P*m mirnim kot tednik - Od 1. januar-ja «58 kot poltednik - Od *• Januarja 1960 trikrat te-de*sko, in deljkih, sicer ob ponev sredah in sobotah KKATO — 5TJBTTTA, DBTE 22. JUNIJA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 72 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škof j a Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiske — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Koclju ASIL0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ?veto lobal imenovan ■* Podsekretarja Pred dnevl & zis n««i »elcrlf P°dsekretarja v zvez- "Podaiike S?tU Za splošne ka ao«™S adeve Podpredsednl- ^s^sr* sr s,°- VT«v°£alTsc Je r°dil leta je absoS1 Loki. V L^ni t0- V linSal.ekor>omsko fakulte-1941. Dosl J-C sode,oval od leta sekretar o?' Je bil organizacijski tehnike 8avne*a odbora Ljudske Oblo Sk r-°Venije' P^dsednik SCdn* 0L0aKrLa^a in P°dPred' I J' ^oI>like dela naših Prip ,rave po strokah , sMadno ■» 0 v zve™ 0rSanizacijsko obll-•nerllu .„h fm ,n republiškem kalni 8vet,j tudi občinski sindi-n* strogi U8tanavlja jo sindikat- Vseh naši?6 °dbore- Tako so P° *trokovnJ " Lobč,nah predvideni »trlje I« r dborl delavcev indu-lavcev d«»«L ™tva» odbori delavcev«}h slu*b odbori Že v Dretnl, tvenih dejavnosti. ?aS,h oSiJT tednu so bi,e P° *e ob s!!! h odborov. ^vljanjusa^cm začetku, ob usta- alnih orPa^-.s.trokovnih sindi-pokazalo, o. —' Na delavcev preišnii~'*v,t,avnosti' ki ie bi" Str°kc v rJtr,ck « delavce te nav20Či'7p,adov1»iSki občini. so te?avc v tr slvarno Prikazovali v ri80!"1'' ob'"ti, gostin-i vili usluž- lO h.ili MavnOsti. PnHnKnn :e bi- Turizem v prvih petih mesecih kak« PoSi2aci'' S« M ^anovni "? ic bil° to. - Na -fslužnncf..,, skuPščini delavcev stvu del tudi ^Vnosti- Podobno na ustanovni avcev skupščini kranl*sko nJ"vcne dejavnosti z ,rtek. 20 ?, 'no' ki i« bila v Če-^»vljai? la- Na skuoščini so u^ave n . ,? fazvijaniu samotah °_ c!cl',vi dohodka, o prijah ,^vSla.vo statutov in o nerešenih za- ko,ektivih !°u Z,astt v tcb malih l?H'l^kc h-- nne' tr?ovske in fav*oči ,^'^nosti zelo pereče, lojenemu °]° Predlagali novost Chni b°7' 11aj W omo-v0k- da v 16 glasi,a niihoVih v^ali iSLS**. labk° Wtreje "aloRah • J"e ko,ektive o no-P(lsamczne :',n hkrati ^.menjavali n'em tpH«;!0' da b«do v prihodki Etanol V ?,avnem končane 'nskib sinH tlh, °dborov P" ob-Cm °bmočtkalnih netili na na-Ju> — K. M. Naši kolektivi in statuti Nepričakovani uspehi že v predsezoni Predvidevanja za letošnjo turistično sezono so precej optimistična in marsikdo jih je ocenjeval kot pretirana. Toda vse kaže, da bodo prva splošnejša prizadevanja za razvoj turizma res že letos obrodila bogate sadove. Posebno kar zadeva obisk tujih turistov pri nas smo lahko že sedaj, ko se glavna sezona niti še ni pričela, več kot zadovoljni. Nekateri gorenjski turistični kraji so že skoraj popolnoma zasedeni. Med njimi prednjači Bled, kjer prenočišča, niti v zasebnih sobah, skorajda ni mogoče več dobiti. Tolikšnega obiska v predsezoni na Gorenjskem še niso zabeležili. Razen tega pa še prevladuje mnenje, da v tem času večji del tujih gostov potuje proti morju in se bodo šele poleti bolj zadrževali na našem območju. V ljubljanskem okraju je bil promet v prvih petih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 15 od-Stokov višji. V letošnjem maju je obiskalo turistične kraje in v njih prenočevalo 33 odstotkov več gostov kot v lanskem letu. Domačih gostov je bilo za 30 odstotkov več, tujih pa za 42 odstotkov. Povprečna doba bivanja v enem kraju je pri domačih gostih 2,2, pri tujih pa 1,7 dneva. Gostinska podjetja na območju okraja so od januarja do konca maja iztržila 6 milijard 300 milijonov dinarjev, kar je skoraj za milijardo več kot leto poprej. Število vseh gostov je bilo v tem razdobju za 13 tisoč večje, od tega domačih za 6 tisoč, tujih pa za sedem tisoč. Število nočitev domačih gostov se je zmanjšalo, število nočitev tujih turistov pa povečalo za 27 odstotkov. Za nočitve so iztržili 198 milijonov, od tega od tujcev več kot 65 milijonov dinarjev ali za dobro polovico več kot lani v istem času. — S. Ogled ljubeljskega predora TRžIC — 686 metrov dolg Iju-belski predor na naši strani je že dokončan. Ob tej priliki so si ga v četrtek ogledali tudi predsednik izvršnega sveta SRS VIKTOR AV-BELJ, podpredsednik IS SRS JANKO SMOLE, republiški sekretar za promet ALOJZ 20KALJ in predsednik ljubljanske okrajne skupščine inž. MARKO BULC. Po ogledu predora, katerega uradna otvoritev bo tedaj ,ko bodo svoj 900 metrov dolgi odsek dokončali tudi Avstrijci, so si gostje ogledali tudi gradbišče avtomobilske ceste od ljubeljskega predora do Na-klega. Smernice za nadaljnji razvoj Potrebna je večja izmenjava izkušenj in ne prepisovanje »vzorcev« Do aprila meseca prihodnjega leta bi morale gospodarske jih. Prvi del statuta, ki obsega organizacije imeti in že poslovati na podlagi svojih statutov. I organizacijo samoupravnega si- Čeprav na videz to ne bi smelo delati težav, pa vendarle postaja izdelava statutov vse resnejša zadeva. Res Je, da so nekateri večji kolektivi, kjer so strokovne službe dokaj izpopolnjene, že Izdelali prve osnutke in jih že tudi predložili kolektivom v javno razpravo. To velja za tovarno »Sava« v Kranju, za LIP na Bledu, za železarno na Jesenicah In morda še za pet, šest večjih podjetij. Toda na našem območju je nekaj sto gospodarskih organizacij, ki pridejo pri tem v poštev. tu Ko in smo zadnje dni povprašali tam, smo lahko ugotovili, da velika večina podjetij sploh še ni začela s tem delom, ponekod se sploh ne spomnijo, če so že imenovali komisijo za to delo, in če je bila imenovana, je ostala samo v nekem pozabljenem zapisniku. O statutih gospodarskih organizacij smo začeli resneje in konkretneje govoriti lansko jesen, ko so sindikalne organizacije prevzele iniciativo. Bilance, letna načrti, izvoz, volitve in druge trenutne naloge so začasno zameglile priprave za izdelavo statutov. V kolikor pa so komisije to delo Tretje zasedanje občinske skupščine Kranj Naš cilj: visoka organiziranost proizvodnje in visoka produktivnost Prvi koraki k pripravam za izdelavo sedemletnega plana V četrtek popoldne sta se v prostorih občinske skupščine Kranj sestala na tretje skupno zasedanje oba zbora občinske skupščine. To je bila pravzaprav prva delovna seja, na kateri je podpredsednik občinske skupščine Slavko Beznik seznanil odbornike obeh zborov z osnovnimi značilnostlml gspodar-skega razvoja v preteklosti, o gospodarskih gibanjih v letošnjem letu in o nekaterih smernicah za nadaljnji razvoj. Kakor je v uvodu poudaril, je bil eden izmed osnovnih namenov njegove obrazložitve in priloženega gradiva, ki so ga odborniki prejeli, seznaniti člane občinske skupščine s problemi gospodarstva in gospodarjenja v občini In jim tako ustvariti osnovo za nadaljnje delo pri ocenjevanju in reševanju vseh -^^Skginske skupščine Škofja Loka «hod - v močnejši, združeni zadrugi »aan°d*ok oed dru*«' ni red lo-- ni je bil iz-J»n,?°dr°cja" *laS«čltl zgodovinske-ft,Vl »Lošk!»°f,e Loke' ° U8'a- ho^Sa ?aSofjnansiranju med- Jkl>8tvo vTda 7a zdravstve- UvPe *adružniKa"jU' potrdili so ft^KGZ"ZRn1ih svetov KZ šk. w?^Z legaš« Gorenja vas tostituci? m Sk,eniU usta" llUc«o »Loške letne Jc že 2bo k°^a L°ka' 20, *unlJa ~" Na včeraJšnji skupni seji obeh 'ezuiT ^ POročal Predsednik skupščine Milan Osovnikar o Ug0. atlh gospodarjenja v obdobju januar—maj in ugotovil *kle ?C*Še rezultate v primeri s tem obdobjem lani. Sledili so *nedP ln Predl°Sl komisije za volitve in imenovanja. Tako so ^lrnej--[drUgim iZVO,i,i nove svete ln nekatere komisije skupščine. "Hi sm S. Je. bil dnevni red lo- kopravnost v finansiranju gorenjskih občin glede na ostale občine v združenem okraju. Po takratnih izračunih bi morala škofjeloška občina prispevati okrog 5 milijonov dinarjev, po sedanjem predlogu pa bo tudi OLO delno finansiral zavod, tako da bo delež škofjeloške občinske skupščine okrog 1,800.000 dinarjev. Ker so že vse gorenjske občine pristale na soustanovilelj-stvo, jc pristala sedaj tudi škofjeloška, vendar s pripombo, da bodo ta sredstva plačljiva šele v prihodnjem letu. Glede na to, da bo gospodarjenje z gozdovi na področju škofjeloške komune prevzelo GG Kranj (le-to bo izvajalo tudi ureditvene načrte za gozdove v zasebnem sektorju), bodo zadruge izgubile pretežni del dohodkov. Posledica tega pa je nujna okrepitev zadrug z združitvijo in prenosom delovanja na kmetijsko področje in povečano kooperacijo Z zasebnimi kmeti, predvsem s kmetijsko strokovno službo in strojno obdelavo. S sklepom zadružnih svetov vseh treh zadrug v komuni se bosta zadrugi v dolinah pripojili škofjeloški. Ustanovitev »Loških letnih iger« je bila med dodatnimi točkami dnevnega reda. Predlog sveta za kulturo in prosveto ter telesno vzgojo je predvideval, naj bi bila ustanoviteljica občinska skupščina. O tem se je razvnela pestra in živahna razprava. Večina odbornikov se je izrekla za potrebnost P°viti v ^vc aS? s4e z! Področia- ki ie i ^ in umTdovinske' "rba-^o8^žbenoms?u°nSntne Ponesti ' f ŠenO 7~\ fKVPnost v celoti stVa .°virati r ' a mma na" - ln v' La2voja gospodar-n,skega standarda živi i m ^ v^r1 leTo7da V^stVo2avodomV,,aie v Gelova-• kar ^^tič^^^PoSteval tudi Jom pa je sPomeniško isu za sporni" SkofjeloSki ^^stoja ^lsko varstvo v JeSihkadro"1 mo^I dobiti VodJ^liuči, ^;?radi česar se Ctna' k r0SCn,,Sk0 var... ski'bkfati pa -skupščina potr- W^Tn^UstanoviIa »Lo- za varstvo ^nsu 0 Sofin,,menOVa,a "i™« var^oda !lranj" medob-b4 nuKlanj V? zdravstveno v*rokbI;° SkoLl revija! tPOUkIonitve L°ka- Glavni lnstiiuc)t ?OUstanovitelj. tUciJe je bila neena- te institucije, ki bo letos prevzela v svoje okrilje prireditve ob 40. obletnici smrti rojaka-pisate-lja Ivana Tavčarja, vendar so imeli pomisleke glede finančnih obveznosti. Končno so izglasovali sklep, naj bo ustanovitelj občinski svet Svobod in prosvetnih društev, občina pa se obvezuje, da bo prispevala 1 milijon dinarjev. — St. Š. vprašanj s področja gospodarstva. Gradivo o gospodarjenju v preteklem letu in osnovah za nadaljnji razvoj kakor tudi podpredsed-nikovo poročilo je pripravilo občinsko skupščino med drugim tudi na odgovorno nalogo, ki jo bo moralo uspešno opraviti ob sprejemanju družbenega plana za prihodnje leto, predvsem pa za izdelavo sedemletnega perspektivnega plana. Iz štvilnih smernic in ugotovitev, ki jih je vsebovalo podpredsednikovo poročilo, naj na kratko povzamemo le to, da je naš cilj v letošnjem letu doseči tako organiziranost proizvodnje, da bomo sposobni kljub skrajšanemu delovnemu času in povečanim dopustom v prihodnjem letu narediti več, kot smo naredili doslej. Naš realni cilj so torej visoki osebni dohodki ob visoki produktivnosti in visoki organiziranosti proizvodnje. V razpravi o problemih gospodarstva in gospodarjenja v občini Nadaljevanje na 2. strani nadaljevale, so v marsikaterem primeru zašle na formalistično plat. Niso bili redki primeri, da je prevladovalo stališče, naj bi statut (zgolj zato, da se zadosti zahtevam od zgoraj) izdelali kot splošni seštevek dosedanjih pravil in pravilnikov v posamezni organizaciji. Res je, da so skorajda po vseh občinah imeli razne posvete in druge oblike pomenkov o tej zadevi. V Radovljici so imeli 6 tem poseben plenum občinskega sindikalnega sveta in več seminarjev s predsedniki imenovanih komisij in delovnih organizacij. Ta mesec so imeli ponovno seminarje o tem, in sicer v Bohinju, na Bledu in v Radovljici. Ker so ugotovili, da je zlasti v manjših kolektivih potrebno največ pomoči, so iz teh podjetij povabili še direktorje na posebno posvetovanje. Podobno jc bilo tudi v kranjski občini, v Tržiču in v Škol ji Loki. Na Jesenicah so posebej obiskovali posamezne komisije in jim skušali svetovati na kraju samem, kako naj bi organizacijsko začeli to veliko in odgovorno nalogo. V jeseniški Železarni, kot so povedali, so se odločili, da bodo statut izdelovali in dajali v javno razpravo po posameznih poglav- stema, so po temeljitih razpravah v političnih aktivih že dali na ekonomske enote. V pripravah je drugi del o odgovornosti in pravicah delavcev v okviru samouprave. Posebno bodo razpravljali o organizacijski obliki podjetja in proizvodnega postopka, o ekonomskih odnosih med ekonomskimi enotami in podobno. Menijo, namreč, da bo statut tako obsežna stvar, da delavci ne bi mogli naenkrat dojeti in razpravljati o vseh poglavjih hkrati. Zato pripravljajo poglavje za poglavjem in šele nato bodo ob Upoštevanju danih pripomb sestavljali celotni statut. V kranjski občini kljub tolikim posvetovanjem stvar še ni stekla. Vsaj ne v manjših podjetjih. Komisija pri občinskem sindikalnem svetu se je zato odločila, da najprej pregleda delo 23 komisij v večjih kolektivih, ki že imajo pri tem določene izkušnje, in šele nato poišče organizacijsko obliko, kako pomagati manjšim kolektivom, kjer v resnici ni sposobnega kadra za tako delo. V drugi polovici prihodnjega tedna bo v Podvinu poseben tridnevni seminar za predsednike teh komisij in za predstavnike sindikalnih organizacij, na katerem se bodo pomenili p vseh dosedanjih izkušnjah in slcušali priporočati konkretne organizacijske oblike za to delo. Eno pa je od vsega začetka jasno — ni mogoče pričakovati receptov in vzorcev, marveč je treba statut vsake delovne organizacije izdelati samo na podlagi njenih možnosti in potreb. Le tako bo lahko smernica njihovega lastnega nadaljnjega razvoja. Pri tem delu je seveda potrebna izmenjava dosedanjih izkušenj. — K. M. Problemi integracije jugoslovanske vijačne industrije _ Na začetku poti Kropa, 20. junija — Danes se je v sindikalnem domu v Kropi začel drugI sestanek koordinacijskega odbora, ki deluje v okviru priprav za ustanovitev poslovnega združenja jugoslovanske vijačne industrije. Organizacijo je prevzela tovarna vijakov Plamen, posvetovanje pa bo trajalo predvidoma dva dni. Da je pobuda o ustanovitvi poslovnega združenja proizvajavcev vijakov utemeljena, nam pove že dejstvo, da proizvaja vijake in matice v Jugoslaviji šestnajst tovarn, in to vsaka skoraj vse dimenzije. To pomeni, da je proizvodnja razdrobljena (majhne serije izdelkov) .izdeluje se po treh različnih standardih, kar povzro- Delovni pogoji nekdanjih kroparskikh žebljarjev v njihovih kovačijah so zlasti v sedanjih, novih prostorih »Plamena« povsem spremenjeni in omogočajo vse večjo produktivnost ča večje proizvodne stroške, otežuje pravočasno in ustrezno nabavo materiala in orodja, povzroča težjo orientacijo na notranjem in zunanjem tržišču; nepovezanost in neorientiranost pa sta privedla tudi do velike predimen-zioniranosti kapacitet v primeru 7. našimi potrebami po vijakih. Te napake, značilne za nepovezanost med istovrstnimi proizvajava, pa naj postopoma in sistematično odpravlja bodoče poslovno združenje. Kot njegova predhodnica pa delujejo koordinacijski odbori, ki na občasnih sestankih rešujejo ekonomsko-tehnične probleme v zvezi z ustanovitvijo poslovnega združenja. Osnova za današnji sestanek in razpravo je bila izčrpna analiza problematike proizvodnje, tehnologije, kapacitet in ostalih problemov v zvezi s proizvodnjo matic, ki jo je pripravil in podal direktor Plamena tov. Majcen. — Koordinacijskemu odboru je jasno predočil nujnost konkretizacije sklepov sestanka v Kninu. — Konkretno reševanje vprašanja premeščanja kapacitet ter določitve nosivcev skupin za proizvodnjo posameznih dimenzij matic. Plodna diskusija je obravnavala najprej kriterije, ki naj jih izpolnjuje podjetje, nosivec skupine, nato naloge in pravice no-sivca skupine ter njegov odnos do koordinacijskega odbora ozir. bodočega poslovnega združenja. Ob koncu je bil sprejet sklep, ida se bo vsa proizvodnja matic preusmerjala s sedanjih šestnajstih na šest proizvajavcev — nosivcev skupin —- po načelu velikosti razpoložljivih in izkoriščenih kapacitet za določeno skupino velikosti matic. Taka koncentracija proizvodnje bo nedvomno v veliki meri odpravila neštete probleme. Po istih načelih bodo na prihodnjih sestankih določili tudi nosivce skupin za proizvodnjo vijakov za naslednje skupine proizvodov: vijaki trgovskih kvalitet, visoko kvalitetni vijaki, lesni vijaki itd. — B.Praprotnik 5KEDA. 19. JunlJ«^ TE DNI PO SVETU # DIREKTNA ZVEZA MED MOSKVO IN VVASHINGTONOM Predstavniki ZDA in S/. 50 v fte> nevi podpisali sporazum O vzpostavitvi neposredno telekomunikacijske zveze med Moskvo in VVashingtonom. V primeru okvare na teleprinterjih bodo uporabljali radijske /.veze preko relejev v Tangerju. # IZVOLJEN NOVI PAPEŽ Na konklavu v sikstinski kapeli so za novega poglavarja rimokato-Hške cerkve Izvolili milanskega nadškofa, kardinala Montir.ija. Novi papež si je nadel ime Pa vel VI. # TAJFUN V JUŽNI KORE.il Področje Južne Koreje je zajel hud tajfun. V neurju je zgubilo življenje 30 ljudi, 47 pa je bila poškodovanih. Poškodovanih ;e bilo 3400 hiš. # POROČILA O »TIIRESHEK« Preiskovalna komisija o nesreči podmornice »Thresher« je Izdala 1700 strani dolgo poročilo, v katerem kot najverjetnejši vzrok nesreče navaja nagel vdor vode v Strojni prostor podmornice. # PRISTANEK KOZMONAVTOV Uspešen zaključek skupnega večdnevnega poleta sovjetskega koz-monavta Bikovskega in prvo koz;« raonavtke Terješkovc v sovjetski javnosti ocenjujejo kot novo »veličastno vesoljsko epopejo, ki se je končala z bleščečim uspehom.« # IZKRCANJE NA KUBI Tuje agencije so poročale, da se je v četrtek izkrcala na kubanskih tleh skupina kubanskih protirevo-lucionarjcv. Menijo, da se jc izkrcalo okoli 500 protirevolucionar-nih komandosov. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodk imel ameriški jug in ureditev črn- vzele kakšne bolj dalekosežne po- kancler profesor Erhard. Teh ne- težje razpravljal o vojaških P^^j skega problema. sledice. kaj ur skupne vožnje po odlično šanjih, zlasti še, ker so »rt ' Toda prav tako kot v Blrmig- V Zahodni Nemčiji se prav dvogovor ki Ko bo predsedik Kennedv v ne deljo stopil v Frankfurtu na ev ropsko kopno, se bo za njega za* čelo težko križarjenje po evrop- hamu je Kcnnedvju evropski spre- tem času zamenjujeta za krmilom verjetno dovolj, da si bosta novi skih prestolnicah, ki so po vlad- hod političpo vsiljen z logičnimi vlade Adcnauer in njegov nasled- nemški kancler in predsednik nih krizah zelo slabo pripravljena posledicami in težnjami. Priprav- nik Erhard. Adenauer bo v času Kennedv razložila osnove nemško- ffa tako pomembne politične dvo- Ijeni obisk ameriškega predsednl- Kennedyjevega obiska govore. Zaradi zelo neurejenih razmer V številnih evropskih vladnih palačah, ki jih namerava Kennedv »a svoji evropski poti obiskati, so začeli številni, njegovi nasprotniki prikazovati ta skok v Evropo, kol povsem zgrešen in politično prazen. Wash;nglonski skupščinski modrijani lz vrst republikanske opozicije 80 vedno vzdrževanih nemških cestah bo laburisti ameriškemu predse | ^ odsvetovali dvogovor z skim premierom, ki v , nima več nobenega uflfđjlJJ^g še vedno ameriškega sodelovanja za prihod- re. Vendar pa ie zdaj brltaitf* pre< Evropski izlet ka v Evropi je morda v sedanjem prvi mož zahodnonemške vlade, vladi podpora ameriškega v ^ sednika nadvse potrebna <> brodošla. Kennedy bo s } kom v Londonu nemara J**^ reševati svojega britanskega ^ ^ Ijenca. Vprašanje pa je. c j j. Macmillan pustil pregovoni ^ bi zavrgel svoje Ponli.slekC.I:lh ki tinacionalnih atomskih P ' - .ža|i tudi -atomske s* rti takrat. e atom— p0iitav- njc obdobje. Sicer pa Američani jih namerava zadržati bolj prepričan', da je Kennedvjev čas" gola formalnost, ker so poli- katerim bo Kennedv razpravljal v z Nemci nimajo najtežjih razgo evmnsl.i Izlet usmerjen v prazno Učne razmere edino na Irskem od kanclerjev! palači v Bad Godes- vorov. Nekoliko jim morajo od- okviru atlantske zveze ln hi bilo veliko bolj pametno, če vseh evropskih postankov toliko bergu, vendar bo njegove vladavi- svetovati preveč pogoste skomine ljene na noge. ,< „ied> b! Kennedv na mesto Berlina, urejene, da se splača vlagati v raz- ne v jeseni konec. Američani se po atomskem orožju, jih nagovo- Najtežje bo seveda za Ke (rfl kjer bo z vsemi optičnimi piipo- govore trud in prizadevnost. V seveda niso zadovoljili, da bi urad- riti za večji delež pri stroških za ja v Italiji. V Rimu še v*",e jC, močki pogledal preko »berlinskega vseh treh ostalih postajališčih bo- na stališča razčiščevali samo I izgradnjo multilateralnih atom- ja vladna kriza in vpraša ^ zidu« v/.hodnonemško stvarnost, do Kennedv jeva načela in razlago Adenauer jem, ki so mu ure že šte- skih sil in jih slednjič nagovoriti če bo pred Kennedvjev in ■ ^na. obiskal rajši Birmlnghain na ame- poslušali samo z enim ušesom, za- te. Tako so preko uradnega pro- za pospešeno večanje konveneio- dom postavljena trdna . i',;.alijc rlikerii jugu, kjer neredi s črnei kaj v tem času ni mogoče sklepa- tokola poskrbeli, da bo ameriške- nalnih sil nemške armade. ki so prav slabi. Delno ol * ' še vedno niso zagotovili rasne ena- ti. da bi zahodnonemška in itali- ga predsednika spremljal z letali- Z Macmillanom, k| je še ves prinaša vest o izvolitvi nov »^j, kopravnOSti. Pravi pomen bi za janska vlada, če bo do prihoda šča v Frankfurtu v zahodnonem- omotičen od udarcev svojega peža, tako se bo 'a'1^0 Kcnnedvjevo Izletniško vnemo že rešena vladna kriza, lahko pre- ško glavno mesto na Reni bodoči obrambnega ministra bo Kennedv dalj časa mudil v Vatikan Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudje in dogodki • Ljudje indoj^ »MEDVEDKI« IN »ČEBELICE« NA SOBCEVEM BAJERJU Slovesnost v Krizah Člani TVD Partizana, mladina in vse organizacije v Križah, ki so se neštetokrat uveljavile v svoji dejavnosti, bodo v nedeljo slavile svoj veliki dogodek. Odprli bodo novozgrajeno športno igrišče. Za izgradnjo igrišča so člani TVD Partizan, mladinske organizacije in drugi naredili več kot 7000 prostovoljnih ur. Slovesnosti se bodo začele ob J4. uri popoldne / veliko športno parado skozi Križe, \ kateri bo sodelovalo okrog 600 športnikov i/ vseh krajev Gorenjske in tudi i/ Ljubljane, v programu na novem igrišču bodo sodelovali razen domačih iportnikoi tudi člani Partizana i/ Šiške, ulov a,-ci Na- rodnega doma Ljubljana, športno društvo Kranj / juuoisti, Alpski center s poletom / avioni in drugi. Skupno bo v i/vajanju programa nastopalo okrog 400 športnikov raznih organizacij in društev m tudi pripadnikov JLA. - M. Prijeten in zanimiv program zleta V ponedeljek bodo prispele na prvo teraso ob Sobčevem baicrju skupine najmlajših tabornikov — »medvedkov« in »čebelic« / vse Slovenije. Od ponedeljka do nedelje, 30. junija bo namreč tu njihov /let. Prireditelj republiškega zleta je okrajna /ve/a tabornikov Ljubljana, za izvedbo pa sta zadolženi zvezi tabornikov Radovljica in Kranj. Pravočasne priprave Nadaljevanje s 1. stran Y zveznih In republiških organih že dalj časa temeljito razpravljajo o izdelavi sedemletnega perspektivnega plana. Osnovna načela metodologije planiranja so že izdelana. Sestava omenjenega dolgoročnega plana pa ja bi namreč obravnavala določeno področje. Za industrijsko panogo bi zbirale potrebne podatke in izdelovale smernice štiri komisije, ki bi imele od tri do pet članov. Svoje komisije bi imela kovinska, lesno-gozdarska, tek- bo v precejšnji meri zaposlila tu- stilna in čevljarska stroka. Osta- dl ustrezne občinske organe kakor tudi organe družbenega samoupravljanja. Da bi pri izdelavi sedemletnega perspektivnega plana 1964-70 ne prišlo do zastojev, so v tržiški občini že naredili prve korake. Na oddelku za go-Program /leta |e kar se da pri- I spodarstvo menijo, naj bi pred- le panoge pa bi obdelale: komisija za področje kmetijstva, komisija za gradbeništvo, komisija za trgovino, komisija za gostinstvo in turizem, komisija za obrt in komunalo, komisija za prosve-lo in kulturo, komisija za šolstvo, komisija, za zdravstvi), ko- Naš cilj: Visoka organiziranost proizvodnje in visoka produktivnost je sodeloval odbornik Ivo Sefic, ki je s svojo razpravo dal nadaljnji prispevek za razvoj trgovine. Po njegovi razpravi je občinska skupščina soglasno sprejela poro- Bkti«1*' priprave za sestavo perspe ga plana. Na četrtkovi seji J« '^aV skupščina sprejela tudi ^ni-sklepe, ki se nanasa.o n* zacijsko in družbeno-gow^ za. problematiko gOSP^SSfll j« sebnirni gozdovi. Med P*JJyjuČ« potrdilo tudi poroci!« . ,,cSt\ć& nemu računu družbeno IfT ^ ■. ■ ■. •:..... Kranj 1 vi učen, saj ga razen običajnih ta-; log perspektivnega plana pripra- misija za socialno varstvo in skrb- j čilo o gospodarstvu občine borniških dejavnosti (tabornih ognjev, mnogobojev, pohodov) iz« popoln ju.je tudi vrsta prijetnih in zanimivih tekmovanj. V programu Je namreč glede na letošnje leto tehnične kulture mladih precej poudarka (udi ha tehničnih spretnostih tabornikov med 7 in 11 letom starosti. Tako bodo »medvedki* ln »čebelice« prinesli na zlet izdelke« ki so jih naredili na svojih šestim- vilo več komisij. Vsaka komisi- stvo, komisija za področja jav- I sprejela sklep, naj se seznanijo I ne uprave in družbenih služb ter : organi delavskega samoupravlja- | skega sklada občine teklo leto. — P. Vzgoja in strogost žanjeta uspehe Jesenice — Zasluge avto -iTiot11 svo- Preddvor pripravljen za letošnjo sezono PREDDVOR Turistično društvo Preddvor se 'e za letošnjo poletno sezono dobro pripravilo. Uspelb mu je pridobiti 20 lastnikov, ki bodo oddajali sobe za tU.riste in potnike. Skupni) imaio 42 sob z 78 posteljami, vse sobe ki h med lelom in v taboru pripra-j so III. in IV. kategorije, njihova vili razstavo. Tudi na /letu se bo- cena pa se gibi jc od 250 do 400 do pomerili v izdelovanju maket, dinarjev, V kratkem bodo odprli komisija za negospodarske investicije in družbeni standard. Formiranje tako ozko strokovno usmerjenih komisij nedvomno lahko daje zagotovilo, da bo material z:i perspektivni plan res temeljito proučen in da bodo rmerniee, ki jih bo ta dolgoročni načrt vseboval, umestne in realne. — P. nja z obravnavanim materialom in stališči občinske skupščine o nadaljnjem razvoju. Hkrati je občinska skupščina sprejela tudi sklep, da naj pristojni organi prlčno s pripravami oziroma organizirajo društva na Jesenicah. _ ablj; jih šolah in tečajih »■ ^ vo vedno več voznikov lll0.reZ vo' /i!, je, da je voznikovo g, ved"0 scVC,l: risi-/, ročnih del i/ papirja in kartona. Tekmovali bodo še V izdelavi m spuščanju /majev, v izdelovanju Inkov in lokostrelstvu, V izdelovanju ladjic i/, lubja in podobnem. Ob zaključku bodo udeleženci /leta sodelovali na taborniški paradi, ki bo na Bledu v nedeljo — na drugi dan taborniškega festivala. i uristično informa tivno pisarno, k i bo opravljala tudi recepeijsko službo in oddajala lujskc sobe, razen V gOStiŠČU grad Hrib pri jezeru Crn jav a. Razen tega je društvo ppskrbelo za lepši vide/, vasi' in čistočo kraja. Med drugim razpravljajo tudi o odkupu prazne privatne hiše V neposredni bližini mladinskega do 1i. Pred kratkim so na Bledu odprli Industrijsko prodajalno tovarne »Vezenine« Bled Vreme VREMENSKA SLIKA Močni zahodni tokovi, ki so v minulih dneh dovajali k nam atlantske frontalne motnje, so se zaradi splošnega porasta zračnega pritiska nad srednjo in južno Evropo pomaknili proti severu. Nad Alpami dotekajo v višinah zelo tople zračne gmote. Atlantski frontalni val se pomika prek Britanije proti severovzhodu, tako da bodo vplivale v splošnem le v krajih severno od Alp. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI V Primorju bo ves čas pretežno sončno in toplejše vreme, v notranjosti Slovenije pa bo Se precej sončno vreme, vendar je predvsem v severnih krajih pričakovati občasne pooblačitve, pa tudi manjših krajevnih neviht. Temperature bodo ostale sorazmerno visoke. STANJE VREMENA V PETEK OB 13. url Lesce pretežno jasno, 27 stopinj, zračni pritisk 1014 milibarov, pritisk rahlo raste; Jezersko delno oblačno, 22 stopinj; Kredarica delno oblačno, 9 stopinj Celzija, piha severozahodnik s hitrostjo 36 km na uro. Pridelek sena dober, detelje pa'slabši KRANJ — Deževje v minulem tednu je oviralo kmetovavce pri spravljanju sena. Skrajni rok za spravilo sena je zadnja tretjina junija, sicer krma izgubi na kvaliteti oziroma hranilni vrednosti. V nižinskih predelih bo povprečni hektarski donos okrog 24 centov ali za 8 odstotkov večji od lanskega. Vse detelje so v kranjski občini dobro obrodile, razen inkarnatke, ki je V celoti pozebla. Posejana je bila na približno 700 ha. Kmeto-vavci so jo morali preorati in posejati druge kulture. Kljub temu da bodo po ugodnih vremenskih prilikah deteljo letos lahko štirikrat kosili, pričakujejo zaradi po-zebe inkarnatke nekoliko manjši pridelek detelje kakor lani. — R. krajevni praznik na Jezerskem JEZERSKO — Prebivavei na Jezerskem so v nedeljo pričeli praznovanjem desetega krajevnega praznika. Ob njem vsako leto obudijo spomin na množični odhod domačinov v partizane. Ob letošnjem 10. krajevnem prazniku so sklenili, da bodo še bolj slovesno praznovali in kot uvod v praznovanje so priredili športne prireditve. Danes pa bo v Korota-nu slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na katero so razen predstavnikov vseh političnih in družbenih erganizacij povabili tudi vse vaščane. Ob tej priložnosti bodo objavili tudi rezultate tekmovanja o urejanju kraja in podelili nekatere nagrade. Zvečer bo v dvorani Korotana kulturni program, ki ga bodo Izvedle družbene organizacije in Združenje borcev s tematiko iz NOV, glavna in zaključna slovesnost pa bo 22. junija. Najpomembnejše pa bo odkritje skupnega grobišča padlih partizanov na pokopališču, mito Pa bo krajevna invalidska organizacija razvila svoj prapor, pevski zbor »Franceta Prešerna« iz Kranja pa bo izvedel koncert. Ves dan bodo tudi športne in druge prireditve. — C. NESREČE • POBEGLEGA MOTORISTA IZSLEDILI V sredo smo poročali, da je po hudi nesreči na cesti v vasi Belca med Mojstrano in| Planico motorist, ki je podrl 7-letno Mileno Mavko, pobegnil. Ponesrečeno deklico so s težkimi poškodbami prepeljali v jeseniško bolnišnico, nato pa začeli poizvedovati za brezsrčnim pobeglim motoristom. Tretji dan po nesreči, to Je v torek, 18. junija, popoldne pa so ga Izsledili in priprli. To je bi! 25-letnl delavec Miroslav Rampre, nazadnje stanujoč v Dovjem pri Mojstrani št. 42, ki je vozil mo torno kolo KR 17-709. V Času ne sreče se Je peljal na njegovem motornem kolesu tudi sopotnik Franc Zavskl. • VOZIL JE PO LEVr STRANI CESTE V sredo dopoldne sta na cesti T V. reda Tržič— Jclendol pred predorom ličila tovornjak KR 15-44 (voznik Alojz Basaj) in motorno kolo KR 10-545, ki ga je vozil Kristijan Perko. Vozili sta se srečavali; motorist jc vozil po j levi strani proti predoru, zaradi česar se ni mogel izogniti trčenju. Pri padcu se je motorist j težje telesno poškodoval (zlom j leve noge). Priprave za motoCiklistične hitrostne dirke Jezersko — Vedno večji avtomobilski promet na Jezersko — predvsem v okolico novega plansar-s i skega jezera — je narekoval poti ebo, da se temu primerno uredijo tudi ceste, nekateri mostovi in postavijo potrebni prometni znaki, /lasti velik motorni P'"o- niet pričakujejo Ob letošnjih hitrostnih dirkah /a prvenstvo Slovenije na Jezerski vrh. 72. julija. Krajevna skupnost na Je/eiskein je SVOJO zadnjo sejo posvetila prav temu vprašanju in zaupala izvedbo del posebni komisiji. Precej govora pa je bilo na seji tudi o Jezerskem vrhu, kjer sloji Še stara zapuščena vojašnica. To bi bilo treba porušiti, material pa porabiti pri gradnji novega gospodarskega objekta, prostor stare vojašnice pa porabili /a parkirni prostor, ki ga sedaj na vrhu tik ob meji primanjkuje. — R. niškega dovoljenja kar se v zadnjem ca's 'nr^ pozna tudi v številu in nesreč. Pred časom je l pikov motornih škega dovoljenja, se \ec takih, ki imajo v ol jen je vozil b>'cZ da i P« e nimajo vozu ^ ^ zen vzgajanja pn AMD.^niogl;i redu na cesti mnogo P1 ■ J^. tudi strogost sodnika ?ria„io j/javi j« /ozil. Letos Bi "ji, eden ^l%LoS«> zaradi rekrškov v° n mop^ Vse ^ ske. Po njegovi lZJ»v ' ,oZnikOv' padlo število vinjenih ^ p* motornih novan n prometnih vozi pa tudi število P1 kov-amaterjev in »)0P^'dil i' „ vse k^c' znatno padlo. *SL (/jasu strogost v kaznovanj«^^^ sledilo od v oljen j Za dvzemanje vv"" io5ef la svoj namen. voznikih poslovne enote ^ ^ veo na-lransporl < Pfl izboljšalo in nimajo ^ prei prekrškov, kot pri »Avtoservisu« KranJ ^ RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1963/64 Komisija za štipendije pri občinski skupščini naslednje štipendije: 2 štipendiji za študij na srednji vzgojiteljski šoli 3 štipendije za študij na učiteljišču iverzc 2 štipendiji za študij na VPŠ oz. I. stopnja i"1,v v, - kemija r,c >»atC 3 štipendije za študij na VPš oz. I. stopnja um blok**' tika — fizika 2 štipendiji za študij na VPŠ — tehnični pouk 2 štipendiji za študij na VPs — defektologija 2 štipendiji za študij na šoli za bibliotekarje _ likovi^ 2 štipendiji za študij na višji šoli za telesno na višji gospodinjski šol« v tipendljo za študij na filozofski fakulteti — ps,ovCn 2 štipendiji za študij na višji gospodinjski soii v gl)gik*> -1 štipendijo za študij na filozofski fakulteti — p.lovCn.^111' 1 štipendija za študij na filozofski fakulteti# ruščina 1 štipendija za študij na filozofski fakulteti nemščina V štipendija za študij na pravni fakulteti 1 štipendija za študij na ekonomski fakultet' 1 štipendija za študij na fakulteti za a in geodezijo — visoke gradnje i -šči»y rhitekturo, ll«*' . tt»v •rednost pri razpisu imajo otroci padlih bprceV 1°^ pfei^p-ega terorja, p rosi vc i višjih letnikov, vsi tisi'/ s pčin^° stičnegc . socialno podporo in oni, ki stanujejo na obmocp šcine Kranj. _ Yt,pjsih stipendije se bodo delile Za cas, ki je P° I za dokončanje študija. ; jii • tčra1'' ,' Visina štipendije po dogovoru. . i,upščin' j i ž1'11 Prosjvci morajo vložiti prošnje pri občinski S bol-cC\ " jih kolkovati z 250 din dr/avue takse. Otroci pad« fašističnega terorja so takse piosti. Prošnji je treba priložiti: 1. podroben življenjepis, 2. zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo ° oP' RV«C i/P1 \. potrdilo o premoženjskem Stanju PP ■ ''osip,"s.a z*PpS 4. potrdilo podjetja, ustanove ali zavoda. M1- ditelja prosivca, o višini osebnih dotlodKOV. ^. yf\ Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega 'c 1 potrdilo /veze borcev. j s }0 1,111 Priloge k prošnji morajo biti kolkovane vsa* takse. Rok za vlaganje prošenj je 15. julij 1963. Občinska skuščina Kranj Komisija za štipendije t* tip ti. ,„„,.„ t96> h jiaših komun fojiaših kolektivov čevljarji ob tekočem traku ober glas sega do znanih evropskih smu-išč — Vsak peti par za izvoz — V Žireh ni Jjezaposlenosti — Kemična industrija ne dohaja čevljarske — Kupci opazijo prijazen nasmeh •» soiM*™8 *AlpIna* ,z 2irov si te utrIa P04 med najbolj znane dne tovarne čevljev pri nas. Na rečem dvakrat, da niso k te-Pfodrli,POm0gU PraV spec,alnl smučarski čevlji, ki so zelo hitro V« » a 08 doma^e m tuje smučine. Toda tudi drugim vrstam obut-Vjttaji ase nI moč oporekati. Dokaz: potrošnja v lastnih trgo-n Izvozna naročila so večja kot zmogljivost tovarne. Prete-80 »Alpino« precej kritizirali — ker ni mogla izdelati t°Uk "sipino« precej kritizirali — ker nt mogla izdelal 0 zimskih čevljev, da jih ne bi prekmalu zmanjkalo. Iz odgo kl0 zimo Po volitvah v radovljiški komuni Oelež občanov v predvolilni akciji je pomemben in dragocen Obdobje od prvih pogovorov in predavanj o osnutku ustave pa do minulih nedeljskih volitev je bilo v radovljiški komuni doslej najbolj razgibano in bogato. V tem času se jc zvrstilo mnogo različnih posvetov, predavanj, zborov volivcev, srečanj političnih aktivov ter zborovanj delovnih ljudi. Na teh številnih srečanjih se je manifestirala volja občanov, uveljavila se je zahteva po dobrem gospodarjenju in po nadaljnjem širjenju ter krepitvi samoupravljanja na vseh področjih dela. Lahko ugotovimo, da so celotno razgibano politično dejavnost od jesenskih razprav o osnutku ustave v delovnih kolektivih ter po terenskih območjih pa do izvedbe volitev smotrno usmerjali po vnaprej določenem in pretehtanem načrtu. Pripravil in vodil ga je občinski politični aktiv. — Vsa družbeno-polltična dejavnost teritorialne enote je potekala skladno s splošno orientacijo naše celotne skupnosti. Pri izvajanju delovnega načrta so občinski I organi nudili krajevnim političnim delavcem vso pomoč, hkrati pa so dosledno skrbeli za uresničevanje zastavljenega dela. V I celotni predvolilni razgibanosti se j je dobro uveljavilo uspešno sodelovanje v vseh smereh; takšen način dela je postal tudi stalna praksa v vseh akcijah, ki so jih opravili politični aktivi na terenu ali v delovnih organizacijah. Občinske politične in samoupravne j institucije z Zvezo komunistov in SZDL, s sindikatom in mladino ter delavsko univerzo so svoje delovne metode ter izkušnje uspešno prenašale tudi na terenske politične aktive; krajevni politični odbori so sem ter tja pokazali precej lastne pobude, s svojim stvarnim in preudarnim političnim delom pa so se marsikod uveljavili zelo dobro. Odveč bi bilo naštevati, koliko različnih posvetovanj in srečanj se je zvrstilo v času pred volitvami, saj takega dela ne merimo s številkami. Lahko pa poudarimo vsebinsko plat družbeno-poli-tične dejavnosti. Pogovori na zborih, sestankih in posvetovanjih ter srečanjih s kandidati na terenu in po delovnih organizacijah so zajeli najrazličnejša vprašanja; naši delovni ljudje so razpravljali o gospodarstvu, samoupravi in o družbenem upravlja nju, govorili so o komunalnih vprašanjih, seznanjali so se z določili ustave ter z novim volilnim sistemom in podobno. Krog ljudi, ki so v teh pogovorih sodelovali aktivno in dali tudi lastne predloge, je bil zelo širok. S tem je bil tudi dosežen osnovni smoter naše velike akcije. Mnogi pa, ki so prihajali na zbore in posvetovanja, so s svojo udeležbo manifestirali razpoloženje in naklonjenostjo skupnih prizadevanj. V pogovorih so občani nasto- Koliko krajevnih skupnosti Na nedavnem plenumu ObO SZDL škofja Loka so potem, ko so ocenili minule volitve v občinsko skupščino ter v republiški in zvezni zbor, v razpravi posvetili precej pozornosti sestavi občinskega statuta in statutov krajevnih skupnosti. Splošna ocena glede volilne udeležbe in samega poteka volitev je bila nadvse zadovoljiva. Će primerjamo volitve v občinsko skupščino z zadnjimi volitvami republiških in zveznega poslanca, so bile prve slabše tako glede udeležbe (87 odst.) kot glede poročanja, medtem ko je bila udeležba minulo nedeljo precej bolj- ša (95,1 odst; prvi na področju bivšega okraja Kranj), bolje pa je bilo tudi glede poročevavske službe. Će primerjamo volilno udeležbo posameznih področij, pa je bila obakrat boljša v Selški dolini kot v Skofji Loki In v Poljanski dolini. O poglavju krajevne skupnosti v občinskem statutu in v zvezi s Kolikšne ij er»eRa P°mena so stroji ob tekočem traku, lahko razberemo ali 6 Paro Samega P°datka: delavec je na roko prisil podplate na v smučarskih čevljev dnevno. Sedanja norma: 330 parov vor0v na ki smo jih ob našem obisku zastavljali, lahko ^ delavceŠC marslka* zanimivega o tem kolektivu, kt šteje sedaj k nekaJ CV *n 'zde'a letno skoraj pol milijona parov čevljev, kar • Ali*1*11^ *0t 2 mi,iiardl dinarjev bruto produkta. ^ r^j81^10 smučarski čevlji dobro v promet? ^aJo. Prg^j1110 ^ Predvsem za izvoz in naročila iz leta v leto nara-^at€rein 'etom dni smo vpeljali tako imenovani težki trak, ob 1,0 Pari VSa,C <*an zdelamo 330 parov. Izvažati smo začeli z nekaj Par°v> mcdda,JeVali Z "Ckaj t,SOČ' letOS bom° iTV0T*li okoli 100 llsoč 1)4 *a n«.. tCm! dvc tretjini specialnih smučarskih čevljev. Ker enl tudi SC naraščajo, bomo verjetno morali vpeljati dve % Im PH težkem traku. Prec Pridobivanju novih delavcev težave? tretjl Prebiva C" V *lnh ln najb,,ž,i okolici l po Prekorač'ti. Ce bomo hoteli povečati, kolektiv, bomo **daj vojj 8VCe v DOU oddaljene kraje. Polovica zaposlenih se Metrov, 08 dCl° S ko,esl «n mopedi, povečini iz razdalje do 5 ki- * Se težave s 1 *- j»0 ■ surovinami iz prejšnjih let še nadaljujejo? PrI kvalltetl h usn^a in oslalega dovolj. Problem se začenja ^ ,r» nam lJsn,arP' tožijo, da nimajo dobrih surovin in kemi * '*PiIl I« Zal° nc »lorcjo izdelati dobrega usnja. Težave so tudi ,n Podobni,,,. Kak« Pa io l '^eda j t i števil 32 Ias,n,h Industrijskih prodajaln. Verjetno nii Cvaii, Sa. Vsnfi v bližnji prihodnosti ne bomo bistveno pove ^"Riii nroizv°ranu> l* SLtla' niihmo zafogo dopolnjevati s čevlji ^PIH moa*i*VCeV' r 8aml nc jzd'-'V i-i«> dovolj. Lansko leto smo l1lHnu tolju, J; ko »lu*bo in naredili velik napredek pri »sorti-y- ^ ^Upci V ^czk'< trpežni čevlji se vedno slabše prodajajo. 1 V 'rtOvsJcj <>rM'a'0 Prijaznost in Ustrcžljivost vaših prodajaveev, V Zi^il"11/' J 9 GOSTINSKA MRE2A SE BOLJŠA — kakor je bilo razvidno i/ številnih lepakov bo krajevni odbor SZDL v Gođe-šiču jutri popoldne (ob 15. uri) odprl novo gostilno »Za vasjo«. V gostišču »Pri Danilu« v bližnjih Retečah pa v teh dneh urejujejo novi akvarij za postrvi, tako da bodo gostje lahko naročili postrvi že jutri. Torej se gostinska mreža v škofjeloški komuni vendarle veča in izboljšuje. # GASIVSKI SKLAD — Z ie OrganizacijO, kranjskega okraja se je reorganiziral tudi okrajni gasivski sklad. Le-to pa je narekovalo potrebo za ustanovitev občinskega gasiv-skega sklada občine škofja Loka. Vanj se bodo stekala sredstva od vplačil pri kranjski zavarovalnici z območja škofjeloške komune. Predvidoma bo v letošnjem letu teh sredstev okoli 2 milijona. V sklad pa se bodo stekala tudi dotacija občinske skupščine in drugI dohodki. Tako bo zagotovljena smotrnejša uporaba in upravljanje sredstev, ki jih mora zagotovili občina po tc-melinem /akonu o varstvu preti požarom, po drugi strani pa bo novi UO razpolagal Z večjimi finančnimi sredstvi in jih bodo uporabili za nadaljnji razvoj gasivske službe. j Statuti bodočih krajevnih skup-; j nosti so bili enotnega mnenja, da jc treba, preden se prične z ( razpravo o tem, določiti število 1 ' in obseg KS. Ko bo to število Znano, bo treba vzporedno z. raz- ; pravo o občinskem statutu (le-ta naj zajame čimširši krog obča-I nov) razpravljati in izdelovati sta-I tute krajevnih skupnosti. Menili j so, da bo treba dati v le-teh nai-vee poudarka družbenim službam. Za število in obseg KS se bo treba čimprej odločiti, če hočejo, da bodo imeli že ob nov cm letu občinski statut in statute KS. Pri tem pa so opozorili, naj se ne bi statuti KS prepisovali, zakaj dejavnost in struktura prebivavcev na področju ene KS se bistveno razlikuje od druge in s tem hkrati tudi njihove potrebe. (Ob koncu naj še omenimo, da so člani nlenuma med drugim opozorili tudi na potrebo glede rekreacije starejših občanov. Menili so, da bi bilo treba Zgraditi nekaj kegljišč v občini ali vsaj eno sodobno kegljišče z dvema ali tremi stezami in morda še kakšno balinišče. Dobra zamisel, saj pravzaprav starejši občani res ne morejo, niti nimajo kje izkoristili svojega prostega časa! v S. škrabar Mladina v tovarni verig Lesce — Razpis tekmovanja v produktivnosti dela, ki ga je organiziral okraini komite ZMS, je mladina v TOVARNI VERIG sprejela soglasno. V stik je stopila z upravo podjetja in političnimi organizacijami. Tudi ti so pokazali veliko zanimanje za tekmovanje, ki bo koristilo vsemu kolektivu. Na zadnjem posvetovanju tovarniškega komiteja ZMS z ostalimi predstavniki podjetja so imenovali ocenjevalno komisijo, predvsem iz vrst strokovnega kadra. Tekmovanje naj bi bilo uvod v sedemletni perspektivni plan podjetja in se nadaljevalo v prihodnjih letih. Namen tekmovanja pa je — zmanjševanje i/vržka, bolezenskih i/ostankov, povečanje discipline in uvajanje tehničnih i/holjšav pri proizvodnem procesu. / M. Pogačnik pali sproščeno in brez predsod kov ali zadrege. V številnih primerih so kritično razpravljali o gospodarjenju in storilnosti de la, zahtevali so rešitev raznih ko munalnih problemov, obsojali pa so tudi nepravilnosti. V prihodnje čaka naše delovne organizacije in politične aktive še mnogo nalog. Številnim sugestijam, ki so jih izrekli občani, bo treba pravilno prisluhniti, jih proučiti in jih reševati. Kolikor je to mogoče. Pred nami je še tudi priprava statutov delovnih organi/a-cij in nadaljnja izpopolnitev občinskega statuta. Razprave pred volitvami so nakazale nekatere nove probleme in konkretne predloge, za izpopolnitev statutov. Prenekateri na zborovanjih teoretično premleti problem bo treba realizirati — če naj ne ostane samo pri govorjenju — in to je težje kot govoriti, zato bo v prihodnje sodelovanje vseh toliko bol j potrebno. .1. B. \a kratkem valu # RIBNO — Te dni so pričeli asfaltirati cesto Bled — Ribno. V tem času jc tamkaji že precej prometa zaradi tu-tistične sezone, ki so ga pa preusmerili po spodnji cesti skozi Zeleee. Po novo preurejeni cesti bo omogočen normalni promet. Prebivavci Rib-nega ter okoliških naselij bodo končno vendarle dobili dobro cesto, ki jih ve/c z BIc dom; doslej so o tem vprašanju govorili na vsakem zboru volivcev. Mnu^o pa bo nova cesta koristila tudi tujskemu prometu. 0 BLED — Taborniki odredu »Jezerski biseri« - se pripravljajo za veliko srečanje predstavnikov vseh taborniških odredov Slovenije od 27. do 30. junija na Bledu. Program Srečanja imajo že pripravljen, razgovarjajo se le še o tehnični ter organizacijski izvedbi te velike prireditve. Letošnje drugo srečanje bo povezovalo kulturno zabavni program s športnimi temovanji. Glavni namen organizatorjev jc v tem, da bi pripomogli k na-daljnemu zbliževanju med taborniškimi organizacijami, hkrati pa da seznanijo širšo javnost z delom ter prizadevanji mladih tabornikov. O BLED — Podjetje Kompas na Bledu že od maja dalje redno prireja izlete za turiste, ki obiščejo Bled. Načrte Izletov pripravljajo po željah turistov. Najpogosteje obiskujejo gorenjske turistične kraje, prirejajo pa tudi daljše izlete v druga turistična območja Slovenije. Kot so povedali, priredijo včasih celo po 15 izletov v enem tednu. # NA BLEJSKEM JEZERU — so se v zadnjih dneh pojavili številni tekmovalni veslaški čolni. Veslači z Bleda in od drugod se že pridno vadijo za bližnja veslaška srečanja zadnje dni junija. Večjo preizkušnjo pa bodo veslači opravili na posebnem tekmovanju danes, 22. junija, ko bodo izbrali našo reprezentanco najboljših veslačev za mednarodna srečanja. # BLED — Danes /večer bodo v kazini na Bledu gostovali člani folklorne skupine Svobode z Jesenic. Priredili bodo koncert jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi. V nedeljo, 23. junija, pa se bodo V festivalni dvorani predstavili člani Cufarjevega gledališča /. opereto Janka Gre- gorca Melodije srca. "terih _ "■' je veliir B|iža s. BPvora o odnosih do kupcev Kljub t d°pUsto> Ste predvideli kaj 1 ov, smo"11' "H 'e prccci nrc '.<■•> trjanja ha irUa Sczona°i,SC ,,kli lc,0s Odločili za to obliko, Jul J! , po,etnlh čevljev ne izdelujemo ve, tečajih. Večkrat iih zbiramo na posvetovanjih, KijUo j' as ^Pustov Ste predvideli kaj posebnega? opl,»tov, s Cmu da te precej pregovarjanja ha račun kolektivnih žrtv- uj je Za nas za jesenske Pa je še zgodaj. Tudi delo 6b tekočem traku *l,0risUU dopunian!'aJn delavci. Le delavci ob težkem traku bodo ^tXl' Deiavcj k j680"'' kcr morajo prej zadostiti izvoznim naro-u^U*t. bodo * 'majo 'nanj dni dopusta, kot bi znašal kolektivni '**nj„ tova.UStlC/no število delovnih dni preživeli pri letnem Partizanski dom na VodiškI planin! na Jelovici bo te dn! gotov. Vse organizacije ZB z Gorenjskega tn tudi Iz LJubljane in Dolenjskega se pripravljajo na udeležbo ob otvoritvi tega objekta, ki bo hkrati osrednja slovesnost v našem okraju ob letošnjem 4. juliju — dnevu borca i'OBOTA, V hinila Iz naših komun V spomin Jožetu Pogačniku Omenili smo ob nepričakovanem slovesu od našega Jožeta in ne moremo verjeti, da ne živi več med nami. Zapustil nas je mnogo, mnogo prezgodaj. Tragično naključje ga je odtrgalo od nas, s katerimi je bil vedno pripravljen deliti dobro in slabo. Ob osvoboditvi, ko se je presrečen vrnil iz jeloviških gozdov k svoji družini, se je kot geo-meter po najkrajši poti ponovno usmeril k svojemu poklicu — k svoji ljubezni — problemom nizkih gradenj, ki jim je bil kot človek in strokovnjak vdan vse do konca. Trdo življenje v mladostnih dneh in s tem pridobljena razgledanost sta dragemu pokojniku dajala pravico vsak trenutek svojstveno razpravljati o čemerkoli in s komerkoli. Bil je nadpovprečnega formata kot strokovnjak, športnik in ljubitelj planin. Kot ljubitelj šaha in brezkon-kurenčni žahist vse do leta 1962, je ogromno storil za vgojo mladega kadra Gorenjske. Pred „vscm pa je bil geometer, z dušo in telesom predan cestam, od začetka do konca pri svojem podjetju. Kot prvi predsednik delavskega sveta je razvoju podjetja ob samoupravljanju veliko pripomogel. Tem bolj nas je osupnilo, da je prav cesta, katerih skrivnostne lepote in nevarnosti so bile JOŽETU znane do dna, zahtevala od nas tako veliko žrtev. Prijatelj Cesta I. reda ni za vprežna vozila Vprežna vozila nc smejo uporabljati cest I. reda, zato so povsod, kjer je bilo mogoče, speljali ob glavni cesti stransko za pešce, vprežna vozila in kolesarje. Promet v že itak ozkem grlu od zdravstvenega doma do hotela Pošta na Jesenicah motijo predvsem vprežna vozila. Da bi ta najbolj kritični odsek ceste T. reda skozi Jesenice izboljšali, poskušajo urediti obvoz, ki bi vodil od pokopališča prek dvorišč in neurejenih zemljišč vzporedno z glavno cesto do Prešernove ceste. S tem bo precej olajšana stiska v ozkem grlu. Prav tako je za Jesenice še vedno odprt problem ureditev avtobusnih postajališč, saj postajajo avtobusi, razen dveh izjem, kar na cesti. — U. Ali že veste, ... ... da bo v petek 28. junija gostovalo v Tržiču Mestno gledališče ljubljansko s satiričnim kabaretom »Mala žehta«. ... da je bilo preteklo leto zaposlenih v tržiški industriji 3.281 ljudi, kar jc za 4,1 odstotka manj, kot je predvideval plan. V vsem gospodarstvu pa je bilo zaposlenih 4.130 ljudi ali 1,8 odstotka manj, kakor je bilo predvideno po planu. ... da bo občinska skupščina najela posojilo za sanacijo nekaterih hiš splošnega družbenega premoženja. Te Zgradbe same ne morejo kriti stroškov popravila niti ne morejo najeti kreditov v zadostni višini. Pri določanju višine kredita je predlagatelj upošteval le prioritetna dela: dela za zavarovanje varnosti prebivav,-cev v teh poslopjih in potrebna dela za zavarovanje zgradb pred okvarami. ... da ima podjetje Združena lesna industrija zelo izrabljena osnovna sredstva, ki pa še vedno obratujejo. Zato se je delovni kolektiv odločil za rekonstrukcijo obrata za pohištvo in trafo postaje. Nekaj naj bi dokončali že letos. Za rekonstrukcijo bo podjetje vložilo svoja sredstva, najelo bo tudi kredit. Celotna rekonstrukcija naj bi bila končana prihodnje leto. ... da bodo letos pričeli urejati vodovodno omrežje na podi jubelj skem področju in da bodo preuredili otroško okrevališče »Stane Žagar« v hotelski objekt. — Glede gradnje žičnice, na — Zelenico pa tole: predvide--i- no je, da bi pričeli z deli — na terenu že v letošnjem — avgustu in da ob oddaji in- — vestitorstva gradnje te žič- — niče podjetju Kompas osta- — nejo vsi postavljeni roki — nespremenjeni. Analiza sredstev gospodarskih organizacij Upad skladov Preteklo leto smo na našem gospodarskem področju prešli iz sistema fakturirane na sistem vnovčene realizacije. Ta sprememba je občutno vplivala na višino sredstev, ki pripadajo gospodarskim organizacijam iz naslova delitve čistega dohodka. To potrjujejo tudi konkretni podatki, ki jih je,mogoče povzeti iz zaključnih računov gospodarskih organizacij za preteklo leto. V zvezi z ostalimi gospodarskimi vprašanji so razpravljali na zadnji seji tržiške občinske skupščine tudi o teh problemih. V tržiški občini so bila sredstva gospodarskih organizacij iz delitve čistega dohodka lani v primerjavi z letom 1961 realizirana le z 71,8 odstotka; v primerjavi s planom pa le s 86,7 odstotka. Že omenjeni prehod iz sistema fakturirane na sistem vnovčene realizacije je še posebno močno, tako ugotavljajo v tržiški komuni, vplival prav na višino sredstev za sklade gospodarskih organizacij. Skladi go- Skoraj na In drugih v Kranju vseh šolah so ob koncu leta pripravili razstave izdelkov tehničnega pouka, gospodinjstva predmetov ter lzvenšolskih dejavnosti. — Na sliki: z razstave v šoli »Franceta Prešerna« spodarskih organizacij so v primerjavi z letom 1961 lani upadli za 133 milijonov dinarjev. Najnižjo realizacijo skladov je v preteklem letu doseglo gostinstvo (komaj 44,9 odstotka), njemu sledi gozdarstvo (54,3 odstotka), gradbeništvo (76.6 odstotka), industrija (85,4 odstotka), ostale dejavnosti (96,9 odsloka). Kmetijstvo je realiziralo sklade v primerjavi z letom 1961 z 90,8 odstotka. Planirano višino skladov sta dosegli le trgovina in obrt: prvfl s 128,0 odstotka, druga pa s 141,9 odstotka. Med industrijskimi podjetji sta dosegli planirano višino skladov le dve podjetji, in sicer tovarna kos in srpov (117 odstotkov) in tovarna P'l Triglav Tržič (103,6 odstotka). Ostala industrijska podjetja pa so planirano višino skladov dosegla takole: tovarna obutve Peko z 99,4 odstotka, združena lesna industrija z 79,1 odstotka, tovarna lepenk* s 76,8 odstotka, bombažna nredilni-ca in tkalnica s 6.3,1 odstotka in tovarna Runo le s 50,3 odstotka. Kakor smo že omenili, je gostinstvo doseglo izredno nizke sklade, vendar na ie notrfbno ori tem kratko dopolnilo. Pristojni namreč menilo, da temu ni vzrok sistem plačane realizacije, temveč not ran ia delitev čistega dohodka norjevih. Klic d je očeta. Ta ga seveda ni slišal. Prišel je do kmetije pod Smarjetno goro. Žive duše ni našel, kajti Nemci so selili tudi tam. Taval jc dalje. Proti večeru je naletel na drugo hišo. To je bila kmetija pri »Satanovih«, kakor sc pravi po domače Bil jc rešen. Naslednji dan so ga odpeljali do Javornika h kmetu Zanu, tamkaj ga je dobil oče. Zc na dan selitve je Zvedel oce za usodo "svoje družine. Kmalu je tudi ves partizanski živel) na /cm področju vedel o ' nesreči. Vsi so pomagali — partizani in kmetje. Komandirja k.n*lA Krtina in Bla*. sta Kjj z* pravo človeško srce V s gcZ družino borca KordeZA.^ nekaj dni so kurirji PQ5i&% tudi mater in Lojzeti-je le še Mjfi. Bih nni )' ko so zvedeli, da ic * ^k* stikrat niso odpeljali, v \ -]Q so se ljudje kar po;vki tizanov. Ko jo jc ne. v pnZfti fant iz Javornika, *e *:ni in [? jeseni, privedcl k dWz * <<;<;z/-zagledala partizane, se /f . rrlC lah očetu: »Oče, bodo.« Kordcž jo lc v 7Ji,ncl in otrok jc kaj kmal\lr(aan^-kakšna je resnica o P Do konca vojne i*Ji ,rioccl matere in ji P° 5?'T''\n pr pomagala, ko je k>lhalabitr0 po-partizanom. France J« ^0jZc-stM kuri, P^eJcP^nh$t^ Kordežcva družina je ^. Izpolnile so sc rnaterinc »Zjasnilo se bo in V* kdo jc bandit.* HENRIK ZBU Meka j misli k razvoju gorenjskih muzejev Kazen loškega muzeja so se vsi "zeji na Gorenjskem razvili šele j J\g*«*0*«vU Tako o njih in niti vorif " nn,/e'u nc moremo go-1 „ 1 kot o ustanovah raziskoval-! Pri? l'iPa' ki so v sv°Jih zbirkah dronVH ° 7"oc,ov'ni svojih po-težk "a težko um,Jiv način. Tak je bil Um'iiv način ustavljanja Oop ' P°s'cdica povsem določenih aaSiu " P°K'edov na muzeje ^8p!oh- ki s« bili zajeti v stari muzchh08!,prežive" mise,»os,i ° "»Jih kot skladiščih znanstve- ^s^nitCgK gradlVa 8am° " te Vr cmKe- Ker pa so ustanove ^skern na,m,;CČ mUzeji 1,8 Go"l Ctalo ' '"ladc in so tako rekoč Po nutv P,Cd drugo Voin° aUi takoi i i -jasno- tla so se že To Jom t le v Prosvetno smer. | s^ale t '' da so sv°ic gradivo 1)^, -i Ustan°ve čimbolj pri-1 te«nitiv Ve,ku nasPlQh. ga Pri-1 pC,VVOjc 2birke in še več -Predal' 8a *«dl k sodelovanju, j Z«Jl Pa so te ustanove, mu-**toI,V t 11 "aivečjo pozornosl «M^°l8,d m'adini kot ak-^ n^SOVavki muzejev ne za-UJetov , sti določenih pred-! l^^jemveč zaradi načina pri-""^Sl aHZg0dovine Prav šolski *** niv^r1 Osnemu povprečne-j vavca. TolL,razgledanosti obisko-80roniskii, *e danes gradivo v ^Czm,„m"26jih ureJeno na ?NiwS5ven nač,n' W jc ****** mW a» razumevanju naj-POK»biH " ' Pri tem muzeji niso ^ PolJudn?Če,°' da je na^bolJ-PooW J"an°nuuistvena nalog* ko , tedaJ v resnici na i "t^no niJltUdl re«nMno zna k?na* 2blrke muzejev *a»to«venJOn dai»es na poljudno J»l a 1 - »vai besed i^toa *»i """""»nstvena naloga S^m. v resnici naj- 8t*&o k-J' tudl resnično znamena. Zbirke muzejev danes na poljudno-Cln izsledke znanosti. ?*no«H VTV za vsa torišča ^^IrlJ!* skusajo približati °b:;v::: SC^miiasmi 10 il 1.« oc/vloii udio - mi so rm L'_ .s,° bili kakor iz svinca, glava me PotSe 2adov0r lasmi" m belimi brki je potisnil glavo v kabino trki lahko n11" ZasmeJal: "Jutro, jutro, slednjič sle prišli, kaj'.' huci" *z£inil li*?. Zacnemo! Gospa je že naročila mogočen /a i ? 'ačen « ' mc- Je pogledala. »Mislila sem, da boš morda Sem'4 ao mj pQ T l"a K.aKor iz svinca, glava me jc bolela, pred °bčutek n? e PiČice. Moja dlan je ležala na Ninini in imel ^ Zelo It-"U' Vcn-dar ne veselja, ne, nobenega veselja, j _ ,*Da (< '•cen .J;< 'Siv10, skoraj rekc1, >>da-« Premišljeval sem, kako dolgo je vse ~ dežja i, ^'dolgo, upam, da ne predolgo, in slišal skreb-ludi ,CUt:1 tla, ki so se pozibavala. ^To ikd;^,« ■eU| 'a' da scm 10 sloril?'< V n-s? moja pjst deja!a- »Ne.« Prek mize je porinila mali zavitek. S) P'še ifftu ' P'sala sem ti, vsak dan. Vsa pisma boš prebral. S*e v'J^ f»lo te ljubim.« Seni \udi to Dk, da leSa ™ verjameš?« 't a la>e »r- njlh- Da> Robert, da,« je rekla glasneje in čutil S °rti lomTnmC tako «leda5?'< P«khl nUa le uS?Ua' Nina- 8i ]c mislila-« Pisei"Ulla- Njen b! •' ^'"-^drvi so ji nemirno plale. Nenadoma ie Kobtri a-s ic zvenel brezizrazno: »Mislila sem ... nc beri «em, '^»lila 3ert. sem d« f*0 iih vrzi da s* t0 «oril tudi v pismih sem lagala . . . da, bila sem obupana. To sem lahko le Premisli J" mo^ svojo ženo iz ljubosumja... toda ta |eri^ umor... to jc bilo kaj drugega... Robert, nenadoma sem se te tako bala... jaz... nikdar več nc bi mogla živeti s teboj, če bi to storil...« »Se me še vedno bojiš?« Odkimala je, toda njene oči niso mogle lagati. \ Dejal sem: »Spoprijaznil sem sc z mislijo, da me bodo obsodili. Raje bi videl, da bi me obsodili, kot da bi me izpustili in bi s teboj živel. Čutil sem, kako sem kriv ... strahotno kriv . . . tudi moja ljubezen ni bila dovolj.« »To nima kaj opraviti z ljubeznijo,« je rekla. 7. ljubeznijo pač ne.« Nenadoma so mi roke pričele drhteti, kot da me je obšel hud napad drhtavice. Močno sem jih stisnil in napravil pesti, toda drhtenje ni minilo. »Vse bo minilo,« je rekla Nina. »Pozabila bova. Ti nisi to storil. Le to jc bistveno.« Pogledal sem v svoje dlani in jih poskušal pomiriti, vendar mi ni uspelo in tako sem pomislil: bova res pozabila? Bo res kdaj minilo? Mar jc. res pomembno le to, da jaz tega nisem storil? Bo nekoč tako kot je že bilo? Mar bo lahko sploh še tako? Nina je dejala: »Poročila se bova. Proč bova odšla, v drugo mesto. V drugo deželo. Odpočiti se moraš. Nikar ne hiti. Tudi jaz ne bom. Nikomur se ne mudi. Prav nikomur se ne mudi. Zdaj imava časa, kolikor ga le poželiva na tem .svetu.« Dlani so mi še vedno drhtele. »Živci... to so le živci... takoj bo minilo . . .« »Kajpada,« je rekla, »kajpada . lu potem je gladila moje drhteče dlani in se smehljala. »Vidiš, že ponehava. Le počakaj, kako ti bo dobro delo, ko boš popil vročo kavo.« »Da,« sem rekel, »vroča kava mi bo dobro dela.« In potem sva sedla bliže drug k drugemu in slrmela V gost dež, ki je padal na sivo reko. Ladja sc je blago zibala in pod nama sva slišala starca, kako ic ropotal v kuhinji. Zadišalo je po kavi in jajcih s slanino. Slišal sem vreščanje gahebov. Najbrž so krožili nad ladjo. Nina se je prižela blize. Lice sem del k njenim lasem. Deževalo je vedno huje. »Kako sc počutiš, ljubi?« »Žalostno,« sem rekel. »Zeio žalostno.« »To bo minilo. Vse bo prešlo.« »Da,« sem rekel. »Prav zanesljivo.« KONEC Večer ljudskega izročila Minuli četrtek so člani akademske folklorne skupine »France Marolt« iz Ljubljane izvajali na Bledu večer jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi. Spored je obsegal prekmurske, gorenjske, belokranjske, slavonske pu še plese iz Posavine, Vojvodine in Bosne. Vmes pa so peli jugoslovanske narodne pesmi. Večer plesov jc bil zelo zanimiv, izvajanje pa odlično. V festivalni dvorani se je to pot zbralo kakih 450 tujih obiskovavcev in okrog 100 domačinov. Gostom je bilo posebno všeč temperamentno bu-njevačko kolo iz Vojvodine, občudovali pa so znamenito in pristno nemo kolo izpod Glamoča, ki razodeva zgodovino in trdo življenje bosanskega človeka. — Prav tako zanimivi so bili tudi poskočni, prešerno razposajeni gorenjski plesi: potrkana, svatovski mes z majoliko in jerbasom na ' 'k nlesna igra z metlo in dni • » 1 Plesni zbor ; Itj.k e Marolt r/ Ljubljane je odlična slovenska folklorna amaterska skupina, ki verno in s študijsko natančnostjo oživlja ter ohranja prvine našo ljudske umetnosti. Letos praznuje 15-letnico svojega obstoja in umetnickega delovanja. V tem razdobju ie nedvomno opravila, bogato kulturno poslanstvo, najprej pod mentorstvom ter umet niškim vodstvom ustanovitelja Franceta Marolta, že vrsto let pa jo uspešno vodijo Tončka Marol-tova, Marija šustarjeva in Mirko Ramov/. V 15 letih svojega delo vstaja je lolklorni zbor posredoval lolklorno bogastvo kakih petstokrat doma in v tujini. V razgovoru je Tončka Marol tova povedala, da imajo pred seboj Še vrsto nalog ter nastopov. Prav sedaj sc pripravljajo na daljšo turnejo po Poljski. Člani plesnega zbora so univerzitetni študentje, zato se plesna skupina stalno izpopolnjuje, generacije plesavcev pa se menjajo, ker skupina deluje na povsem amaterski osnovi. — J. B. politehnična vzgoja nT In nc more biti samo v okvirih današnjega strokovnega izobraževanja, pač pa mora postati sestavni del našega splošnega Izobraževanja. Take sodobne politehnične vzgoje pa ne more dati osemletno osnovno šolanje, ker je prekratko in zanjo učenci tudi. še niso dovolj zreli. Osemletno sedanje šolanje bo potrebno podaljšati. Ta ukrep bi napravil največjo Uslugo strokovnemu izobraževanju, ki se po osnovnem šolanju nadaljuje, .lasno, da podaljšanja osnovnega šolanja ne bomo dosegli jutri, skrbeti pa moramo, da bo lo čimprej. Ob tem pa nastaja tudi kopica nerešenih vprašanj. V prvi vrsti gre za učne načrte. Ti bi morali biti enotni in obsegati razen drugega tudi osnovno znanje, ki je potrebno proizvajavcem v določenih gospodarskih dejavnostih. Hkrati se tu odpre vprašanje materialnih možnosti in potrebnega kadra. Voditi nas mora prepričanje; da je vlaganje sredstev v kadre prav tako pomembno ln tudi ekonomsko rentabilno kakor vlaganje v stroje. Osnovno šolanje je eden izmed pogojev za solidno izobraževanje kadrov bodisi tistih, ki po tem šolanju gredo v delovne organizacije, kakor tudi tistih, ki izpopolnjujejo svoje znanje še v strokovnih šolah. Lojze Perko je razstavljal Kamnik — V dneh od 8. do 17. junija je akademski slikar Lojze Perko v Kamniku prikazal svoj najnovejši opus likovnih stvaritev. V okusno prirejeni razstavni dvorani delavske univerze je RV- ! t©r naniza] 17 olj, in sicer pokra-1 jinske mol ive /. Notranjske. ! L. Pcrka javnosti skoro ni potrebno predstavljati. Notranjec. rojen v Starem trgu pri Ložu 1e- , ta 1909, ki je dobival prve pod uke slikarske tehnike pri Tonetu : Kralju v Ljubljani, je ob koncu četrtega desetletja, tik pred izbruhom vojne, obiskoval akademijo v Sotiji in jo končal po Vojni v Beogradu. 2e med študijem, je pričel razstavljati (v Novem mestu), ilustriral je Martina Krpana, po osvoboditvi pa ga sreću jemo pogosloma, od Postojne do Kamnika. Sedaj živi v Kamniku ,a znova in znova hiti v zatišja notrrvii.1 -*H ....... Peiko ji, ..eprav ne /auietava portretov ) lealisticne smeri, zvest tradiciji, samemu sebi, svoji maniri In tehniki. Nje gov sivi temni barvni ton prikaže gledavvu v .so raznolikost, barvitost , pokrajine, vso v temačno skrivnosl zavito Notranjsko, vso pezo kmečkega človeka spojenega / zemljo. Njegov realizem se prepleta s simboliko zemlje, iz ka tere je /rasel. Tudi na tej razstavi ni drugačen, čeprav določena j dela napovedujejo prehod v nje-I govem snovanju. Njegove zimske pokrajine, odete s turobnostjo mračnega dne, lebdečega nad vse Ugreznjenim kmečkim naseljeni, bistrina jezerca, uklenjenega med gmoto gora s pobliskom odsvita nastajajočega dne, ali vsrkavajo čemu težkemu delu zapisanega kmeta, ki drobi grudo -- vse sli ke govorijo neposredno, resnično, doživeto. Z do sedaj Perku nena vadnimi potezami intenzivnih temno zelenih in rdečih barv nam kljub določenemu solzavemu 1110 tivu mojstrsko pričara vzdušje situacije »razpoloženje človeka in moč narave. Razstava je med ljudmi doživela izreden uspeh. Množice obiskovavcev iz Notranjskega, iz Ljubljane in Kamnika so skoroda romale in se trle v dvorani. Slikar .'e daroval podobo velikega formata galeriji muzeja v Kamniku. • S. Z. , O LAS SOBOTA, 22. Junija lgS Kranjski plavavcl pri treningu Dobro pripravljeni kranjski plavavcl z veseljem pričakujejo začetek nove sezone Ob zaključku nogometnega prvenstva Ljubljana v kvalifikacije Kranj — Letošnje tekmovanje v SNL je postalo proti koncu izredno zanimivo, zlasti zagrizena pa je bila borba za prvo mesto. Ljubljana in Triglav nista popustila vse do zadnjega, tako da je ob koncu odločala veliko tudi sreča, ki se je končno nasmehnila ekipi Ljubljane. Z zmago nad Rudarjem iz Trbovelj je osvojila naslov prvaka v SNL in s tem pravico sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v drugo zvezno ligo. Triglavani so doživeli v nedeljo že peti zaporedni poraz in s tem zapečatili laslno usodo. Priznati moramo, da so igrali iz tekme v tekmo slabše, kar je vzrok v premajhni fizični pripravljenosti igravcev, ki niso mogli vzdržati tekmovanja do konca. — Drugi Kranj — 26-jmetrski bazen v tovarni Tekstilindus (obrat II) dvakrat dnevno kar oživi, ko preme-Ijejo plavavci njegovo ogrevano vodo. Že več kot mesec dni — v eiabem in lepem vremenu -— plavajo od 2.000—5.000 metrov. Na letošnjo sezono so se res pripravili kar najbolje. Nikoli še niso začeli s treningi tako zgodaj — 1. junija — in so že mnogi izmed plavavcev dosegli svoje osebne rekorde, te rezultate pa bodo še veliko izboljšali na prvih tekmah v močni konkurenci. Prvi nastop, ki bo sredi julija, bo verjetno dvoboj z beograjskim Partizanom V Kranju. Razen teh dveh klubov nastopata v tem severnem delu tekmovanja še Mladost iz Zagreba in Ljubljana. Triglav ima lepe možnosti za osvojitev prvega mesta in s tem bo dobil 800 točk za konkurenco v finalnem delu. Drugi dobi 600, tretji 400 in četrti 200 točk. To je.lepa prednost in s tem tudi korak bliže k osvojitvi riajboljšega mesta. Ženska ekipa — slaba točka kranjskega plavalnega kluba — se zaveda svoje slabosti in bo skušala z rednimi treningi doseči čim boljše čase. Na progi 200 m prsno pri moških so letos kar trije kandidati, ki bodo morali za vstop v prvo moštvo vložiti pri plavanju vse moči. Kocmur in Saša Košnik, ki sta znana po hitrem plavanju, imata letos že nekaj lepih rezultatov. Tako je Košnik 200 m kravi preplaval v času 2,17.0, medte-m ko mu je najboljši lanski čas »le« 2.18.0, Kocmur pa Je zabeležil na 100 m že 57.9 in zaostaja za lanskim rezultatom le 3 desetinke. Tudi Milan Košnik noče zaostajati za kolegi in je preplaval 100 m hrbtno v 1.11 sek. —- lanski najboljši čas je bil 1.12. Drugi hrbtaš Pičulin pa še ni v najboljši formi. Razen teh rutiniranih plavavcev pa vse bolj stopajo v ospredje še mladi, ki bodo z resno vadbo lahko uspešno zamenjali svoje stare!še tovariše. Kljub dobrim rezultatom in marljivemu delu imajo plavavci mnogo težav. Prav sedaj, ko bodo zapustili »Inteks« in sc bodo I preselili na kopališče, imajo težave s komunalnim servisom, ki i zahteva od uprave kluba, naj plača 200 din mesečno na tekmo-vavca. Pri takih pogojih bodo lahko trenirali le najboljši in bodo morali »pozabiti« na najmlajše, ki pa kažejo sadove dosedanjega dela. — M. Plavalna šola v Kranju KRANJ, 21. junija — V zvezi z. letošnjo široko zasnovano akcijo za pospešitev dela plavalnih šol bo tudi v Kranju začela delovati plavalna šola. Plavalno šolo bosta organizirala občinska zveza za telesno kulturo in plavalni klub »Triglav«, začela pa se bo 25. junija na mestnem kopališču. Prireditelja vabita vse prijavljence — pa tudi ostale, ki se želijo naučiti plavati ■— naj se Javijo 25. junija ob 9. uri na kopališču. Avto-moto tekme za državno prvenstvo in nagrado »Loke« Tudi letos bo (4. avgusta) v škofji Loki avtomobilsko moto-ciklistlčno državno prvenstvo na preurejeni tekmovalni progi, ki je krožna in meri 4.500 m, še večja pa bo borba za rušenje absolutnega rekorda proge v enem krogu. Prireditelj je letos razpisal upoštevan'a vredno nagrado »Loke« (100.900 dinarjev) za novi rekord proge. (Sedanji rekord proge hrani ing. Boško Šnajder iz leta 1962 na tekmovalnem stroju BMW s prikolico ,in sicer čas 2 minuti in 20 sekund ali 114,714 kilometrov na uro). Letos bodo na tej prireditvi prvič tekmovali v okviru državnega prvenstva tudi turistični in turistično izboljšani avtomobili do 750 cem, kar bo verjetno ena najbolj zanimivih voženj, za nagrado »Loke« pa se bodo prvič letos udeležili tekmovanja tudi tekmovavci iz Italije in Avstrije. Prireditelj, ki mu je organizacijo zaupala Avto-moto zveza Jugoslavije, se na to prireditev resno pripravlja. Prireditev bo popolnoma uspela le, če bodo vsi člani društva in ostali merodajni činitelji opravili zadane naloge v redu in pravočasno. — I. K. vzrok pa je tudi v tem, da je pri tem klubu premalo igravcev, ki bi lahko uspešno zamenjali kaznovane soigravce. Sedaj ob koncu vsekakor lahko trdimo, da je Triglav letos zapravil izredno priliko za prvo mesto, s tem pa so si onemogočili vstop v II. zvezno ligo, saj moštvo Sparte (z Zagre- bom je izgubila 3:1 na domačem igrišču), ni nepremagljivo. Iz. lige sta izpadla »Rudar* ve len je in Ilirija. Kdo bo novi CJan SNL, pa bomo videli po pr . kvalifikacijskih tekmah. 1J« igrajo v nedeljo v Ajdovščini '« upamo, da bo temu moštvu us^ lo priti v SNL. — M. B. Sobotni razgovor z Zoranom Metino V prvem delu brez poraza V lepo urejenem domu »Partizana« v Žirovnici smo / srečali enaindvajsetletnega študenta Zorana, ki nam je prav rad odgovoril na naša vprašanja o uspehih in delu pri klubu. 0 Koliko čaša že igraš odbojko in kje si začel? Prvič sem se srečal s to igro pred 4 leti, odtlej sem stalni član ekipe Partizana Žirovnica, kjer mislim, prav tako kot moji soigravci nastopati še mnogo let. Po prvotnih težavah, ki smo jih sedaj v glavnem že prebrodili, se nam obetajo lepši časi, kar bo gotovo vplivalo tudi na našo prihodnjo igro. # Ali bo v vašem moštvu za drugi del kaj sprememb? Razen tega da bomo nastopi- I 11 veliko bolj pripravljeni, bo I naše vrste okrepil še domačin • Rudi Rozman, ki je pred leti že uspešno nastopal za mladinsko drž. reprezentanco in je pravkar okreval od bolezni. 9 Imaš več uspeha pri igranju ob mreži ali v samem polju? Kot vsi moji soigravci sem bolj uporaben za »tolčenje« kot pa za reševanje žog v polju. Toda z resnim treningom bomo to slabost odpravili in s tem napredovali kot celota. (9 Ste že kdaj igrali proti članom I. republiške lige? Niti dober mesec ni od tega-, ko so nas povabili Jeseničani v gostovanje. Po odlični igri, ki smo jo takrat pokazali, smo jih premagali, kljub temu da zavzemajo njihovi skupini 4. mesto. Prav ti uspehi, ki.smo J* dosegli, pa nam dajejo nje za lepšo prihodnost^ ^ mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam gradbeno parcelo v Stražišču. Naslov v oglasnem oddelku 2332 Prodam FIAT 600. Franc Jeko-vec, Ziganja vas, Križe 2333 Prodam konja, starega 4 leta. Naslov v oglasnem oddelku 2334 Kravo po četrtem teletu prodam. Novake 4, Golnik 2335 Po nizki ceni prodam samsko opravo z vložkom. Kranj, Zaplot-nik, Gasivska 4, Stražišče 2336 Dobro očuvan FIAT 750 prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2337 Prodam vprežno kosilnico »Kar-nik« z žetveno napravo. Andrej Bernič, Zapuška 6, Dravlje, Ljubljana 2338 Prodam skoraj novo motorno kolo JAVVA in usnjeno obleko aH zamenjam za zidno opeko. Kranj, Stražiška 22 2339 Prodam večjo količino strešne opeke bobrovca, sobna vrata, dvoje dvodelnih oken in 2 hrastova stebra 25 X25 X 500 cm. Sp. Bes-nica 47 2340 Prodam kravo s teletom. Preba-čevo 41 2341 Prodam skoraj novega nemškega NSU MAKSI JA. Povh, Kranj, Zasavska c. 22 2342 Prodam bukove butare. Ba-šelj 24, Preddvor 2343 Prodam televizor RR. Marija Karinšek. PTT Kranj 2344 Prodam odlično ohranjen motor PANONIA s prevoženimi 7.000 km. Franc Benedičič, Brezovica pri Kropi 2345 Prodam motorno kosilnico »Reform«. Klane 13, Komenda 2346 Prodam nov posnemalnik »Alfa«. P-*'• \i se: Nova vas 4, Preddvor ali pa Koroška Bela, p. Sl.Javor-ink v 2347 frodam motorno kosilnico »Ra-pid«. Poizve se: Debelak, Visoko 2, nad Sk.Loko 2348 Otroško posteljico prodam. Kranj, Cankarjeva 15 2349 Prodam 2 prašiča po ca. 40 kg težka in 10 mesecev staro tellco. Vopovlje 7, Cerklje 2350 Prodam 60 valovitih salonitnih plošč 124X93 cm ln 8 slemen ja- Podreča 2368 28, 2369 (italijanski) kov za streho ter 2 železna nosiv-ca (traverzi) po 5,10 m dolžine. Naslov v oglasnem oddelku 2367 Prodam komplet kuhinjsko opremo, trodelno kletno okno z dvojno zapero 60 X 150 cm ln otroški spalni voziček (koš). Ogled popoldne. Naslov v oglasnem oddelku Prodam kravo. Smlednik Prodam globok otroški voziček in ženski šivalni stroj. Jerman, Bistrica 40, Tržič 2370 Prodam skoraj nov vetrobran za PRIMO« Naslov v oglasnem oddelku 2371 Po ugodni ceni prodam PRIMO 150 ccm. Dam tudi na ček. Jože Zadnikar, Preddvor 69 23 2 Prodam malo rabljeno dvodelno okno 100X110 cm, zidarske opornike in bankine. Voklo 63 2373 Prodam kravo, ki bo čez teden dni tretjič teletila. Tenetiše 33 2374 Prodam žensko kolo »Lengnano«. Naslov v oglasnem oddelku 2375 Prodam 2 čeladi, dvoje očal, usnjeni plašč, nizki vetrobran ln dolge rokavice. Naslov v oglasnem oddelku 2376 Prodam OLIMPIO za 200.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 2377 kupim Kupim novejši voz zapravljiv-ček. Oddati ponudbe pod »Hrvatska« 2174 Kupim prašiča od 20 do 40 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku 2351 Kupim 2 gumi" plašča 550 ali 575 X 16 col. Naslov v oglasnem oddelku 2352 ostalo Vzamemo v najem ali kupimo primerne prostore za skladišče v Kranju ali neposredni bližini. Vodna skupnost Gorenjske, Kranj 2319 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta S — tekočI račun pri NB v Kranju 607 11-1-135 — Telefoni: glavni urednik 24-75, odgovorni urednik 21-90, uredništvo in uprava 21-90 — Letna naročnina Usta znaša 1308 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, posamezna številka 10 dinarjev; sobotna številka pa 20 dinarjev Oskrbnika za kočo na Kriški gori sprejmemo takoj. Telefon 947-217 v popoldanskih urah. Plača po učinku ali redna nastavitev. Planinsko društvo Križe 2320 Lovski pes — nemški ptičar se je zatekel. Adergas 13, Cerklje 2324 Takoj si rezervirajte prostor za vaš prijeten oddih v juliju in avgustu. Povijana na otoku Pagu vas vabi s svojo čudovito plažo. Penzion 900 din dnevno. Prijave sprejemajo v trgovini Borovo, Kranj 2325 Opozarjam vse, ki širijo neresnične govorice o Ivani Vilman, Planina pod Golico, Jesenice in Francu Klinar, da bom sodnijsko tožila vsakega, ki bi še nadalje širil te govorice. Ivanka Vilman • 2322 DZS -— Knjigarna »Simon Jenko* Kranj obvešča cenjene odje-mavce, da bo trgovina v dneh 27., 28. ln 29. junija 1963 zaprta zaradi polletne Inventure. Prosimo, da si pravočasno nabavite svoje potrebščine 2353 Vseljlvo enosobno stanovanje nudim solidnima zakoncema, ki bi nudila posojilo za dograditev hiše. Naslov v oglasnem oddelku pod »Bližina Medvod« 2354 Mizarju, ki mi prečisti furnirano pohištvo, nudim dober zaslužek. Potrebni material imam sam.! Naslov v oglasnem oddelku 2355 Ženini In neveste! Izdelujem vse vrste poročnih prstanov po naro-j čilu kakor tudi vsa ostala zlatarska dela ter popravila. Ivn Levic-, nik, zlatar, Kranj, Župančičeva 2] (prek novega mostu pri hotelu Evropa prva hiša desno) 2356 Takoj zaposlimo honorarno materialnega knjigovodjo v dopoldanskem času. Interesenti naj se prijavijo v Mlekarni, Smlednlška cesta 1 2357 Za prireditev »kresne noči« in Gorenjskega sejma rabimo več sodelavcev — natakarje, prodajavce sladoleda, toča je. blaga j niča rje. Prijave pošljite upravi Delikatese Kranj 2358 Dne 17. junija sem izgubila okrog sedme ure v avtobusu Bled ■—Kranj denarnico z dokumenti in nekaj denarja. Prosim poštenega najditelja da jo odda pri blagajni trgovine Merkur 2359 Dentist Holchaker Kranj ne ordinira od 1. do 31. julija 2360 Prosim poštenega najditelja Izgubljenih (sedem) ključev, saj jih vrne v oglasni oddelek 2361 Prekllcujem besede, ki sem jih izrekel o Emiliji Berden, za neresnične. D. S., Kranj, Savska c. 2362 Iz Sp. Brnikov do cerkve v La-hovčah sem 4. junija izgubila uro. Prosim poštenega najditelja, naj jo vrne na Sp. Brnike 45 2363 Nudim dodatn* delo na domu izučenima šiviljama. Milka Kcrn. Izdelovanje perila, Kranj, C. JLA št. 1 2364 Za pomoč v gospodinjstvu (brez težkega dela) sprejmemo upokojenko ali tovarniško delavko. Hrana, stanovanje. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod »Samo 2 osebi« 2365 Dekletu dam sobo za pomoč pri delu. Slaščičarna Šink, Kranj 2366 objave Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca aH jeter in žolča ali ostalih prebavil. Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v grosističnem trgovskem podjetju »živila« Kranj, Veletrgovini »Loka«, Skofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka«, Jesenice. RAZPIS Sprejmemo računovodja, ki bi opravljal tudi vse knjigovodske posle. Ponudbe pismeno ali osebno na Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju, Prešernova 11, telefon 23-14. Slaščičarna — kavarna Kranj sprejme v uk 3 VAJENKE GOSTINSKE STROKE Pogoj: dovršena osemletka in veselje do gostinskega poklica. Nastop službe takoj! LOTO Začasno poročilo za 25. kolo lota Žrebanje jc bilo 19. VI. 1963 Izžrebane številke: 4 5 14 19 34 42 in dodatna 7 PETICA 340.778 ČETVORKA 9.660 TROJKA 566 četvorke ,r..;j Jesenice (1) 39 J 614021/4 Kranj (1) 46 - K - 746717/4 Trojke # Domžale Zastopnik 28 J 600463/4 275810/4 614025/4 614036/4 624574/4 624588/4 # Jesenice Zastopnik 39 275768/4 J 614017/4 J 614033/4 O Kamnik Zastopnik 41 J 624572/4 J 624584/4 # Kranj Zastopnik 46 112512/2 112521/2 K 746588/4 K 746652/4 K 746675/4 K 746679/4 K 746714/4 K 746717/4 K 746723/4 Zastopnik 47 248335/4 248336/4 # Skofja Loka — zast. 88 062778/2 J 613255/4 J 613263/4 J 613263/4 J 613264/4 J 613264/4 J 613301/4 # Radovljica — zast. 72 J 600932/4 J 600934/4 Končno poročilo za 24. kolo lota (Žrebanje je bilo 12. VI. 1963.) ŠESTORKE 2,048.280 din PETORKE 365.764 din ČETVORKE 9.276 din TROJKE 522 din Rok za izplačevanje do 20. avgusta 1963 < 112519/2 112534/2 K 746603/4 K 746655/4 K 746678/4 K 746700/4 K 746716/4 K 746722/4 K 746724/4 248335/4 posa d) priporočilo gospod«its x^o, ganizacije, s katerega jc r . j^z-da je v rednem dclovnei merju. B. Pogoji za vpis v šole in tečaje: ^cialH° 1. Pogoji za vpis v Ko» a) uspešno dovršena v-^&* šola za prodajavca 311 osPoi»r' šola katerekoli druge b ske dejavnosti, . p0uk ^° b) šolanje traja 2 le". * popoldan 5-krat tedensK • 2. Poslovodska šola: 0Rlicn» a) uspešno dovršenai i j(J }e šola za prodajavce. *>» dvoletno, pouk bo P°P01 tedensko. Dopisna poslovodska *°l*'p0s\c Pogoji isti kot za redn vodsko šolo. dras^! 3. šola za prodajavce (^p, a) uspešno dovršena ]et> b) starost najmanj ^oslij*- c) najmanj enoletna^ - h ^ na delovnih mestih P°n/ ^piP11 dajavcev ali blagovni" lan tov, nraanizaCli,« č) soglasje delovne orgk šolanje je enoletno, \fi popoldan 5-krat teden«*. teČaJ *f organizirala pripravljaj joi kandidate, ki nimajo u* ^otw ske izobrazbe (kandidat ]etkei0 imeti vsaj 6 razredov os nekaj let prakse). ^&i»vCe 4. Tečaj za pomožne'J*0^** In druuc blagovne »vtič ŠOLSKI CENTER ZA BLA-GOVNI PROMET v Kranju razpisuje v šolskem letu 1963/64 VPIS V NASLEDNJE TEČAJE: 1. komercialno šolo 2. poslovodsko in dopisno po-slovodsko šolo 3. šolo za prodajavce (za odrasle) 4. tečaj za pomožne prodajavce in blagovne manipulante 5. strojepisni tečaj 6. jezikovni tečaj 7. tečaj za prodajavce v samopostrežnih trgovinah A. Pri vpisu morajo vložiti vsi kandidati: a) lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse, b) k prošnji je treba priložiti prazno dopisnico z natančnim naslovom kandidata, c) zadnje šolsko spričevalo, č) izpisek iz rojstne matične knjige, . bo Tečaj za po ln druge blagovne lante: osno a) najmanj 4 razred« šole, ,..cV v g°sp b) enoletna zaposli darski organizacij- p0uk Tečaj traja 2 '"^ne. trikrat tedensko pop01 5. Strojepisni tečaj: • i •< mesce"" Tečaj bo trajal 3 ™ Pogojev za vpis ni. 6. Jezikovni tečaj: ^ a) nemški jezik (*a daljevalni), ,začetni in b) angleški jezik <*» daljevalni). « -n„ sodo".-jj Tečaj bo prilagp.cn i^r*«1 metodam pouka in ^o^' za delo v blagovnem P Pogojev za vpis ni. ^ ^o-7 Tečaj za prodaJavce postrežnih trgov*1*- ^ Tečaj bo trajal 1 nani- za vpis ni. šol Za obiskovanje ^8C5oloin* in t«* čajev je predpisana Rav nate Ijstvc