitvi desnosredinske vlade in izraziti zahtevo po referendum o tem vprašanju. Islandija je za članstvo v EU zaprosila leta 2009 po hudih udarcih finančne krize in v želji po večji gospodarski varnosti. Leta 2010 so se že začela tudi pristopna pogajanja. Toda po zamenjavi vlade je nova, evroskeptična vladna koalicija leta 2013 pogajanja ustavila.
Turki streljali na ladjo sirskih prebežnikov
ISTANBUL - Turška obalna straža je streljala na tovorno ladjo, na kateri je bilo 337 pretežno sirskih migrantov, ki so bili namenjeni v vode Evropske unije. Ob tem je aretirala domnevne tihotapce ljudi, so sporočile turške oblasti.Operacija je stekla v četrtek zvečer, in sicer z namenom, da bi ujeli 59 metrov dolgo ladjo Do-gan Kartal, ki se je pomikala skozi morsko ožino Dardanele na severozahodu Turčije. Ker ladja ni upoštevala pozivov k ustavitvi, prav tako ne opozorilnih strelov, so začeli na njo streljati. Po poročanju turških medijev je bilo na krovu ladje 337 migrantov, večinoma Sircev. Med njimi je bilo tudi 85 otrok in 68 žensk. Dva turška člana posadke skupaj s tremi tujimi domnevnimi organizatorji poti so aretirali.
avstrija - Vlada Faymanna do dogovora
Z davčno reformo do gospodarske rasti
Dunaj - Avstrijska vlada se je dogovorila o predlogu korenite davčne reforme, od katere si lahko državljani obetajo davčne razbremenitve v ocenjeni višini pet milijard evrov. Podrobnosti o reformi, ki naj bi jo parlament potrdil sredi poletja, veljati pa bo začela 1. januarja 2016, je kancler Werner Faymann razkril sinoči. Levji delež od pričakovanih pet milijard evrov učinkov naj bi se stekel v znižanje stroškov dela, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.
Najnižja davčna stopnja pri dohodnini se bo občutno znižala - s 36,5 na 25 odstotkov-, število davčnih razredov pa povečalo s treh na šest. Najvišja dohodninska stopnja se bo zvišala s 50 na 55 odstotkov, vendar šele za plače v višini nad enim milijonom evrov letno. Po drugi strani si vlada na Dunaju obeta dodatne davčne prihodke, predvsem od ukrepov zoper davčne utaje z obvezno uporabo registrskih blagajn pri poslovanju z gotovino, ki naj bi v državni proračun prinesli 1,9 milijarde evrov.
Še 900 milijonov evrov letno naj bi prinesla odprava izjem pri obdavčitvi (npr. pri službenih avtomobilih ter ugodnejših stopnjah davka na dodano vrednost), približno 400 milijonov evrov zvišanje davkov (od ka-
Kancler Werner Faymann je
DOSEGEL POMEMBEN DOGOVOR
ansa
pitalskih dobičkov, od prometa z zemljišči), 850 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov pa je mogoče pričakovati na račun oživitve gospodarske rasti.
Na kapitalskih trgih s predlogom davčne reforme niso preveč zadovoljni. Zvišanje obdavčitve dividend s 25 na 30 odstotkov slabi ugled našega finančnega trga, prizadelo pa ne bo le premožnih prebivalcev, pač pa tudi srednji sloj, so opozorili na dunajski borzi Wiener Börse. V Avstriji sicer le malo ljudi nalaga prihranke na borzo: delnice jih ima štiri odstotke, obveznice sedem odstotkov, v skladih jih varčuje osem odstotkov.
Poleg davčne reforme pa so koalicijske partnerice dorekle tudi 200 milijonov evrov vreden paket ukrepov za pomoč gospodarstvu.
radno tarča kritik evrskih članic, da je šel s svojim posredovanjem pri reševanju grškega vprašanja že predaleč. Kljub temu je Juncker včeraj zatrdil, da bodo poskušali spodbuditi pogovore v smeri uspešnega izida. »Prijatelju Aleksisu bom predstavil nekaj predlogov, potem pa bomo videli,« je dejal.
Juncker je pri tem izključil možnost neuspeha ter poudaril, da je sedaj čas za sodelovanje Evropejcev, ne za delitve. »Grški premier je na proevropski poti,« je izpostavil in izrazil pričakovanje, da bo mogoče dogovor doseči v prihodnjem tednu. Tudi Cipras je izrazil optimizem, da bo mogoče kmalu najti rešitve, saj se pogovarjajo z dobrimi prijatelji Grčije in predanimi Evropejci. Pri tem je poudaril, da je s politično voljo vse mogoče. »Da,« se je strinjal njegov gostitelj.
Juncker je še pojasnil, da sta s Ci-prasom v stalnem telefonskem stiku, vendar je to njuno drugo srečanje v živo potrebno, ker se morata »fizično soočiti s svojimi idejami«.
Že pred srečanjem z Junckerjem se je Cipras sestal tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schul-zem, ki je Grčiji obljubil pomoč parlamenta pri reševanju problema brezposelnosti ter pri oblikovanju grškega načrta za naložbe in rast. Cipras je po srečanju s Schulzem izpostavil, da je doslej 90 odstotkov svojega časa porabil za razprave o kratkoročnih rešitvah in opozoril, da se je treba zdaj osredotočiti na prihodnost.
Grkom je treba posredovati tudi sporočilo upanja, pomoči in solidarnosti njihovih evropskih partnerjev, ne le sporočila o njihovih obveznostih, je poudaril. Grški premier na obisku v Bruslju utrjuje zavezništva, medtem ko je razmerje med Grčijo in njenimi evrskimi partnericami vse bolj napeto. Vrstijo se javne in neuradne kritike grških besed in dejanj.
Še posebej se je v minulih dneh zaostril odnos med Berlinom in Atenami, zlasti med nemškim in grškim finančnim ministrom Wolfgangom Schaublejem in Ja-nisom Varufakisom, ki se že na spoznavnem srečanju nista strinjala niti, da se ne strinjata. Schulz, tudi sam Nemec, je o tem včeraj dejal, da različna mnenja pač vodijo v trenja, in svetoval Ciprasu, naj se v prihodnjih dneh sooči s tem problemom.
Grški premier pa je izrazil prepričanje, da bodo na koncu rešili vse te nesporazume, saj so vsi predani Evropejci. Znova je tudi zatrdil, da bo Grčija konstruktivna in bo izpolnila februarske zaveze, ter izpostavil, da problem ni grški, temveč evropski.
Razlog za precej pogoste sestanke Ciprasa s predsednikom parlamenta naj bi bila po neuradnih navedbah med drugim tudi Schulzeva prizadevanja, da bi Sirizo, ki je članica evropske levice, zvabil v svojo skupino evropskih socialdemokratov.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 14. marca 2015
3
koper - Srečanje na pobudo štirih evroposlancev
■	••	I II	I -	«V V
Izzivi evropskih pustamsc pri zaščiti luških delavcev
KOPER - V Garni hotel Pristan v Kopru je včeraj na pobudo štirih evropskih poslancev, Knuta Fleckensteina (Nemčija), Tanje Fajon (Slovenija), Isabelle De Monte (Italija) in Tonina Picule (Hrvaška) potekala mednarodna konferenca o organizaciji dela v evropskih pristaniščih in boljših delovnih pogojih zaposlenih.
S predstavniki sindikatov in pristanišč iz Kopra, Reke, Trsta in Hamburga ter še dvema poslanskima kolegoma je potekala izmenjava pogledov na izzive, s katerimi se srečujejo pristanišča na trgu dela. Predstavljena je bila problematika konkurenčnosti, spregovorili so o modelih in razmerah v omenjenih pristaniščih, težavah delovnega dumpinga. Predvsem pa so udeleženci podali pobude glede zaščite luških delavcev na evropski ravni.
Predstavniki sindikatov so bili enotnega mnenja, da so si problemi v tem sektorju podobni in da lahko le s skupnimi močmi in povezovanji dosežejo potrebne spremembe. »Neoli-beralizem pritiska, da se ukinejo zakonski regulativi, ki ščitijo delavca. Če so se pred sto leti sindikati borili za delavske pravice in te tudi pridobili, so danes te pravice zopet pod vprašajem,« je bil do ukinjanja socialnih pravic kritičen Mladen Jovi-čič, predstavnik žerjavistov v Luki Koper.
Kot primer tovrstnega ukinjanja so izpostavili prav pristanišče Trst, kjer naj ne bi bilo več regularno zaposlenih delavcev. Ob omenjenem dogodku pa velja omeniti, da so pojavljajo vse glasnejši namigi, da naj bi petkova konferenca bila le del precej večje zgodbe. Neimenovani viri blizu Luke Koper izražajo zaskrbljenost, da se v zakulisju dejansko pripravlja poskus prodaje (še enega) strateškega podjetja v katerem ima država večinski delež. Problem naj bi bil v gradnji drugega tira Koper-Divača. Vlada Republike Slovenije za omenjeni projekt naj ne bi nameravala zagotoviti proračunskih finančnih sredstev in zato naj bi bila v pripravi strategija, s katero naj bi finančna konstrukcija slonela na t. i. javno-zaseb-nem partnerstvu.
Resnici na ljubo pa ima država z iskanjem zasebnega vlagatelja precej težav. V nasprotju z gradnjo drugega tira, kjer naj investitorjev praktično ne bi bilo, pa velja velik interes vlagateljev za nakup lastniškega deleža v Luki Koper. Vlada naj bi sledeč tovrstni logiki nakup deleža v Luki Koper najverjetneje pogojevala z zasebnim investiranjem v že omenjeni projekt drugi tir Koper- Divača. Tudi zato je bila več kot le potrebna poteza zglednega sodelovanja s sindikati, ki bi tovrstni odprodaji utegnili nasprotovati kot prvi.
Evropska poslanka Tanja Fajon tovrstna namigovanja odločno zavrača. Zagotovila je, da bo čez leto dni podobno srečanje potekalo na Reki, kjer naj bi predstavili konkretne dosežke, ki jih bodo v tem času poslanci realizirali v evropskem parlamentu.
Po oceni evroposlanke Isabelle De Monte, ki se je udeležbi na srečanju zadnji trenutek morala odpovedati, so srečanja, kakršno je bilo včerajšnje, podlaga za nove oblike institucionalnega, sindikalnega in komercialnega sodelovanja med pristanišči, zlasti tistimi severnega Jadrana.
RoŠa
Posnetek včerajšnjega omizja na srečanju v Kopru
roša
nova gorica - Cerar ob robu nagrade Gospodarstvenik Primorske
»Luka Koper ni naprodaj«
Premier luko označil za nacionalno dobrino, ki jo gre s primerno železniško infrastrukturo povezati s srednjo Evropo
NOVA GORICA - Luka Koper ni naprodaj, je v pogovoru ob robu podelitve nagrad Gospodarstvenik Primorske v Novi Gorici povedal premier Miro Cerar. Osebno je prepričan, da bodo v nastajajoči strategiji upravljanja državnih podjetij ugotovili, da je Luka strateškega pomena za državo. Zato je po njegovih besedah popolnoma »iz trte izvito« oziroma izmišljeno to, da bo vlada ali kdorkoli drug prodal Luko Koper.
»Tisti, ki hodijo strašit sindikate ali ljudi s takimi mislimi in tezami, so pravzaprav zlonamerni in imajo neke druge namene. Luka Koper je strateškega pomena, tako da državi je in mora biti v interesu, da se razvija, da ima dobre razvojne ideje, da se krepi, da je privlačna za vse tiste, ki jo želijo uporabljati za vez s Slovenijo in tudi
Miro Cerar
ansa
s srednjo ter drugimi deli Evrope,« je v četrtek povedal Cerar.
Luko Koper je premier označil za nacionalno dobrino, zato je v interesu celot-
ne države, da jo s primerno železniško infrastrukturo poveže s srednjo Evropo ter tako Slovenijo tudi v transportnem oziroma infrastrukturnem pomenu umesti na evropski zemljevid. To bi v prihodnje prispevalo k varovanju okolja, dalo možnosti za izgradnjo novih logističnih in drugih centrov in s tem multiplikativne gospodarske učinke. »To je potrebno storiti preudarno, z neko pametno strategijo in zato tukaj nikamor ne hitimo,« je dejal premier.
Cerar je še dodal, da minister za infrastrukturo Peter Gašperšič ni nikoli dejal, da bi »zdaj kar prodali Luko Koper«, pač pa naj bi govoril o različnih možnostih. Skupaj s strokovnjaki pa je treba preveriti, kakšne so možnosti železniške in druge infrastrukture za povezavo Slovenije z ostalo Evropo.
slovenija - Od Valvasorja do ... črne kronike
Roparji iz Bergama
Koprski kriminalisti v slabih štirih letih aretirali šest bančnih roparjev iz lombardskega mesta
KOPER - Pred kakimi štiristo leti so nim storilcem, so včeraj sporočili s Poli-
se potomci stare plemiške družine iz Bergama preselili v Ljubljano, najslavnejši član te veje pa je potem postal Janez Vaj-kard Valvasor, avtor dragocene Slave vojvodine Kranjske. To je bila do pred kratkim menda tudi edina omembe vredna vez med tem lombardskim mestom in Slovenijo. V zadnjih letih se je povezava z Bergamom obnovila v povsem drugačnem kontekstu: v črni kroniki.
Od avgusta 2011 do danes so koprski kriminalisti aretirali tri pare oboroženih bančnih roparjev, italijanske državljane iz Bergama. V tamkajšnjem krogu kriminalcev očitno prevladuje prepričanje, da je ropanje bank tik ob meji v Sloveniji enostavnejše ali varnejše, med drugim naj bi bile poslovalnice tudi slabše zaščitene.
Italijanska državljana, ki so ju minuli mesec prijeli med ropom banke v Izoli, sta 23. januarja na enak način in z enakim orožjem oropala tudi banko v Kranjski Gori. Kriminalisti so ugotovili, da sta kaznivo dejanje storila še z enim nezna-
cijske uprave Kranj. Osumljenca sta 48 in 58 let stara Daniele Zoppetti in Sergio Odorati, ki sta zjutraj okoli 7.40 v Kranjski Gori vstopila v banko in s pištolo zagrozila uslužbenkam, da bi prišla do denarja. Po dejanju sta se z avtomobilom alfa romeo giulietta odpeljala mimo Rateč v Italijo. Nihče se ni poškodoval, roparja sta vzela večjo količino denarja. Aretirali so ju 16. februarja, takoj po podobnem ropu v Izoli.
Primorske novice medtem poročajo o sodni obravnavi ropa poslovalnice Banke Koper v Sežani iz septembra 2012. Primer je na koprskem višjem sodišču, na zatožni klopi sta 63-letni Rug-gero Marcassoli in 50-letni Mario Bonaldo, oba iz Bergama. Obrožena sta, da sta iz banke odnesla 284.000 evrov, čeprav zanikata, da sta bila tistega dne v Sežani. Povezav med kriminalom iz Bergama in Slovenijo pa ni konec. Leta 2013 so slovenske oblasti predale italijanskim organom obsojena Mattio Zambettija in Eugenia Russa, storilca odmevnega ban-
Oropana Banka Koper v Sežani (2012)
čnega ropa v Luciji iz avgusta 2011, ko je Russo med begom tudi streljal na policista in ga ranil. V Italiji naj bi prestala preostali del kazni, italijanska policija pa je leta 2013 aretirala tudi Zambettijevega očeta, znanega z vzdevkom »Pajek«, ki naj bi bil med vodilnimi liki tamkajšnjih kriminalnih krogov. (af)
t.blazina • d •
Listina EU
• V*	I
o manjšinah na poti ratifikacije
Tamara Blažina
fotodamj@n
RIM - Poslanka Tamara Bla-žina spremlja z veliko pozornostjo dogajanja v senatu okrog zakonskega osnutka za ratifikacijo Evropske listine o manjšinskih jezikih. Kot znano je slovenska poslanka že v prejšnji zakonodajni dobi v senatu predstavila zadevni predlog in to je ponovila tudi tokrat v poslanski zbornici, ko je osnutek predstavila že marca 2013. V vsem tem času si je na različnih ravneh prizadevala (zunanje ministrstvo, pristojna parlamentarna komisija ...), da bi bila ratifikacija postavljena na dnevni red v eni izmed dveh vej parlamenta, sedaj pa je končno startal postopek v senatu, čeprav vlada dejansko še ni vložila svojega zakonskega predloga. Doslej jih je pripravila kar nekaj, vendar nobeden ni prišel do zaključka.
Dejstvo, da se je začela razprava o tej pomembni mednarodni konvenciji, ki jo je Italija podpisala že leta 2000, je vsekakor pozitivno, ocenjuje Blažino-va, seveda pa je pričakovati, da se bo postopek tudi nadaljeval in zaključil z ratifikacijo, tako v senatu kot v poslanski zbornici. V tem primeru bo zakonski predlog poslanke Blažinove, ki je sicer z vsebinskega vidika nekoliko razširjen, priključen tekstu odobrenem v Senatu. V tem smislu bo poslanka še naprej aktivno spremljala potek dogodkov, da ne bi prišlo do katerihkoli zastojev zaradi nasprotovanja nekaterih političnih sil, tako kot se je žal že večkrat zgodilo v preteklosti. Gre sicer opozoriti na dejstvo, da je za slovensko manjšino v Italiji ta akt bolj simbolnega pomena, ker je zaščitni zakon 38/2001 presegel tiste vsebine. Pomemben pa je za druge jezikovne skupnosti, kot so Sardinci ali Furlani.
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo
Snemi aplikacijo iz spletne trgovine
□ Available on the
App Store

4
Sobota, 14. marca 2015
JBITrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
krajevne uprave - Pogovor z deželnim odbornikom za krajevne avtonomije o reformi krajevnih uprav
Panontin o zvezah občin in (dvojezičnem?) statutu
Paolo Panontin ima krajevne uprave tako rekoč v krvi. Že kot kratkohlačnik - izraz je njegov -je stikal po uradih na županstvu v Azzanu Deci-mu, kjer je bil njegov oče Vincenzo zaposlen v matičnem uradu.
S politiko se v mladih letih ni ukvarjal. V domači občini je bil - po diplomi na pravni fakulteti in odvetniški službi - poznan predvsem v športnih krogih: košarka, tenis, golf. Oktobra '93 ga je Severna liga prepričala, naj kandidira za župana. Isti večer mu je tudi levosredinska koalicija Demokratične stranke levice in ostankov Krščanske demokracije ponudila župansko kandidaturo, a ponudba je prišla prepozno. Mesec pozneje, novembra '93, je postal - s tridesetimi leti - župan (in istočasno očetov...»delodajalec«).
Občino Azzano Decimo je vodil deset let; leta 2003je bil izvoljen v deželni svet, vedno v vrstah Severne lige (z 2.467 glasovi je bil daleč prvi med njenimi izvoljenimi), ki pa jo je - po očitno uspešnem prepričevanju takratnega pordenonskega vodje Illyjevih Občanov, stanovskega kolege odv. Bruna Malattie - zapustil in presedlal v mešano skupino (» ... a vedno v opoziciji,« je izrecno poudaril po pogovoru o deželni reformi krajevnih uprav, ki bo nosila njegovo ime).
Vdrugič mu preboj v deželno skupščino ni uspel. Kandidiral je na listi Občanov, zmanjkalo mu je vsega 84 glasov. Podobno je bilo pred slabima dvema letoma, ko ga je Gino Gregoris, vedno v pordenonskem volilnem okrožju, prehitel za 152 glasov (1191 proti 1039).
Če so mu volitve zaprle vrata deželnega sveta na Trgu Oberdan, pa mu je nova deželna predsednica Debora Serracchiani na stežaj odprla vhod v Lloydovo palačo na Velikem trgu. Postal je, seveda, odbornik za krajevne uprave. V dobrem poldrugem letu mu je uspelo spraviti pod streho reformo, ki bi morala spremeniti upravno obličje Fur-lanije-Julijske krajine.
Zakaj je bila reforma krajevnih uprav potrebna?
»Ker sedanjemu upravnemu sistemu ne uspeva učinkovito odgovoriti na zahteve državljanov, bodisi glede kakovosti servisov kot tudi razvojnih možnosti ozemlja.«
Kateri so glavni cilji reforme?
»Več jih je. V prvi vrsti racionalizacija struktur, boljše gospodarjenje za boljše investiranje na posameznem ozemlju ob sedanjih razpoložljivih sredstvih.«
Kakšen je bil dosedanji odziv na reformo?
»Večstranski. Ponekod se z reformo popolnoma strinjajo, ponekod pa so kritični in se ne strinjajo s spremembami, ki jih reforma uvaja.«
Od kot tako različno tolmačenje reformnega zakona?
»Reforma uvaja določene spremembe pri upravljanju krajevnih uprav. Nekateri so na to pripravljeni, drugi ne. Uvajanje sprememb je vedno težko: predstavlja kulturni izziv. Ob tem se porajajo številni dvomi, na primer, ali se bodo spremembe obnesle, ali ne; ali bo izvajanje reforme privedlo do zaželenih ciljev.«
Kateri so vaši največji dvomi o izvedbi reforme?
»Ali bo osebje krajevnih uprav sposobno spoprijeti se s tem izzivom; ali bo sposobno zaveslati v smer, ki jo nakazuje reforma, ne pa v nasprotno smer.«
Ali ste slišali za mnenje osebja krajevnih uprav?
»Seveda. Priredili smo vrsto srečanj, sestankov; na spletni strani sprejemamo pomisleke, vprašanja. Če se bo izkazalo, da je zakon potreben kake izboljšave ali spremembe, jo bomo vnesli.«
Katera je bila doslej najbolj pogosta kritika?
»Tista, ki se nanaša na stroške. Nekateri trdijo, da ni dokazov, da bo reforma prispevala k varčevanju.«
Deželni odbornik za krajevne avtonomije Paolo Panontin
fotodamj@n
Ali bo?
»Z racionalizacijo struktur, osebja in sredstev gotovo. Delovanje bo bolj učinkovito, in to že vodi v varčevanje.«
Reforma predvideva združevanje občin. Ampak: po italijanski ustavi so občine avtonomne ustanove z lastnimi statuti, pristojnostmi in delovanjem.
»Vse to bo tudi ostalo.«
Ali bodo posamezne občine tudi v predlaganih zvezah občin ohranile lastne pristojnosti?
»Pristojnosti občin bodo ostale nespremenjene.«
Ampak: v reformnem zakonu piše, da bodo občinski sveti občin, povezanih v zveze občin, odslej izdajali o posameznih sklepih le neob-vezujoča mnenja.
»To bo veljalo le za zadeve, ki se bodo nanašale na skupne storitve.«
Kar pomeni, da bodo občine dejansko izgubile svoje pristojnosti.
»Naša dosedanja preverjanja potrjujejo, da sodijo reformne norme v ustavni okvir. Tako menijo ugledni pravniki in italijanska vlada. Če pa se bo kdo pritožil glede domnevne neustavnosti reformnega zakona ... «
Ali imate v mislih župana iz FoIjana-Redi-pulje Antonia Calligarisa, ki napoveduje priziv?
»Njega, a tudi nekatere druge, ki so tako namignili.«
V 133. členu italijanske ustave piše, da lahko dežele z lastnimi zakoni ustanovijo nove občine ali spremenijo meje in imena sedanjim, ne piše pa o morebitnem ustanavljanju zvez občin.
»To nima opravka z zvezami občin. Zvezo občin predvideva že poenoteno besedilo zakona o krajevnih upravah št. 267 iz leta 2000, in sicer v 32. členu. Torej smo povsem v sozvočju z državnimi zakoni. Sodelovanje med občinami je bilo že prej normirano.«
Ampak: v okoliških občinah tržaške pokrajine je to sodelovanje že obstajalo.
»Da, s projektom Morje-Kras.«
Ne le s tistim projektom. Občine so podpisale konvencije za skupno upravljanje številnih služb in servisov, kar je omogočilo dobro delovanje občin. Kraške občine so bile nekakšne predhodnice reforme. Zakaj ni reformni zakon upošteval te dobre prakse?
»Okoliške občine so zakorakale na to pot, reformni zakon jo bo le še pospešil.«
Vi ste se že srečali z župani štirih kraških
občin; oni so vam iznesli svoje pomisleke o reformi.
»Seveda. Z različnimi odtenki. A srečal sem se tudi z županoma ostalih dveh občin na Tržaškem. Zupani majhnih občin so izrazili zaskrbljenost zaradi zveze z občino, tržaško, ki je mnogo večja. Bojijo se, da jih bo "požrla". Opozorili so na upravne razlike, a tudi na kulturna in jezikovna razlikovanja. To nam je znano. Slovenska deželna svetnika sta na to opozorila; v deželnem svetu smo razpravljali o tem, vnesli nekatere popravke in po mojem dobili sprejemljivo rešitev.«
Katero?
»Prav za tržaško posebnost smo uvedli tako imenovani "deljeni režim', ki dejansko omogoča različno upravljanje funkcij zveze občin. Z drugimi besedami: okoliške občine bodo lahko ločeno upravljale nekatere specifične funkcije.«
Na primer?
»Socialne službe in šolski servis. Predvsem slednji se precej razlikuje od mestnega šolskega servisa, zato bo v zvezi občin ohranil svojo specifičnost. Naj ob tem še poudarim, da bodo same občine izbrale funkcije, ki naj bi jih izvajale ločeno od funkcij zveze občin. Zato res težko razumem nekatere pomisleke okoliških občin.«
Dovolite primer: kdo bo odločal o prostorskih načrtih posameznih občin?
»Posamezne občine. O njih bo še nadalje odločal občinski svet. Vse, kar zadeva izrecno posamezne občine, bo še vedno v pristojnosti občin. Zveza občin bo pristojna za skupne, povezovalne storitve. Na primer za tiste urbanistične ureditve, ki zadevajo širše območje, kot so industrijske cone, trgovski centri ali zaščitena okoljska območja. Za to bo pa potrebno poenotenje upravnega osebja.«
Ampak: kdo bo pripravil bodoči prostorski načrt zgoniške občine? Zgonik ali urad v Trstu?
»Pripravil ga bo skupni poenoteni urad na podlagi ustreznih političnih smernic.«
Kaj pa občan repentabrske občine, ki bi hotel dobiti gradbeno dovoljenje: kam se bo moral obrniti, na lastno občino ali na urad v Trstu?
»Na občini v Repentabru bo delovalo okence za občane.«
A brez tehničnega osebja.
»Repentabrska občina je majhna. Kaj bi se zgodilo, če uslužbenec v tehničnem uradu zboli? Služba bi bila prekinjena. Zato, vidite, je potreben poenoten urad, da premostimo te težave.«
Ampak: repentabrska občina je podpisala konvencijo z zgoniško za skupno upravljanje te službe, in ta služba je delovala.
»Dobro. Ampak: dežela se ne končuje v Re-pentabru. Šteje milijon 220 tisoč prebivalcev in reforma se nanaša na vse prebivalce.«
Na srečanju z župani štirih okoliških občin je bil tudi govor o statutu nove zveze občin. Župani se bojijo, da bo velika tržaška občina »pogoltnila« majhne občine. Je ta bojazen realna?
»Zupanom sem podrobno pojasnil, da predstavlja statut zveze občin temeljni upravni dokument, statut pa pripravijo občine skupno. Statut predstavlja torej priložnost za definiranje ravnovesja v sami zvezi občin. V statut pa lahko občine vključijo tudi elemente in rešitve, ki jih reformni zakon ne predvideva izrecno. Reforma ponuja občinam to možnost samoodločbe.«
V	sedanjem besedilu »velja« glas tržaškega župana 15 točk, vseh pet županov okoliških občin pa »zmore« le 10 točk. V prvotnem besedilu je bilo razmerje 9 proti 9. Zakaj je bilo to prvotno razmerje spremenjeno?
»Zakon je odobril deželni svet. Eh ... (se zasmeje, op. av.)
Kaj se skriva za tem nasmehom? Ali je občina Trst »pritisnila« na vas?
»V deželnem svetu so prišle na dan različne "občutljivosti', ki so privedle do sedanjega besedila.«
Na torkovi seji tržaške občinske komisije so bili izrečeni pomisleki glede »demokratičnosti« reforme. V novi zvezi občin na Tržaškem, na primer, s šestimi župani iste politične opcije, ne bi imeli opozicije. Trst kot Bolgarija za časa Todora Živkova?
»A v posameznih občinskih svetih bo opozicija še obstajala.«
Statut zveze občin bodo morali odobriti občinski sveti sodelujočih občin.
»Da.«
Potemtakem bo repentabrski občinski svet odobril statut zveze občin, ki pa bo moral biti nujno dvojezičen, ker pač tako predvideva sedanji statut tamkajšnje občine.
»Ooohh ... Na to vprašanje nisem pripravljen. Mi smo pri sestavi zakona upoštevali spoštovanje zaščitnih norm zakona 38 in 482. Ali mislite, da bo to predstavljalo problem?«
Ne, to preprosto pomeni, da bo zveza občin imela uradno dvojezično ime: Unione territoriale intercomunale Giuliana - Julijska zveza občin, ali kako drugo podobno.
»Dobro, naj bo, kot mora biti. Ali bo to za vas problem?«
Zame ne.
»Torej bo lahko tako.«
Seveda: če imata v 116. členu italijanske ustave avtonomni deželi Trentino-AIto Adi-ge/SudtiroI in Valle d'Aosta/VaIee d'Aoste uradno dvojezični imeni, bo to Iahko veIjaIo tudi za zvezo občin na Tržaškem, pa tudi za vse tiste zveze občin na Goriškem in Videmskem, v katerih bodo sodeIovaIe dvojezične občine.
»Kjer se bo ta problem zastavil, tam bo tudi dobil ustrezno rešitev.«
Zakaj taka hitrica pri izvajanju reforme?
»Nobene hitrice. To je lažen problem; zastavljajo ga tisti, ki nočejo sprememb. Po eni strani napadajo politiko, ker nič ne odloči, ko pa to stori, protestirajo, da se ji mudi.«
Zveze občin bodo, po zakonu, zaživeIe januarja 2016. Leta 2016 pa bo poteklo deset Iet od ustanovitve evropsko zaščitenih con, znanih z oznakama ZPS in SIC. Po desetih Ietih dežela še ni odobriIa upravnih načrtov za ta območja.
»Ah ... «
V	teh desetih Ietih so morali kraški kmetovalci potrošiti na tisoče evrov za pridobitev raznih dovoIjenj in aktov za razvoj tega območja. AIi ni biIa to potrata njihovega denarja zaradi neučinkovitosti dežeInega upravnega aparata?
»Vi dobro veste, da nisem pristojen za ta re-sor. Opozoril bom kolegico, pristojno odbornico, da preveri, kako je z zadevo, da bi dežela storila to, kar mora storiti, če tega še ni storila.«
Marjan Kemperle
/
TRST
Sobota, 14. marca 2015
5
plinski terminal - Pismo predsednice Bassa Poropat ministrstvu za okolje
Pokrajina: Okoljska presoja je neveljavna
»Postopek je bil zaključen že lani z odlokom ministra Orlanda, kasnejši akti so zato nični«
Še predvčerajšnjim v parlamentu potrjeno stališče ministrstva za okolje, da načrt za plinski terminal pri Žavljah ni v nasprotju s prostorskim načrtom tržaškega pristanišča in da zato ministrstvo nima pripomb k njemu, je po oceni tržaške pokrajine nelegitimno, ker je sad grobe napake v podajanju dokumentacije med pristojnima ministrstvoma za okolje in kulturne dobrine.
Predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je zato včeraj naslovila ostro pismo na ministrstvo za okolje z zahtevo, da se prekliče pozitivno mnenje za plinski terminal, ki je bilo sprejeto 6. februarja letos na tehnični konferenci o okoljski presoji. Pokrajina
to zahtevo utemeljuje z ugotovitvijo, da je dokončno stališče (proti terminalu) okoljsko ministrstvo sprejelo že za časa vlade Enrica Lette, ko je takratni minister Andrea Orlando na osnovi dodatne okoljske presoje preklical prejšnje okoljsko dovoljenje. Ta odlok je nato 13. februarja 2014 romal še na ministrstvo za kulturo in turizem. Gre namreč za odločitev, ki jo morata soglasno sprejeti obe ministrstvi. Vendar postopek na okoljskem ministrstvu je bil s tem že zaključen, trdi tržaška pokrajina; manjkal je le še podpis drugega ministra (takrat je to bil Massimo Bray).
Potem je Enrica Letto na čelu vlade nasledil Matteo Renzi, zamenjali so
se tudi ministri, s kulturnega ministrstva pa so dokumentacijo o žaveljskem terminalu povsem napačno ponovno poslali v presojo okoljskemu ministrstvu. Zdajšnja pozitivna ocena načrta je zaradi tega povsem neveljavna, saj je bila sprejeta, potem ko je bil postopek na okolj-skem ministrstvu že zaključen, je zapisala v pismu predsednica Bassa Poropat, ki zahteva naj ministrstvo prekliče vse po zaključku postopka sprejete sklepe.
Predsednica tudi uradno zahteva vpogled v vso dokumentacijo o postopku za plinski terminal, vključno z »dokončnim« odlokom ministra Orlanda, in si pridržuje pravico pritožbe na upravno sodstvo, če na okoljskem ministr-
stvu ne bodo popravili storjene napake.
Proti plinskemu terminalu pri Ža-vljah se je včeraj ponovno opredelila tudi predsednica dežele Debora Serracc-hiani, ki ugotavlja, da je bilo mnenje zdajšnjega ministrstva za okolje že znano, dokončno besedo pa bo imela storitvena konferenca na ministrstvu za gospodarski razvoj. Dežela bo tam ponovno potrdila svoje odklonilno stališče, ki ga bo ustrezno utemeljila. »Delamo na tem,« je dodala predsednica in potrdila stališče, da je »uplinjevalnik absolutno nezdružljiv s tržaškim pristaniščem« in da »mu nasprotujejo vse krajevne institucije in tudi naši sosedje«.
M.M.
tržaška občina - Soglasno odobrena peticija o železarni
Cosolini poenotil večino
Pravo presenečenje! Vse je kazalo, da bo škedenjska železarna zarezala globoko rano v levosredinski koaliciji po četrtkovi razpravi o peticiji, v kateri je 247 občanov zahtevalo zaprtje koksarne in plavža in zdravstvenih razlogov. Stranka Sel je namreč potegnila s podpisniki, medtem ko so ostali koalicijski partnerji občinske večine - s svetnikom Co-solinijeve liste Robertom Decarlijem na čelu - iznesli veliko pomislekov o dokumentu. Ko je že kazalo, da bo prišlo v le-vosredinski večini do razkola, je župan Roberto Cosolini poskrbel za preobrat. Po dolgi seji načelnikov strank večine je sam posegel in presenetljivo sporočil, da bo njegova večina soglasno podprla dokument. Tako je bila peticija odobrena z 38 glasovi vseh prisotnih svetnikov.
Včeraj je Cosolini izdal tiskovno sporočilo, v katerem se je uvodoma zahvalil »vsej večini, ki je podprla moj predlog, kljub temu, da je imela številke za prevladanje tudi ob morebitnem nasprotovanju stranke Sel in celotne opozicije.« Župan se je tako odločil, »ker smo si prevzeli odgovornost, da v teh letih presežemo protislovje med delom in zdravjem, ki ga številne stranke še vedno izkoriščajo za svojo politično raču-nico. To smo storili tudi, da bi nadaljevali dialog z našimi občani,« je potrdil
Postopek za sanacijo območja železarne
V kratkem bo stekel postopek za okoljsko sanacijo območja ške-denjske železarne. Deželni odbor je na predlog odbornice za okolje Sare Vito odobril sklep o koriščenju evropskih sredstev za razvoj in ko-hezijo, v okviru katerih bo možno opraviti sanacijo območja železarne. Sredstva znašajo vsega 41,5 milijona evrov.
Deželni poseg sodi v okvir programskega dogovora, podpisanega z grupo Arvedi 21. novembra lani v Rimu. Slednji med drugim predvideva namestitev pregrad območja, ki je last državne domene in pre-čiščenja uporabljene morske vode. Postopek predvideva najprej predhodno preiskavo območja in oddajo del v zakup. Slednja naj bi se začela konec 2016 in se zaključila v začetku 2018.
Cosolini in posebej pojasnil, da je razprava o morebitnem zaprtju tako imenovanih »toplih oddelkov« železarne »za večino povsem v sozvočju s tem, kar smo se dogovorili z deželo in skupino Arvedi.« V bistvu: »topli oddelki« naj bi nadaljevali z delovanjem, če bodo posegi grupe Arvedi učinkoviti z okoljevar-stvenega vidika. Csolini je prepričan, da bo tako, kar naj bi omogočilo zaposlitev 700 ljudi brez povzročitve škode za okolje in občane.
Svoje zadovoljstvo nad sklepom občinskega sveta je izrekla tudi tržaška koordinatorka stranke Sel Sabrina Mo-
O Igri spoštovanja v komisiji za prozornost
O iigri spoštovanja bo spet govor v tržaški občinski dvorani. Po odgovorih podžupanje Fabiane Martini in občinske odbornice za šolstvo Antonelle Grim na aktualno vprašanje o »ceni« igre, ki ga je pred četrtkovo občinsko sejo zastavil predstavnik Fratelli d'Italia Claudio Giacomelli, bo v torek o zadevi razpravljala občinska komisija za prozornost.
Razpravo so zahtevali svetnica Stranke svobode Manuela Declich in štirje svetniki desnosredinske opozicije. V zahtevi so zapisali, da želijo pojasnila o projektu, namenjenemu 45 vrtcem na občinskem območju. Ob tem so opozorili na delikatnost obravnavanega argumenta ter se obregnili ob pripravo vzgojiteljic, ki naj ne bi bila v skladu z njihovimi pristojnostmi. Seja komisije za prozornost bo v torek, 17. marca, ob 9. uri v dvorani občinskega odbora.
okolje - Trg Straulino in Rode bogatejši za ekološko pridobitev
Odprli prvo javno polnilnico
za vozila na električni pogon
V Trstu imamo po novem polnilnico za električne avtomobile in motorje. Gre za prvo tovrstno polnilnico v mestu, v uporabo pa jo je dala družba AcegasApsAmga, ki je projekt naslovila LHera della mobilita elettrica. Postavitev polnilnice je sicer v primerjavi z Ljubljano ali Gorico prišla relativno pozno (pet let kasneje kot v omenjenih mestih), a župan Roberto Co-solini je kljub zamudi prepričan, da nas ta pridobitev postavlja na evropski zemljevid.
Prvo električno polnilnico so postavili na Trgu Straulino in Rode (na nabrežju poleg nekdanjega vinskega skladišča), njene podrobnosti pa so predstavili na včerajšnji krajši slovesnosti. Mestno občino Trst sta poleg župana zastopala še občinska odbornica za urbanistični razvoj Elena Marchigiani in občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, več o novi pridobitvi pa je povedal generalni direktor družbe Ace-gasApsAmga Roberto Gasparetto. Dejal je, da bodo do konca junija v celotni tržaški pokrajini postavili še devet polnilnic za električne avtomobile, med drugim tudi na Proseku (na parkirišču v Mandriji), Bazovici, Rojanu ....
V bližnji prihodnosti načrtujejo skupno 18 polnilnic v tržaški pokrajini. Slišali smo, da je v Italiji trenutno na voljo okrog 500 električnih polnilnic, za katere vlada precejšnje zanimanje, kljub
videoposnetek na www.primorski.eu
Prvo električno polnilnico v Trstu je postavila družba AcegasApsAmga fotodamj@n
temu, da je zaenkrat registriranih še zelo malo vozil na električni pogon. Naj spomnimo, da so avtomobili na električni pogon še vedno zelo dragi in da je elektromobilnost ta hip še vedno omejena na ljudi, ki niso bogati le v srcu, ampak tudi finančno.
Polnilnica v Trstu je napajana po ustreznem kablu, ki je povezan s transformatorsko postajo. Možni sta dve hitrosti polnjenja; prva traja približno uro
in pol, druga pa je nekoliko krajša. Polnjenje ni brezplačno; tisti, ki kupijo mesečni paket družbe AcegasApsAmga morajo za uporabo električnih polnilnic (po vsej Italiji) odšteti 25 evrov. Zanimivo je, da lahko uporabniki preko spleta preverijo, ali je polnilnica prosta ali zasedena, v kratkem pa bodo aktivirali aplikacijo, s pomočjo katere bo mogoče vedeti, kje vse se nahajajo polnilnice za električne avtomobile. (sč)
Novo vodstvo Ezita pred velikimi izzivi
V	četrtek je prvič zasedal novoimeno-vani upravni svet ustanove za tržaško industrijsko cono Ezit. Do imenovanj je prišlo 13. februarja, na predlog predsednika Stefana Zubana je upravni svet v četrtek za podpredsednico soglasno izvolil Nicoletto Paganella, pooblaščeno upraviteljico tovornega terminala Fernetiči. Ostali člani so: Moreno Tivan (s Paganellovo zastopata Deželo FJK), Luciano Luciani (za industrialce), Renato Guercio (trgovci), Rita Rapotez (obrtniki) in Adriano Sincovich (sindikati). Na prvi seji je bila pozornost posvečena predvsem novim nalogam in notranji reorganizaciji, ki jih Ezitu nalaga zakon za ponovni zagon podjetništva, odprto pa ostaja vprašanje onesnaženega območja nacionalnega interesa.
Svakinja da te kap danes na Colu, jutri na Proseku
Dramska skupina, ki deluje pod okriljem Razvojnega združenja Repentabor, bo z igro Svakinja da te kap nastopila danes ob 19. uri v kulturnem domu na Colu in jutri ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Igra je avtorsko delo Anje Škabar. Besedilo je postavljeno v lokalno okolje, na vaški trg, ki je bil v življenju vaščanov vedno središče dogajanja. Pravkar potekajo priprave na poroko, župan pripravlja projekt obnovitve trga in osamljena gospa na vasi, sreča gospoda svojih sanj. Vendar ni vse tako kot zgleda na začetku. Skupina, ki združuje ljubitelje igre iz vasi Repenta-bra z obeh strani meje ter širše, bo predstavo obogatila tudi s svojim narečjem.
Občina Devin-Nabrežina: več mest pri pediatrinji
Odbornica za socialno politiko in družinsko politiko Tatjana Kobau obvešča devinsko-nabrežinske občane, da je tržaško zdravstveno podjetje št. 1 sporočilo, da je od 1. marca povečalo število pacientov pediatrinje Področja 1.1, dr. Susanne Centuori, ki tako lahko sprejema največ 880 otrok oziroma največ 1200 otrok, če gre za vpis bratcev/sestric. Vpis otrok s stalnim prebivališčem na tem območju je možen na sedežu zdravstvenega okraja.
V kavarni San Marco knjiga o srednjem veku
V	kavarni San Marco bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo z naslovom »Don-ne, madonne, mercanti e cavalieri«. Avtor knjige je Alesandro Barbero, strokovnjak za srednji vek, ki v novi publikaciji obravnava prav to zgodovinsko obdobje. V njej pripoveduje zgodbe treh žensk in treh moških, ki se izogibajo retoriki, formalizmu in hinavščini.
Predavanje o umetnosti med letoma 1850 in 1914
V	sesljanskem centru za promocijo teritorija »Sottosopra« se bo danes začel cikel štirih sobotnih srečanj na temo umetnosti v Trstu med letoma 1850 in 1914. Predavanja, ki se bodo začenjala ob 17.30, bo vodil Luca Bellocchi. Danes bo predavatelj govoril o eklekticiz-mu in orientalizmu med Trstom, Dunajem in Bavarsko.
Filozofske misli sociologa Antonia La Spine
V	knjigarni Minerva bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Daisaku Ikeda. Idee per il futuro dell'umamta«. Italijanski esej o filozofski in etični misli budističnega modreca Daisakuja Ikede je napisal italijanski sociolog na rimski univerzi Luiss Guido Carlo Antonio La Spina.
rena.
6
Sobota, 14. marca 2015
TRST
/
primorska poje - Prejšnjo soboto v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah
Izstopal nabožni repertoar
Tokratni koncert je z obiskom pevske skupine A.M.Slomšek iz Zagreba povezal Slovence iz treh držav
Zbori koncerta Primorske poje, ki je bil v soboto v cerkvi svetega Jerneja na Opčinah, so zapeli pred strokovnim občinstvom; ne samo zato, ker ima vas dolgoletno zborovsko tradicijo in poseben posluh za zborovske dogodke, a tudi, ker je med občinstvom sedelo več priznanih zborovodij in tudi predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Baloh. Prireditelj večera je bila Zveza cerkvenih pevskih zborov, ki je poskrbela tudi za uvodno dobrodošlico z veliko zasedbo Združenega zbora ZCPZ, za katerega je Edi Race izbral program v skladu s poslanstvom pevcev, saj so koncerti Primorske poje v cerkvenem okviru priložnost, da svojo pevsko specifiko pokažejo tudi zbori, ki so zapisani nabožnemu repertoarju. To velja tudi za mešani cerkveni
zbor sv. Jernej, ki se pod vodstvom Janka Bana prožno premika med sakralno in posvetno literaturo, a se je tokrat osredotočil na liturgične vsebine Strunjanske maše, ki jo je Ivan Florjanc napisal po nape-vu iz Lavretanskih litanij. Zbor je izvedbo »primorsko obarvanega« dela opremil z izčrpno in zanimivo obrazložitvijo vsebin in okoliščin nastanka skladbe ob 500-letnici Marijinega prikazanja v Strunjanu.
Rheniberger, Ticheli, Eriksson in Miškinis so bili avtorji spevnega, mednarodnega sporeda komornega zbora Grgar iz Nove Gorice, ki poje pod vodstvom Andreja Filipiča, iz pojoče Vipavske pa so prišli mladi pevci moškega zbora Napev, delno še neizbrušenega bisera, ki lahko investira v dobre glasove in prizadeven pristop pod vodstvom Mat-
boljunec - Film in spominsko srečanje
Pater Cortese in druge žrtve v bunkerju gestapa
V zadnjih mesecih je bilo v Trstu in Padovi tako med Slovenci kot med Italijani in Hrvati več spominskih pobud ob 70-letnici smrti patra Placida Corteseja (1907-44). Ta minoritski duhovnik in časnikar je med vojno pomagal slovenskim in-ternirancem v fašističnem taborišču v Chiesanuovi (Padova), po zlomu Italije pa internirancem in vojnim ujetnikom, ki so pobegnili iz taborišč, Judom, ki so jih lovili nacisti in pripadniki salojske republike, odporni-kom in preganjancem. Izdihnil je na sedežu gestapa v Trstu med mučenjem, s katerim so zasliševalci brezuspešno skušali iz njega izvleči imena in podatke, ki bi ugonobili še nove žrtve.
Tega zaslužnega, a premalo znanega moža, za katerega je Cerkev uvedla beatifikacijski postopek, se bodo jutri, 15. marca, ob 17. uri spomnili tudi v Mladinskem domu v Bo-ljuncu. Predvajali bodo dokumentarni film v slovenščini Pogum molka, ki ga je o njem posnel Paolo Damosso iz Turina, in prisluhnili časnikarju Ivu Jevnikarju, ki je raziskoval Cortese-jevo življenje.
Srečanju so dali naslov V bunkerju gestapa v Trstu - pater Placido Cortese in druge manj znane žrtve nacizma pred 70 leti. To pa pomeni, da bo Jevnikar o smrti p. Corteseja spregovoril v okviru širše zgodbe o nekomunističnem omrežju upornikov proti nacizmu, ki je imelo eno izmed svojih središč v Trstu.
Časnikar Jože Golec, ki je po nemški zasedbi pribežal iz Maribora v Trst, je tu vodil skupinico pripadnikov širokega obveščevalnega omrežja, ki sta ga v stiku z Angleži vo-
dila znani slovenski polkovnik Vladimir Vauhnik in hrvaški obveščevalec Ante Anic. Ko je nemška policija po hudih akcijah v Zagrebu in Ljubljani odkrila še to skupinico, se je konec septembra in v začetku oktobra 1944 začel val aretacij, ki so zajele Jožeta Golca in njegove sodelavce, a tudi njegove znance in slučajne zveze v Trstu, Benetkah, Padovi, Vidmu, Gorici in morda še kje. Odpeljala jih je na sedež gestapa na Oberdankovem trgu in v koronejske zapore.
Nekatere zapornike so nacisti le mučili in zasliševali, druge so za tem deportirali v taborišča, ker so nekateri umrli, nekatere pa usmrtili. Sam Jože Golec in njegov kurir Rafael Požar sta bila umorjena kot zadnja 4. aprila 1945 v Rižarni. Kot prvi pa so 10. novembra 1944 plačali z življenjem v Rižarni trije člani družine, pri kateri je Golec živel v Trstu: zakonca Matija Šibenik in Frančiška Le-nardič Šibenik ter hčerka Matilda Šibenik Razboršek. Dne 15. novembra je izdihnil p. Cortese, s katerim je imel Golec nekaj stikov, 22. novembra pa sta bila ustreljena na Opčinah in sežgana v Rižarni Slavko Zelen (brat znanega tigrovskega voditelja Danila) in Tugomir Sušnik. Nekaj pripadnikov Golčeve skupine (na primer poznejšega kaplana pri Sv. Ivanu v Trstu Petra Šorlija) in njegovih znancev (najvidnejši je bil slikar Zoran Mušič, aretiran v Benetkah) so 15. novembra poslali v Dachau, nekaj (tudi sina generala Maistra Hrvoja) pa v Buchenwald, 28. novembra so še eno skupino aretiran-cev (tudi odvetnika Slavoja Slavika in duhovnika Antona Duhovnika, ki sta tam umrla) v Mauthausen.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 14. marca 2015
MATILDA
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 18.09 - Dolžina dneva 11.49 - Luna vzide ob 01.45 in zatone ob 11.28.
Jutri, NEDELJA, 15. marca 2015
KLEMEN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,2 stopinje C, zračni tlak 1018,4 mb ustaljen, vlaga 37-odstotna, veter 5 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C.
M Izleti
OMPZ F. BARAGA vabi na ogled škofjeloškega pasijona v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri. Informacije in prijave še danes, 14. marca, na tel. št. 3202694860 (sestra Angelina) ali 3401395070 (ga. Erika). V primeru dežja bo izlet v nedeljo, 29. marca.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabi v soboto, 21. marca, na spomladanski popoldan v Gorico z vodenim ogledom palače Coronini in sprehodom po razstavi cvetja in di-šavnic na goriškem sejmu. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072.
VINITALY 2015 - V ponedeljek, 23. marca, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vinitaly. Informacije in prijave na tel. 040-7606491 ali trieste@onav.it.
SKD PRIMOREC - Trebče v svet 5: večdnevni izlet v Črno goro od 30. maja do 2. junija. Info na tel. št. 040-214412 (v večernih urah). Prisrčno vabljeni!
Predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev
Igor Tuta
praznuje danes življenjski jubilej.
Še veliko zdravja in uspehov mu želimo
vsi na ZSKD
¿J Čestitke
S koncerta revije Primorska poje, ki ga je v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov
fotodamj@n
jaža Remca. Koncert so sklenili pevci moškega zbora Provox iz Renč, ki so disciplinirano sledili odločnemu vodenju Mateja Petejana in so za odmevnejši zaključek povabili k sodelovanju še solistko Polono Kante. Koncert na Opčinah je povezal Slovence iz treh držav, saj so na obisk prišli tudi pevci mešane pevske skupine A.M.Slomšek Slovenskega doma iz Zagreba.
Publiko sta pozdravila župnik Franc Pohajač in predsednik ZCPZ Marko Tavčar, ki je pohvalil vztrajnost vseh zborovskih pevcev in odprt značaj revije, ki je priložnost za petje, a tudi za srečevanje, in se je veselil velikega števila mladih, ki se ukvarjajo z zborovsko dejavnostjo, čeprav se ta vez včasih pretrže (predvsem pri moških glasovih) v prestopu na odrasle zbore.
Nabožna nit Primorske poje se bo nadaljevala v petek, 20. marca v cerkvi v Štandrežu in revija bo ostala na Goriškem do nedelje, ko bo na sporedu koncert v Kulturnem centru Lojze Bratuž.
ROP
U Kino
CI3 Lekarne
EMA in MARIO trden korak sta naredila, iz Argentine v Italijo se preselila, pred 60. leti si prstane zlate nataknila in zvestobo obljubila. Veliko sreče in ljubezni še naprej na vajini skupni poti vam želijo družina in vsi domači.
Dragi JOŠKO, prvo leto svečka ena, tretje leto svečke tri, danes pa, poglej poglej, na tvoji torti kres gori. Tvoje pupe.
Vsi na OŠ A. Gradnika se z učiteljico Eleno veselimo, ker je sin JA-NOŠ tako uspešno zaključil magistrski študij klasične kitare.
Hura, hura danes nas JOŠKO okrogli rojstni dan ima. Iskreno mu čestitamo in želimo vse dobro in veselo v nadaljnjem žilvjenju. Tvoji najdražji. Mali Leonardo pošilja stricu šestdeset poljubčkov.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Cenerentola«.
ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Foxcatcher - Una storia americana«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 21.30 »Io sono Mateusz«; 20.15 »Dancing with Maria«.
FELLINI - 15.30 »Shaun - Vita da pe-cora«; 17.00, 19.15, 21.30 »Birdman«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Suite francese«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00 »The Search«; 16.15, 21.30 »Vizio di forma«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Nessuno si salva da solo«.
KOPER - PLANET TUŠ - 14.15, 15.45 »Annie«; 14.00 »Asterix - Domovanje bogov«; 17.00 »Avtošola«; 14.20, 16.10, 18.00 »Bacek Jon film«; 20.40 »Chap-pie«; 14.50, 18.40 »Duff - Dežurni bajs«; 17.55 »Gospa z jezera«; 22.40 »King-sman - Tajna služba«; 20.50 »Mortde-cai«; 21.30 »Ostrostrelec«; 13.30, 15.50, 18.10, 20.25 »Pepelka«; 18.15, 20.00, 22.30 »Petdeset odtenkov sive«; 14.10, 16.00 »Sedmi palček«; 16.45 »Velike oči«; 19.00, 21.10 »Žarišče«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Non sposate le mie figlie«; 15.10, 16.40 »Spongebob - Fuori dall'ac-qua«; Dvorana 2: 15.00 »Notte al museo - Il segreto del faraone«; 18.20, 20.30, 22.15 »Focus«; Dvorana 3: 18.40, 22.20 »Whiplash«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ma che bella sorpresa«; Dvorana 4: 16.30, 20.10, 22.00 »Kingsman -Secret Service«; 15.00, 17.00, 19.05, 21.15 »Cenerentola«.
SUPER - 16.30, 18.45, 21.00 »La teoria del tutto«.
THE SPACE CINEMA - 14.50, 15.10, 17.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Ceneren-tola«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Ma che bella sorpresa«; 16.20, 19.00, 21.40 »Blackhat«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Focus«; 21.40 »Nessuno si salva da solo«; 15.00, 15.40, 17.00, 17.40, 19.40 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 19.05, 21.45 »Kingsman - Secret Service«; 21.45 »Cinquanta sfumature di grigio«; 19.40 »Non sposate le mie figlie!«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.15 »Cenerentola«; Dvorana 2: 16.30 »Cenerentola«; 18.30, 19.50 »Dancing with Maria«; 21.15 »Focus«; Dvorana 3: 17.15, 20.20, 22.10 »Ma che bella sorpresa«; Dvorana 4: 16.30 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 18.10, 20.10, 22.10 »Suite francese«; Dvorana 5: 17.00, 19.50, 22.15 »Foxcatcher - Una storia americana«.
Od ponedeljka, 9. do nedelje, 15. marca 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 - 040 767391.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
E§ Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS je na
Kolonkovcu odprt do 15.03.
Tel. 040-391790
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 22. marca.
Tel. 040-229439
KMEČKI TURIZEM RADETIČ SI-DONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Tel. 040-208987
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah.
Tel. 040-229253
Id Osmice
JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223.
JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni. Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
OSMICO sta odprla Andrej in Iva An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800, 342-0996537.
SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni.
V	LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444.
V	MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040-208451.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211.
/
TRST
Sobota, 14. marca 2015
7
vabi
v soboto, 14. marca ob 19 uri
v kulturni dom na Colu
na ogled veseloigre
SVAKINJA DA TE KAP
Scenarij in režija Anja Škabar
V izvedbi združenih dramskih skupin Kraški dom in RZ Repentabor.
H Šolske vesti
DNEVI POMLADI SKLADA FAI 2015
- Dijakinje in mentorice Prešerna in Slomška vas v soboto, 21. marca, vabijo na ogled kavarne San Marco in nekdanje Vojaške bolnice. Za slovenski ogled kavarne se zberemo v Ul. Donizetti ob 9.45 ali ob 11.45. Za obisk Vojaške bolnice se zberemo ob 10.15 v notranjosti pred stavbo, na križišču med ulicama Fabio Severo in Coroneo (sledi odhod na ogled kavarne). Vsak ogled traja približno 45 minut.
□ Obvestila
OBČINA DOLINA vabi na slovesnost ob poimenovanju sedeža občinske Civilne zaščite in Združenja prostovoljnih gasilcev Breg po Mauriziu Si-goniju, odličnem prostovoljnem gasilcu in članu občinske skupine Civilne zaščite danes, 14. marca, ob 10.30 na sedežu občinske Civilne zaščite in Združenja prostovoljnih gasilcev Breg.
POKRAJINSKI SVET ZSKD ZA TRŽAŠKO bo danes, 14. marca, ob 10. uri v prostorih SKD Fran Venturini (Center Anton Ukmar-Miro) pri Domju.
SKD VIGRED in KD Rdeča zvezda, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabita v nedeljo, 15. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgoniku, na 23. dobrodelno revijo Vsi smo prijatelji. Prispevki bodo namenjeni združenju Agmen, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi ob 100-le-tnici rojstva Pinka Tomažiča v nedeljo, 15. marca, na voden sprehod po Pinkovem Trstu. Odhod ob 10. uri s Trga Zedinjenja, sprehod traja pribl. 2 uri, ob 13. uri kratka svečanost na openskem strelišču.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. marca, na odprtje razstave Umetniki za Karitas z letošnje 20. slikarske kolonije na Sinjem vrhu. Dela bosta predstavili Jožica Ličen in Anamarija Šti-bilj Šajn. V drugem delu večera bo Jurij Paljk odgovarjal na vprašanja Jane Barba o svoji novi knjigi Kaj sploh počnem tukaj. Začetek ob 20.30.
KRU.T IN SPDT vabita na srečanje iz sklopa »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot, v ponedeljek, 16. marca, ob 17.30 na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8 (2. nadstr.). Prijave in info na Kru.tu, tel. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it.
RAJONSKI SVET za Zahodni kras se bo sestal v ponedeljek, 16. marca, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159.
SKGZ vabi delegate članic in članov v ponedeljek, 16. marca, ob 18. uri v drugem sklicu na Občni zbor in ob 19. uri v drugem sklicu na Izredni deželni kongres, ki bosta zasedala v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II).
KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem prin-
prej do novice
www.primorski.eu1
cipov sistema HACCP. Tečaj za osebe, ki pomagajo v podjetju bo v torek, 17. marca. Potekal bo od 18. do 21. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. št. 040-362941.
RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v torek, 17. marca, ob 20.00 na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3.
SKD DRAGO BOJAN organizira v prostorih društvene gostilne v Gabrovcu prvi tečaj bioenergetske prehrane, ki ga bo vodila strokovnjakinja Lina Lo Faro. Vršil se bo ob torkih od 18.15 do 20.15 in sicer: 17., 24., 31. marca ter
7.	aprila. Informacije na tel. št. 3402741920 (Mirela).
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
ZDRUŽENJE STARŠEV Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu vabi otroke in starše v torek, 17. marca, ob 16.00 v knjižnico Karla Široka, kjer bosta gospe Hana Makino in Sabina Bernardi prebrali knjigo v japonščini Dou-zo no Isu (Radodarni stol) avtorja Yoshiko Kouyama. Sledila bo delavnica origamija.
DUHOVNA PRIPRAVA na Veliko noč, pod vodstvom dr. Jožeta Bajzeka, bo v sredo, 18. marca, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Docce 34; ob 16. uri sv. maša, nato poglobitev in premišljevanje. Vincencijeva Konferenca vabi vse, ki čutijo potrebo po spodbudi za globlje doživljanje svoje vere in notranji obnovi.
ONAV - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina vabi na večer posvečen Šampanjcu. Pokušnjo bomo izpeljali v sredo, 18. marca, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpis na tel. 333-9857776, trieste@onav.it, www.onavtrieste.jimdo.com.
SKD LONJER-KATINARA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v sredo, 18. marca, ob
8.	uri in v drugem sklicanju v četrtek, 19. marca, ob 19. uri. Kdor tega še ni storil, bo lahko poravnal članarino za leto 2015.
SKD VIGRED vabi v sredo, 18. marca, ob 18.30 v Štalco v Šempolaj na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak, na temo »Kako lahko s pravo prehrano zdravi in krepki zakorakamo v pomlad«.
ŠC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v sredo, 18. marca, ob 18.45 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu, Ul. Cicerone 8.
ŽUPNIJA IN ŠKOFIJSKO SVETIŠČE SV. JOŽEFA iz Ricmanj vabi v četrtek, 19. marca, na slovesno praznovanje farnega zavetnika. Razpored sv. maš bo: ob 9.00 za romarje s Hrvaške; ob 11.00 slovesno evharistično slavje, ki ga bo vodil tržaški škof mons. Giam-paolo Crepaldi ob somaševanju škofijskih duhovnikov; ob 15.30 za romarje iz župnije svetega Sergija, sv. mašo bo daroval župnik don Lorenzo Maria Vatti; ob 17.00 za slovenske romarje, sv. mašo bo daroval mons. Franc Vončina ob petju združenega zbora ZCPZ iz Trsta.
REDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: prvi sklic bo v četrtek, 19. marca, ob 19.30 in drugi pa v torek, 24. marca, ob 20.00.
KMEČKA ZVEZA vabi člane in ostale oljkarje na praktični prikaz rezi oljčnih dreves, ki ga prireja v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom NG v petek, 20. marca, ob 15.00 na kmetiji v Šempolaju 28/b. Tečaj bo vodila priznana strokovnjakinja Irena Vrhovnik.
SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno predstavitev s praktično izkušnjo lekcije »Terapevtskega plesa brez forme«, ki bo v torek, 24. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Vodi Mateja Šajna. Prosimo za predhodno prijavo na tel.: 349-6483822 (Mileva).
UČIMO SE GLEDATI IN NARISATI
(prostor, tihožitje in portret) - delav-
nica risanja z akademsko slikarko Ka-terino Kalc v organizaciji SKD Primorec bo začela v torek, 24. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Za prijave in informacije tel. št. 3333671734 (Giuliana).
OBČINA ZGONIK prireja srečanje o varnosti občanov, v sodelovanju s ka-rabinjersko postajo iz Devinščine, v sredo, 25. marca, ob 17.00 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku. Vabljeni!
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je zasedanje Deželnega sveta sklicano za petek, 27. marca, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v Špetru.
ODBORNICA ZA SOCIALNO POLITI KO in družinsko politiko, dott. Tatjana Kobau obvešča devinsko-na-brežinske občane, da je tržaško zdravstveno podjetje št. 1 sporočilo, da je od 1. marca povišalo število pacientov pediatrinje Področja 1.1, dott. Susanne Centuori. Vpis otrok s stalnim prebivališčem na tem območju je možen na sedežu zdravstvenega okraja.
SKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča, da do ponedeljka, 30. marca, zbirajo prijave za nastop na 11. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin. Informacije in prijave na cerovlje-mavhinje@libero.it.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Devin Nabrežina, in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (drugi stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnjo je potrebno predstaviti izključno na za to namenjenem obrazcu, ki bo na razpolago od 16. marca na spletni strani www.comune.duino-aurisina.ts.it -news in na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina - Sesljan, Naselje Sv. Mavra št. 124, po predhodnem telefonskem dogovoru na številki 040-2017390. Rok za vložitev prošenj zapade 4. maja ob 12.00.
SUBVENCIJA NAJEMNINE za stanovanje v skladu z 11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003 -Občina Devin Nabrežina sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za leto 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj. Vloge morajo biti izpolnjene z uporabo ustreznega obrazca, ki ga lahko občani prenesejo z občinske spletne strani www.comune.duino-aurisina.ts.it - news ali dvignejo na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina - Sesljan, Naselje Sv. Mavra št. 124, po predhodnem telefonskem dogovoru na tel. 0402017390, od 16. marca. Rok za predložitev vlog zapade nepreklicno 4. maja ob 12.00.
0 Prireditve
DSMO K. FERLUGA vabi danes, 14. marca, ob 17.30 na Števerjanski likof v Miljah, ob razstavi Vladimirja Klanjščka Težnje v muzeju Cara (Ul. Roma 9). Ogled razstave z Markom Kravosom in degustacijo briških vin, nastopa harmonikarski duo učencev GM Bachi - Tull. Razstava do 22. marca: urnik in info www.benvenutia-muggia.eu, www.likof.org.
KD KRAŠKI DOM vabi danes, 14. marca, ob 19. uri v kulturni dom na Colu na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor. Scenarij in režija Anja Škabar.
GLEDALIŠKI VRTI LJAK obvešča, da bo v nedeljo, 15. marca, na sporedu zadnja predstava v letošnji abonmajski sezoni. Gledališče iz desnega žepka iz Ljubljane bo izvedlo igrico Gospa Pehtra. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Bran-desia 27).
KONCERT NA REPENTABRU - v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri bo v cerkvi na Repentabru postni koncert Bibličnih pesmi op. 99 Antonina Dvor-žaka. Dela bosta izvajala organist prof. Tomaž Simčič in solistka Tamara Stanese. Recital Tomaž Susič. Vabljeni na bogat duhovno - umetniški večer.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC - Dokumentarni film V »bunkerju« gestapa v Trstu: o patru Placidu Cortese-ju in drugih manj znanih žrtvah nacizma pred 70. leti, bo spregovoril časnikar Ivo Jevnikar v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Mladinskem domu. Vabljeni!
POGLED S PRIMORJA - V Srenjski hiši v Boljuncu je na ogled razstava vojaških uniform in opreme, pisem, dokumentov, značk in osebnih predmetov ter ostalin iz prve svetovne vojne, ki jo je priredilo društvo Zenobi. Ogled je možen ob sredah, sobotah in nedeljah, od 14. do 18. ure.
SKD SLAVEC , Ricmanje Log - Ri-cmanjski teden 2015: v nedeljo, 15. marca, ob 10.00 koncert Pihalnega orkestra Ricmanje po vaških ulicah. Istočasno bodo na vaškem trgu stojnice z domačimi proizvodi ter poku-šnja vina na dvorišču Kulturnega doma; v četrtek, 19. marca, ob 20.30 Domači večer s koncertom ZMePZ Slavec - Slovenec in nastop Iztoka Cer-gola in Mateja Grudna s tragikome-dijo U(tri)n(ki).
SKD TABOR vabi na Openska glasbena srečanja v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah. Nastopa orkester flavt glasbene šole Zagorje in MlPZ Zagorje, dirigent Nataša Burger.
ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi na ogled veseloigre Svakinja da te kap dramske skupine Razvojnega združenja Repentabor, ki bo v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
PRIJATELJI G. DUŠANA JAKOMINA vabijo na tržaško predstavitev knjige Od petrolejke do Ipada, ki bo v Narodnem domu v torek, 17. marca, ob 17. uri. O pričevanju primorskega duhovnika bodo spregovorili Irena Vad-njal, Jože Pirjevec in Miha Turk. Večer bo obogatil film Aljoše Zerjala o 65-letnici mašniškega posvečenja Dušana Jakomina.
PISANO V POMLAD - V petek, 20. marca, bodo v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, obeležili prihod pomladi in odprli razstavo Zive Pahor »Pisano v pomlad«. Avtorico in njena dela bo predstavila prof. Jasna Merku, za glasbeni pozdrav bo poskrbela MlDPS Vesela pomlad z Opčin, ki jo vodi Andreja Štucin Cergol. Začetek ob 17. uri. Sledila bo krajša ustvarjalna delavnica za male obiskovalce. Vabljeni!
SKD SLOVENEC vabi v petek, 20. marca, ob 20.00 v Srenjsko hišo v Boršt na otvoritev razstave ročnih del, kva-čkanih in šivanih okraskov, porcela-ne in slik skupine »Nekdanja dekleta - Le ragazze di ieri« iz Rojana in Grete. Sodeluje ZVS iz Barkovelj pod vodstvom Aleksandre Pertot. Razstava bo odprta tudi v soboto, 21. marca od 10.00 do 16.00.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO Mačkolje vabi na predstavo komedije Marjana Tomšiča »Češpe na figi« v izvedbi gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu in režiji Serge-ja Verča, v nedeljo, 22. marca, ob 17.00 v dvorani Srenjske hiše v Mač-koljah.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom Slovenske prosvete in ZSKD, vabi v ponedeljek, 23. marca, ob 20.30 na Pozdrav pomladi - Izbor opernih in operetnih arij, v izvedbi opernih pevcev Miriam Spano - sopran, Silvia Bonesso - mezzosopran, Francesco Cortese - tenor, Damjan Locatelli - bariton. Pri klavirju Tamara Ražem Locatelli.
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu.
Mali oglasi
LJUBITELJEM psov podarim male psičke mešane pasme (mama je kav-kaška ovčarka). Tel. št.: 338-8961853 ali 040-2070123 (v večernih urah).
NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723.
ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje na Proseku, 50 kv. m., s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 3201509155.
POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250.
PRODAM 1000 kv.m. zazidljivega zemljišča v Barkovljah. Tel. 3334807372.
PRODAM sliko - portret leta 1918, slikar Albert Sirk. Tel. 327-4429357.
V	CENTRU KRIŽA dam v najem opremljeno stanovanje v lepi, preurejeni kraški hiši, 60 kv.m. Tel. 3274429357.
V	MAČKOLJAH damo v najem stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 3483667766.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206.
Prispevki
V	spomin na Lojzija Kapuna darujeta Zdenka in Mira z družinama 50,00 evrov za MoPZ V. Mirk.
V	spomin na Lojzija Kapuna darujeta Boris in Ivan Cibic z družinama 200,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel.
V	spomin na Lido Turk daruje družina Hmeljak 50,00 evrov za Sklad S. Tončič.
Dobrotnik 70 daruje 400,00 evrov za pomoč pri kritju stroškov za zdravljenje deklice, ki je zbolela za rakom.
V	spomin na Berto Carli vd. Prašelj darujejo Miranda, Renato in Andrej z družino 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na družinsko prijateljico Berto Kralj Prašelj in na ljubljeno mamo Vojko darujeta Drago in Sonja Uk-mar 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na dušnega pastirja gospoda Dušana Jakomina darujejo verniki od Korošcev 115,00 evrov za Naš vestnik.
Ob prvi obletnici smrti dragega tovariša Maurizia Sigonija darujeta Nadia in Dario Ierin 20,00 evrov za Stranko komunistične prenove.
V	spomin na Bredo Komel - Lozar in Dragota Košuto darujeta Neva in Ennio z družinama 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
14.3.2014
14.3.2015
Sigoni Maurizio
Z neskončno ljubeznijo se te spominjamo
žena Nives, sin Kevin, Betty, Cristian in Cristel
Pogrebno podjetje Alabarda
8
Sobota, 14. marca 2015
TRST
/
repentabor - Na občini in na Tabru beležijo velik upad števila poročnih obredov
Kraška ohcet bo v letu 2016, porok je na splošno malo
Na sedežu repentabrske občine v lanskem letu ni bilo ni niti enega civilnega poročnega obreda, kar predstavlja (nepremagljiv) negativni rekord. Tudi v cerkvi na Ta-bru, ki je s svojo imenitno lego posebno priljubljena med zaročenci z raznih koncev, v zadnjih letih ni bilo prav veliko porok. Župnik Anton Bedenčič nam je včeraj potrdil, da se je njihovo število krepko zmanjšalo, tudi parov iz drugih krajev je bilo manj. »To se recimo pozna tudi pri naših predporočnih tečajih. Navadno je te tečaje obiskovalo po petnajst parov na leto, v zadnjih nekaj letih jih je bilo od pet do sedem, letos jih imamo samo tri,« je dejal Be-denčič in pri tem ocenil, da so ljudje danes precej previdnejši, saj se ne poročijo takoj, temveč raje počakajo nekaj let in preverjajo, ali zveza res deluje.
Ko obravnavamo letošnjo odpoved Kraške ohceti, moramo nedvomno upoštevati tudi to težnjo, ki je seveda globalna. Na to je med drugim opozoril tudi repenta-brski župan Marko Pisani ob robu včerajšnje novinarske konference, ki sta se je na občini poleg samega župana udeležila predsednik Zadruge Naš Kras Edi Kraus in predsednica društva Kraški dom Vesna Guštin. Predstavniki organizatorjev so potrdili, da bodo Kraško ohcet zaradi pomanjkanja prijav preložili na prihodnje leto, objavili bodo nov razpis. Že res, da se letos ni prijavil nihče, leta 2013 pa so organizatorji izbirali med tremi pari kandidatov.
Kraško ohcet so iz enakih razlogov že odpovedali v letih 1975 in 1976. Pripravljalni odbor si je letos dolgo prizadeval, da bi našel par, ki bi stopil na skupno življenjsko pot sredi veličastnega ljudskega slavja: rok za prijavo so znatno podaljšali, glas so razširili tudi v prijateljskih kraških občinah onstran meje, objavili so več pozivov, na koncu pa so se morali sprijazniti z dejstvom, da največje in najbolj priljubljene etnografske prireditve na tem koncu letos ne more biti. »Odločitev je nepreklicna, saj je za Kraško ohcetjo veliko organizacijskih naporov, prostovoljno
Edi Kraus, Marko Pisani in Vesna Guštin na sedežu repentabrske občine
fotodamj@n
delo vaščanov in zahtevna finančna struktura, ki terja večmesečno delo, če hočemo ponuditi kakovostno prireditev,« je dejal Pisani.
Kraus je opozoril, da bodo leta 2018 praznovali v Rep-nu dvojni jubilej: petdesetletnico Kraške ohceti in odprtja Kraške hiše. »Kraško hišo so odprli leta 1968, pobudniki pa so tedaj menili, da ta muzej ne sme biti mrtva priča naše kulturne tradicije in zaradi tega so priredili še Kraško ohcet,« je spomnil Kraus. Dogodek se je z leti razvil in je zaslovel daleč naokrog, tako da običajno privabi veliko število turistov, dober del katerih prihaja iz nemško govorečih dežel. Gospodarskega učinka Kraške ohceti oz. njene odpovedi ne gre podcenjevati, je potrdil Pisani, vsi trije pa se strinjajo, da se organizatorji take prireditve ne smejo iz-
neveriti tradiciji. »Kraška ohcet naj bo taka, kot mora biti. Ponosni in presrečni smo, da jo imamo, seveda pa nas odpoved ne veseli, čeprav to ni nič dramatičnega. Poroka za mlade ni več stoodstotna obveznost in s tem se moramo sprijazniti, v upanju, da bo v letu 2016 več sreče. Kraška ohcet brez tistega čustvenega naboja, ki zaznamuje dve osebi med stopanjem na skupno pot, ne bi imela smisla,« je prepričana »duša« prireditve Vesna Guštin.
Pisani je priznal, da poroka na Kraški ohceti terja od mladoporočencev določen trud, medijsko izpostavljenost in prilagajanje tradicionalnemu programu. Veliko zanimanje, ki ga v teh dneh izkazujejo mladi, pa predstavlja po njegovem mnenju lepo jamstvo za bodočnost. Srečanje je sklenil z obetavnim vzklikom: »Živjo ohcet!« (af)
podjetništvo - Nagrade projekta Pacinno
Inovativne ideje
Od aplikacij za živilski sektor do najmanjših satelitov
Ekipa podjetja Forward Unity, ena izmed nagrajenih skupin
pacinno
V okviru evropskega proj ekta Pacinno, ki ga vodi Univerza v Trstu, so včeraj nagradili pet inovativnih podjetniških zamisli. Nagrajevanje zagonskih podjetij je potekalo na srečanju Demo Day na oddelku za ekonomske, podjetniške, matematične in statistične vede tržaške univerze, med nagrajenci pa so tudi Slovenci.
Sandro Vidmar, Marko Piciulin, Ales-sandro Bonetti in Gabriele Soranzo so izumitelji sistema CodaQ, ki omogoča uporabniku, da se izogne čakanju v vrsti v banki, na pošti, pri zdravniku ali v kateremkoli uradu. Podjetje CodaQ je v znanstvenem parku na Padričah si je zamislilo računalniški sistem, ki upravlja rezervacije in vrste, samim uradom ali zdravnikom pa omogoča racionalnejše upravljanje čakalnic.
Podjetje Eye Eye (Giuseppe D'Orsi, Mirko Fort, Matteo Diana, Donatello Trevisiol in Paolo Cattapan) je izdelalo posebna asimetrična očala, ki upoštevajo obliko obraza in so z vidika dizajna torej edinstvena. Očala izdelu-
jejo z naprednim tridimenzionalnim tiskanjem. Geniuschoice (Elisa D'Este, Barbara Codan in Alvaro Rocca) z aplikacijama GeniusVeg in Ge-niusFood povezuje člene verige v živilskem sektorju - proizvajalce, distributerje, gostince in potrošnike. Nudi jim informacije o sestavinah, prevaja besedila na etiketah ipd.
Podjetje Forward Unity srl (Davide Pala, Giada Stecco in Giovanni Civettini) predstavlja inovativno marketinško storitev KIT (Keep in Touch) z multimedijsko poslovno kartico. Zagonsko podjetje PicoSaTs srl (Anna Gregorio, Mario Fragiacomo, Alessandro Cuttin in Mauro Messerotti) pa s tržaško univerzo pripravlja komercializacijo malih, 10x30-centi-metrskih satelitov za različne potrebe.
Nagrajevanju je prisostvovalo približno sto študentov, raziskovalcev in mladih podjetnikov. Pri pobudi za pospeševanje nastajanja inovativnih podjetij sodelujejo inkubatorji Innovation Factory (AREA Science Park), Techno Seed (Friuli Innovazione) in porde-nonski tehnološki pol.
Spomini Dušana Jakomina Od petrolejke do iPada
V torek, 17. marca, bo v mali dvorani Narodnega doma prva tržaška predstavitve knjige pred mesecem dni umrlega duhovnika Dušana Jakomina Od petrolejke do iPada. O pričevanju primorskega duhovnika bodo spregovorili štirje ugledni govorci z obeh strani nekdanje meje, med katerimi naj omenimo g.Ireno Vadnjal z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, urednika založbe Ognjišče Miho Turka in zgodovinarja Jožeta Pirjevca. Predstavitev s pričetkom ob 17.00 uri bo obogatilo prvič v javnosti predvajanje kratkometražca, ki ga je Aljoša Žerjal posnel ob 65-letnici mašniškega posvečenja priljubljenega škedenjskega kaplana. Predstavitev prirejajo Dušanovi prijatelji.
Orkester flavt iz Zagorja na Openskih srečanjih
Jutri ob 18.00 se bodo v Prosvetnem domu na Opčinah zaključila letošnja jubilejna Openska glasbena srečanja Skd Tabor. In to na slovesen način, kajti v goste prihaja Orkester flavt Glasbene šole Zagorje, ustanovljen v šolskem letu 2004/2005 kot prvi orkester flavt v Sloveniji. Učenci flavte so se vedno pridruževali drugim orkestrom, a kaj ko jih je bilo vse več, se je profesorica flavte Nataša Burger ob podpori ravnateljice Metke Podpečan odločila, da ustanovi orkester. Zasedba obsega vse vrste flavt pa še tolkala, bas kitaro, klavir in harmoniko, saj se orkester predstavlja z različnimi glasbenimi zvrstmi od zabavne, narodno zabavne, jazza, do klasike in sodobne glasbe. Profesorica flavte Nataša Burger ni združila samo učencev, ampak tudi učitelje flavte, bivše učence in ljubiteljske flavtiste. Še danes, po desetih letih, ostaja v Sloveniji redkost. Njim v čast se v Zagorju odvija tudi mednarodni bienalni festival, ki se ga udeležujejo največji flavtisti s celega sveta. Orkester si šteje v veliko čast, da mu je že kar nekaj uveljavljenih slovenskih skladateljev posvetilo svoja avtorska dela. Svojo deseto obletnico so s slavnostnim koncertom v Zagorju ob Savi praznovali prav včeraj. Za posebno priložnost se bo tudi na openskem odru pridružil zagorski Mladinski pevski zbor. Na sporedu: Aram Khatschaturian, Gioachino Rossini, Henri Mancini, Giuseppe Verdi, Dimitri Šo-stakovic, Antonio Vivaldi in drugi.
Gledališki vrtiljak se poslavlja z Gospo Pehtro
Jutri se bo še zadnjič v sezoni zavrtel Gledališki vrtiljak. Skoraj ne zgleda res - a otroci so si do sedaj ogledali že šest predstav, na sedmi pa bo k malim gledalcem prišlo na obisk Gledališče iz desnega žepka z lutkovno-igrano predstavo Gospa Peh-tra. Gledališče iz desnega žepka je potujoče gledališče, sedež pa ima v Ljubljani. Deluje že več kot deset let, v njem pa igralka Lucija Cirovič ter likovnik in režiser Boštjan Štorman uprizarjata predstave, ki temeljijo na interakciji med mimično lutko, igralcem in gledalcem. Zgodba (po pravljici bratov Grimm) govori o neki vdovi, ki je imela dve hčeri. Prva je bila pridna in lepa, druga pa lena in grda. Ampak vdova je imela leno rajši, ker je bila njena prava hči. Zato je morala pridna deklica vsak dan opravljati težka hišna opravila in presti, medtem ko je lena poležavala in se sladkala z marmelado. Nekega dne pade pridni deklici motek volne v vodnjak. Ko ga želi potegniti ven, še sama pade vanj in se znajde v svetu Gospe Pehtre. Ker vidi, da je dobra in pridna, jo povabi k sebi domov...
Ker bo to zadnja predstava letošnjega Gledališkega vrtiljaka, imajo otroci samo še to nedeljo priložnost, da prinesejo svoje risbice, saj jih bodo organizatorji razstavili in tudi nagradili. Kot ponavadi bosta predstavi dve: prva ob 16h, druga pa ob 17.30.
repen - Muzej
Kraška hiša po popravilih v novo sezono
Kraška hiša že 47 let vabi obiskovalce, ki želijo spoznati krajevno tradicijo in kulturno dediščino. Predsednik Zadruge Naš Kras Edi Kraus je včeraj v Repnu napovedal tudi skorajšnje odprtje sezone dragocenega repenskega muzeja, ki bo tudi letos gostil celo vrsto razstav. Od aprila bo Kraška hiša odprta vsako nedeljo, za odpiranje bodo s prostovoljnim delom skrbeli člani zadruge oziroma vaščani, katerim se vnaprej zahvaljuje. »Kraška hiša je v teh letih deležna vse večjega zanimanja, poleg gostov iz Slovenije jo recimo obišče tudi vse več šolarjev z raznih koncev Italije. Mislim, da je to zelo pomembno,« je povedal Kraus.
Kraška hiša stopa v novo sezono z obnovljeno streho. »Ta je iz kamnitih skrl in povzroča enake težave, s kakršnimi so se spopadali naši predniki,« je dejal predsednik zadruge in tržaški občinski odbornik. Deževnica je skozi skrle redno pronicala v hišo in je tam že načela tramove, zaradi česar so bila popravila nujno potrebna. Zapleteno delo, ki je po Krausovih besedah predstavljalo nemajhen finančni zalogaj, je profesionalno izvedlo podjetje Perčič. »Zdaj je ta zadeva sanirana in lahko mirno odpremo muzej,« je potrdil Kraus. (af)
Vodstvo po muzejski zbirki
V	mestnem vojnem muzeju za mir Diego de Henriquez v Ul. Cumano bodo danes ob 15. uri pripravili vodeni ogled po zbirki in začasni razstavi o otroških igračah in malih vojakih. Obiskovalci bodo lahko podrobno spoznali lik velikega vojnega zbiratelja, po katerem je muzej poimenovan.
Dogodki na Malem trgu
V	dvorani Veruda na Malem trgu 2 bo danes ob 18. uri na programu predavanje Alessandra Verone, ki bo govoril o družbeno-ekonomski spremembi mest. Jutri bo tu med 10.30 in 12. uro potekala otroška delavnica, ki jo bo vodila Wendy D'Ercole. Delavnica bo brezplačna, le vnaprejšnja rezervacija je zaželena (3491642326).
Dinozavri vabijo
Na razstavi o dinozavrih v konjušnicah Miramarskega gradu bodo ta konec tedna dopolnili skelet dinozavra Daffi-ja. 13-metrski mladič bo danes dobil prvo taco. Naj spomnimo, da bo razstava odprta do velike noči, ko bosta v celoti zasijala skeleta dveh dinozavrov.
Potovanje z Nemom
V	Mestnem akvariju bodo jutri ob 10.30 pripravili delavnico za otroke, ki so jo naslovili »Potovanje z Nemom«. Podvodni svet bodo spoznavali otroci od 5. leta starosti dalje, za vstopnico pa je treba odšteti osem evrov in dodatni evro za vsakega otroka. Rezervacije na e-na-slovu trieste@assodidatticamuseale.it.
Pralnica pri Sv. Jakobu
Danes med 9. in 13. uro bo po zimskem premoru svoje duri odprla stara pralnica v Ul. San Giacomo in Monte 9. Pralnico so uradno odprli 11. februarja leta 1905, dela, katerih vrednost je znašala 26.000 kron, pa je opravil Giovanni Pucalovich.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 14. marca 2015
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Skregano
z zdravim razumom
Darja Kocbek
Da so vse zaslužili zakonito in da veliko delajo, so s tem tednu davkoplačevalce poskušali prepričati univerzitetni profesorji, ki so po podatkih Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) od leta 2003 poleg redne plače s honorarji in pogodbami zaslužili še po nekaj sto tisoč evrov. Največ, 636 tisoč evrov, je poleg plače za delo profesorice in nekaj časa tudi dekanje ljubljanske fakultete za upravo zaslužila Stanka Setnikar Cankar, ki je (bila) od septembra lani ministrica za izobraževanje; po objavi podatkov o dodatnih zaslužkih je Setnikar Cankarjeva odstopila, premier Miro Cerar pa je njen odstop sprejel.
Tako kot Stanka Setnikar Cankar tudi drugi univerzitetni profesorji s seznama KPK v javnosti niso znani po svojih vrhunskih znanstvenih dosežkih. Če bi jih imeli, bi jih gotovo pokazali in z njimi utemeljili plačila. Prav tako davkoplačevalci od njih niso dobili pojasnila, kako ob rednem delu sploh fizično zmorejo toliko dodatno delati. Dekan je recimo pedagoški vodja fakultete, torej je odgovoren za pedagoško delo profesorjev in drugih zaposlenih na fakulteti, hkrati pa je tudi njen menedžer. Zato bi pričakovali, da opravljanje tega dela zahteva celega človeka, ki po službi ni zmožen kakovostno opravljati še veliko zahtevnega znanstvenega dela.
Če svoje delo, za katerega dobiva plačo, opravlja kakovostno, njegova svetovanja in projekti, ki jih izvaja dodatno, ne morejo biti najvišje kakovosti. Mogoče pa je tudi, da za redno delo in dodatno delo pobira samo denar, v resnici pa ga opravljajo sodelavci (asistenti, ki imajo okrog 1000 evrov neto osnovne plače, mladi raziskovalci, ki so plačani še manj) ali celo študenti brezplačno v okviru študijskih obveznosti, kar
ni redkost.
S tem, ko posameznik opravlja tri službe hkrati, delo vseh treh služb oziroma delovnih mest razvrednoti. Ni tudi nepomembno, da ljudje, ki jim plača za redno delo ne zadošča, čeprav je ta višja od tiste, ki jo prejema večina zaposlenih v državi, onemogočajo zaposlitev tistim usposobljenim ljudem, recimo mladim znanstvenikom, ki so prisiljeni biti prijavljeni kot brezposelni na zavodu za zaposlovanje.
»Nismo več v komunizmu,« je državljanom svoje dodatne zaslužke utemeljil finančni minister Dušan Mra-mor, ki je sicer kot profesor in dekan na ljubljanski ekonomski fakulteti od leta 2003 po lastnih podatkih dodatno zaslužil »le« 82 tisoč evrov. Da je objava seznama največjih zaslužkarjev v javnem sektorju in javno izpostavljanje profesorjev, ki so člani vlade, napad interesnih skupin na vlado, pa je prepričan predsednik levosredinske vlade Miro Cerar. On sam je, preden je septembra lani prevzel vodenje vlade, poleg plače za delo profesorja na ljubljanski pravni fakulteti s svetovanji in honorarji od leta 2003 dodatno zaslužil več kot 300 tisoč evrov.
Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, je že napovedal sistemske spremembe, kar je preverjen način, s katerim politiki neprijetne zadeve spravijo z mize in iz medijev. Torej bo spisal nov zakon, a še preden bo ta sprejet, bodo podjetni javni uslužbenci seveda že imeli napeljanih več obvodov, ki jim bodo omogočali, da si bodo ob rednem delu še naprej polnili žepe. Rešitve, kako se v prihodnje izogniti umestitvi na seznam KPK, pa najbrž že imajo. Koprivnikar kot resorni minister očitno nima nobenih pomislekov, zakaj javni sektor sploh izplačuje tako
ogromne vsote denarja za svetovalne storitve, kot da bi bili tam zaposleni večinoma analfabeti, kar gotovo ni res.
Zaslužki ljudi s seznama KPK nikakor niso sistemski problem. To je problem, ki je v glavah ljudi nasploh, ne le univerzitetnih profesorjev in zdravnikov, ki prevladujejo na seznamu KPK. Vsak pač seže tako globoko v javno korito, kot mu to omogoča položaj.
Problem, ki je v glavah ljudi, je tudi nasprotovanje porokam istospolnih partnerjev. To pravico so istospolni pravkar pridobili s sprejemom novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Nasprotniki novele so z veliko pomočjo Rimskokatoliške cerkve v nekaj dneh zbrali več kot 80 tisoč podpisov, s katerimi so v tem tednu zahtevali razpis referenduma. Kampanjo vodi koalicija Za otroke gre, čeprav je v Sloveniji le okrog 40 posvojitev otrok na leto, od tega le med 10 in 15 otrok pride v povsem novo družino. Isto-spolni pari ne bodo imeli prednosti pri posvojitvi, ampak se bodo morali postaviti v vrsto, v kateri je zdaj okrog 620 parov, razlagajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Nasprotnikov novele istočasno prav nič ne vznemirjajo podatki, da so centri za socialno delo v glavnem zaradi zanemarjanja staršem v klasičnih družinah prisiljeni odvzeti in dati v rejništvo okrog 200 otrok, pa tudi ne podatki humanitarnih organizacij, da v Sloveniji pod pragom revščine živi že več kot 50 tisoč otrok. Očitno menijo, da bi bilo veliko huje, če bi kak otrok dobil istospolna starša, kot to, da ga biološka starša zanemarjata oziroma več kot 50 tisoč otrokom starši ne morejo več kupiti dovolj hrane in za življenje nujnih potrebščin.
sežana - V Kosovelovem domu
Barvni utrinki Dajane Čok
Dajana Čok ob odprtju razstave
ok
Razstava divaške umetnice bo na ogled do 7. aprila
SEŽANA-V Mali galeriji Mira Kranjca Kosovelovega doma v Sežani so praznovanja ob mednarodnem dnevu žena zaključili z odprtjem likovne razstave domače ustvarjalke Dajane Čok iz Divače, članice Foto kluba Žarek in likovne sekcije Zlati žarek, ki deluje v okviru sežanskega fotokluba. Na odprtju razstave, ki pomeni prvo samostojno avtoričino razstavo, z naslovom Barvni utrinki, je o slikarki in njenem aktivnem delu spregovoril predsednik FK Žarek Radovan Gregorčič, medtem ko je programski vodja Kosovelovega doma David Terčon prebral kritiko slikarja Janeza Milkoviča Jana, s katerim že vrsto let sodeluje. Dogodek sta z glasbo popestrila prav tako divaška izredna glasbenika in avtorja oče in sin Danijel in An Černe.
»Fotografsko, še posebej slikarsko pripoved gradi divaška slikarka Dajana Čok na temelju lastnega notranjega zaklada. Prepušča se kreativnemu delovanju trenutne inspiracije in domišljije v živem utripu njej prepoznavnega stila. Njena dela v mešani tehniki in tehniki akrila so močno ko-loritna, kjer prevladujejo rdeče, rumene, modre in zelene barve. Njena dela izražajo simbole življenja kot so ptič in riba,« je dejal predsednik FK Žarek Radovan Gregorčič.
Dajana Čok (1961) se že več kot
20 let ukvarja z izrazno fotografijo in uspešno sodeluje na domačih in tujih fotografskih natečajih. Bila je tudi predsednica sežanskega FK Žarek. Za svoja dela je prejela vrsto priznanj in nagrad. Poleg fotografije jo privlači tudi abstraktno slikarstvo in je že od vsega začetka članica likovne sekcije Zlati žarek, ki je lani praznovala deseto obletnico delovanja. Udeležuje se likovnih ex-temporov, natečajev in slikarskih srečanj v dobrodelne namene. »Tako sem svoja dela že večkrat podarila za Karitas ali pa lepšajo stene domov upokojencev. Večkrat sem bila uspešna tudi na likovnem ex-tempo-ru Sladka istra, kjer sem se uvrstila v ožji izbor in dobila 2. nagrado. Moja
dela so prišla tudi v ožji izbor natečaja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, pa tudi sprejeta na ex-temporu v Piranu. V okviru Zlatega žarka smo imeli veliko skupinskih razstav, lani smo se predstavile tudi v prostorih Državnega sveta in Slovenskih železnic v Ljubljani, Kosovelovemu domu v Sežani in v Občini Hrpelje-Kozina. Trudim se, da bi se širšemu občinstvu Sežane predstavila tudi s fotografijo,« pravi avtorica tokratne razstave, ki je na ogled postavila blizu 20 svojih del v tehniki akrila in mešani tehniki.
Likovna razstava Dajane Čok, ki se odlikuje po izredno barvitih slikah, bo na ogled do 7. aprila.
Olga Knez
tinje - Okrogla miza
7. člen Avstrijske državne pogodbe še vedno aktualen
Posnetek s srečanja v Tinjah
TINJE - Prejšnji teden se je v Tinjah odvil zelo zanimiv dogodek z naslovom Avstrijska državna pogodba -ne več, ali vedno bolj aktualna? Organizatorja, Dom Sodalitas in Društvo koroških slovenskih pravnikov sta pod organizacijskim vodstvom Martina Pand-la in Dejana Valentinčiča povabila pestro zasedbo gostov, v prvi so sodelovali pravni strokovnjaki, v drugi pa politični in manjšinski predstavniki, ki so razmišljali o ADP in manjšinskih pravicah danes. Vsi so se strinjali, da je 7. člen ADP danes še vedno aktualen, razlikovala pa so se stališča, kako doseči čim boljši položaj slovenske narodne skupnosti.
Povezovalec obeh okroglih miz, pravnik Dejan Valentinčič, se je na začetku vprašal koliko so pravice koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščan-skih Hrvatov dejansko izpolnjene ter ali je ADP še vedno edini temelj manjšinske zaščite, ali je treba razmišljati širše? Rudi Vouk je zelo natančno analiziral 7. člen in ugotavljal, da še nobena točka ni v celoti izpolnjena. Pri pravici do organiziranja tako nikakor ni bilo mišljeno le da organizacije niso prepovedane, ampak bi morale uživati tudi posebno podporo ter manjšina imeti javno-pravno zastopstvo. Določbe glede šole bi se danes, ko niso več obvezne le ljudske šole morale razširiti tudi na vrtce in glavne šole ter gimnazije. Kot tisk danes nikakor ne moremo razumeti več le časopisov, ampak tudi radio, televizijo in internet. Zavzel se je za ostrejše diplomatske note Slovenije, naj Avstrija prevzame financiranje tega. Nenazadnje tudi zadnjo točko, prepoved neonacističnih organizacij, težko razumemo kot se jo danes izvaja - da te organizacije sedijo v Forumu za dialog in konsenzni skupini. Rudi Vouk je še posebej poudaril, da ker je bil manjšinski zakon iz leta 2011 sprejet kot ustavni predpis so narodni skupnosti danes vrata do ustavnega sodišča zaprta. ADP pa je še vedno veljavna mednarodna pogodba, ki Avstrijo obvezuje, zato se je zavzel za jasno stališče Slovenije, da prijavi svoje nasledstvo k pogodbi. Molk bi namreč pomenil, da soglaša z avstrijskim stališčem, da je 7. člen izpolnjen.
Z nasledstvom Slovenije se je strinjala tudi prof. dr. Mirjam Škrk iz Ljubljane, drugačno pa je bilo stališče dr. Teodora Domeja, ki je dejal, da bi to bilo draženje soseda. Položaj narodne skupnosti po njegovem mnenju ni odvisen od akcij Slovenije, ampak vzdušja v deželi. Pravnik dr. Jernej Letnar Černič, sicer tudi predsednik komisije za zamejske vsebine pri slovenski državni radio-televiziji, je dejal, da skrb za
slovensko in hrvaško narodno skupnost ni le pravna, ampak tudi moralna dolžnost Avstrije. Glede na zgodovinski dolg bi Avstrija po njegovem morala poskrbeti, da bi obe skupnosti cveteli. Kot nesprejemljivo je navedel dejstvo, da večino sredstev za manjšinske dejavnosti nameni Slovenija, namesto Koroške in Avstrije. Kot razpravljalka je bila napovedana tudi evropska poslanka dr. Angelika Mlinar, a ker se ji je zavleklo poročanje na odboru v Bruslju se je lahko oglasila le preko video posnetka. Zavzela se je za to, da tako Slovenija kot Hrvaška prijavita nasledstvo k ADP, saj je to po njenem obojestranski interes, tako Slovenije in Hrvaške, kot Avstrije. Ozrla se je na Južno Koroško, kjer Avstrija zavzema zelo drugačna stališča, kot jih glede koroških Slovencev.
Na drugi okrogli mizi je Nanti Olip iz NSKS dejal, da je prav ADP temelj, brez katerega Avstrija narodnim skupnostim sploh ne bi priznavala pravic. Dejal je, da je glede na zgodovinske okoliščine Avstrija pravice dolžna udejanjiti z obrestmi. Deželnoz-borska poslanka in predstavnica SKSS Zalka Kuchling se je strinjala, da bi Avstrija morala prevzeti večji delež finančnega bremena. Sicer pa se je zavzela predvsem za dialog in dobre odnose. Poudarila je pomen šolstva za ohranjanje jezika, primerjave z drugimi manjšinami po Evropi pa se ji ne zdijo tako pomembne. Predstavnik ZSO Filip Ogris-Martič je potrdil, da je ADP še vedno aktualna, ni pa želel preveč jasno zastaviti stališča, kako naj bo z nasledstvo Slovenije ter na kakšen način doseči izpolnitev pogodbe. Predsednik EL Gabriel Hribar je dejal, da manjšina potrebuje pozitivno diskriminacijo in da je vitalno najmočnejši element šolstvo, ki mu je potrebno nameniti posebno pozornost. Susanne Weitlaner, predsednica društva, ki celo nosi ime Člen 7 pravi, da brez tega temelja štajerski Slovenci priznanja ne bi dosegli. Danes pa se s pogodbo pri vsakodnevnem delu ne tako intenzivno srečuje. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Hrvatskega kulturnega društva na Gra-diščanskem Stanko Horvath, ki se je zavzel, da naj tako Slovenija kot Hrvaška prijavita nasledstvo k ADP ter da se narodne skupnosti v Avstriji nikakor ne smejo odpovedati pravici do kolektivne tožbe.
Dogodek se je zgodil v duhu bližajoče se 60. obletnice podpisa Avstrijske države pogodbe, ki bo v mesecu maju. To zagotovo ni bila zadnja prireditev, ki bo zaznamovala to obletnico.
Špela Gomboc
Tmedia
priloga
primorskega
dnevnika
spoznaj Slovenijo
i feel
SLOVENIA
SPIRIT
SLOVENIA
i
VIKEND V SLOVENIJI SO ZE POCITNICE
Začutite deželo med Alpami in Mediteranskim morjem, ki v svojem imenu nosi ljubezen! Imate samo en vikend časa za oddih? V istem dnevu lahko smučate sredi Alp, uživate na morju in večerjate v živahni prestolnici. Vse to je mogoče zaradi majhnih razdalj med slikovitimi in med seboj zelo različnimi slovenskimi pokrajinami. Tu so vikendi lahko tako aktivni, da se zdijo kot prave počitnice, saj se vam lahko zgodi toliko lepega in zanimivega že v enem dnevu. Okusite domače dobrote, dotaknite se dreves na svežem zraku, pustite se zapeljati vonju cvetočega travnika, začutite mestni utrip in zaobjemite s pogledom gore in morje hkrati. Idej za potepanja po zeleni, aktivni in zdravi Sloveniji je nešteto, saj zlepa ne zmanjka prijetnih kotičkov! Ponujamo vam 3 predloge:
na razvajanja in doživetja vthermano laško!
Pomlad je tu! Na vse bolj s soncem obsijane dneve se velja odpraviti v kraj, kjer ti poleg vremena nasmeh na obraz zariše še prijazno osebje, pestra animacija, kjer najdeš oddih z veliko začetnico ... Dobrodošli v Laškem!
V Thermani Laško boste našli obilo idej za sprostitev in raz-vajanje. Pod edinstveno stekleno kupolo se nahaja kar 2200 m2 vodnih površin in prav toliko različnih možnosti za vodno zabavo. Pristaši vvellnessa bodo zagotovo preizkusili tretmaje, ki jih lahko najdete le v Thermani. To so pivovski in medeni tretmaji, ki izhajajo iz dediščine Laškega kot pivovarskega in čebelarskega kraja, obenem pa razbremenijo in poživijo telo in duha. Nikakor pa ne gre spregledati njihovega ayurvedske-ga centra, ki so ga razvili v sodelovanju z indijsko ekipo strokovnjakov, ki prihaja iz Kerale - prestolnice Ayurvede. Slednji vam pomagajo znova najti harmonijo v sebi.
Če vas mika narava, boste v Laškem našli številne sprehajalne in pohodniške poti, primerne za vse - vsak korak šteje! Pripravite se na nepozabna doživetja. Thermana Laško vas pričakuje!
Popolno razvajanje za pol cene
V MARCU VAS THERMANA RAZVAJA Z DODATNIM 15 % POPUSTOM
HOTEL THERMANA PARK LASKO""SUPERIOR že od 14. 3. do 31. 3. že od 239,7 € za dve osebi in dve noči
DRUGA ODRASLA OSEBA IMA 50% POPUSTA! OTROK DO 5 LET GRATIS!
1. Zeleni dan v Ljubljani
Ljubljana
Zeleno kolesarjenje in ladjica Ljubljanica
Okusi Ljubljane in kulinarični sprehodi
baročna.secesijska in modernistična arhitektura nakupi v starem mestnem jedru
Ljubljana je priročno, lahko obvladljivo in prijazno mesto. Zelena prestolnica Evrope za leto 2016 je prijazna do sprehajalcev in užitkarjev, ki radi posedijo ob dobri hrani, kavi ali osvežujočem sladoledu. Do-živite Ljubljano kot domačini na kolesu! Na Bike City Tour-u
THERMANA Zasfco
Tel.: +386 3 423 20 52 www.thermana.si info@thermaria.si
Preživite velikonočne praznike v najboljših oazah dobrega počutja!
Dolenjske Toplice • Šmarješke Toplice
Bazeni in savne, kopeli in masaže, nordijska hoja, praznična animacija, možnosti izletov,... _3x polpenzion v hotelu 4*: od 184 € (2.-6. 4. 2015)_
T: + 386 8 20 50 300 E: booking@terme-krka.si	TERME (g* KRKK
www.terme-krka.si
lahko odkrijte pisane ulice starega mestnega jedra: baročne vodnjake, secesijsko arhitekturo in modernistične mojstrovine; glavne trge, rože na vsakem vogalu in zelena pljuča mesta -Park Tivoli z Rožnikom. Zapeljite se z leseno ladjico Ljubljanica po reki in pod romantičnimi ljubljanskimi mostovi. Kjerkoli v centru ste, ni daleč do Ljubljanskega gradu, od koder se odpira pogled na celo mesto. Prestolnica Slovenije je raj za dobrojedce! V letu 2014 so zaživeli Okusi Ljubljane, ki vabijo na zanimive kulinarične sprehode in delavnice kuhanja. Utrip zgodnjega jutra na Ljubljanski tržnici, kamor branjevci prinesejo sveže pridelke s kmetij iz vse Slovenije, je posebno doživetje. Vredno je obiskati trgovine s stvaritvami slovenskih oblikovalcev, ki ponujajo veliko lepega, od izdelkov najstarejše slovenske tovarne kristala Rogaška do umetniških del, izbranih kosov oblačil ali uporabnih in dekorativnih predmetov. V zeleni, zdravi in aktivni Sloveniji lahko užitkom v urbanem okolju v trenutku sledi doživetje neokrnjene narave. Samo 26 km iz Ljubljane se je pod mogočnimi vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp že v srednjem veku ugnezdil Kamnik, ki še danes očara s starim mestnim jedrom. Tu so obudili edini slovenski sir ljubezni trnič, ki so ga pastirji z bližnje Velike Planine nekoč podarjali svojim izbrankam. Oprtajte si pohodniške nahrbtnike in obiščite to slikovito visokogorsko planoto, do koder se lahko zapeljete z gondolo (nekaj km iz Kamnika). Doživite zeleno pravljico z edinstvenim pastirskim naseljem, enim največjih še ohranjenih v Evropi, kjer so značilne lesene hiše krite s smrekovimi skodlami. Pomalicajte kakšno mlečno poslastico, zvečer pa se le vrnite v Ljubljano, ki ponuja pravi kulturni in festivalski vrtiljak koncertov, predstav in dogodkov - vsega skupaj več kot 10.000 prireditev letno!
grai zato
Grand bojevn mlajev; Hotela
Novi tr
Široko so obo<
Kot po Hotelu minut, in boljš tour er povser delova, certific
Poleg t vljene t dobiva
Mcmedia
priloga
primorskega
dnevnika
spoznaj slovenijo
i feel
SLOVENIA
SPIRIT
SLOVEN \A
i
2. Aktiven dan v osrčju Alp
•	Triglavski narodni park in obisk centra Triglavska roža
•	Bled in vožnja s pletno do otočka sredijezera
•	Bohinjska dolina (Bohinj) in največje slovensko naravno jezero
•	planinske poti ali smučišča
ALI
•	Kranjska Gora
•	prelaz Vršič
•	dolinaSoče
•	Potmiruod Alpdo Jadrana
Nadihajte se svežine na Gorenjskem, kjer se vzpenjajo najvišji slovenski vrhovi. Na severozahodu Slovenije se med gozdovi lesketajo zeleno-modra jezera, šumeči slapovi in bistre reke. Osrčje slovenskih Alp s Triglavskim narodnim parkom je iz Ljubljane oddaljeno le slabo uro vožnje in nudi nepozabna doživetja na prostem v vseh letnih časih. Zavijte v novi Info center Triglavska roža na Bledu, ki so
ga odprli poleti 2014. Zelena, zdrava in aktivna Slovenija vabi z več kot 16.000 km urejenih in označenih pohodniških poti, več sto kilometrov kolesarskih stez in 6.000 kilometrov urejenih stez za gorsko kolesarjenje (MTB). Uživajte na pešpoteh Alpe Adria Trail ali Trans Slovenia, kjer je vsak športni napor nagrajen z izjemnimi razgledi, ali pa sledite oznakam evropskih pešpoti preko Slovenije (E6 ali E7). Na Bledu se s pletno zapeljite na otoček sredi smaragdnega jezera, ki je edini v Sloveniji, in pozvonite z legendarnim zvonom želja. Poskusite tamkajšnjo kulinarično posebnost - kremno rezino (kremšni-to). Doživite neokrnjeno Bohinjsko dolino v osrčju Triglavskega narodnega parka, ki je od Bleda oddaljena le 26 kilometrov. Sproščujoča raziskovanja narave lahko dopolnite s kulinaričnimi razvajanji v lokalnih
3. Zdrav dan ob
Jadranskem morju ali Panonskem polju
•	Slikovito srednjeveško obalno mesto Piran
•	Portorož in bogastvo termalnih vrelcev
•	Sečoveljskesoline
ALI
•	Kamniti Kras- dežela pršuta in terana
•	Kobilarna Lipica in eleganca lipiških konj
•	Škocjanskejame
•	Postojnska jama in Pred-jamskigrad
•	Križna jama in Rakov Ško-cjan
Ozke ulice srednjeveškega Pirana vabijo na odkrivanje najsli-kovitejšega mesta na slovenski obali. Blagodejna mediteranska klima že stoletja privablja v jugozahodno Slovenijo obiskovalce, željne sonca, opojnega morskega zraka in vonja po soli. V Sečoveljskih solinah jo še vedno pridobivajo po tradicionalnih, več kot sedem stoletij starih postopkih. Zato v edini slovenski obmorski regiji poetično pravijo: »Sol je morje, ki ni moglo nazaj na nebo.«
Vabljeni na užitkarske vikend oddihe po SLOVEniji
restavracijah pristno sladke Radovljice ali Škofje Loke, najbolje ohranjenega srednjeveškega mesta v Sloveniji. Pozimi se prepustite smuki med dvatisočaki po svežem, naravnem snegu. Obiščite katero izmed športnih prireditev v Kranjski gori, ki gosti tekme za svetovni pokal v moškem alpskem smučanju ter v smučarskih skokih in poletih v Planici, ki bo letos od 19
do 22 marca. Od tam se lahko z avtom ali - ob dobri fizični pripravljenosti - s kolesom podate čez najvišji slovenski gorski prelaz Vršič, kjer se ne drugi strani odpre dolina Soče. Ena najlepših in najbolj smaragdnih alpskih rek teče od Julijcev do Jadranskega morja. Oboje lahko zaobjamete z enim samim pogledom na eni od razglednih točk Poti miru.
Na bližnjem Krasu ima podzemni svet veliko skrivnosti. Postojnska jama, najbolj obiskana turistična jama v Evropi, navdušuje s kraljestvom tisočletnih kapnikov v več kot 20 km dolgem jamskem sistemu podzemnih rovov in slikovitih dvoran. Naravni biser so tudi Škocjanske jame, ki so od I. 1986 na seznamu Unesca in jemljejo dih z enim največjih naravnih podzemnih kanjonov na svetu. Svežega zraka se spet nadihajte na velikem posestvu Kobilarne Lipica, rojstnega kraja svetovno znanih belih lipicancev, ki že od leta 1580 navdušujejo s svojo eleganco in vzdržljivostjo. Cisto blizu Lipice najdete še eno znamenito kraško jamo Vileni-ca - najstarejšo turistično jamo v Evropi. V Predjamskem gradu, ki je vpet v živo skalo, še vedno burijo domišljijo legende o vitezu Erazmu Predjamskem. Po eni od njih naj bi bil Erazem roparski vitez, po drugi pa naj bi se v 15. stoletju uprl cesarski samovolji in se nato oskrboval samo še preko podzemnega rova.
prebudite se v pomlad...
Privoščite si dotik svežega zraka, ki vas nežno poboža po licu, zvok ptičjega petja, ki vam prekine tok misli, ter okus pristne domačnosti, ki vas napolni z zadovoljstvom in ugodjem. Pridite na Zreško Pohorje, uživajte v domači pomladni kulinariki, se sproščajte v termalnih bazenih ter družite ob prijetnih sprehodih v okolico. Nordijska hoja je le ena najbolj učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih telesnih aktivnosti, izvedljiva je preko celega leta ter primerna na ljudi vseh starosti in ravni telesne pripravljenosti. Z izkušenim vaditeljem nordijske hoje se odpravite okoli Zreškega jezera ter si izboljšajte aerobno vzdržljivost, povečajte moč rok in gibljivost. Občutek lahkotnosti v termalnih bazenih sprošča in zmanjšuje stres ter se stopnjuje v masažnih bazenih in kopelih. Izkoristite prihajajoče praznike za termalni oddih s svojimi najdražjimi ter se pridružite številnim aktivnostim za mlade in malo mlajše po srcu, ki jih pripravlja animatorka Nina.
& Terme Zreče
Velikonočno veselje
27. 03. - 06. 04. 2015
VKLJUČENO: polpenzion, kopanje v termalnih bazenih, lx vožnja po sankališču
Zlodejevo na Rogli za otroke, lx vstop v Savna vas in dnevni vstop v Savna vas
za goste Hotela Atrij, pestro velikonočno animacijo za male in velike otroke:
velikonočna ustvarjalna delavnica za otroke z izdelovanjem velikonočne dekoracije
in barvanje pirhov, blagoslov velikonočnih jedi, rajanje z velikonočnim zajcem in
iskanje pisanke, zabavna doživetja na bazenu in v naravi, pomladni sprehod z
osnovami nordijske hoje v družbi športnega animatorja ...
Cena po osebi/ dan v dvoposteljni sobi:
VILE TERME ZREČE****	49,00 €
HOTEL VITAL****	51,00€
HOTEL ATRIJ****S	62,00€
Najkrajši čas bivanja: 3dni/2 noči.
OTROCI DOBRODOŠLI: 1 otrok do 12 let, v sobi z dvema odraslima osebama, biva gratis, drugi otrok do 12. let biva 70% ugodneje.
Informacije in rezervacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče	. .
T: 00386 3 757 60 00, E: terme@unitur.eu	^T*
md hotel primus
>čišče pred drvenjem sodobnega časa
Hotel Primus Primus v Termah Ptuj je sodobno zatočišče, kamor se moderni i ki umaknejo od prehitrega vsakodnevnega ritma. Številni sprostitveni, po-alni in lepotni, aktivni, športni in enološko-gurmanski programi gostom Grand Primus ponujajo neskončne možnosti za prečudovit oddih.
etmaji za oblikovanje telesa in naravno pomlajevanje
sprostitveno ponudbo hotelskega medico -wellness centra Valens Augusta gatili z najnovejšimi medicinskimi tretmaji za oblikovanje telesa Med Contour.
udarja dr. Tanja Rauter Pungartnik, vodja medico-wellness centra v Grand Primus, lahko že vikend obisk, v katerem si privoščimo dva tretmaja po 45 prinese za kar štiri centimetre ožji pas ali pa vitkejša stegna, manj celulita ;i tonus kože. »Po mnenju svetovno znanih zdravnikov je tretma Med Con-ia najboljših alternativ kirurški liposukciji, saj dosega primerljive rezultate na rt neboleč in varen način. Zaradi posebne tehnologije doseže večjo globino nja ter omogoča poln nadzor in varnost v primerjavi s številnimi drugimi ne-iranimi napravami na trgu,« pojasnjuje dr. Rauter Pungartnikova.
retmajev za oblikovanje telesa v medico-wellness centru izvajajo tudi uvelja-retmaje naravnega pomlajevanja obraza Med Visage, ki zlasti v zadnjem času jo številne privržence.
Grand Hotel Bernardin *****
prost vstop notranji bazen bazenski kompleks morski park Laguna Bernardin
2 noči/3 dni na osebo
166€
01.04. - 06.04.
dodatni dan 83€
Prvi otrok do 12. leta starosti na dodatnem ležišču BREZPLAČNO! p
Bernardin Group
RESORTS & HOTELS
www.bernardingroup.si
1 2 Sobota, 14. marca 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
gorica - Na skupnem trgu ob prisotnosti Boruta Pahorja in Franca Marinija
Z dvojezično himno odpirajo poti miru
Knjiga o Biljani
Pozdravljena, soseda - Salve, cara vicina. Tako je naslov novi pesmi Vlada Kreslina, ki je ob italijanskem prevodu Edoarda De Angelisa postala himna Poti miru. Prvič bo izzvenela v soboto, 21. marca, na Trgu Evrope - Transalpini, kjer bo ob 12. uri slavnostni dogodek ob združitvi italijanskih in slovenskih zgodovinskih poti po sledeh prve svetovne vojne. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, prisoten bo tudi italijanski senator Franco Marini, ki predseduje vladnemu odboru za obeleževanje obletnic nacionalnega pomena, uvodno misel pa so zaupali arhitektu Borisu Podrecci. Ob Kreslinu bodo koncert izoblikovali še italijanska pevka Antonella Ruggiero, goriški mladinski čezmejni orkester Nova filharmonija, Aleksander Ipavec in harmonikarska skupina Accordion Group 4-8-8-16, ki združuje mlade harmonikarje iz Benečije, Posočja, Gorice in Trsta, ter priložnostni otroški pevski zbor Pot miru, ki ga sestavljajo trije zbori iz Italije (med njimi goriški otroški zbor Emil Komel) ter dva iz Slovenije. Skupaj bo na odru, pod vodstvom dirigenta Valterja Sivilottija, stalo 230 nastopajočih iz obeh držav. Režijo so zaupali Jasmin Kovic, scenarij je napisal Zdravko Duša.
Sobotni koncert predstavlja uradni zaključek projekta Pot miru - Via di Pace, ki sta ga v okviru evropskega programa čezmejnega sodelovanja Italija-Slo-venija izvedli Pokrajina Gorica in Fundacija Poti miru iz Kobarida (v sodelovanju s številnimi partnerji). V sklopu projekta so zgodovinsko dediščino, vojaške spomenike in pokopališča, naravne in kulturne lepote ter kraje in ljudi vzdolž nekdanje soške fronte povezali v preko 280-kilometrsko mrežo kolesarskih stez, pešpoti, gorskih stez in cest - v Pot miru od Alp do Jadrana, ali bolj natančno, od Loga pod Mangartom in Predela do Devina in Trsta.
Na včerajšnji predstavitvi v dvorani goriškega pokrajinskega sveta se je Zdravko Likar, predsednik Fundacije Poti miru, spominjal, kako je s prijatelji pred štiridesetimi leti na Krnu našel okostnjake treh alpincev: okostja so odnesli v dolino in jih svečano pokopali v koba-riški kostnici. Ritual so še nekajkrat ponovili, nazadnje preteklo poletje, zato pravi, da je prvi namen Poti miru spominjanje na mladeniče, ki so množično umirali na soški fronti, na njihove trpeče matere in očete, na begunce. Njen drugi namen je tlakovanje poti miru med Slovenci, Italijani in Furlani, ki naseljujejo ozemlje od Trbiža in Bovca vse do Trsta: zgodovinske poti naj bodo poti spoznavanja, povezovanja in trajnega sožitja med narodi.
Pokrajinska podpredsednica Mara Černic, ki je številnim prisotnim predstavila spored sobotnega koncerta, je spomnila, da so v Posočju Pot miru začrtali že leta 2000, v sklopu sedanjega čez-mejnega projekta pa so uredili nove poti, v prvi vrsti na italijanski strani državne meje, in ustvarili med obema mrežama nekaj stičišč. Poti miru se tako po novem dotikajo tudi Videmskega in Tržaškega. Kot je spomnil njen podpredsednik Igor Dolenc, je pri projektu sodelovala tudi tržaška pokrajina in s svojim deležem obnovila in ponovno odprla tržaški svetilnik. Podpredsednica Nacionalnega odbora za obeleževanje stoletnic prve svetovne vojne Petra Svoljšak je poudarila, da bo sobotni čezmejni koncert letošnji osrednji slovenski dogodek v spomin na prvo svetovno vojno. Kot zgodovinarka se zelo veseli dejstva, da je nekdanji prostor nasilja danes prostor so-bivanja, v katerem je mogoče tudi s pomočjo zgodovinskih poti spoznavati preteklost sosedov. Poti bodo zgodovinarje pripeljale iz kabinetov na teren, je še dejala, kar je v času uveljavljanja uporabnih znanosti, nedvomno dobrodošlo. (pd)
gorica - V spominskem parku
Trije prebežniki brez dokumentov
Karabinjerji so v prejšnjih dneh obravnavali afganistanske pribežnike, ki preživljajo čas v spominskem parku v Gorici. Med njimi so bili trije Afganistanci brez dokumentov; H.A. in H.H. imata dvajset let, S.A. jih ima sedemnajst. Polnoletna afganistanska državljana so karabinjerji ovadili goriškemu sodišču na podlagi zakonskega odloka 286 iz leta 1998, ker sta v državo vstopila brez po-
Karabinjerji obravnavajo pribežnike v spominskem parku
foto l.p.
trebnih dokumentov; karabinjerji so oba mladeniča tudi pozvali, naj se javita v uradu mejne policije pri Rdeči hiši, saj sta dvajsetletna Af-ganistanca povedala, da nameravata vložiti prošnjo za pridobitev statusa azilanta. Mladoletnika pa so karabinjerji ovadili tržaškemu sodišču za mladoletne in ga pospremili v center Civiform v Čedadu, kjer nudijo zatočišče mladoletnim prebežnikom.
V	domu sv. Mihaela v Biljani bodo danes ob 19. uri predstavitev nove knjige Petra Stresa »Biljana«, ki je izšla ob 810-obletnici prve omembe vasi. V knjigi je orisana preteklost župnije in občine Biljana ter naselij Biljana in Zali Breg od prve omembe vasi leta 1205 do priključitve k Jugoslaviji septembra 1947. Predstavitev prirejata Vaški odbor Biljana -Zali Breg in Goriška Mohorjeva družba.
Karel Habsburški
Ob cerkvi sv. Elizabete v Foljanu bodo jutri ob 11. uri odkrili ploščo, posvečeno Karlu I. Habsburškemu (1887-1922); leta 2004 ga je papež Janez Pavel II. proglasil za blaženega.
Lutke v centru Bratuž
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 16.30 lutkovna predstava »Olivia paperina«; tekst, scena in lutke same so sad ustvarjalnosti Francesca Tullia Altana, »očeta« slavne Pimpe. Predstavo prireja združenje CTA.
Žrebanje srečk
Z leve Petra Svoljšak, Zdravko Likar in Mara Černic
V veleblagovnici Sorelle Ramonda v Ron-kah bo danes ob 16.45 žrebanje loterije, s katero ronška godba Giuseppe Verdi zbira sredstva za delovanje.
tržič - Tržiška občina pristopila k projektu GoLabor
Spodbuda podjetništvu
Pomagali bodo mladim pri snovanju novih poslovnih zamisli - Spet uvajajo »voucherje«
Tržiška občina si prizadeva, da bi pomagala mladim pri iskanju zaposlitve in da bi tudi sama ustvarila nova delovna mesta. Zaradi tega je pristopila k projektu GoLa-bor, s katerim goriška pokrajina podpira mlade pri razvijanju novih podjetniških zamisli; poleg bodo na tržiški občini po letu 2014 spet uvedli »voucherje«, s katerimi bodo zaposlovali ravno mlade.
Projekt GoLabor vodi pokrajinsko od-borništvo za vprašanja mladih v sodelovanju z združenjem Banda larga, mladinskim forumom, zadrugo Coop Consumatori Nordest in nekaterimi občinami. V okviru projekta pomagajo mladim podjetnikom pri pripravi dokumentacije za zagon dejavnosti, pri promociji in navezovanju stikov. Ravno pred dnevi so trije mladi ljubitelji narave - Elisa Coceani, Giorgio Visintin in Alan Gardenal - s pomočjo pokrajine ustanovili zadrugo Essenza del Carso, ki ima svoj sedež v Polaču na območju občine Foljan-Redipulja. Zadruga se bo ukvarjala s prodajo kraških zelišč, v Polaču nameravajo odpreti tudi Bio bar, prirejali bodo tečaje joge in fitnesa. »Tržiška občina je projektu Go-Labor namenila 5000 evrov. Vemo, da sami ne bomo uspeli rešiti težav zaradi pomanjkanja dela, vendar si vseeno želimo pomagati mladim, ki imajo dobre zamisli, toda jih sami ne uspejo uresničiti,« pojasnjuje tržiški občinski odbornik Francesco Martinelli, ki je včeraj skupaj s pokrajinskim odbornikom Federicom Portellijem predstavil projekt. »Z razliko od drugih občin, ki za mlade ne naredijo ničesar, so se v Tržiču odločili za konkretne ukrepe. Naveličani smo posvetov, tečajev in besedičenja, zaradi katerih pozabljamo na mlade, ki za dosego svojih ciljev potrebujejo edino malce podpore,« poudarja Portelli in pojasnjuje, da so v okviru projekta GoLabor dali na razpolago 25.000 evrov za razvijanje novih podjetniških idej. »Velikokrat se dogaja, da je pomoč namenjena že obstoječim podjetjem, zato pa je treba toliko več pozornosti namenjati usposabljanju in sploh mladim, ki že imajo pravo idejo, vendar je sami ne uspejo uresničiti,« pravi Portelli in pojasnjuje, da je bilo na razpisu v okviru projekta GoLa-bor prijavljenih 38 projektov, pri katerih je sodelovalo okrog sedemdeset mladih, na koncu pa so podprli sedem projektov. Na
tržiškem županstvu bodo zbirali prijave za sodelovanje v projektu do 30. maja, ko bo komisija izbrala najboljše podjetniške zamisli, ki bodo zatem deležne finančne podpore.
Da bi pomagali mladim brez dela, so se v Tržiču odločili tudi za ponovno uvedbo »voucherjev«, uporabo katerih so prekinili leta 2014. »Prejšnje leto smo se morali "voucherjem" odpovedati zaradi sklepa ustavnega sodišča, ki je spremenil sistem zaposlovanja. Zdaj je deželna vlada celotno zadevo uredila, tako da bomo "voucherje" lahko spet uvedli in jih uporabljali, četudi bo prišlo do ukinitve pokrajin in zaposlitve pokrajinskega osebja po občinah,« pravi trži-ški občinski odbornik Martinelli in pojas-
njuje, da so leta 2013 v treh tednih zbrali preko 60 prošenj po sodelovanju. Zatem so za določen čas zaposlili pet mladih; trije so skrbeli za vzdrževanje mestnega zelenja, eden je delal v poletnem središču, eden je sodeloval pri promociji kulturnih prireditev. »Z "voucherji" nudimo mladim tudi priložnost, da spoznajo svet dela in njegove zakonitosti; poleg tega pred začetkom opravljanja svojih zadolžitev se udeležijo tečaja o varnosti na delovnem mestu, kar je zanje kakorkoli koristno. Letos bomo projektu zaposlovanja z "voucherji" namenili od pet do deset tisoč evrov, predvidevamo, da bomo razpis za izbiro kandidatov objavili pred začetkom poletja,« zaključuje tržiški občinski odbornik Francesco Martinelli.
gorica - Finančna straža
Zasegli 1560 velikonočnih jajc
Zasežena jajca
foto f.f.
Goriški finančni stražniki so zasegli 1560 velikonočnih čokoladnih jajc, v katerih so bile igrače brez navodil za uporabo in varnostnih predpisov. Po zasegu finančne straže je veriga supermarketov odstranila iz prodaje preko 100.000 velikonočnih jajc, ki bi jih drugače prodajali po celi Italiji. Finančni stražniki so opravili zaseg v okviru preiskave »Safe Easter«, med katero so ugotovili, da igrače v čokoladnih jaj-
cih niso bile primerne za otroke pod tretjim letom starosti, vendar na konfekcijah to ni bilo zapisano.
Tako dobavitelji kot prodajalci tvegajo denarno kazen do največ 30.000 evrov, ki jo bodo morali poravnati krajevni Trgovinski zbornici. Po plačilu kazni bodo zasežena velikonočna čokoladna jajca lahko spet dali na prodaj, če jih bodo opremili z vsemi navodili, ko so predvideni po zakonu.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 14. marca 2015
13
trgovski dom - Multimedijska razstava Kinoateljeja
Nora kot Pepelka in hkrati Antigona
Ženska izven časa in prostora, Pepelka in hkrati Antigona, je na sebi imela sij in čar sveta, ki ga ni bilo več ...
Tako piše na enem od razstavnih panojev, ki od sinoči polnijo pritlične prostore Trgovskega doma. Tu bo do 29. marca na ogled multimedijska razstava Nora, du bist ein Engel! (Nora, angel si!), ki jo goriški Kinoatelje posveča Nori Gregor, gledališki in filmski igralki, rojeni v Gorici leta 1901. Razstavo si je bilo mogoče že ogledati v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, kjer je bila septembra lani premiera trijezične predstave o Nori, sedanjo postavitev pa bogati nekaj še doslej nepoznanih dokumentov. Predstava Nora Gregor - skriti kontinent spomina bo kot znano 27. marca zaživela tudi na odru Verdijevega gledališča, pred njo pa je v mesto prišla razstava, ki skozi izseke filmov, fotografije, revije, časopisne članke, gledališke liste, plakate, prikaže
Aleš Doktoric (levo); odprtje razstave (desno)
bumbaca
Norino »nepopolno pravljico«, kot jo je na sinočnjem odprtju definiral kustos razstave in njen dolgoletni raziskovalec Igor Devetak. Nepopolna pa je zato, ker sta bila v njej ob aplavzih, Hollywoodu, blišču in plemiški poroki tudi izgnanstvo in velika beda; v Gorici rojena Nora ostaja tako pokopana v Santiagu de Chile. Občinstvo je pozval, naj se vrne v Trgovski dom in si vzame čas za ogled filmskih izsekov in ostalega dokumentacijskega gradiva; na ogled je kot omenjeno tudi nekaj doslej nepoznanih fotografij in časopisnih
člankov (o Nori je na primer poročal tudi turinski dnevnik Stampa) in celo pismo, s katerim jo je produkcijska hiša Twentieth Century-Fox vabila spet v Hollywood ...
Župan Ettore Romoli se je zahvalil Kinoateljejevcem in v prvi vrsti Deveta-ku, da so z vztrajnim raziskovanjem ponovno postavili pod žaromete Noro Gregor, ki je rojstno mesto ni poznalo. Zato je tudi želel, naj bo predstava, ki si jo je sam ogledal v SNG, uprizorjena na odru osrednjega mestnega gledališča - naj bo to poklon Gorice očarljivi igralki, na ka-
tero je ponosna. Veseli se, da Gorica letos proslavlja nekatere velike someščane, ki potrjujejo kulturno raznolikost mesta: ob Nori je omenil Maksa Fabianija in no-belovca Carla Rubbio.
Prisotne sta v imenu Kinoateljeja nagovorila tudi Aleš Doktorič in Mateja Zorn in ob zahvali partnerjem spomnila, da bosta konec marca tako razstava kot predstava potovali v tržaško gledališče Rossetti, aprila pa še v Gradec. Pred tem bo v Gorici še nekaj spremnih dogodkov. (pd)
gorica - V šoli za starše psihologinja Jana Pečar predavala o obdobju mladostništva
Ustrahovanje ni preventiva
Kakšno naj bo sobivanje med mladostniki in odraslimi? Kako najti pravilno ravnovesje med permisivnostjo in avtoriteto? Kako jim pomagati, da bodo zrastli v samostojne in zdrave fante in dekleta? S čim jih »opremiti«, da se bodo pravilno odzvali na nevarnosti, ki jih obdajajo?
Na ta in druga vprašanja je skušalo odgovoriti četrtkovo srečanja iz niza Šola za starše, ki ga tudi v tem šolskem letu prireja dijaški dom Simona Gregorčiča. Tokratno predavanje psihologinje in psihoterapevtke Jane Pečar je nosilo naslov Mama, očka: ali lahko grem na žur?, prisluhnilo pa mu je nad trideset staršev in vzgojiteljev. Predavateljica je izhajala iz ugotovitve, da predstavlja adolescenca kritično obdobje, ne samo za otroka, temveč za celotno družino, saj se otrok ločuje od izvorne družine in postaja individuum; ta faza spreminjanja v odraslo osebo lahko zaradi novih značilnosti družbe traja dolgo obdobje, predstavlja pa preizkušnjo za celotno družino, ki mora na več ravneh preoblikovati svoje odnose. Pomembno je, da sta starša pri tem složna in pripravljena na konfrontacijo.
Za najstnika je to obdobje fizičnega in psihološkega razvoja, a tudi odkrivanja novih socialnih dimenzij. Njegov osebnostni razvoj je del širšega družbenega konteksta, ki ga morajo starši poznati in upoštevati. »Starši včasih grešimo, ko pravimo: ko sem bil star kot ti, ni bilo tako,« poudarja Jana Pečar. »Obeh faz ni mogoče vedno primerjati, družba se je medtem spremenila, današnji čas zahteva zato drugačen pristop.« Ta je zlasti vezan na komunikacijo, v kateri so današnji starši sicer bolj »trenirani« kot njihovi predhodniki. Pomembno pa je, da se že z majhnimi otroki veliko pogovarjamo o pozitivnih in negativnih doživljanjih, saj jim bo tako v najstniških letih lažje komunicirati. Res je, da se mladostniki radi zavijejo v molk, starši pa jim morajo dokazati, da so pripravljeni na pogovor: otroci naj zaznajo, da se lahko obrnejo nanje. »Nekako tako, kot ko otrok shodi: starši pustimo, da se sam preizkusi, ko pade, mu pomagamo vstati, da se bo naslednjič znal sam pobrati.«
Pripravljenost na pogovor je pomembna tudi v trenutku, ko se najstniki soočijo z rizičnimi dejavniki, na primer tobakom, alkoholom in ostalimi drogami. »Vsi jih poznamo in se jih bojimo, saj vemo, da bodo verjetno tudi naši otroci šli skoznje. Ampak ti niso sami na sebi problem, problematičen
je lahko odziv naših otrok nanje, zato jih moramo opremiti z ozaveščenostjo, da lahko izberejo in rečejo ne. Raziskave so pokazale, da ustrahovanje in kriminalizacija nimata preventivnega učinka.« V pomoč so nam lahko razni varnostni dejavniki, na primer vključevanje v kulturna in športna društva, ki jih je v naši skupnosti k sreči na pretek; v njih lahko mladi preživljajo prosti čas na kreativen in aktiven način, »s tem, da s pomočjo mentorjev in trenerjev urijo pomembne socialne spretnosti in značilnosti osebnosti. Druženje z vrstniki je v tem obdobju bistveno, saj postajajo prav oni njihove referenčne osebe. Skupina vrstnikov je v pomoč pri procesu individuacije-separacije, ki je na poti k odraslosti nujen.« (pd)
Pogled na del udeležencev četrtkovega predavanja
bumbaca
goriška - Šest pridelovalcev prejelo certifikat Demeter
Biodinamično kmetijstvo ima vse več privržencev
Kar šest članov društva Ajda Goriška, med njimi so pridelovalci sadja, zelenjave, oljkarji, vinarji in rejci perutnine in svinjine, se odslej lahko pohvali z mednarodno priznanim certifikatom Demeter, s katerim dokazujejo pridelavo hrane po biodinamični metodi. »Gre za res lep uspeh našega društva, da je kar šest pridelovalcev pridobilo ta certifikat,« poudarja Franka Ozbič, ena od ustanoviteljic društva Ajda Goriška in nekdanja dolgoletna predsednica.
Omenjeno društvo že 17 let združuje pridelovalce, ki kmetujejo po načelih biološko-dinamične oziroma bio-dinamične metode. Več kot 180 članov prihaja z območij občin Kanal ob Soči, Brda, Nova Gorica, Šempeter-Vrtoj-ba, Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica, Ajdovščina, Vipava, Komen, Sežana, Postojna; imajo pa celo člana iz piranske občine, in nekaj članov iz območij občin Dolina, Devin in Doberdob. Povezujejo pa se tudi s preostalimi šestnajstimi slovenskimi biodinamičnimi društvi Ajda.
Kaj sploh pomeni biodinamični način pridelave? Gre za sonaravni način gospodarjenja. V biodinamičnem kmetijstvu je za gnojenje, varstvo in nego rastlin dovoljena uporaba izključno naravnih sredstev. Za osnovno gnojenje uporabljajo biodinamiki zrel kompost, pripravljen z dodajanjem kompostnih preparatov, ki jih v društvu po posebnih postopkih izdelujejo iz zelišč in drugih naravnih materialov. Skupinska je tudi priprava drugih pomembnih preparatov za oživljanje zemlje in dodatno gnojenje in utrjevanje rastlin pa tudi takih, s katerimi zavirajo pojav škod-
ljivcev na rastlinskih kulturah. »Ne uporabljamo mineralnih gnojil, nobenih strupov. Vse preparate, ki jih kmetje ali vrti-čkarji potrebujejo, izdelamo sami. Teh preparatov je kar veliko: za gnojenje, za varstvo in jačanje rastlin ...« pojasnjuje Ozbičeva.
Vsa opravila biodinamične pridelave, kot so setev, sajenje, presajanje, nega rastlin ter pobiranje pridelkov in njihova morebitna predelava se opravljajo dosledno po napotkih Setvenega koledarja, ki ga vsako leto izdelajo strokovnjaki za biodinamiko na podlagi podatkov priznanih astronomskih observatorijev in objavijo v Setvenem priročniku Marije Thun - v Sloveniji ga izdaja Založba Ajda iz Vrzdenca.
Da pridelovalci pridobijo mednarodni certifikat Demeter, morajo zadostiti določenim kriterijem, ki jih postavlja organizacija Demeter International s sedežem v Nemčiji. Gre za svetovno organizacijo nacionalnih združenj pridelovalcev, ki gospodarijo po biodinamični metodi. Certifikat se izdaja za obdobje enega leta in vključuje zelo stroge standarde, saj je biodinamična pridelava več kot le nadgradnja ekološke pridelave, pojasnjujejo v društvu. Pridelki oz. živila Demeter kvalitete poleg neoporečnih hranilnih snovi vsebujejo tudi veliko vitalnih energij. »Ta certifikat je zelo težko pridobiti. Vsi, ki se zanj potegujejo, morajo biti vključeni v kontrolno organizacijo iz Maribora. Letos smo zelo veseli, da bo te certifikate prejelo kar šest naših članov,« poudarja sogovornica. Kdo so torej letošnji prejemniki? Ivana Venier Stancich, ki skupaj s sopro-
Biodinamično pridelano grozdje
foto k. m.
gom Sergejem Stancichem na domačiji Pri Kamnarjevih v Volčjem Gradu po biodinamičnih načelih prideluje grozdje in se ukvarja s poljedelstvom, vrtnarstvom in vinarstvom pa tudi z rejo živali. Janez Mučič in Lea Beranič na svoji Kmetiji Luna v Šempetru pri Gorici pridelujeta bio-dinamična žita, zelenjavo in zelišča, redita pa tudi kokoši. Iz svojih pridelkov pripravljata obroke za malčke bližnjega waldorfskega vrtca, tržita jih tudi ostalim. Zmago Pe-trič, vinar z uveljavljeno znamko vin Guerila s Planine pri Ajdovščini se je v biodinamiko podal brez oklevanja, saj so pri njih že vsa leta svoje vinograde obdelovali »po starem« brez uporabe sintetičnih mineralnih gnojil in strupov. Miha Batič, potomec starega vinarskega rodu iz Šem-pasa, je v Vinarstvu Batič izkušnjam svojih prednikov dodal še nove dimenzije - biodinamično pridelavo grozdja. Zvonko Bažika iz Parecaga v piranski občini je oljkar. Marjan Mozetič iz Prvačine je največji slovenski pridelovalec kivijev v biodinamični kontroli. Njegovi zgledno urejeni nasadi »sadežev življenja«, kot pravijo kivijem, so prava vzorčna učilnica na prostem. (km)
1 6 Nedelj
a, 15.	marca 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Predstavili knjigo o tolminskem puntu
Zakaj Tolminotti in ne Tolminesi?
V okviru srečanj z avtorji v letu 2015 so v ponedeljek v goriškem Kulturnem domu predstavili zbornik Pogledi na tolminski punt in čas ob prelomu stoletja, ki je izšel na kraju prejšnjega leta pri založbi Zgodovinsko društvo za severno Primorsko.
Društvo je s krovno organizacijo Zvezo zgodovinskih društev Slovenije pripravilo monografijo, ki je posvečena obletnici upora. Le ta je zajel celotno regijo, katere upravno središče je bila Gorica in kjer so leta 1714 usmrtili enajst obsojenih in najbolj obremenjenih upornikov. K pripravi novih pogledov na upor na Goriškem so povabili različne avtorje, predstavnike različnih generacij.
Namen publikacije je osvetliti zelo različne okoliščine, v katerem se je zgodil upor, ki je kmalu po tem, ko se je raz-plamtel, postal državna zadeva. Tistim, ki so kot posredniki in člani komisije sodelovali v razjasnitvi njegovih okoliščin, je zagotovil najvišja državna uradniška mesta. Nekaj stoletij spomina nanj ni ostal samo kot grožnja tistim, ki bi se upirali, ampak postavka, na kateri se je na Goriškem v 19. stoletju rojevala slovenska zavest.
Prispevki v zborniku zaobjemajo različna področja: dr. Branko Marušič se osre-dotoča na temo raziskovanj tolminskega punta; mag. Damjana Fortunat Černilogar obravnava izraze umetnosti, ki jih je navdihoval punt; dr. Vasko Simoniti predstavi tedanji položaj kmetov, pričakovanja in omejitve, ki so jih bili deležni, plemstvo, meščanstvo in zemljiško gospodo; dr. Katja Škrubej piše o časovno vzporedni vsebini, ali je namreč mogoče, da bi prestol velike habsburške monarhije zasedla ženska, da bi oblast ostala v družini; Donatela Por-cedda se posveča nezadovoljstvu prebivalstva in problemom z vojaki, ki so prišli v deželo, da bi nagnali strah v kosti kmetom in jih prepričali k vdaji; Drago Terpin piše o najpomembnejših dokumentih, ki razkrivajo dogodke tolminskega punta; Žiga Zwitter pa o okoljskih in podnebnih težavah v času punta ter končno Dragica Čeč o vlogi teritorija v tolminskem puntu.
Po pozdravu ravnatelja Igorja Komela v imenu štirih sodelujočih organizacij (Kulturni dom, ZSKD, VZPI-ANPI, SKGZ), namenjenega nekaj več kot dvajsetim poslušalcem, in razlagi, da pomeni predstavitev knjige zaključek več kot dve leti trajajočega niza pobud posvečenih 300-letnici punta (razstava, zborovanja, risanka), sta večer oblikovala novogoriški zgodovinar Branko Marušič in Dragica Čeč, docentka na Primorski Univerzi v Kopru.
Prvi je povedal, da je zbornik sad jesenskega simpozija v Tolminu in je v daljšem času tretji po vrsti. Poldrugo stoletje je kmečki punt imel v uradni zgodovini, zlasti italijanski, skrajno negativen prizvok (zakaj Tolminotti in ne Tolminesi?), saj se je raja upala upreti svetnemu in posvetnemu plemstvu. Gledanje se je začelo spreminjati po Pomladi narodov leta 1848. Ostajali so nekateri ustaljeni kalupi ne le v literarnih delih, temveč tudi v strokovnih besedilih. Niso pač bile še odkrite sedaj poznane listine. Dogajanja so obravnavali Furlan Giovanni Filli, Goričan Rado Bednarik, ri-hemberški župnik, Ivan Kreft, Bogo Grafenauer, Janez Dolenc, Aleksander Panjek... Nova pričevanja in opise je bilo mogoče poiskati tudi v Gradcu in Benetkah, ne le na Dunaju. Postopoma je nastajal popolnejši tolminsko puntarski mozaik.
O slednjem je podrobno govorila gostja iz Kopra. Naštela je res mnogo podatkov, imen, sorodstvenih povezav, krajev, sosledic, da je kazalo že na seminar bolj kot na prikaz splošnih novih spoznanj. Najpomembnejše med zadnjimi je sicer običajna pojavnost v človekovih družbenih silnicah, in sicer da ni tolminski punt izbruhnil naenkrat in nepričakovano brez
predhodnih znakov. Kvantiteta se je spremenila v kvaliteto: manjši upor je potekal že leta 1700, krajevno omejeno upiranje so zabeležili v Breginju, Kobaridu, Kanalu, Ri-hemberku, Vremski dolini... Prve kazni so bile izvršene enajst let pred enajstimi smrtnimi izvršitvami na Travniku in ena-inšestdesetimi izrečenimi zapornimi obsodbami ter premoženjskimi globami. Zavrnjene pa so bile zahteve po prestajanju kazni na galejah.
Predstavitev knjige v Kulturnem domu
bumbaca
Podatki navajajo 500 do 600 vojakov Krajišnikov, zraven njih še 200 senjskih Dalmatincev; nemških vojakov, ki so prišli na Primorsko, je bilo 600. Prebivalstvu so povzročali razne težave, zato se jih je skušalo otresti z zahtevami po nastanitvi v drugih, sosednih krajih. Prav njihovo poseganje v puntarska dogajanja dokazuje, da je bil punt vsedržavna zadeva, ne pa le upor proti krajevnim fevdalcem, dacarjem in biričem. (ar)
šempeter - Društvo Soška fronta
Največ zanimanja za sovjetskega junaka
Prihodnje Srečanje s preteklostjo bo 19. aprila
Minulo nedeljo je bil v HIT šport centru v Šempetru že 18. sejem stare vojaške opreme, bolj znan pod imenom Srečanje s preteklostjo, v režiji Društva soška fronta. Kot je že običaj, se je srečanja udeležilo kakih 1500 ljudi iz raznih evropskih držav. Med hojo od parkirišča do razstavišča je obiskovalec lahko opazil evidenčne tablice od blizu in daleč. Največ je seveda bilo slovenskih, takoj zatem italijanskih, pa tudi avstrijske, hrvaške, nemške, madžarske, poljske in druge niso bile tako redke.
V notranjosti hale običajni vrvež. Obiskovalca so pozdravile številne stojnice, prepolne raznovrstne vojaške opreme, od kap in čelad, pa do uniform in primerkov orožja, seveda onesposobljenega. Kot vedno je bila na razpolago veliko starih fotografij, razglednic in knjig z vojaško vsebino. Tik po vhodu je bila na ogled tudi razstava fotografij in opisov av-stro-ogrskih vojaških značk. Gradivo se je nanašalo na knjigo, ki je izšla pred kratkim in je namenjena prav oznakam in značkam, ki so veljale za posenost avstro-ogrske armade. Avtor knjige z naslovom Tako značko nosim jaz... je član Društva soška fronta iz Nove Gorice David Erik Pi-
Udeleženec srečanja v uniformi sovjetskega ostrostrelca
števerjan - Pred premiero
Nauk iz Aulularie: bodimo darežljivi
Plautova Aulularia bo nova gledališka arena, v kateri bo svojo ustvarjalnost in večstranske sposobnosti preizkusila ekipa števerjanske dramske družine F.B. Sedej. Tekst v prevodu Kajetana Gantarja sta priredila režiser Franko Zerjal in scenografinja Jasmin Kovic, koreografije je podpisala Monika Zajšek, kostume pa sta ustvarili Snežica Černic in Carlotta Nanut. Ta pa je samo delček velike tehnične in umetniške ekipe, ki je sodelovala pri realizaciji nove predstave, v kateri igra šestnajst članov dramske družine. Premiera nove uprizoritve bo danes ob 20.30 v dvorani na Humu. Prva ponovitev bo jutri ob 17. uri in bo s prostim vstopom; rezervacije sprejemajo na naslov dramska.druzina@sedej.org. Ponovitev v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici bo k11. aprila ob 20.30.
Režiser Franko Zerjal je o besedilu napisal: »Čeprav jo imenujemo komedija, ima s pravo komedijo bolj malo skupnega, saj gledalec ne ve, če bi se smejal Evklionovi skoposti, ali se jokal nad njegovimi skrbmi in tesnobami, ko se čez noč spremeni iz siromaka v bogataša in v strahu, da bi ljudje zvedeli, da je obogatel, se dela še večjega siromaka, kot je bil.«
Katero je sporočilo Aulularie?
Družinskemu Laru je na koncu zaupano preprosto in hkrati globoko sporočilo, in sicer, da ne smemo biti skopi, temveč darežljivi, da ne smemo skrivati svojega bogastva, temveč ga deliti z drugimi, saj je skriti in neizkoriščeni zaklad pravzaprav nepotreben. Dodatno sporočilo pa nam ponuja navidezno obrobna tema suženjstva, ki ima v Plautovih besedilih poseben pomen in ponuja tudi zanimive povezave s temo, ki je še danes aktualna.
Kako se bo stara Grčija umestila v Balkan?
Plautov tekst ima veliko elementov, ki so vezani na jug, na me-
Franko Žerjal
foto skupina75
diteransko območje, vzdušje in čutenje. Slovenci smo večkrat precej togi in tudi sam slovenski prevod vodi bolj v nek »alpski« značaj kot v barve in muzikaličnost juga. Ritem in zvok grške poezije nimata veliko skupnega s slovenščino, zato smo v postavitvi in v samem jeziku poiskali nekoliko drugačno muzikaličnost, ki jo lahko posredujejo tudi občasni vložki v srbščini in hrvaščini. Zeleli smo, da bi predstava v celoti zvenela bolj živo in lahkotno.
Glasba ne bo zazvenela le v besedah. Vloga petja in plesa bo poseben izziv v vaši novi gledališki pustolovščini.
Tokrat imamo več dobrih plesalcev v ansamblu, čeprav moram priznati, da smo tudi v prejšnjih uprizoritvah uporabili tako element petja kot plesa, ki sta publiki zelo blizu. Plautov tekst že v osnovi predvideva tudi pevske točke, a se nismo odločili za uglasbitev besedila, temveč za »zunanjo« glasbeno kuliso s priredbami skladb skupine Radio Zastava. Ker omenjamo večstransko delo ansambla, moram pred novo premiero pohvaliti profesionalnost vseh igralcev in sodelavcev v zaku-lisju, redne in nove člane, ki so se nam letos pridružili. Vsaka predstava lahko resnično funkcionira le na osnovi sposobne in povezane delovne ekipe. (rop)
foto vip
pan. Knjiga je doživela velik uspeh in je na razpolago v knjigarnah, velja pa za eno od najpolnejšiih tovrstnih publikacij v evropskem merilu.
Sejmu dajejo svojevrsten pečat tudi številni obiskovalci v uniformah raznih armad 1. in 2. svetovne vojne. Minulo nedeljo je največ pozornosti vzbudil Ljubljančan v uniformi Rdeče armade, in sicer enot, ki so branile Stalingrad. Kot je sam pove-
Prosim, ubite mi ženo
V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 20. uri v okviru 20. gledališkega festivala »Un Castello di...Mu-sical & Risate« komedija »Per favo-re ammazzatemi la moglie« (Prosim, ubite mi ženo) v priredbi gledališke skupine »Accademia Nuova Espe-rienza Teatrale« iz Palmanove. Avtor in režiser predstave je Mauro Fon-tanini iz Gorice.
Ribe in ptice
dal, je poosebljal vojaka-ostrostrel-ca Vasilija Zajceva, ki je po pripovedih s svojo puško onesposobil več kot 400 nemških vojakov. Zato je bil proglašen za junaka Sovjetske zveze. Sejem dvakrat na leno prireja Društvo soška fronta Šempeter, dvakrat pa Društvo ljubiteljev soške fronte iz Ljubljane. Prihodnji sejem bo pripravilo prav to društvo, in sicer v nedeljo, 19. aprila. (vip)
V	naravoslovnem muzeju Alvise Co-mel v Ulici Brigata Vaellino v Gorici bo danes ob 17. uri odprtje razstave lesenih rib in ptic, ki sta jih izdelala Giorgio Burgnich in Alessan-dro Fait.
Študentje iz desetih držav
Štirideset študentov in raziskovalcev s šestnajstih univerz iz desetih držav se bo nekaj dni mudilo v Gorici, kjer bo potekala tretja izvedba študijskega srečanja DIAnet. Danes ob 15.15 se bo srečanje začelo s posvetom o kulturnih dobrinah v podonavski regiji, ki ga prireja Tržaška univerza v sodelovanju z univerzami iz Celovca, Novega sada in z Dunaja.
Tangoterapevtka v Podturnu
V	dvorani Incontro v goriškem Pod-turnu bo danes ob 17. uri tangotera-pevtka Francesca Fedrizzi predstavila svojo knjigo »Ballando le parole«.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 14. marca 2015
15
Večer o Reziji
Muzejski večer, ki ga Goriški muzej prireja v torek, 17. marca, ob 20. uri na gradu Kromberk, bo potekal na temo Rezija - kako so možje odhajali od doma in žene ostajale na domu. Prebivalce Rezije zaznamujeta edinstvena kulturna in jezikovna dediščina, ki ju domačini ponosno ohranjajo. Vendar v njihovi tesni dolini ni bilo dovolj kruha za vse. Tako so možje kruh služili predvsem kot brusači po deželi, žene pa so ostajale doma. Rezijansko dolino in njene ljudi bodo predstavili Sandro Quaglia, Luigia Negro in Giovanni Negro iz društva Roza-janski dum. (km)
Pepelka v mediateki
V	mediateki Ugo Casiraghi na goriškem Travniku bo danes ob 16. uri animirana pravljica, ki jo prirejajo ob izidu novega Disneyevega filma Pepelka. Delavnici bo ob 17.15 sledilo ravno predvajanje filma, ki bo za udeležence brezplačno, spremljevalci pa bodo deležni popusta.
Seminar o priseljevanju
V	dvorani občinskega sveta v Gradišču bo danes ob 9.30 seminar o priseljevanju, ki ga prireja pokrajinska uprava v sodelovanju z zvezo ANCI. Spregovorili bodo Tamara Amadio, Marzia Como in Gian-franco Schiavone.
Čezmejne čipke
V	prostorih Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici bo v ponedeljek, 16. marca, ob 15. uri odprtje razstave članic klekljarskih krožkov Unitri Nova Gorica pod mentorstvom Frančiške Koncut in Milene Kalan in čipkarske skupine Unitre iz Krmina pod mentorstvom Brune Donati Della Lunga. Razstava bo odprta do 4. aprila. (km)
Zmaj odpade
Predstava Zmaj, ki bi morala biti danes v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, odpade zaradi bolezni v ansamblu.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
~M Gledališče
velikana slovenske komične scene, Frana Milčinskega - Ježka. 1. aprila ob 20.30 na sporedu komedija »Jezik ne jezi se« komičnega igralca Andreja Rozmana. Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma in po tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it.
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 14. marca, ob 21. uri bo gledališka predstava v režiji Ennija Coltortija z naslovom »Trappola mortale«. Rezervacije in informacije po tel. 0481-532317 ali na info@arti-stiassociatigorizia.it.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -20.00 - 22.10 »Cenerentola«. Dvorana 2: 15.00 »Spongebob - Fuo-ri dall'acqua«; 17.00 »Dancing with Maria«; 18.20 - 20.20 - 22.15 »Nessuno si salva da solo«. Dvorana 3: 17.00 - 20.15 - 22.10 »Suite Francese«; 15.30 - 19.00 »Dancing with Maria«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.15 »Cenerentola«. Dvorana 2: 16.30 »Cenerentola«; 18.30 - 19.50 »Dancing with Maria«; 21.15 »Focus - Niente e come sem-bra«.
Dvorana 3: 17.15 - 20.20 - 22.10 »Ma che bella sorpresa«. Dvorana 4: 16.30 »Spongebob - Fuo-ri dall'acqua«; 18.10 - 20.10 - 22.10 »Suite Francese«.
Dvorana 5: 17.00 - 19.50 - 22.15 »Foxcatcher - Una storia americana«.
Razstave
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v nedeljo, 15. marca, v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De Amicis 10 v Šta-rancanu »Robe de mati!«, nastopa gledališka skupina Compagnia dei gio-vani iz Trsta; več na www.teatroar-monia.it.
NORA GREGOR - SKRIVNI KONTINENT SPOMINA: predprodaja vstopnic za trijezično predstavo, ki bo odigrana v mestnem gledališču Verdi v Gorici 27. marca ob 20.45, poteka tudi v Kulturnem domu (tel. 048133288) in Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445).
V KULTURNEM DOMU V GORICI: Ul. Brass 20 bo v sredo, 18. marca, ob 20.30 komedija »Sto svečk za Ježka«
V	GORICI: v galeriji La Corte dellArte - Spazio Alba Gurtner v Gosposki (Ul. Carducci 28) je do 28. marca v urnikih odprtja trgovin (zaprto ob sobotah popoldne, nedeljah in ponedeljkih) na ogled razstava Salvatoreja Pudduja.
ZDRUŽENJE ANDOS vabi na ogled slikarske razstave desetih članic združenja, ki so sodelovale na slikarskem tečaju, z naslovom »Gorizia ci sta a pennello«, ki bo na ogled do danes, 14. marca, v trgovini La Violaciocca na Trgu Sv. Antona 3/a v Gorici; vstop prost.
V	GORICI: v prostorih državne knjižnice v Ul. Mameli 12 bo danes, 14. marca, od 10.30 do 12.30 na ogled razstava Annamarie Castellan »Volti e parole di donne«. Ob razstavi bo sledil govor pisateljice Patrizije Rigoni »La carica delle centoeuno, donne in dialogo«. Za ostale informacije po tel. 328-6648856 ali acquamarina.amc@virgilio.it. Razstava bo na ogled do 27. marca po sledečem urniku: 10.30-18.30 (pon.-pe-tek) ob sobotah 10.30-13.30. Vstop prost.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Luigi Spazzapan. La collezione Citelli della Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia« do 12. aprila. Urnik ogleda: ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; V nedeljo, 15. marca, ob 10.30 likovna ustvarjalnica za otroke od 5. do 8. leta. Več na www.galleriaspazzapan.it ali po tel. 0481-960816.
V	GORICI: v lokalu Hic caffè v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava, ki jo je Valentina Figelj izdelala z raznobarvnimi gumbi. Prireja združenje Amici dellArte Felice; do 20. marca od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.00-21.00, ob nedeljah 7.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it.
V	GORICI: v Kulturnem domu je na ogled razstava »Mandala« slikarke Tanje Kralj; do 22. marca od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami.
V	GORICI: v pokrajinskih muzejih v grajskem naselju 13 je na ogled razstava o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in di-
visa« in v novem oddelku, ki so ga posvetili interventizmu ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno je na ogled platno »Dimostrazione in-terventista« italijanskega futurista Giacoma Balle; do 22. marca (9.0019.00).
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 23. marca, 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brezplačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.0019.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost.
V	GRADU DOBROVO je na ogled razstava z naslovom »Prostranost« slikarja Vladimirja Klanjščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.0017.00.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«; do 30. aprila ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445).
il Koncerti
M Izleti
PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure).
ONAV GORICA - (Vsedržavna organizacija degustatorjev vin), organizira obisk sejma Vinitaly v nedeljo, 22. marca. Za informacije in vpisnine po tel. 0481-32283 ali markovicdanie-la@yahoo.com.
SPDG organizira v sklopu Kekčeve poti (lažji pohodi namenjeni otrokom) prvi izlet v pozdrav pomladi v nedeljo, 22. marca. Mali pohodniki in njihove družine se bodo povzpeli na hrib Volnik na tržaškem Krasu. Zbirna točka bo parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za informacije in prijave po tel. 347-6220522 (Fanika) in 338-3550948 (Mitja).
□ Obvestila
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bra-tuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481531445, info@centerbratuz.org); več na www.centerbratuz.org.
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 14. marca, ob 21. uri koncert tria »Benessere«. Igrajo: Filippo Orefice (saxofon), Giovanni Maier (kontrabas) in Alessandro Mansutti (bobni). Informacije po tel. 0481961305.
GLASBENA ŠTAFETA: v sredo, 18. marca, ob 18. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma koncert dua Beatrice Zonta - Manuel Figheli (klavir štiriročno, klavir in harmonika), vstop prost; v sredo, 25. marca, ob 18. uri nastop učencev Glasbene matice na 8. Srečanju komornih skupin - Z glasbo v pomlad v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. Koncerta v okviru projekta Glasbena štafeta prireja Glasbena matica v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice in pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo goriški oddelek izjemoma odprt za stranke v torek, 17. marca, od 11. do 13. ure.
ALCI obvešča, da bo danes, 14. marca, od 15.00 do 18.00 na sporedu delavnica Družinskih postavitev. Prijave na marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon.-pet. 9.00 - 13.00), ali sms na tel. 327-0340677.
SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja danes, 14. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih praznovanje dneva žena. Na programu večerja, bogat srečelov, glasba in skeč. V zgornjih prostorih bo razstava ženskih ročnih del; informacije po tel. 338-2127942 (Katja).
SLOVESNOST V LAZCU PRI TEMNICI bo v nedeljo, 15. marca, ob 11. uri ob spomeniku v Lazcu. Slavnostna govornika bosta Miroslav Jerkič, general v pokoju, in Fabio Vallon, sekretar pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Trst.
ATER sporoča, da bo urad v Gorici v ponedeljek, 16. marca, zaprt javnosti.
INPS GORICA: sporoča, da bodo uradi v ponedeljek, 16. marca, zaprti javnosti.
KNJIŽNICA V GORICI: v Ul. Mameli 12 sporoča strankam, da bo v ponedeljek,
16.	marca, zaprta. Ponovno bo odprta od torka, 17. marca, dalje po običajnem urniku.
SKGZ vabi delegate članic in članov v ponedeljek, 16. marca, ob 18. uri v drugem sklicu na Občni zbor in ob 19. uri v drugem sklicu na Izredni deželni kongres, ki bosta zasedala v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II).
V	SOVODNJAH: v dvorani Zadružne banke bo v ponedeljek, 16. marca, ob 18. uri strokovno srečanje na temo »Poslovanje s tujino: kreditiranje in jamstva«. Srečanje bo vodil Nazario Soccio - strokovni izvedenec pri Iccrea BancaImpresa. Pobuda v priredbi Zadružne banke Doberdoba in Sovodenj.
V	GORICI: v Tumovi dvorani v KB centru/51 bo v sredo, 25. marca, ob 18. uri predavanje o zdravi prehrani. Predavala bo ga. Marija Merljak. Večer prireja Društvo Slovenskih upokojencev.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje Pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem, ki bo v ponedeljek, 30. marca, ob 7.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu, v Tumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51, v Gorici.
V	GORICI: drevored XX. Septembra 85, v telovadnici AŠZ Olympia, bo v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri Velikonočni prikaz dela »Olympia in classic«. Nastopajo skupine Rhythm & Dance, Gymplay, Artistic Gym, Show dance in glasbena šola Emil Komel. Pobuda je v priredbi Amaterskega športnega združenja Olympia.
0 Prireditve
ANMIL (VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE DELOVNIH INVALIDOV) prireja dan odprtih vrat na sedežu v Ul. Cantore 2 v Gorici danes, 14. marca, od 9. do
17.	ure.
V	BILJANI: v Domu sv. Mihaela, bo danes, 14. marca, ob 19. uri predstavitev nove knjige Petra Stresa »Biljana«, ob 810-obletnici prve omembe vasi Biljana. Večer v organizaciji vaškega odbora Biljana - Zali Breg in Goriške Mohorjeve družbe.
V	GORICI: v Kulturnem centru Incon-tro, Ul. Veniero 1, bo danes, 14. marca, ob 17. uri predstavitev knjige »Bal-lando le parole« avtorice Francesce Fedrizzi.
V	GORICI: v mediateki Ugo Casiraghi bo danes, 14. marca, ob 16. uri ob prvi projekciji Disnejevega novega filma »Pepelka« animirano branje »Pepelka z animiranim branjem« za otroke od 5 do 10 let. Za ostale informacije po tel. 0481-534604 ali info@mediateca.go.it.
V	JAMLJAH: na sedežu društva Kre-menjak v Prvomajski Ul. 20 bo danes, 14. marca, ob 19. uri nastop gojencev harmonikaške šole in ples gojencev tečaja zumba kids. Sledila bo komedija »Cvetje hvaležno odklanjamo« v izvedbi kulturnega društva Tuhinj iz Kamnika.
KD SOVODNJE vabi v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri v Kulturni dom Jožef Češčut v Sovodnjah na družabnost ob dnevu žena. Članice društva se bodo predstavile s prijetnimi ske-či, Karnevaline pa bodo popestrile večer s plesi. O pomenu praznika bo podala misel društvena odbornica Karin Tommasi.
OBČINA SOVODNJE OB SOČI in Založništvo tržaškega tiska vabita v torek, 17. marca, ob 18.30 v občinsko knjižnico na srečanje z Markom Ko-rošicem, avtorjem knjige »Čar prostora, o oblikovanju slovenskih arhitektov v Furlaniji Julijski krajini«. Srečanje je omogočila Fundacija Goriške hranilnice.
V GORICI: na sedežu Foruma v Ul. As-coli 10 bo v torek, 17. marca, ob 18. uri srečanje s predstavitvijo knjige »Basa-glia Salute/Malattia, le parole della medicina« avtorice France Ongaro. O tematiki bosta spregovorila Anna Di Gia-nantonio e Adelchi Scarano.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi v sredo, 18. marca, ob 20. uri na četrto in zadnje od letošnjih predavanj. Gostja večera bo pisateljica, igralka in pedagoginja Nataša Konc Lorenzut-ti, ki bo spregovorila na temo »Vzgoja za lepoto«. Srečanje, ki letos poteka v sodelovanju s Srečanji pod lipami, bo v Domu Franca Močnika (Ul. San Giovanni 9) v Gorici.
PRAZNIK PRIJATELJSTVA V KRMINU: v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri bo v palači Locatelli odprtje likovne in fotografske razstave Kultura brez meja. Ob 18. uri bo v občinskem gledališču koncert »Soča zapoj o vojni, ki se ne sme nikdar več ponoviti!«. Nastopali bodo: MePZ Jazbine Plešivo, MePZ F.B. Sedej Števerjan, MePZ Mirko Špacapan Podgora.
PD ŠTANDREŽ prireja avtobusni prevoz za ogled »Škofjeloškega pasijona«, ki ga je leta 1721 napisal kapucin Lovrenc Marušič iz Štandreža. Odhod iz Štandreža bo v soboto, 11. aprila, ob 16.30, vrnitev ob 24. uri, predstava se začne ob 20. uri. Prijave po tel. 3479748704 (Vanja Bastiani) in tel. 048120678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure) najkasneje do 28. marca.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Licia Delpin vd. Viterbi (iz doma za starejše občane v kraju Aiello del Friuli ob 9.30) v cerkvi na Rojcah in na glavno pokopališče.
DANES V RUDI: 15.00, Gentilina Cla-piz vd. Lepre (iz bolnišnice v Palma-novi ob 14.40) v cerkev Sv. Štefana in na pokopališče.
DANES V RONKAH: 10.00, Antonia Bevilacqua vd. Marotta (iz kapele pokopališča) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 9.00, Patrizia Mac-carini obred na pokopališču; 11.00, Maria Speme Trevisan vd. Pellegrini (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.25) v cerkvici na pokopališču.
/¿Primorski
r	dnevnik
imeclia
OGLAŠEVALSKA AGENCIJA
obvešča, da bo v ponedeljek, 16. marca 2015, urad v Gorici, ul. Malta 6, zaprt.
Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it
16 Sobota, 14. marca 2015
APrimorski
r	dnevnik
Zmagovalec bivši vratar
PARIZ/AREZZO - Italijanski kolesar Davide Cimolai (Lampre-Merida) je zmagovalec pete etape dirke Pariz-Nica. Skupno vodi Poljak Mic-hal Kwiatkowski (Quick Step), Slovenec Simon Špilak je obdržal 11. mesto.. Belgijski kolesar Greg Van Avermaet (BMC, na fotografiji ANSA), ki je v mladih letih branil nogometna vrata in izbral kolo šele po poškodbi, pa je zmagovalec tretje etape dirke od tirenskega do jadranskega morja in je prevzel tudi skupno vodstvo. Slovenci so bili v ozadju, s 50. mestom je bil najboljši Kristijan Koren (Cannondale).
alpsko smučanje - Po veleslalomu v Areju
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Parmi odvzeli dve točki
PARMA - Italijanski nogometni klub Parma, ki se v zadnjem času ukvarja z velikimi finančnimi težavami, je ostal še brez dveh prvenstvenih točk. Tako je odločilo sodišče italijanske nogometne zveze, potem ko Parma nogometašem ni izplačala plač, prav tako pa dolguje sredstva iz naslova davčnih obveznosti. Pravzato je sodišče izdalo prepoved izvajanja funkcije za dobo 4 mesecev nekdanjemu predsedniku Tommasu Ghirardiju in nekdanjemu poslovnemu sekretarju Pietru Leonardiju. Parmi so že decembra odvzeli točko, tako da jih ima pred 27. krogom samo še 9.
Anna prehitela Tino
ARE - Avstrijka Anna Fenninger je dobila novo bitko s Tino Maze in z zmago na veleslalomu za svetovni pokal v Areju prevzela skupno vodstvo. Črnjanka se na mehki progi sploh ni znašla: po prvem spustu je bila šesta z več kot sekundo zaostanka, končala pa je na 20. mestu, kar je najslabši izid sezone. Za Fenningerjevo je zaostala za več kot dve sekundi in pol. Do konca sezone je še pet tekem, Fenningerjeva pa ima 45 točk prednosti. Bržkone je zdaj v psihološki prednosti ravno Avstrijka, ki je na zadnjih šestih od sedmih tekmah vedno boljša od Mazejeve. Slovenska smučarka je tekmico po svetovnem prvenstvu premagala samo na zadnjem superveleslalomu v Garmish-Partenkirchnu. V zaključku sezone si torej Mazejeva ne sme dovoliti nobene napake več. Prvo priložnost za ponoven prevzem majice vodilne bo imela že danes v slalomu.
»Nisem videla, kal<o je nastopila Mazejeva, zame je bilo najbolj pomembno, da zmagam. Prevzela sem vodstvo v svetovnem pokalu, to je super, vendar sezona še ni končna. Že danes (včeraj op.a.) bi bilo lahko drugače, saj sem na prvi progi napravila veliko napako in se srečno rešila, čeprav sem mislila, da bom zaostala najmanj za sekundo,« je povedala Fenningerjeva, ki ima sedaj v veleslalomskem seštevku 86 točk prednosti pred rojakinjo Bremovo, včeraj tretjo.
Od veselja se pa je v Areju jokala Nadia Fanchini, ki je v finalu zaostala samo za Fenningerjevo. Italijanska smučarka se je na zmagovalni oder v svetovnem pokalu prebila šele po petih sezonah (nazadnje leta 2010), prvič v karieri pa je stopila na zmagovalni oder v veleslalomu. Italijanski uspeh so dopolnile Brignone na 5. mestu, 19-letna Bassino na 6. in Molgg na desetem mestu.
Najboljša Slovenka na severu Evrope je bila Ana Drev, ki je v finalu z 19. napredovala na 11. mesto. To je njena najboljša uvrstitev sezone, s katero si je priborila tudi nastop na finalu svetovnega pokala v Meribelu.
Danes bo na vrsti še slalom (10.25, 13.25). (vs, STA)
Izidi: 1. A. Fenninger (Avt) 2:24,20, 2. N. Fanchini (Ita) +0,71, 3. E. M. Brem (Avt) 1,07, 4. M. Shiffrin (ZDA) 1,09, 5. F. Brignone (ita) 1,11, 6. M. Bassino (Ita) 1,13, 7. S. Hector (Šve) 1,33, 11. A. Drev (Slo) 1,60, 20. T. Maze (Slo) 2,25. Skupno: 1. A. Fenninger (Avt) 1.341, 2. T. Maze (Slo) 1.296, 3. L. Vonn (ZDA) 842, 4. M. Shiffrin (ZDA) 800.

Na tržaški univerzi je iz biotehnoloških ved uspešno diplomirala
f\j GIULIA
ANTOGNOLLI
Iskreno ji čestitamo vsi pri ŠD Kontovel
al. smučanje
Vitranc zadnja postaja pred finalom
KRANJSKA GORA - Na 54. pokalu Vitranc v Kranjski Gori se bodo danes in jutri merili najboljši smučarji, ki se bodo zadnjič pred finalom v Meri-belu zbirali točke v veleslalomu in slalomu. Tesno je predvsem v skupnem seštevku slaloma, v veleslalomu pa ima Hirsceher 188 točk pred Ligetyjem. Danes bo na vrsti veleslalom (9.30 in 12.30), jutri pa slalom (9.30 in 12.30). Danes bo ob 17. uri v centru Kranjske Gore začetek zabavnega programa Q-Max-Party, nato še žrebanje številk za slalom.
Anna Fenninger se je v cilju veselila zmage in prevzema vodstva
ansa
biatlon
Nemke svetovne prvakinje, Italija bronasta
KONTIOLAHTI - Nemke so nove svetovne biatlonske prvakinj e v štafeti. Na prvenstvu v Kontiolahtiju na Finskem so prepričljivo ugnale Francozinje in Italijanke, Slovenk so bile 23. mestu.
ŽENSKI SKOKI - Skupno zmago med skakalkami si je včeraj zagotovila Avstrijka Daniela Iraschko-Stolz.
EVROLIGA -
Žalgiris - Panathinaikos 76:70, CSKA - Efes 88:83, EA7 Milano - Malaga 90:86, Olympiacos - Fenerbakče 64:73.
ODBOJKA - Danes in jutri bo v Pliberku zaključni turnir srednjeevro-spke lige: nastopili bodo ACH Volley, Po-sojilnicaa Dob, Innsbruck in slovaški Spartak Myjava.
TRAGIČNI KONEC - Italijanska triatlonka Linda Scattolin je ponoči v Cape Townu podlegla poškodbam, ki jih je utrpela potem, ko jo je med treningom povozil avtobus.
Na Tržaškem
Tržaški košarkarji Pallacanestro Ts 2004 bodo v A2-ligi gold gostili Turin (v PalaRubini že ob 12. uri). Košarkarice Querciambiente (ženska A2-liga) pa bodo v Miljah igrale proti Ciassono ob 20.30. Tržaški rokometaši bodo danes ob 19. uri igrali drugi krog play-offa v go-steh pri Bocnu.
ameriški kolidž - Študijska in športna priložnost
»American dreamers«
Že pred odhodom v Združene države sem vedela, da so Američani naravnost zaljubljeni v šport. Priljubljenost športa v ameriškem svetu je očitna, saj država ogromno investira vanj. Ameriški kolidž je namreč enkraten ambient, ki združuje šport in šolo in nudi ne le ameriškim, temveč tudi mednarodnim atletom šolnine, pogoje in sistem, ki jim omogočajo, da trenirajo in tekmujejo v svojem športu in se istočasno izobražujejo. Čeprav se zdi marsikomu to življenje pravljično, v resnici tipičen dan tako imenovanega "student-athlete" ni prav enostaven: sestavljajo ga skupinski teki ob ranih jutranjih urah, predavanja pozno v noč, študij v hotelskih sobah in izpiti le nekaj ur pred tekmo ali po njej. Ta pot gotovo ni primerna za vse, gre pa za lep izziv za mlade študente, ki hočejo doseči diplomo v ameriškem ko-lidžu in imajo talent in vztrajnost v kakem športu, naj bo to košarka, odbojka, golf, tenis, baseball, plavanje ali atletika.
»V ameriškem univerzitetnem sistemu namenjajo športnikom neverjetno pozornost; celotni sistem je namreč tako organiziran, da je lahko študent uspešen tako v šolskih klopeh kot na igrišču. Gre za koncept, ki je totalno nasproten od italijanskega,« pravi Federica Denti iz Lombardije, ki je decembra 2013 diplomirala na Texas Christian University s pomočjo teniške šolnine. Glede ameriškega sistema še dodaja: »Če sem bila v težavah, sem imela na razpolago 'tutorje', ki so mi bili pripravljeni pomagati na stroške univerze, profesorji pa se niso obremenjevali, ampak so opravičevali moje odsotnosti, ko sem z ekipo potovala in igrala v gosteh, saj so vedeli, da predstavljam univerzo na NCAA prvenstvu.«
Enej Bonin, štiriindvajsetletni koprski tenisač, pa je decembra 2013 diplomiral iz financ na University of Denver v Koloradu, kjer je tudi tekmoval za univerzitetno teniško ekipo. O svojih doživetjih pravi: »Študij v tujini je zelo dobra izkušnja za vsakogar, diverzifikacija je namreč dandanes zelo pomembna. Sistem je v ameriških univerzah tako urejen, da mora biti vsak posameznik zelo tekmovalen, da doseže svoje cilje. Univerze v ZDA so tudi zelo drage, kar pomeni, da si jih ne more privoščiti vsakdo. Kdor študira, se zelo trudi, da bi dokončal fakulteto
Federica Denti iz Lombardije, ki je decembra 2013 diplomirala na Texas Christian University s pomočjo teniške šolnine
v štirih letih, hkrati so tudi profesorji veliko bolje plačani in si za delo bolj prizadevajo.«
Diana Nakič iz Velenja, bivša 482. igralka na lestvici WTA, ki je diplomirala na Baylor University v Teksasu, dodaja: »Moja družina bi si zagotovo ne mogla privoščiti ameriških univerzitetnih stroškov, zato sem zelo hvaležna za možnost, da sem lahko tekmovala kot tenisačica za ameriški kolidž in istočasno študirala in dosegla diplomo.«
»Ameriška izkušnja mi je odprla nove poti, nova obzorja,« poudarja Federica Denti. »Spoznala sem ameriško kulturo in veliko ljudi od vsepovsod, z najrazličnejšimi življenjskimi izkušnjami. Naučila sem se angleščino in španščino, najpomembnejše pa je to, da sem se naučila spoznavati samo sebe da-
leč od družine in sem postala močnejša in samostojna ženska.«
Glede svoje prekinjene izkušnje kot WTA igralka pa meni: »Med leti v ameriškem kolidžu sem se zavedala, da čeprav nisem dosegla svojih ciljev kot profesionalna tenisačica, sem pa vseeno uspela; s požrtvovalno teniško kariero v najstništvu, ki sem jo zgradila ne le s svojim trudom, ampak tudi z žrtvami staršev in trenerja, sem pridobila izobrazbo, vredno 200.000 dolarjev, kakršne bi si drugače nikoli ne mogla privoščiti. Mladim tenisačem, ki hrepenijo po profesionalnem tenisu, vsekakor svetujem ameriški kolidž, saj se po diplomi lahko spet vrnejo na profesionalne turnirje. Štiriletni treningi in tekmovanje na visoki ravni so enkratna priprava, in ko si star 23 let, ni sploh prepozno za povratek na profesionalno pot.«
Kot študentka in atletinja na Columbus State University v Georgiji sem pridobila kompetence, ki so pomembne tako v športu kot v vsakdanjem življenju. Še najbolje sem razumela pomembnost "team worka" - delovanja in zasledovanja skupnih ciljev z osebami, ki prihajajo iz različnih predelov sveta. V štirih letih tekmovanja v prvenstvu NCAA sem namreč v svoji ekipi imela le dve ameriški soigralki, ostale tenisačice so bile iz Španije, Švice, Nemčije, Moldavije, Brazilije, Nove Zelandije in Kolumbije. Z njimi sem se naučila "collaboration" - sodelovanja pri ustvarjanju skupinske dinamike, spoznala sem "hard work" - disciplinirano delo, "performance" - konstantno tekmovanje pod pritiskom, "goal setting" -določanje ciljev in identificiranje premikov, ki so potrebni za dosego cilja, "time-planning" - usklajanje študija in treningov, "competitiveness" - potegovanje za zmago, kar privede do najboljših osebnih rezultatov, in "resilience" - vztrajanje, ne glede na poraze in razočaranja, saj je v športu, tako kot v življenju, nemogoče vedno zmagati. Vsaka kapljica znoja predstavlja osvojeno točko, vsak poraz pa lekcijo. »Even if you fail, you win.« Tvoj trud bo vedno poplačan, mogoče res ne prav tako, kot si pričakoval. Ljubezen do športa pa ti lahko nepričakovano odpre nova vrata v svet in ti nudi nove življenjske priložnosti.
Paola Cigui
DZP doo-PRAE srl 2015 ©Vse pravice pridržane
/
ŠPORT
Nedelja, 15. marca 2015
17
košarka - Jadran Franco po 21 dneh spet na igrišču
»Če verjameš, bo seveda lažje«
Igralci Jadrana odhajajo na dolgo gostovanje v Desio
košarka - C-liga
Bor ima načrt, v Dolini tržaški derbi
Latisana in Servolana bosta tokratna nasprotnika Bora Radenske in Brega. Predvsem Svetoivan-čani se želijo Latisani oddolžiti za poraz iz prvega dela. Takrat so že vodili z 18 točkami naskoka, nato pa dovolili, da so jih nasprotniki dohiteli in prekosili. V gosteh bržkone ne bo enostavno, a se je Bor v primerjavi s prvim delom tudi okrepil in napredoval. Latisana pa vselej potrjuje, da je kakovostna ekipa, ki je nazadnje premagala tudi Breg in jo odlikuje hitra igra: »Odločilna bo obramba, izkoristiti pa moramo tudi našo višinsko prednost,« se glasi recept trenerja Dejana Oberdana.
Breg pa bo pred domačimi gledalci igral proti Servolani (ob 20.30). V prvem tržaškem derbiju je tesno zmagal, napeto pa bo bržkone tudi tokrat. Servolana ima šest točk manj od Brega (30), vselej pa je nevaren tekmec predvsem po zaslugi nevarnih centrov in režiserja Palombite, ki je bil na prvi tekmi glavni akter preobrata. Nenazadnje je Servolana svojo moč pokazala tudi z zmago nad drugouvrščenim Codropiom. Breg bo tokrat po vsej verjetnosti igral s popolno postavo, kar mu pred tekmo bržkone daje dodatnega elana za dober končni rezultat. (vs)
Po 21 dneh bo Jadran Franco spet stopil na igrišče. Na vrsti bo tekma proti De-siu, ki je od treh amaterskih ekip v ligi - ob Jadranu še Arzignano - najboljša (sicer na dnu lestvice) z desetimi točkami. Desio pa je tudi na seznamu ekip, ki jih želi Jadran do konca prvenstva (manjka še šest krogov) premagati. »Nočemo na dolgo pot za nič,« je odločen trener Walter Vatovec, ki si je med dolgim premorom z igralci in vodstvom kluba zastavil tudi cilj, da do konca prvenstva osvojijo še vsaj tri zmage. Prva priložnost bo že danes v Desiu (ob 21. uri). »Igrati moramo košarko, dobro obrambo in čisto vsak mora prispevati svoj delež. Pomembno bo, da bomo zadevali tudi odprte mete, ki smo jih v prejšnjih krogih grešili,« se glasi recept trenerja, ki dodaja, da bo vselej glavna spremenljivka srce: »Če verjameš, da se da, bo seveda lažje.« Odločilna bo notranja motivacija, tista, ki je najbrž zmanjkala na prvi tekmi proti Desiu v Trstu, ko je Jadran izgubil 68:74. Pomembno bo tudi, da ne bodo popustili ob prvi težavi ali nekaj slabih akcijah. Tokrat bodo igrali tudi z Diviachom in Moruzzijem, še vedno pa ne bo Ridolfija. (vs)
Kontovel doma
Košarkarji Kontovela bodo v zadnjih dveh krogih D-lige lovili predvsem najboljše možno izhodišče v play-offu. Če bodo ta konec tedna premagali Basket4 (ob 18.00 pri Briščikih), bodo že matematično peti. Nasprotniki doživljajo manjšo krizo (v drugem delu so izgubili kar nekaj tekem), kar bodo varovanci trenerja Švaba skušali izkoristiti.
V promocijski ligi bo Dom Mark igral predzadnji krog v ponedeljek ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici proti Ronchiju.
Včerajšnji izid: Sokol - Santos 63:42 (Sardoč 12, Štokelj 12)
nogomet - D-liga
Kras, nihanja niso več dovoljena
Kras čaka deželni derbi proti neposrednemu tekmecu, Triestina pa bo gostila vodilnega na lestvici. To je program 26. kroga D-lige, v katerem iščeta obe ekipi nove točke, ki bi bile pomembne v boju za obstanek.
Pri Krasu nočejo dodati soli na rano, ki je nastala po domačem porazu proti Unionu Pro. Repence čaka nov dvoboj med ekipama, ki sta v boju za obstanek. Žlogarjevi varovanci namreč odhajajo v Fontana-freddo (začetni sodnikov žvižg ob 14.30), ki ima trenutno 31 točk na lestvici, to se pravi šest več od Repen-cev. Le v primeru zmage bi se Kras nevarno približal pordenonski enaj-sterici. Po zadnjem neuspešnem nastopu mora Kras znova pokazati svoje pravo lice, saj nihanja v igri v tem zadnjem delu sezone niso več dovoljena. Fontanafredda na domačem igrišču sploh ni nepremagljiva, saj je v dvanajstih nastopih doslej že petkrat poražena zapustila igrišče, obenem je tudi v dokajšni rezultatski krizi, saj je v zadnjih petih nastopih osvojila le točko, v zadnjih treh krogih celo nobene. Seveda v taboru Krasa želijo krizo nasprotnikov dodatno poglobiti. Športni sodnik je za en krog kaznoval domačega igralca Ma-lerbo, medtem ko pri Krasu ni igral-
cev na prisilnem počitku.
Na stadionu Rocco (ravno tako ob 14.30) bo na sporedu tekma, ki le slučajno sodi v D-ligo, saj gre za dvoboj med ekipama, ki sta do pred nekaj leti igrali na precej višji ravni. Ekonomske težave in posledični stečaj pa sta pahnili najprej Triestino in nato lani poleti še Padovo med amaterje. Za ekipo Biancoscudati Pado-va, naslednjico nekdanje Padove, se bo to obdobje životarjenja v svetu amaterskega nogometa najbrž zaključilo že ob koncu sezone, saj imajo belordeči osem točk prednosti nad Altovicentinom in se bodo po vsej verjetnosti čez nekaj krogov veselili napredovanja v LegoPro. Za Triestino se bo obratno muka nadaljevala, a Tržačani si morajo obstanek v četrti ligi komaj zagotoviti. In tudi proti kakovostnemu nasprotniku bo potrebno osvojiti kako točko, da jim tekmeci ne zbežijo. Zaradi v nedeljo prejetega opomina bo na prisilnem počitku kapetan ekipe Pis-copo, tako da bo moral Ferazzoli nujno poseči v postavo. Bo iz zmrzo-valnika potegnil Antonellija, ki ne igra že precej časa? V Trst naj bi prispelo okrog 600 navijačev iz Padove, tako da bo tudi na tribunah vzdušje dokaj različno od tipične D-ligaške tekme. (I.F.)
Carlo De Petris
fotodamj@n
nogomet - Elitna
Vesna si močno želi treh točk
Po nezasluženem porazu na gostovanju v Chionsu bo Vesna v jutrišnjem 24. krogu elitne lige v Križu gostila Sanvitese. V prvem delu prvenstva je moštvo onstran Tilmenta z neodločenim izidom zaustavilo Križane pri osmih zaporednih zmagah, v nadaljevanju sezone pa niso blesteli. Zbrali so le 6 zmag, 7 porazov in 10 neodločenih izidov, kar jih trenutno uvršča na 11. mesto, le dve točki pred skupino, ki bo igrala končnico za izpad. Obeta se torej borbeno srečanje, saj tudi Vesna si močno želi novih treh točk. Usodne zadnje minute prejšnjega kroga so Zanuttigovim fantom iztrgale najmanj točko, kar je izkoristil predvsem Cordenons, ki je Križane porinil na četrto mesto. Če bo Vesna ponovila enkratni prvi polčas iz Chionsa, kjer so se priložnosti vrstile kot za stavo, bo lahko strla odpor gostov, ki v zadnjih nastopih niso popolnoma blesteli, le prejšnjo nedeljo so z 2:1 premagali odpisani Ol3.
Na tribuno bo tokrat in še naslednja dva kroga moral Nicola Venturini, ki je po zaključku srečanja v Chionsu ostro oporekal sodniški trojici. (mar)
NIŽJE LIGE - V nižjih deželnih ligah (1. AL) bosta v zadnjem delu prvenstva pod drobnogledom Primorec, ki je prvi (6 točk prednosti pred Sistiano) in Sovodnje, ki se bodo borile za obstanek v ligi. Sovodnje, ki bodo tokrat proste, bodo jutri navijale za Primorec, ki bo v Trebčah gostil Isonzo. Ekipa iz Šempetra ob Soči je namreč tekmec belo-modrih v boju za obstanek. Primorec, ki bo čez dva tedna v Trebčah gostil Sistiano, je seveda v jutrišnjem dvoboju favorit.
V	2. amaterski ligi bo derbi kroga na proseški Rouni, kjer bo domače Primorje (kaznovana sta vratar Carmeli in Noto) gostilo goriški Audax, ki zaseda s točko več peto mesto na lestvici. Po koncu rednega dela prvenstva pa tudi peto mesto ne bi bilo dovolj za igranje play-offa. Po pravilniku mora namreč imeti petouvrščena ekipa deset ali manj točk zaostanka za dru-gouvrščeno. Zarja ima doslej 14 točk prednosti pred Audaxom. Bazovska ekipa bo jutri igrala šele ob 17.30. Proti Aurisini pa bodo gostovali pri Svetem Sergiju v Trstu. »Tako so nas zaprosili predstavniki Aurisine in mi smo prošnjo sprejeli,« je dejal športni vodja Zarje Robert Kalc. Auri-sino, ki se v nedeljo v gosteh v Škocjanu ob Soči ni predstavila na igrišču, je deželna zveza kaznovala z odvzemom še ene točke in s 160 evrov denarne kazni. Doberd-obska Mladost bo gostovala na Opčinah. Tržaška ekipa Campanelle, ki bo igrala brez treh diskvalificiranih igralcev, se bori za obstanek. Pri Mladosti bržkone ne bosta igrala poškodovana Ferletič in Cadez.
V	3. AL bo Gaja skušala znova ujeti vlak za play-off. Na Padričah mora premagati zadnjeuvrščeni Strassoldo. Petou-vrščena Alabarda bo gostovala pri dru-gouvrščeni Rudi.
Domači šport Danes
Sobota, 14. marca 2015 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Standrežu: Juventina - Costalunga
1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - Domio DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 v Repnu: Kras Repen
-	Belluno
DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Križu: Vesna - Ufm KOŠARKA
MOSKA B-LIGA - 21.00 v Desiu: Desio - Jadran Franco
MOSKA C-LIGA - 19.30 v Latisani: Latisana - Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg - Servolana MOŠKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel -Basket4 ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Gorici, Spacapan: Olympia - Bassano
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Estvolley
ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Fontanafreddi: Fontanafredda - Zalet Kontovel 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.00 v Standrežu: Val - Naš prapor
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 17.00 v Trst, Ul. della valle: Ricreatori - Zalet Sokol; 20.30 v Repnu: Zalet Sloga
-	Azzurra
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 16.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Altura
UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Coselli; 16.00 v Nabrežini: Sokol
-	OMA
HOKEJ NA ROLERJIH
A1-LIGA - 20.45 v Padovi: Ghosts Padova - Polet ZKB Kwins
Jutri
Nedelja, 15. marca 2015 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Fontanafreddi: Fontanafredda
-	Kras Repen
ELITNA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Sanvitese
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec
-	Isonzo
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Proseku, Rouna: Primorje - Audax; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Campanelle - Mladost; 17.30 v Trstu, Ul. Petracco (Sv. Sergij): Aurisina - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Strassoldo
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Podgori: Juventina -Torviscosa
NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras -Sandanielese (poskusno prvenstvo); 10.30 v Trebčah: Kras - Cgs; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje
-	Isontina; 10.30 v Aiellu: Gradisca - Juventina ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 17.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Carbonera
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 19.15 v Trstu, Ul.Locchi: S.Andrea - Zalet Breg
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - S. Andrea
UNDER 19 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga Tabor
-	Pasian di Prato
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Zalet
Dvigala Barich - Zalet Kontovel
UNDER 16 ŽENSKE -11.30 v Trstu, Trg Papa
Giovanni: Azzurra - Zalet Breg
UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Rojani del Rojale:
Rojalese - OK Val
UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel
-	Altura KOŠARKA
UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Goriziana
UNDER 15 DEŽELNI - 15.30 v Foljanu: Baloncesto
-	Breg
UNDER 14 DEŽELNI - 18.00 pri Briščikih: Kontovel
-	Azzurra
ALPSKO SMUČANJE
27. POKAL PRIJATELJSTVA - 10.00 na Trbižu (proga D), organizator SK Devin
alberto paoli
Padričar je golf igral v ZDA ter v Dubaju
Golf je njegova prva ljubezen. Prej, preden se je poškodoval, je bil to tenis. Prosti čas pa dopolnjuje še s tekom, kolesarstvom, fitnesom, poleti tudi jadranjem. 47-letni Alberto Paoli (letnik 1967), doma s Padrič, je velik ljubitelj športa. »Brez športnega udejstvovanja bi se res dolgočasil. Enostavno potrebujem gibanje,« pravi Alberto, ki je po poklicu frizer in lastnik frizerskega salona na Opčinah.
Alberto je golf vzljubil po zaslugi prijateljev. »Najprej sem začel tako, čisto slučajno, na povabilo prijateljev. To je bilo pred osmimi leti. Pred tem sem igral, kot veliko Padričarjev, tenis pri Gaji. Nato sem teniško raketo odložil zaradi operacije hrbta. Igranje golfa me sprošča, saj se je treba zbrati, misliti in hkrati tudi uživati v naravnem okolju. V tem športu ni pomembna fizična moč. Važno je, da si natančen in da poznaš tehniko,« je opisal Paoli, ki golf trenira tudi do petkrat tedensko. V glavnem na golf igrišču v Lipici. Alberto tudi tekmuje. Včlanjen je v obe zvezi, slovensko in italijansko. »Samo tako namreč lahko tekmujem na obeh straneh meje. Nastopam na raznih amaterskih tekmovanjih, na katerih je kakovost že zelo visoka. Skoraj vsako leto se tudi uvrstim v državni finale. Pred dvema letoma sem namreč bil v Toskani, v finalu tekmovanja Mercedes. Nastopam pa tudi ekipno, v kategoriji ProAm. Tu nastopa profesionalni golfist in trije amaterji. V tem tekmovanju smo zelo uspešni, saj smo nagrade prejeli že na različnih tekmovanjih v Španiji, Grčiji, ZDA in tudi Dubaju,« je povedal Alberto, ki ima na jakostni lestvici v Sloveniji hendikep (HCP) 18 (šteje se od 0 do 54).
»Golf pa je šport, ki mu je treba posvetiti ogromno prostega časa. Navaden trening traja najmanj dve uri. Ob koncih tedna pa treniram tudi do 5 ur.« Letošnja sezona se bo začela danes z otvoritvenim turnirjem v Lipici. »Letošnji cilji so še naprej ambiciozni, saj bi rad izboljšal svoj hendikep in nastopil na številnih tekmovanjih. Čez dve leti bom tekmoval v starostni skupini over 50, kar bo zame še dodaten izziv,« pravi Alberto, ki je pozoren tudi na zdravo prehrano. »Jem veliko zelenjave. Zelo rad imam tudi domače mineštre.«
1 8 Sobota,
14. marca 2015
KULTURA
/
rossettijevo gledališče - Predstava I vicini (Sosedje)
Drama bojazni in tesnobe v delu Fausta Paravidina
Predstavo je postavilo Stalno gledališče iz Bocna
Rossettijevo gledališče je v letošnji abonmajski program v veliki dvorani vključilo novo dramo sodobnega italijanskega avtorja Fausta Paravidina I vicini (Sosedje) v postavitvi bocenskega stalnega gledališča, ki je doslej uprizorilo že več Paravidinovih del in s katerim avtor sodeluje tudi kot igralec. Novo dramo, ki je bila v Trstu na sporedu od 6. do 8. marca, je avtor tudi režiral in v njej igra.
Fausto Paravidino se kot dramatik loteva kritičnih vprašanj sodobne družbe, denimo v krogu družine, kot v dramah Natura morta in un fosso (Tihobi-tje v jarku) in La malattia della famigia M (Bolezen družine M), ki jih je nedavno, med drugimi, uspešno postavilo tudi tržaško Slovensko stalno gledališče.
Drama I vicini načenja odnose znotraj ljubezenskega para, med mo-
TOMIZZEV DUH
škim, ki v besedilu nima imena, in njo, ki ji je ime Greta. Med obema je ravno moški na prvi pogled šibkejši, bolj nebogljen, saj kaže, da je stalno doma, kot da ne bi imel česa početi. Nasprotno daje Greta vtis, da ima zunaj doma odgovorno delo, ki ji daje zadoščenje. Ravnovesje med njima se poruši ob prihodu novih sosedov, Chiare in njenega moža: moška lika delujeta kot nekakšna prispodoba moškega elementa sploh in sta po značajskih potezah pozitivna/negativna slika eden drugega. Kakorkoli že, nova soseda v protagonistu vzbudita sum in bojazen, ki se še povečata ob njunem čudnem in vsiljivem vedenju. Grete nasprotno novih sosedov sploh ni strah, boji pa se prikazni starke, ki je pred smrtjo živela v stanovanju novih sosedov. Vsekakor se na koncu med Greto in njenim
Iris Fusetti in Sara Putignano v prizoru iz Paravidinove drame
stalno gledališče fjk
partnerjem vzpostavi novo, verjetno trdnejše ravnovesje.
Dramo, ki je sestavljena iz skoraj filmsko zasnovanih in vsekakor učinkovitih prizorov, odlikujejo bogati, duhoviti in prepričljivi dialogi, kljub temu se na koncu gledalci sprašujejo, kaj je avtor pravzaprav hotel povedati, in odgovora gotovo ne daje starkina prikazen, ki na koncu vendarle spregovori.
Poleg Fausta Paravidina v vlogi protagonista nastopajo Iris Fusetti kot Greta, Sara Putignano kot Chiara, Davide Lorino kot Chiarin mož in Monica Sa-massa kot starka.
Predstavo so sooblikovali sceno-grafinja Laura Benzi, kostumografinja Sandra Cardini, mojster osvetlitve Lorenzo Carlucci in avtor glasbene kulise Enrico Melozzi. (bov)
revija mladika - V prvi letošnji številki
Literarni prispevki in aktualna razmišljanja
Prva številka revije Mladika v letu 2015 prinaša zanimiv uvodni članek izpod peresa Andreja Capudra. Gre za prispevek z naslovom Dante na meji, ki ga je ugledni slovenski pisatelj, prevajalec in diplomat podal na nedavnem mednarodnem srednjeevropskem srečanju v Gorici. V članku se avtor spominja zbornika, ki ga je Alojzij Res leta 1921 posvetil Danteju ob šesti stoletnici njegove smrti, kar mu nudi priložnost, da razmisli pojem meje in Dantejeve prisotnosti na meji med obema narodoma, slovenskim in italijanskim.
Med literarnimi prispevki revija objavlja novelo Neže Kravos Okus spomina, ki je bila priporočena na 42. literarnem natečaju revije Mladika, nov del romana v nadaljevanjih Irene Žerjal z naslovom Peta Avenija in smrtne zagate ter ciklus pesmi Metke Kacin Beltrame Utrinek s Krasa, ki je bil prav tako priporočen na 42. natečaju revije.
V	reviji se spominjajo nedavne smrti knjižničarja in kulturnega delavca, sodelavca Marjana Pertota, ki je bil med ustanovitelji Knjižnice Dušana Černeta, knjižnične ustanove specializirane za zbiranje zdomskega tiska s sedežem v Trstu, avtor monografij o gledališkem delovanju Slovencev v zamejstvu in zdomstvu ter bibliografij slovenskega tiska v zamejstvu in emigracij.
Boris Pangerc zapisuje novo nadaljevanje vtisov s turneje Tržaškega okteta po Argentini leta 1993: v tem delu avtor opisuje koncert v Domu Triglav. Iz sedanje Argentine se oglaša Franci Suš-nik, ki poroča o praznovanju Slovenskega dne v Buenos Airesu in njegovih predmestjih.
V	rubriki o umetnosti Mojca Polona Vaupotič predstavlja arhitektonske in slikarske znamenitosti semeniške knjižnice v Ljubljani.
O tragični usodi Lada Piščanca pripoveduje s slikovnim gradivom
opremljen zapis Brune Marije Pertot z naslovom »Liber baptizatorum Barcu-la 1914«.
Pod črto se objavlja razmišljanje »Kalifat na pohodu?« o nedavnem kaznovalnem pohodu muslimanskih skraj-nežev v Franciji. Avtor zapisa se sprašuje o mejah svobode izražanja. V mladinski prilogi RAST Simon Peter Leban razmišlja o januarskem tragičnem dogodku v Parizu in si postavlja vprašanja o svobodi izražanja, etičnem ravnanju in svobodi žalitev. Nika Čok predstavi knjigo Giusi Versace »Z glavo in s srcem greš povsod«, Neža Kravos poroča o nedavnem srečanju skupine »Etika za prihodnost« z Manco Košir, Mojca Petaros predstavi Mospovi delavnici kreativnega pisanja in časnikarstva, sledijo še poročilo o osrednji Prešernovi proslavi v zamejstvu, ki je bila posvečena športu, z mnenji gledalcev, prispevek Desiree Celin o evropski identiteti, ki je prejel drugo nagrado na natečaju Grmada v pristanu v organizaciji Mladih za prihodnost, ter tretje nadaljevanje dnevnika Nastje Slavec z jesenskega seminarja pri Retoromancih v Švici.
Scraping & Nimby ali O, Mare Nostrum
Milan Rakovac
Če na Ižu mali ribiči Aldo, Dino, Joha in Nevo z dvema vršama, pa-rangalom in lamparo ulovijo tri, štiri in ne le kilo ali dve rib, potem na otoku za kosilo frigamo girice in skuhamo brodet. Če je ulov slabši, naredimo brodet s krompirjem, tudi dober. Če mreže ostanejo prazne, na gradele vržemo hrenovke. Škifo! Od leta 2015 bo s svežo ribo konec, od 10.000 jadranskih ribičev jih bo v skladu z evropskimi pravili ostalo le 3000. Lahko pa zato Jadran mimogrede postane Perzijski zaliv, republike na njem pa pravi emirati. Tako pravi mama EU, mi pa - molčimo.
Ljudi bi stili loviti ribu, ma nan ne daju. A daju nan da bužamo Jadran i iščemo naftu i gas, a mi to nečemo. I ča čemo sad? Almeno moremo za-pivati skupa z Mari Cetinič njej ri-tornel iz pisme »More«, koji se mora pivati četiri bota, pak dojde deboto kako molitva: »moreee, moreee, more-ee, moree, moreee, ooo moooreee«. Meri Cetinič, Oliver Dragojevič, band TBF in drugi estradni umetniki so začeli kampanjo proti črpanju nafte v Jadranu, ki se ga lotevajo največje svetovne naftne družbe.
In kakšen neumen, porečete, je današnji naslov Scraping&Nimby? Ne važim se s svojo angleščino, po-
nujam le najnovejše evroangleške pojme, ki se neposredno dotikajo vseh nas na Jadranu. »SCRAPING« sicer pomeni praskati, luščiti, grobo odstraniti: za naše ribiče beri: čolne in barke v staro železo, pa konec. Hrvaški ribiči so od EU dobili nespodobno ponudbo: na voljo jim je pet milijonov evrov za scraping, če prenehajo s svojo dejavnostjo in - uničijo svojo ladjo. Perverzno. »NIMBY« je kratica, s katero samo nekateri v EU lahko zaščitijo svoje interese: Not-In-My-Back-Yard, ne- na- mojem- zadnjem- dvorišču! Hrvaška ni kakšna velesila, tako da ne more (si ne upa, ne sme?) Evropi zabrusiti: SCRAPING - NIMBY! Nočemo ogroziti preživetja nekaj tisoč otočanov, ki živijo od drobnega ribolova, ne pride v poštev! Grčija in Malta sta se dolgo pogajali in nekako zaščitili male ribiče pred velikimi in dacarji, ki seveda nočejo, da bi se ulovilo karkoli brez kontrole in davkov. Niti dva folpa za kosilo, ki si jih ulovijo noniči z nizko pokojnino. Hrvaška v zvezi s tem ni storila nič. Naš ribič tako ne bo več prepeval »ribar plete mrižu svoju, ko-ja njemu triba« ... No, ja, poje že lahko, tudi mrežo lahko plete, je pa ne bo smel uporabiti. Rib ne bo več lovil, pa pika. Tako veleva EU, ki pa v
istem hipu daje zeleno luč za vrtanje in iskanje nafte in plina po Jadranu. Po dobri stari navadi Hrvaška o vsem tem ni obvestila svojih sosed, ki si z njo delijo Jadransko morje.
Italijanski portal Linkiesta upravičeno očita Hrvaški: še včeraj ste turiste mamili s sloganom »Mediteran kot je bil nekoč«, sedaj pa po njem praskate za nafto in plinom. No, mi smo šele na začetku, Italija ima že več kot 1300 vrtin. Učinek je zanemarljiv, izplen pokriva manj kot osem odstotkov potreb. Odkar se je razvedelo o ameriških in britanskih družbah, ki prihajajo na hrvaško stran Jadrana, so zastrigli z ušesi vsi sosedje, najbolj pa je ekološko ozaveščeno javnost šokiral (meni ljubi) Romano Prodi z uvodnikom »Italija lebdi nad morjem« v dnevniku Il Messaggero. Lin-kiesta seveda irornizira: »un'infor-mazione ben oliata, verrebbe da dire, per spingerci ad accettare che il futuro del mare Adriatico non puo che essere quello delle trivelle anziche ri-lanciare le energie rinnovabili, il ri-sparmio energetico e il turismo, settore ormai in pasto a chi vuol ce-mentificare senza investimenti su in-novazione e cultura«.
Popolnoma jasno je, da sta ruski plin in nafta prvovrsten politični pro-
blem. Kot je problem Levant, beri ISIS. Ta z iraškimi naftnimi vrelci mastno služi. V Libiji "sedem sester" (največje naftne družbe sveta) brezobzirno plačuje brezobzirno zaščito Isi-sovcem, da tankerji lahko izplujejo iz kaotičnih libijskih pristanišč. Zato EU sedaj podpira in spodbuja "samooskrbo": plinski terminal na Krku, vrtanje Jadrana ... Koliko relevantnih energetskih zalog sploh imamo na tem koncu sveta? Karikaturist zagrebškega dnevnika Večernji list slika tipa z vrtalnim strojem: če bomo vrtali dovolj globoko, utegnemo najti nafto nekje okoli Nove Zelandije .
Petnajt tisoč let človek tu lovi ribe na enak način. Danes ima motor, sonar, zato je bolj učinkovit. Zdaj pa - rez. Nadzor nad pretiranim izlovom je seveda nujen, vendar za velike ribolovne kompanije z ogromnimi ladjami in kočami, ne pa za mediteranske reveže, ki jim je ponev sardel edina zdrava hrana. Kot zaprisežen Me-diteranec lahko ugotovim le to: seveda naši pogajalci v EU niso uspeli, saj sploh ne razumejo bistva morja, pomorstva in ribištva. Mislim, da se bodo ljudje z Jadrana zganili: za začetek s starimi metodami ribiške kontrabande. Evrouradniki pa lahko dajo pe-šekanu soli na rep ...
Jutri skupni ogled razstave Trieste - Isola v Manziolijevi palači
Svobodna šola za grafiko »Carlo Sbisa« pri tržaški Ljudski univerzi, vabi vse ljubitelje grafične umetnosti na skupni ogled razstave Trieste - Isola, Impronte di andata e ritorno. Ogled bo jutri, v nedeljo, 15. marca, ob 11. uri v Manziolijevi palači v Izoli, kjer je sedež Italijanske unije istrskega mesteca. Tam so že od 20. februarja (razstavo si bo možno ogledati samo še danes in jutri) na ogled likovna dela tridesetih gojencev tečaja - grafičnega ateljeja pod mentorstvom Franka Vecchieta, ki od letos poteka na novem sedežu in obenem razstavnem prostoru Ljudske univerze v Trstu, v Ul. Torrebianca 22.
Jutrišnji obisk v Izoli bodo izkoristile še za ogled razstave In Rubis Koprčanke Fulvije Grbac, ki je postavljena v bližnji Galeriji Insula, vedno ob vodenju učitelja Franka Vecchieta. Tudi v tem primeru gre za grafična dela z različnimi tehnikami umetnice, ki spada prav tako v grafično šolo Carlo Sbisa. Umetnica poučuje v šolah italijanske manjšine v Istri in kot taka se počuti povsem doma v obeh narodnih in kulturnih stvarnostih ob meji. Razstava tržaške Svobodne šole za grafiko se v Manziolijevi palači kot rečeno zaključi v nedeljo, medtem ko bo razstava Fulvije Grbac v Galeriji Insula odprta še do 5. aprila.
www.primorski.eu1
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 14. marca 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
RAI2
6.001 fatti vostri 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Lassie 8.30 23.45 Signori del vino 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Parlamento Punto Europa 10.00 Dok.: Il ritorno delle aquile 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 20.30, 22.40 Dnevnik 13.30 Dribbling 13.45 Pit Lane 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Avstralije, kvalifikacije 15.00 Detto fatto 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° minuto - Serie B 18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 0.15 Rubrike 23.00 Sabato Sprint
RAI3
RAI4
14.05 Film: Star Trek II - L'ira di Khan (zf, '82, i. W. Shatner) 16.05 Xena 17.45 Novice 17.50 Warehouse 19.20 Rai Player 19.30 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 20.15 Doctor Who 21.10 Film: Assault (akc., '10) 22.45 Film: Blind Man (triler, '12)
RAI5
RAI MOVIE
12.30 Film: Cambio di indirizzo (kom., '06) 13.55 17.45 Rai Player 14.05 Film: Hysteria (kom., '11, i. M. Gyllenhaal) 15.50 Film: Forever Strong (dram., '08) 17.40 Novice 17.50 Film: La seconda volta non si scorda mai (kom., It., '07, i. E. Canalis) 19.30 Film: Non c'e piu niente da fare (kom., It., '08)
RETE4
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.05 Linea Verde Orizzonti 12.00 Talent show: La pro-va del cuoco 14.00 Easy Driver 14.30 Linea Bianca 15.35 Nad.: Legami 16.25 Viaggio nella Chiesa di Francesco 17.15 A Sua im-magine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Notti sul ghiaccio
7.20 Film: Il vigile (kom.) 9.45 Donnav-ventura 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Nessuno mi puo giudicare 16.10 Ieri e og-gi in Tv 16.50 Film: Poirot - Dopo le ese-quie (krim.) 19.35 Serija: The Mentalist 20.30 Nad.: Tempesta d'amore
8.45 Film: Gente felice (kom.) 10.10 Nad.: Doc Marin 10.55 Figu - Album di persone notevoli 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.35 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico 2015, 4. etapa 17.15 Serija: Squadra Speciale Vienna 18.00 Player 18.05 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Scala Mercalli 23.55 Stelle nere
21.30 Film: Maximum Risk (akc., '96)
23.25 Film: The Contractor - Rischio supremo (akc., '07)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Il forma -Dimensione benessere 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 L'isola dei famosi - Pillole 14.10 Amici 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Kviz: Avanti un al-tro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 C'e posta per te
_ITALIA1_
7.00 Risanke 10.30 Film: Free Willy - La grande fuga (pust.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Film: Batman e Robin (akc.) 16.35 Film: Piccola peste si in-namora (kom.) 19.00 Nad.: Arrow 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 20.30 Nad.: The Flash 21.10 Film: Shrek e vissero feli-ci e contenti (anim.)
13.50 20.25 Rai Player 13.55 La Terra vista dal cielo 14.50 Wild Italy 15.40 Cinque buoni motivi 15.45 L'arte secondo Dario Fo 17.50 Novice 17.55 Memo - L'agenda culturale 18.25 Dok. film: Piazza Garibaldi 20.20 Scaramouche Scaramouche 20.40 Dok.: Antonio Paolucci - I due Michelangelo 21.15 Gledališče: Delirio amoroso 22.40 Gledališče: La pazza della porta ac-canto 23.30 Prima della prima 0.05 David Letterman Show
21.15 Film: Sotto corte marziale (dram., '02, i. B. Willis, C. Farrell) 23.25 Nad.: Deadwood
RAI PREMIUM
13.40 Nad.: Braccialetti rossi 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 GranPremium 15.50 Nad.: Orgoglio 17.30 Novice 17.35 Autoritratti 18.30 Rai Player 18.35 Serija: Un caso di coscienza 20.15 Serija: Il capitano 21.15 Nad.: Pi-nocchio 23.20 Nad.: La ladra
22.55 Film: Bowfinger (kom., '99, i. S. Martin, E. Murphy)
_IRS_
12.50 Film: Il seme della follia (horor) 14.40 Film: The Hunting Party (pust., '07, i. R. Gere) 16.40 Film: Sospesi nel tempo (kom., '96) 18.40 Film: Codice Mercury (triler, '98, i. B. Willis, A. Baldwin) 21.00 Film: Volesse il cielo! (kom., It., '02) 22.50 Film: SMS - Sot-to mentite spoglie (kom., It., '07)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria ce tira 12.15 20.30 Otto e mezzo 12.55 Magazine Sette 14.00 Kronika 14.35 Serija: Jack Frost 16.25 Film: Jesse Stone - Nessun rimorso (dram.) 18.15 Film: Jesse Stone - Caccia al serial killer (dram.) 21.10 Film: Gorky Park (triler) 23.30 Film: Getta la mamma dal treno (kom.)
_lazd_
6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 Serija: Moonlighting 8.3012.55, 18.55 Dnevnik 8.50 11.00, 16.45 I menu di Be-nedetta 9.00 12.00, 13.00, 19.00, 20.05 Chef per un giorno 10.00 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 18.00 Non ditelo alla sposa 21.10 Nad.: Sex and the City 23.30 Le invasioni barbariche
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Il portolano 11.00 Ro-tocalco Adnkronos 11.15 Ring 13.15 17.55, 19.00, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Si-gnore 23.30 Trieste in diretta
_LAEFFE_
11.55 Jamie - Menu in 30 minuti 13.00 Pepe quanto basta 14.00 18.00 Racconti cul-la bellezza 16.05 Film: Il gusto degli altri
(kom.) 20.00 II cuoco vagabondo 22.00 Marco Paolini racconta 22.10 Paolini: Album d'aprile
_CIELO_
14.0015.15, 16.15, 17.15 MasterChef USA 15.00 Novice 18.15 19.00 Cucine da incubo 19.45 20.30 Top 20 Funniest 21.10 Film: Il peccato di Lola
_DMAX_
11.40 Bad Dog 13.25 Lady Ferro 13.50 Cat-tivissimi amici 15.10 RBS 6 Nations: Wales - Irska 17.40 RBS 6 Nations: Anglija -Škotska 20.20 Banco dei pugni 21.10 World's Top 5 22.00 I signori del Far West 23.45 Street Custom
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 9.00 Kviz: Male sive celice 9.45 Nad.: V boju s časom 10.10 Infodrom 10.25 Dok. serij: Kdo si pa ti? 11.00 Dok. odd.: Naprej h koreninam 11.45 Lepote mokrišč 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 23.30 Poročila, šport in vreme 13.25 Na vrtu 13.55 O živalih in ljudeh 14.30 Serija: Komisar Rex 15.30 Dok. serija: Cesarski Trst in Slovenci 16.00 Dok. odd.: Čudežni aspirin 17.20 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Ne se hecat 21.30 Film: Zaprt krog (dram., '12)
0.05	Nad.: Restavracija Raw
SLOVENIJA2
6.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Avstralije, kvalifikacije, prenos 8.30 Alpsko smučanje: magazin 9.00 Zima je zakon 9.30 Alpsko smučanje: pokal Vitranc, veleslalom (m), 1. vožnja, prenos 10.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 1. vožnja, prenos 11.00 Smučanje prostega sloga: SP, snežni kros, finale, vključitev v prenos 12.25 Alpsko smučanje: pokal Vitranc, veleslalom (m), 2. vožnja, prenos 13.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 2. vožnja, prenos 14.15 Deska-nje na snegu: SP, paralelni slalom, prenos 16.15 Biatlon: SP, štafete (m), prenos 17.55 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m), prenos 20.00 Film: Spoznala boš visokega temnega moškega (kom., '10, r. W. Allen, i. A. Hopkins) 21.35 Portret: Naško, vi-zionar vizualnih raziskav 22.25 Aritmični koncert 23.30 Dok. serija: Spolnost in občutljivost 0.20 Odd.: Bleščica
_KOPER_
12.00 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m),
1.	in 2. vožnja 13.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 23.30 Aktualno 14.55 Boben 15.55 Webolution 16.25 Biatlon: SP, štafeta (m) 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Isola Music Festival 21.45 Avtomobilizem 22.15 Vrt sanj 23.00 Dok.: Ventotene
_POP TV_
7.10 Risanke in otroške serije 10.40 11.50 Tv prodaja 10.55 Serija: Zmenki milijonarjev 12.05 Znan obraz ima svoj glas 14.45 Film: Naključno srečanje (rom.) 16.30 Film: Poletni ulov (rom., i. J. Biel) 18.25 Serija: Vrtičkanje 18.55 Vreme in novice 20.00 Odd.: Popolna poroka
22.00 Film: Čudaški starši (kom., '06, i. D. DeVito, K. Bates) 23.45 Film: Vsiljivci (triler, '01, i. N. Kidman)
_KANAL A_
7.00 Risanke 8.00 18.45 Serija: Naša mala klinika 8.45 15.20 Serija: Puščica 9.35 ŠKL - šport mladih 10.05 Serija: Šola za prvake 10.40 14.50 Serija: Blažen med ženami 11.05 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.55 19.30 Serija: Očkoti 12.30 Film: 007 - Jutri nikoli ne umre (akc., '97) 16.10 Film: Proti toku (dram., '09) 18.00 Pazi, kamera! 20.00 Film: Poslednja bitka (akc., '01,
Sobota, 14. marca Rai storia, ob 17. uri
VREDNO OGLEDA
Romanzo di una strage
Italija 2011
Režija: Marco Tullio Giordana Igrajo: Pierfrancesco Favino, Luigi Lo Cascio, Valerio Mastandrea, Fabrizio Gifuni, Michela Cescon in Laura Chiatti
12. december 1969. Peklenski stroj je opustošil sedež kmetijske banke na
Trgu Fontana v Milanu. Sedemnajst oseb je izgubilo življenje, osemino-semdeset jih je bilo ranjenih. Tistega dne se je za Italijo začelo dolgo temačno obdobje, ki se je nadaljevalo vse do začetka osemdesetih let. Za pokol na trgu Fontana so osumili anarhista Giuseppeja Pinellija. Enain-štiridesetletni železničar je med zaslišanjem padel z okna in umrl. Tragična smrt družinskega očeta se tako neločljivo zaveže življenju komisarja Luigi-ja Calabresija, ki je iskal krivce tiste tragedije in sam tri leta kasneje, 17. maja 1972, padel pod streli teroristov.
Zgodba filma Marca Tullia Giordane opisuje te dogodke, ne da bi se postavljala na katerokoli stran. Obenem pa nam ponuja vpogled v obdobje, ki je hudo ranilo italijansko povojno zgodovino.
i. R. Redford) 22.30 Big Brother 23.30 Film: Pa ne še en film za mulce (kom., '01)
PLANETTV
10.20 Novozelandski Top Model 11.20 Stroga ljubezen 12.15 Nan.: Spet zaljubljena 13.10 Dok.: Hiša vaših sanj 15.00 Serija: Ramsay rešuje kuhinje 15.55 Prva liga Telekom Slovenije: Maribor - Zavrč 18.00 Ustreli! 18.55 Danes 20.00 Bar 21.45 Film: Poslednja pesem (dram.)
23.40 Film: Smrtonosna bitka 2 (akc.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.55 Music box; 10.10 Prva izmena - Glasbena srečanja, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Evald Flisar: Jutri bo lepše - radijska igra, režija Marjana Pre-peluh; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 O morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
APrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Nedelja, 15. marca 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad severno, zahodno in srednjo Evropo ter nad zahodnim Sredozemljem je območje visokega, nad jugovzhodno Evropo pa je še plitvo območje nizkega zračnega tlaka. Od severa doteka nad naše kraje prehodno nekoliko bolj suh zrak.
Zjutraj bo povsod prevladovalo delno oblačno vreme. Več oblačnosti bo v popoldanskih urah, zlasti v višjih legah. Pihal bo šibak veter.
Danes bo na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Popoldne bo ponekod pihal jugovzhodni veter.
Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, v alpskih dolinah do -5, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem do okoli 14 stopinj C.
Povsod po deželi bo spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo v višjih legah, kjer niso izključene šibke krajevne padavine. Ob morju bo pihala zmerna burja.
Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
£ Sonce vzide ob 6.20 in zatone g ob 18.09
Dolžina dneva 11.49
Luna vzide ob 01.45 in zatone ob 11.28
Občutljivi ljudje bodo še imeli vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Težave bodo izrazitejše v vzhodni polovici države.
b^ Danes: ob 2.52 najvišje 19 cm, ob 10.55 najnižje -24 cm, ob 18.46 najvišje 15 o	cm, ob 23.41 najnižje -1 cm.
;! Jutri: ob 5.07 najvišje 20 cm, ob 12.36 naj'	nižje -32 cm, ob 19.23 najvišje 25 cm.
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 9,4 stopinje C.
Kanin - Na Zlebeh . . .190
Vogel ................105
Kranjska Gora.........40
Krvavec..............120
Cerkno...............110
Rogla ................145
REKA	¿V,
5/15
jutri
Í? Piancavallo.....'.......70
Forni di Sopra.........80
Zoncolan..............70
Trbiž...................60
Osojščica..............60
Mokrine .............115
Italijan z reklamnim oglasom zapustil ženo
RIM - V Italiji je nek moški v reklamnem oglasu v nacionalnem časopisu zapustil svojo ženo, in to zaradi več ljubezenskih afer, ki naj bi jih imela. V časniku Corriere della Sera je namreč zakupil celo stran in v oglasu ženo javno obsodil, da je serijska prešuštnica in ji sporočil, da se ločuje. »Po sedmih letih želim celotni Italiji povedati o tvojem podlem izdajstvu,« je moški, ki se je podpisal z Enzo, v oglasu zapisal svoji ženi Lucii. Ženo je obtožil, da je imela več afer, med drugim z njegovim sodelavcem, z njenim osebnim trenerjem, odvetnikom in s partnerjem v spletni klepetalnici z vzdevkom »real_macho«. »Najin zakon je končan. Zapuščam te,« je napisal Enzo, ki je prav tako odprl Facebook stran pod imenom »Tuoex-marito« (tvoj bivši mož). Stran je samo do dopoldneva zabeležila 4500 všečkov.
Jupitrova luna Ganimed ima pod skorjo ocean tekoče vode
WASHINGTON - Jupitrova največja luna Ganimed ima pod ledeno skorjo zagotovo ocean tekoče slane vode, je včeraj sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. Ocean naj bi imel več vode kot jo je na vsej Zemlji, ugotavljajo Nasini znanstveniki, ki so do odkritja prišli s pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble. Odkrivanje tekoče vode je ključno pri iskanju svetov, ki bi lahko bili primerni za življenje, poudarjajo pri Nasi. »To odkritje predstavlja pomemben mejnik,» je v Washingtonu izpostavil predstavnik Nase John Grunsfeld. Ganimed je največja luna v Osončju. Večja je celo od planeta Merkur. Je tudi doslej edina luna, na kateri so odkrili, da ima lastno magnetno polje.
auckland - Z vetrovi do 300 liometrov na uro
Ciklon Pam strahovito pustoši na širokem območju Tihega oceana


AUCKLAND / PORT VILA -Po južnem Tihem oceanu pustoši ciklon Pam, ki je pridobil na moči in dosegel najnevarnejšo peto kategorijo z vetrovi s hitrostjo do kar 300 kilometrov na uro. Najbolj ogrožena je otoška država Vanuatu, kjer so več deset tisoč prebivalcev preselili na varno.Ciklon Pam je na otočju že sprožil velike poplave, oblasti pa so razglasile rdeče alarme za štiri pro-
vince in več tisoč ljudi pozvale k evakuacijam. V tej revni državi z nekaj več kot četrt milijona prebivalcev so najbolj ogroženi številni, ki živijo v barakarskih naseljih in na odročnih otokih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po napovedih meteorologov naj bi se včeraj danes pomikal 100 kilometrov vzhodno od otočja.
Na Novi Zelandiji je ciklon za-
maknil začetek pete etape jadralne regate Volvo Ocean Race. Šest jadrnic 12.000 kilometrov dolge poti iz novozelandskega Aucklanda proti Braziliji ne bodo začele v nedeljo, temveč najhitreje v torek, so sporočili organizatorji.
Po navedbah novozelandskih meteorologov je ciklon Pam najmočnejši v južnem Tihem oceanu v zadnjih 40 letih.
cagliari - Forenzični strokovnjaki
Z DAnnunziovo spermo
rekonstruirali njegov DNK
CAGLIARI - Italijanski forenzični strokovnjaki trdijo, da so rekonstruirali DNK »narodnega vojnega junaka« in pesnika Gabrie-leja D'Annunzia pomočjo analize sperme, ki jo je ta pred stoletjem pustil na robcu in dal ljubici. DNK D'Annunzia so rekonstruirali, ne da bi izkopali njegove posmrtne ostanke, je v četrtek sporočila forenzi-čna policija. Upajo, da bo ta tehnika v prihodnosti morebiti pomagala pri razrešitvi nerešenih zločinov.
D'Annunzio je s spermo »okrašeni« robec leta 1916 kot spominek po strastni noči dal svoji ljubici, grofici Olgi Levi Brunner. Policija v Cagliariju je analizirala robec, pismo, ki ga je grofica napisala svojemu ljubimcu, ter zobno ščetko iz slonovine, ki so jo hranili v arhivu fundacije Il Vittoriale degli Italiani na Gardskem jezeru, kjer je imel fašistični veljak in pesnik svojo razkošno rezidenco.
Ostanke sperme na robcu so primerjali z DNK Federica D'Annunzia, prav-nuka fašističnega revolucionarja in dolgoletnega prijatelja Benita Mussolinija. Vodja fundacije Giordano Bruno Guerri se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pošalil, da bi lahko izvedeni eksperiment odprl vrata bodočemu kloni-ranju zgodovinskih oseb brez pomoči njihovih posmrtnih ostankov. »Nihče si ne želi klonirati DAnnunzia, a nihče ne ve, kakšne spremembe se bodo v znanosti in družbi zgodile v prihodnosti. Dobro je, da je bila DNK zbrana,« je dejal.
D'Annunzio je bil pesnik, pisatelj, novinar, dramatik, med prvo svetovno vojno pa tudi vojak-prostovoljec. Zaradi vloge v vojni in svojih bombastičnih gest je obveljal za vojnega junaka. Leta 1919 je v izraz protesta proti predlogom na pariški mirovni konferenci z nacionalističnimi podporniki zasedel Reko in razglasil neodvisno državo Italijanska uprava za Kvarner, ki pa je obstala samo 16 mesecev, ko je Rapalska pogodba mesto Reka in okolico spremenila v samostojno državo, ki si jo je leta 1924 priključila Italija.
Dela D'Annunzia in njegova politična ideologija ter začasno diktatorsko vodenje Reke so v veliki meri navdihnili italijansko fašistično gibanje pod vodstvom Benita Mussolinija, čeprav D'Annunzio v njegovem režimu ni nikoli neposredno sodeloval.