Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1'- Stev. 77. V Ljubljani, sreda 6. aprila 1938 Leto III Po prodoru nacionalistične armade do Sredozemskega morja: Katalonija je odrezana od ostale vladne Španije Handaye, 6. aprila, o. Z zavzetjem Tortose so Francove čete dosegle prvi namen velike ofenzive na ■ragonskem bojišču. Prodrle so do morja ter s tem odrezale Katalonijo od ostale Španije, kar je je še pod oblastjo rdeče vlade, ki sedi v Barceloni. Prodiranje nacionalistične vojske od Gandese in Valderobresa Proti morju je potekalo izredno hitro, čeprav so se rdeči oddelki upirali, kolikor so se mogli, ter skušali z razstreljevanjem mostov in viaduktov ustaviti nacionaliste. Francovi oddelki so predvčerajšnjim popoldne zavzeli višine okrog Tortose ter ponoči prodrli do mesta, kamor so vkorakali včeraj zjutraj. Včeraj so nacionalistične čete zasedle vse ustje reke Ebra do morja ter začele prodirati na jug proti krajem, ki leže pred Castellonom, na sever pa napredujejo proti Tara-goni. Drugi oddelki zavzemajo ozemlje ob cesti, ki drži iz Morelle v Alboracer in proti morju. Čete generala Yagueja, ki prodirajo po cesti iz Gandese proti Taragoni, so včeraj osvojile zadnje višine pred morjem pri Taragoni. Oddelki generala Mo-scardoja so sinoči dospele na severnem delu bojišča pred Bflaguer. V vse osvojene kraje se Je začelo vračati prebivalstvo, ki je pobegnilo v gore. Vojaštvo, civilna garda m policija, ki so jo imeli nacionalisti že pripravljeno, cisti okolico mest in z vso naglico ureja življenje * njih. Nacionalistična vojska bo zdaj, ko je odrezala | minister Negrin, zunanji minister Alvarez del Valencijo od Katalonije, prodirala proti Barceloni v I Vayo, notranji minister Paolimo Gomez, kmetijski treh smereh: pod Pirenep, vzdolž francoske meje, da I minister Uribe, pravosodni minister uondalez 1 e- odreže Barcelono od Francije, v sredi od Leride po cesti in pa ob obali od Taragone, ki jo bodo Francovi oddelki v kratkem zasedli. Stotisoči ljudi beže proti francoski meji Perpignan, 6. aprila, o. Zaradi nevzdržnega napredovanja Francove armade beže vedno večje množice katalonskega prebivalstva in rdeče vojske proti francoski meji. Francoske oblasti računajo, da bo prihodnje dni število beguncev naraslo na stotisoč in so zaradi tega ob vseh prehodih in cestah pripravile vse potrebno za njihov sprejem. Mejne straže so povsod ojačene z mobilno gardo in vojaštvom. Nadzorstvo nad razoroževanjem in pošiljanjem beguncev v notranjost Francije vodi prefekt pirenejske pokrajine Diktowski. Največje množice beguncev prihajajo čez mejo po cesti pri Bourhmadame. Nova rdeča vlada v Barceloni Barcelona, 6. apr. AA. Havas: Nova Negrinova vlada je sestavljena takole: predsednik in vojni minister Uribe, pravosodni nya. finančni minister Zaspe, prometni minister Jiner de los Rioe, minister za javna dela Velao, prosvetni minister Blanco. V novi vladi ni več Prieta, bivšega vojnega ministra, kar je posebno značilno. Nova vlada je po 6vojih poslanikih v Parizu fn Londonu vložila pri francoski in angleški vladi protest proti nevmešavanjti v špansko vojno in zahteva, naj Francija in Anglija dovolita neoviran makup orožja za rdečo Španijo ter pošiljanje pomoči. London, 5. apr. AA. Havas: Poročajo, da je angleška križarka »Hood« zapustila Barcelono ter odšla proti Gibraltarju. S seboj je odpeljala gotovo število angleških državljanov, ki so se še mudili v Barceloni. V barcelonskem pristanišču je na-mestu »Hooda< ostala še križarka »Repoulsec. Križarka »Hood-r ec bo iz Gibraltarja vrnila spet v Barcelono in bo zasidrana tam. Pravijo, da bo ob nacionalističnem napadu na Barcelono na njej pobegnila španska vlada ter vidnejši politični voditelji ljudske fronte, Nova upravna razdelitev Romunife odpravlja zgodovinske meje, volitve namestnikov in županov Bukarešta, 6. apr. m. Te dni bo romunska vlada objavila uredbo z zakonito močjo o novi administrativni uredbi Romunije. Načrt uredbe bo dane« predložil visoiki ustanovi za administrativno vede notranji minister Kalinescu. Izdelani načrt za novo upravno reditev države določa precejšnjo decentralizacijo. Romunija bo po novi uredbi razdeljena na 7 oblasti. Pri določevanju meja teli novih oblasti bo imel 15 članov in bo nadzoroval vso javno delavnost. ¥ Bukarešta, 6. apr. m. Iz Konstance poročajo, da se bo prihodnje dni izselilo iz Dobrudže nad 10.000 Turkov, ki jim je turška vlada dala na razpolago obširna zemljišča na meji med Iranom in Mezopotamijo. Turki so živeli v Romuniji še od Sasa turško nadvlade. Vesti 6. aprila Plebiscitno gibanje Nemcev v Jugoslaviji Ljubljana, 6. aprila. Kakor vsi nemški državljani v tujini, tako so ludi Nemci v Jugoslaviji pozvani, da se 10. aprila • izrečejo za veliko Nemčijo in za njenega voditelja. ,V ta namen je pokrajinsko vodstvo narodnosociali-6tične stranke za Jugoslavijo ukrenilo že vse potrebno, da omogoči nemškim državljanom v Jugoslaviji volitev. Organizirana sta dva posebna vlaka, ki bosta v nedeljo peljala Nemce v Beljak in v Gradec, da bodo tam izvršili svojo državljansko dolžnost. Revnejši nemški državljani, ki bi ne zmogli prevoznih stroškov za plebiscit, bodo dobili stroške povrnjene, vendar samo, če bodo nemški konzulati ugotovili to dejansko potrebo. V vseh krajih, kjer prebiva pri nas kaj več Nemcev, so bili zadnje dneve plebiscitni shodi, ki so se jih seveda udeležili samo nemški državljani. Shode so jmeli tudi mariborski in ljubljanski nemški dr-fctv]jani. Na obeh zborovanjih je govoril voditelj Orodno socialistične stranke nemških državljanov Jugoslavijo, ravnatelj inž. Neuhausen iz Bel-prada. Plebiscitno zborovanje je bilo v Mariboru v Ponedeljek zvečer v Gambrinovi dvorani, v Ljubljani pa je dal nemškim državljanom, na razpolago potrebne prostore hotel Miklič. Hitlerjeva propagandna pot v Avstriji Innsbruck, 6. aprila, o. Hitler je snoči imel velik ^olivni govor, tretji na avstrijskem ozemlju. Poslušalo ga je več desettisoč ljudi, ki so se s posebnimi vlaki pripeljali iz vse Tirolske. Danes dopoldne je Hitler odpotoval v Salzburg, kjer bo imel drevi vo-livno zborovanje v Festspielhausu. Jutri pojde v Linz, v soboto pa se vrne na Dunaj, kjer bo zaključil svoje agitacijsko potovanje po Avstriji. Go- vor, ki ga bo imel Hitler v soboto, bo edini volivni govor tega dne. Odprava potnih listov med Avstrijo in Ncmčiio Dunaj, 6. aprila, m. Notranji minister dr. Frick je dospel v Linz ter je imel ob tej priliki govor pred pristaši narodnosocialistične stranke. V svojem govoru je izjavil, da je kontrola potnih listov na dosedanji avstrijsko-nemški meji odpravljena. S tem je dejansko izvedena prva točka programa narodnosocialistične stranke, ki govori o združitvi vseh Nemcev v nemškem rajhu. Pariz, 6. aprila, m. »Information« poroča iz Dunaja, da je bivši šef berlinske policije socialni demokrat Gredzinski aretiran na Dunaju. Ko je nemška vojska vkorakala v Avstrijo, ni mogel več pravočasno oditi. Dunaj, 5. aprila. Pokrajinski namestnik je z uredbo omejil delo židovskih advokatov in notarjev. Uredba predvideva iste olajšave za bivše bojevnike 2ide, kakor jih predvideva uredba za Nemčijo. Olajšav so deležni tudi bojevniki iz prevratnih bojev v Šleziji in na Koroškem. Predsnova propagandnega ministrstva Berlin, 5. aprila. AA. (DNB.) Minister Gohbcls je izvršil preosnovo svojega ministrstva. Oddelek za tisk v tem ministrstvu, ki ga vodi Dietrich, šef tiska nemškega rajha, bo razdeljen v dva velika odseka. Na čelu odseka za tuji tistk je dr. Bohmer, odsek nemškega tiska pa vodi Berndt, Na čelu odseka za kulturna vprašanja je Heger. Zasebni odsek, ki ima I nalogo nadzorstva nad kulturnim delovanjem nearijcev v nemškem rajhu, bo upravljal Heinkel. Boi v učiteljski organizaciji Bolgrad, 6. apr. m. V štirih šolskih okrajih mesta Belgrada so bile včeraj volitve novih odborov učiteljske stanovske organizacije JUU. Pri volitvah so zmagali kandidati, ki vodijo oster boj proti sedanji upravi JUU. Po včerajšnji zmagi, pri kateri je opozicija dobila v svoje roke tri učiteljske krajevne organizacije v Belgradu, bo ta opozicija prevzela v svoje roke tudi upravo nad Učiteljskim domom v Belgradu. V enem šolskem okraju volitev ni bilo. Zaradi nemirov eo bile namreč odložene na poznejši čas. Podpis delnega sporazuma med Anglijo in Irsko London, 5. aprila, o .Pogajanja za trgovski in politični sporazum med Irsko in Anglijo, ki so se ustavila pred mesecem dni ob Irski zahtevi, da se mora severna Irska najprej združiti s svobodno irsko državo,^ so se na tihem nadaljevala ves marec. V tem času se je med irskimi in angleškimi zastopniki dosegel sporazum tako, da bo irsko-angleška pogodba v prvem delu podpisana ,Utr' Predsednik Irske, De Valera, je odpotoval danes v London, kjer bo podpisal trgovinski sporazum med svobodno državo Irsko in Veliko Britanijo. Pogajanja glede tega sporazuma so se začela že v začetku februarja. S podpisom trgovinske pogodbe med Irsko in Anglijo se je Ircem izpolnil prvi del njihovih zahtev. O političnem delu pogodbe se bodo pogajanja nadaljevala. Zakon o prepovedi klanja živine po judovskih obrednih predpisih pripravlja poljska vlada, češ da se živina pri tej vrsti klanja preveč muči. Romunski židje jroti temu zakonu silovito ugovarjajo in groze, da se 3odo odrekli za vselej mesni hrani, če vlada prepoved uzakoni. Švicarski komunistični voditelj Walter je odložil vsa mesta, ki jih je imel v stranki, češ da v teh nevarnih časih ne more sodelovati pri gibanju, ki dobiva svoja navodila izključno iz tujine in torej švicarski domovini škodi. Na njegovo mesto bo prišel švicarski zastopnik pri Kominterni Wumbert. Japonski poslanik ▼ Moskvi je posredoval pri so-vetskem zunanjem ministrstvu zaradi sodelovanja ruskih letalcev na kitajskih bojiščih. Litvinov mu je dejal, da uradno nič ne ve o tem. Svetovno konferenco za gospodarsko in politično pomirjenje naj bi sklicala angleška vlada, je predlagala delavska stranska v londonski zbornici. Predsednik vlade Chamberlain pa je na predlog odgovoril, da bi konferenca ne uspela in da so v sedanjem položaju umestnejša pogajanja med posameznimi državami. Egiptovska vlada je morala preložiti volitve v nekaterih južnih okrožjih, ker je prišlo do hudih spopadov med pristaši vladne stranke ter njihovimi na« sprotniki. Judovski vpliv na madžarsko gospodarstvo je t nasprotju z madžarskimi narodnimi koristmi, je na nekem shodu dejal prometni minister dr. Mikesz. Francoski zunanji minister Paul Boncour je imel včeraj dolgo posvetovanje s francoskimi poslaniki iz Moskve, Varšave, Prage in Bukarešte, ki jih je na naglo poklical v Pariz. Nemci in Avstrijci, ki prebivajo na Danskem, so glasovali o združitvi Avstrije z Nemčijo na parniku »Trottau« v Kopenhagenu. Od 620 nemških in avstrijskih državljanov na Danskem jih je 610 glasovalo z »da«, šest z »ne«, štirje glasovi pa so bili neveljavni. Anglija bi se neizogibno izpostavljala vojni nevarnosti, če bi sklenila vojaško zvezo s Sovjeti in Francijo, ker bi ta zveza bila nujno naperjena proti drugim državam, ki Rusije ne marajo. Tako je izjavil predsednik angleške vlade. Teden švedske kulture so začeli v ponedeljek v Pragi. Prireditev bo obsegala predavanja, razstave ia gostovanja švedskih umetnikov. Med češkoslovaško in med Vatikanom vladajo zelo dobri odnošaji, tako da ni v nobenem oziru ovire za sklenitev konkordata med Sveto stolico in ČSR. Taka je sodba nekaterih francoskih listov, ki se zadnje čase veliko bavijo z notranje in zunanje političnim po« ložajem ČSR. Velike vaje francoske vojske, pri katerih bo so-delovalo pet divizij, bodo letos na severu v Champa-nei, večidel po ozemlju, kjer so bili v svetovni vojni hudi boji. Vajam bo poveljeval načelnik glavnega francoskega štaba general Georges. Turčija je uradno priznala italijansko cesarstvo ia zasedbo Abesinije. V Turčiji in Italiji poudarjajo, da so odnošaji med obema državama zdaj postali šo tesnejši. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo v kratkem potoval v Varšavo in tam podpisal prijateljsko pogodbo med Poljsko in Italijo. Turškemu zunanjemu ministru Ruždi Arasu pripravljajo v Egiptu svečan sprejem. Ruždi Aras bo 11. aprila podpisal politični in gospodarski sporazum med Egiptom in Turčijo. Japonska družba za izkoriščanje rudninskega bo« gastva v Srednji Kitajski je ustanovljena in bo začela z delom konec aprila. Ameriške petrolejske družbe še vedno zahtevajo Trgovec z demanti in GPU Anvers, 5i. aprila. V zelo skrivnostnih okoliščinah je izginil trgovec z demanti Jakob Franken, doma iz poljskega Lodža. Po vojni je prišel v Anvers in se mu ,_________________ ___ __ , _ je po zaslugi zvez s Sovjetsko Rusijo posrečilo prodati I razveljavljenja zakona o razlastitvi, s katerim jim je demante, ki so jih boljševiki doma zaplenili. V 10 letih I Mehika vzela vse petrolejske vrelce. Na posredova-je prodal demantov za 300 milijonov frankov. Aprila I nje ameriških diplomatskih zastopnikov pa je Mehika. 1937 so ga nujno poklicali v Moskvo in takrat so ga I odgovorila, da se to vprašanje tiče samo sodnije in tudi zaprli, češ da je bil Jagoda njegov glavni pokro- I prizadetih družb. vitelj v Sovjetski Rusiji in da mu je Franken dajal I Za romunskega zdravstvenega ministra je kralj nagrade za pomoč pri trgovini z dragulji. Od takrat m | Karol imenoval generala Nikolaja Marinesca. bilo nobenih glasov več od njem, kljub posredovanju poljskega poslanika v Moskvi —• Franken je bil poljski državljan — in kljub intervenciji belgijskega poslanika v Moskvi. Le neki poljski odvetnik je povedal, da je Franken bil v vlaku, ki je peljal čez poljsko-sovjetsko mejo, 9. aprila lanskega leta v Moskvo. Ne vedo, ali je Franken še zaprt ali pa ga je GPU že spravila s poti. Zakon o poslanskih volitvah - v maju pred skupščino Belgrad, 6. aprila. Narodna skupščina, ki so po Proračunskih razpravah njene seje odložili, se bo ^ aprilu spet sestala in se bavila z interpelacijami, ** so jih vložili nekateri poslanci. Naslednje seje skupščine bodo sredi meseca maja. Tedaj bo skupščina razpravljala o načrtu invalidskega zakona, »ato pa pridejo na spored novi politični zakoni, Predvsem oniovolitvahnarodnihposlan-'e*l0 zborovanjih in združevanjih. Za vse te zakone je vlada že dobila pooblastilo v finančnem *akonu. Načrti zanje so izdelani in jih bo v kratkem proučil ministrski svet, nakar jih bo sprejela *udi skupščina. 100 letnica smrti ustanovitelja srbskega časopisja Belgrad, 6. apr m Jutri bo minilo 100 let, odkar je umrl Dimitrij Davidovič, ustanovitelj srbskega narodnega tiska. Dimitrij Davidovič je ustanovil prvi srbski list na Dunaju pod imenom *Novine Srpske«. Prva številka je izšla 1. avgusta 1813. List je izhajal 9 let. Leta 1821 se je Dimitrij "avidovič vrnil v Srbijo in vstopil v diplomatsko službo. Davidovič je bil tudi prvi urednik prvega “roškega časopisa, ki se je imenoval »Nov in e Srp-**ke« in je izhajal v Kragujevca Zaušnice v angleški poslanski zbornici London, \ aprila. Včeraj se je v angleški spodnji zbornici pripetil dogodek, ki je dal povoda velikemu razburjenju. Takšnih prizorov je bilo dozdaj v angleškem parlamentu še zelo malo. Po nekaterih vprašanjih, ki jih je stavil državnemu podtajniku za zunanje zadeve, je poslanec Sinuel naenkrat vstal, stopil proti konservativcu Bauerju, ga udaril po licu ter zatem odšel iz zbornice. V prvem trenutku sc je zdelo, da bo Bauer na ta nenadni napad kaj odgovoril, toda poslanec je klofuto mirno pretrpel, prekrižal roke^ in noge ter sc na svojem sedežu ponosno vzravnal, kakor da se ni ničesar zgodilo. Takšno vedenje je izvalo burne proteste med vladnimi narodnimi poslanci. Nekdo od njih je zaklical: »Vrnite se na Poljsko.« Preden je Sinuel zapustil spodnji dom, je glasno zavpil, da ga je Bauer zelo užalil, ter še dodal, da je on rojen na Angleškem ter zato angleški državljan. Prestopi v JRZ Belgrad, K aprila, m. Po poročilih, ki jih je dobilo glavno tajništvo JRZ, je vsa organizacija bivše HSS v Kasapni prestopila v JRZ. Prav tako 60 pre-stopili v JRZ pristaši HSS v Semelcih. Svoj pristop v JRZ ti pristaši bivše HSS utemeljujejo s tem, da ne morejo več odobravati abstinenčne politike, ki jo vodi vodstvo bivše HSS, ter škode, ki jo zaradi takšne po-štrijske Cerkve v zvezi z novim stanjem, ki je Jitike trpi kmečki stan. V vasi Badovinci v bogatiškem nastalo po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Avstri- okraju so se pa v JRZ prijavili vsi pristaši radikala ja je namreč imela s Sveto stolico konkordat, ki j Ace Stanojeviča. Sovjetske vojaške vaje odložene Berlin 6. aprila, m. Iz Moskve poročajo, da so velike vojaške vaje v leningrajskem okraju, ki bi morale biti konec aprila, odložene na nedolo^ čen čas. Po informacijah, ki so .jih dobili nemški časopisi, so bile vojaške vaje odložene tudi v Beli Rusiji in na Uralu. Kot razlog za to navaja berlinsko časopisje veliko aretacije častnikov v leningrajskem okraju. Dunajski nadškof kardinal Innitzer v Vatikanu Vatikan 6. aprila. Dunajski nadškof kardinal Innitzer je včeraj dopotoval v Rim, kamor ga je poklicala Sveta stolica, da poroča o položaju av- je močno različen, kakor pa konkordat med Sveto stolico in Nemčijo. Kardinala Innitzerja je takoj po prihodu v Rim sprejel vatikanski državni tajnik kardinal Pacceli. Pogovor med državnim tajnikom kardinalom Paccelijem in kardinalom Innitzerjem je trajal eno uro. Ob 21 zvečer se je kardinal Innitzer odpeljal v spremstvu msgr. Iludala v samostan Santa Maria del Anima, kjer bo stanoval v času svojega bivanja v Rimu. Včeraj dopoldne je pred odhodom iz Ilidže je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič sprejel v hotelu Bosu na llidži Savo Tosiča, ki je z večjim številom bivših pristašev JNS prestopil v JRZ. Najlepše berilo in darilo je »Poročnik indijske brigade«! 100 hiš je zgorelo v romunski vasi Valeni Pri požaru so kmetje izgubili tudi večino živine. Gradbo 45.000 tonskih bojnih ladij je predlagal v ameriškem senatu admiral Leahy. Vsaka taka bojna ladja bo veljala okrog 100 milijonov dolarjev. Družbo za ponarejanje potnih listov je odkrila newyorška policija in prijela pet oseb. Za 80 milijard frankov kapitala je pobegnilo >a Francije v dveh letih, odkar je prišla na oblast ljud« ska fronta. Pogajanja med češkoslovaško vlado in stranko čeških Nemcev se nadaljujejo. Nemci zahtevajo razpis občinskih volitev, uvoz vseh listov iz Nemčije, šol« sko avtonomijo, amnestijo za politične prestopke Nem« cev ter upravno avtonomijo, ki naj bi Nemcem v njihovih pokrajinah dala popolno oblast. Za zboljšanje gospodarskih in kulturnih zvez med Francijo in Belgijo so sklenili belgijski katoliški, liberalni in socialistični poslanci ustanoviti poseben klub. Največ vina od vseh evropskih držav je lani izvozila Italija, ki je v tem izvozu prišla s tretjega mesta na prvo, dočim je Francija s prvega mesta padla na tretje. Komunistična stranka v Palestini je sklenila izstopiti iz Kominterne ter se pridružiti tako imenovani četrti internacionali, ki jo vodi Trocki. 32 angleških vojaških letal, večjih in manjiih, je treščilo na tla ob začetku letošojega leta. Pri teh nesrečah se je ubilo 52 letalcev in mehanikov. Veliko zlatega denarja iz dobe cesarja Avgusta so našli italijanski kmetje pri regulacijskih delih ob reki Missi blizu Ancone. Dunajski kardinal nadSkof Innitzer je včeraj ne-nadno odpotoval v Rim, kamor ga je poklical Vatikan, Italijansko-češkoslovaški trgovinski razgovori bodo v kratkem zaključeni s sporazumom. Pogajanja med zunanjimi ministri Danske, Švedske, Finske in Norveške so se začela danes v Oslu. Po zaključku posvetovanj bodo razglasili, da hočejo severne države v evropski vojni ostati nevtralne. Nad miljon papirnatih zastavic s kljukastim kri« žem so razdelili občinstvu ob nedeljskem Hitler« jevem obisku v Gradcu. Manjšinski sporazum bosta podpisali v kratkem Litva in Letonska. Sporazum ureja vprašanja manjšinskih šol. Do tal je pogorela velika francoska steklar« na v Bordeauxu. Škode je več milijonov frankov. Požar je povzročil kratek stik pri električnih ■ zračilcib. Zahteve lastnikov zasebnih lovišč Lovišča naj se Jim povrnejo že sedaj, ne pa po IS letih KINO SLOGA Tel. 27*30 Danes prekrasni film v prirodnih barvah ALAHOV VRT V glavnih vlogah MARLENE DIETRICH in CHARLES BOYER. Ljubezen meniha, ki je zapustil samostansko celico ter po raznih hudih zablodah našel zopet pot k Bogu. Samo 3 dni! Preskrbite si vstopnice že v predprodaji! Samo 3 dni! •"i * Maribor, 5. aprila. V Mariboru so se sestali v nedeljo dopoldne lastniki zasebnih lovišč iz vse Slovenije — in sicer tistih zasebnih lovišč v velikosti 115—250 ha, ki so jim bila po določbah pred nekaj leti uvedenega novega lovskega zaikona odvzeta. Šele letošnji finančni zakon jim popravlja storjeno krivico, pa še to na zelo_ nejasen način — ki bi bil tako, kakor ga razlagajo lovozakupniki — za lastnike zasebnih lovišč povsem nesprejemljiv. Dobili naj bi po mnenju lovo-zakupnikov svoja lovišča nazaj šele po preteku zakupne dobe za tiste politične občine, v katerih se njihova lovišča nahajajo — torej po večini šele po 10—12 letih. To je za lastniške zasebnih lovišč vsekakor slaba tolažba. Na nedeljskem zborovanju se je ugotovilo, da bi se vrnila po preteku lovozakupne dobe zasebnim lastnikom samo ona lovišča, ki so bila izlicitirana skupaj z občinskimi lovišči. Teh pa v Sloveniji skoraj ni. Vse licitacije za občinska lovišča so se namreč izvršile še pred uveljavljenjem lovskega zakona ter so bila zasebna lovišča občinskim priključena šele naknadno. Zborovalci so pravilno naglašali, da se jim zaradi tega morajo nji- Ljubljana, 6. aprila. Pred malim kazenskim senatom, 'so ga včeraj sestavljali gg. s. o. s. Fran Kovač kot predsednik ter Rajko Lederiias in Fran Gorečan kot sosodnika, so se vrstili mali in veliki kriminalni tipi. Obravnave so trajale od 8.30 tja do 16 brez odmora. To je mol greh ... Krepak in širokopleč je Jože Guzelj, rojen 2. marca 1901. v Ladji pri Medvodah, pristojen v Ljubljano, ločen mlekar. Burno preteklost ima za seboj. Preživel je že mesece in mesece, že leta po ječah in kaznilnicah. Njegova pot nizdol pričenja z letom 1921. Takrat je cvetelo še povojno verižništvo. Mnogi so se znali ohraniti na površju, drugi pa so zdrčali nizdol na kriminalna pota. V kazenskih registrih, ki spremljajo človeka tja do groba, je zapisano, da ima Jože že 9 kazni, tako 3 leta težke ječe zaradi ropa. To kazen je prejel pred ljubljansko poroto leta 1921. Z neko družbo je napadel in oropal v Babni gorici neko kmetico. Zaradi raznih tatvin pa je bil kaznovan že na 15 mesecev težke ječe, na 15 mesecev robije, na 18 mesecev robije in tako dalje .,. Državni tožilec dr. Leon Pompe ga je obtožil zločinstva kvalificirane tatvine. Natakarici Rozi Miklavčičevi na Zaloški cesti je 6. februarja letos izmaknil ročno torbico v njeni spalni sobi V torbici je bilo nad 10.000 din gotovine, damska ura, vredna 400 din in druge malenkosti. Pozneje, 25. februarja, so ga prijeli v Zagrebu. Predsednik: »Kako je bilo? Priznate?« Obtoženec skesano in odkrito: »Vse priznam.« — »Veste, koliko je bilo denarja v torbici?« — »Ne vem « Predsednik je nato omenil, da se je obtoženec po tatvini dvakrat z avtotaksijem odpeljal v Kranj, nato v Karlovec, od tam pa v Zagreb, kjer je v okolici okoli Vsesvet popival in zapravljal denar z lahkomiselnimi in veselimi deklinami. Obtoženec je pripomnil, da 60 mu nekaj tisočakov ukradli v Karlovcu, Od žene je ločen. Družinske razmere so slabe. Obtoženec s povzdignjenim glasom: »Gospod predsednik! To je moj greh. Denar me je premotil!« Sodba se je glasila: Zaradi zločinstva tatvine 3 leta robije in izguba častnih državljanskih pravic za 5 let. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor Za direktno telefonsko zvezo Moravče, 3. aprila. Uvedba telefona pri našem poštnem uradu je za moravško dolino velikega gospodarskega pomena. Za potovanje v Ljubljano in drugam večkrat ni potrebnega denarja; naša telefonska celica pa je za majhno pristojbino odprta slednjemu občanu. Nerodno je edino to, ker smo priključeni na Domžale, kjer tozadevni uradi 'nimajo nočne službe. Tako so v primeru kake nesreče Moravče, pa tudi Dob in Lukovica, odrezani od središča vso noč od 6 zvečer pa do 8 zjutraj; ob nedeljah in praznikih pa že od 11 dopoldne. Res je, da pošta v Moravčah tudi nima nočne službe; pa srno pre-ričani, da bi nam bilo postreženo tudi ponoči, adar bi se izkazalo za potrebno. Želja vseh Mo-ravčanov, ki ee za to zanimajo, je, naj bi nas poštna direkcija zvezala čimprej direktno z Ljubljano. hova zasebna lovišča vrniti takoj. Sklenili so, da bodo poslali posebno deputacijo g. banu ter mu obrazložili položaj. Obenem pa so sklenili apel na vse lovozakupniike, naj jim zasebna lovišča sami prostovoljno odstopijo. Zahteve lastnikov zasebnih lovišč so povsem upravičene. Večinoma so to posestniki iz gorskih krajev; lovska pravica je bila njihovi posesti že od leta 1848 priključena. Pravica do lastnega lovišča je vrednost posestva vedno zelo dvignila. Razumljivo je, da so bili zaradi tega ti posestniki z uveljavljenjem novega lovskega zakona zelo prizadeti ter 60 se na vse načine branili proti krivičnemu odvzemanju lastninske pravice — lastnega lovišča. Uporabili so vse zakonite poti, da si 6Vojo pravo priborijo nazaj ter se je zadeva že nahajala pred državnim svetom, ko je sedanja vlada popravila grehe prejšnje ter ie ugodila njihovim zahtevam. Njihova lovišča so jim svoječasno razlastili predvsem pod pretvezo, da bo mogoče v večjih občinskih loviščih divjačino bolj ščititi. Ta namen pa se ni dosegel, ker so vzele v zakup občinska lovišča večinoma večje lovske družbe, ki jih še bolj izkoriščajo, kakor so bila izkoriščana poprej. od 25. februarja naprej. Jože Guzelj kazni ni sprejel. , Zenski spopad pred št. 79 France Jeran je nedavno izgubil desno oko, ko je v gostilni na Smartinski cesti izzival nekega delavca. Ta mu je vrgel kozarec v obraz. Dotični delavec je plačal Jeranu za oko 2000 din. Jeran pa je sedaj prišel pred mali senat zaradi nekih drugih grehov. Lani 18. decembra so delavci nekega prevozniškega podjetja vozili za gluhonemnico premog z glavnega tovornega kolodvora. Pa 60 zadnji voz namesto v gluhonemnico, zapeljali k Triplatu na Ambroževem trgu. Jeran je pomagal pri tej nedovoljeni in kaznivi transakciji. Drugič je vrgel naslednji dan v neki gostilni gostilničarju Doviču steklenico kuhanega sladkorja v glavo, pa ga k sreči ni zadel. Za dalj časa je izgnan iz mesta, kljub temu prihaja v Ljubljano in dela neprilike po gostilnah. Jeran je vse tajil, izgovarjal se je, da je moral priti v Ljubljano zaradi očesa. Nastopile so razne priče. Močno ga je pokopala natakarica Marija Podobnikova. Jeran je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora. Na hodniku pred dvorano št. 79 pa sta si skočili natakarica Marija in Jeranova dekle, črnolaska Pavla Suličeva. Prav pošteno sta se zgrabili. Držali sta se za lase. Klobučki so sfrčali z lepih frizur na tla. In pošteno 6ta se ozmerjali.., Številni vlomi v Kranju in okolici pojasnjeni Kranj 5. aprila. ^ No samo Kranj in Gorenjska, marveč tudi širša javnost se je v zadnjem času zanimala, odkod v Kranju tako številni primeri vlomov in tatvin in kako da ostanejo vsi primeri nepojasnjeni. Največ razburjenja je povzročila tatvina v trgovini g. Savnika, ter tatvine v konfekcijo g. Jazbeca, v trgovino s čevlji »Elita«, vlom v delavnico g. Kobala, tatvina v trgovino Nabavljalne zadruge državnih nameščencev in tatvina v izložbo trgovine »Bata«. Vse te trgovine so namreč v najprometnejših delih našega mesta in so bile tatvine doslej še nepojasnjene. V zadnjem času so opazili v tovarni »Jugo-bruna«, da skušajo ugotoviti krivca. Sum je padel na F. Medveda, stanujočega v Stražišču pri Kranju, o katerem so vedeli delavci, da živi nenavadno luksuzno. Ravnateljstvo je zadevo pojasnilo orožništvu, ki je osumljenca najprej osebno preiskalo, nato pa naredilo na njegovem domu hišno preiskavo. Preiskava je pokazala, da Medved ni kradel samo v tovarni »Jugobruni«, marveč ima na vesti še več drugih tatvin Na vesti ima nič manj kakor 26 vlomov in tatvin. Medved je teh 26 grehov že priznal, povedal pa je tudi imena pomagačev, ki sta bila tudi že aretirana. Zaradi tatvin, ki so jih ti tatovi priznali, je bilo poprej osumljenih že več oseb. Posebno je v spominu Kranjčanom vlom v trgovino g. Jazbeca, ko so namesto pravih vlomilcev aretirali orožniki tri kranjske dijake, ki so prišli slučajno po vlomu v bližino te trgovine. Krojaški pomočniki stavkajo Ljubljana 6. aprila. Stavka krojaških pomočnikov traja danes že drugi dan. V ponedeljek zvečer je bil v restavracijo Lloyd na Sv. Petra cesti sklican sestanek krojaških pomočnikov na predlog njihove organizacije. Sestanek je bil nepričakovano dobro obiskan. Gre za spor med pomočniki in mojstri odnosno krojaškimi podjetji. Pomočniki zahtevajo med drugim enotno kolektivno pogodbo za vso Ljubljano in delno povišanje mezde. Tri večja krojaška podjetja so že poprej pred stavko podpisala zadevno kolektivno [»godbo. Na [»nedeljskem sestanku je za stavko glasovalo 115, proti pa le en glas. Včeraj zjutraj so krojaški [»močniki postavili na raznih mestih svoje opazovalne straže. Danes dopoldne je položaj neizpremenjen. Včeraj je 18 ljubljanskih krojaških mojstrov podpisalo enotno kolektivno pogodl». Na enočnem zborovanju pa so po daljši, prav živahni debati krojaški pomočniki sklenili, da nadaljujejo s stavko, dokler ne bo kolektivna pogodba podpisana od vseh mojstrov in potrjena. Delavska zbornica je danes pričela z intervencijo. Skuša doseči sporazum med pomočniki in mojstri Tudi Inšpekcija dela bo danes pričela z intervencijo in bo nastopila kot posredovalka. Računajo, da bo stavka kmalu končana. Na strani pomočnikov se je pokazala dobra volja za sporazum, pa tudi mojstri so pripravljeni odnehati, kajti sedaj pred Veliko nočjo je prav ugodna krojaška sezija. Kmetijstvo na Murskem polfu Gornja Radgona, 4. aprila. Mursko polje je znano kot živinorejska pokrajina. Ugodna lega, podnebje in rodovitnost zemlje omogočajo precejšen razvoj važnih gospodarskih panog kmetijstva. Po ugotovitvah pa je razvidno, da živinoreja na Murskem polju še ni na zadostni stopnji, ker zaostaja iz različnih razlogov. Najbolj je tukaj upoštevana govedoreja. Zadostnemu razvoju govedoreje je bila največja ovira v zadnjih letih gospodarska kriza, do-čim so bili posestniki primorani prodati najboljšo plemensko živino. Tako ;e govedoreja sčasoma vedno bolj hirala, ker ni bilo potrebne boljše plemenske živine. Konjereja se razvija še v normalni višini, le enako kot pri govedih se pogreša več plemenskih žrebcev, ki bi bili potrebni. Kokošjereja je na Murskem polju na precej visoki stopnji. Premalo pa še prevladuje štajerska kokoš, ki je znana kot najboljša jajčarica. Važna je tudi svinjereja. Mnogokrat je tukaj ovira nepravilno krmljenje in nepravilna nega prašičev. Manjka tudi dobrih merjascev. Čebelarstvo je bilo nekdaj v tej pokrajini zelo dobro razvito, danes pa je na precej nizki stopnji. Zadnje slabe letine, ko so se kar vrstile vremenske nezgode, so povzročile močen propad čebelarstva. Zelo se je tudi razpasla predvsem v gorenj eradgonskem okraju kuga čebelne zalege. Mlekarstvo je v okraju še popolnoma neorganizirano in bi bilo to nujno potrebno izvesti. Odvisno je seveda tudi od umne govedoreje. Za povzdigo živinoreje na Murskem polju je nujno potrebna pomoč od strani banovine. Potreben je vsakoletni prispevek za nabavo plemenjakov-bikov. Potrebno bi bilo tudi uvesti nagrade za vzrejevanje bikov. Starejše plemenjake je treba po dveletni dobi odstraniti. Bantka uprava bi naj zopet uvedla splošno premova-nje bikov ob priliki rednega liceocovanja, Zdaj mora plačevati to okrajni kmetijski odbor. Selekcijsko govedo bi bilo še treba razširiti. Potrebna so sredstva za premovanje rodovniške živine, pregled krav in bikov ter za molzno kontrolo. To podporo bi zaslužila vsa selekcijska društva: Veržej, Gornja Radgona, Ljutomer, Lutverci, Križevci in Mala Nedelja. Posebej bi bilo treba skrbeti za nakup bikov-plemenjakov. In žrebcev. Za pospeševanje kokošjereje štajerske pasme je potreben kredit za razdelitev valilnih jajc po vaseh. Potrebna so tudi sredstva za pregled čebelnjakov v gornjeradgonskem sodnem okraju zaradi pobijanja kuge čebelne zalege. Potrebna je pomoč živinoreji, ki je zaradi prejšnjih slabih letin v slabem položaju. Pogled v borbo proti jetiki v Kranju In okolici Kranj 4. aprila. Krajevna protituberkulozna liga v Kranju še ne obstoja dolgo časa, vendar je že pritegnila v svoj krog okrog 500 članov. Toda zdi se, da ee tudi člani ne zavedajo v popolni meri važnosti in pomena te dobredelne ustanove. Tako vsaj priča včerajšnji občni zbor krajevne Protituberkulozna lige, kateremu je prisostvovalo le malenkostno število ljudi. Iz poročil posameznih funkcionarjev smo posneli, da ima dispanzer krajevne Protituberkuioz-ne lige nalogo pregledati bolnike iz okraja Kranj in Škofja Loka in po ugotovitvi odrediti zdravljenje bodisi v dispanzerju, v težjih primerih pa v bolnišnici in zdraviliščih. V dispanzer hodijo bolniki sami, za njimi pa poizveduje tudi seetra, ki ima seveda širok delokrog. Bolniki navadno pre-radi odlašajo e pregledom in pridejo v dispanzer eestošele takrat, ko je tuberkuloza v visokem stadiju in neozdravljiva. Posebno veliko je primerov jetike v delavskih družinah, kjer zlasti otrokom ponianjkuje dobre hrane in gibanja na prostem. V bodoče namerava krajevna Protituberkulozna liga v Kranju izvršiti pregled vseh delavcev po kranjskih tovarnah. Takoj po pregledu bodo vsi bolni morali omejiti svoje delo in se podvreči zdravljenju. V 6vojem proračunu za 1. 1938 je zvišala liga tudi izdatek za socialno skrbstvo tuberkulozno bolnih. Kljub temu pa še seveda ne bo mogla pomagati tako, kakor bi bilo treba prav zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Protitu-berkulozni tedni so prinesli dobršen dohodek, prav tako tudi članarina, lepo podporo pa je dobila liga od kranjske občine. Tudi nekatere kranjske tovarne so prispevale večje zneske, se pa najdejo še vedno take, ki za tako žrtev nimajo prav nobenega smisla. Naj služijo te vrstice kot dobrohoten opomin tistim, ki so prvi dolžni podpreti delo Protituberkulozne lige. Občni zbor JRZ v Kamniku V nedeljo so člani krajevne org. JRZ dvorano društva »Kamnik« popolnoma napolnili. Vršil so je občni zbor, katerega je vodil mestni župan in predsednik g. Novak Nande. G. Novak je podal izčrpno poročilo o delovanju organizacije od časa izrednega občnega zbora. Da je organizacija imela v tem kratkem času mnogo posla, nam priča to, da je bilo v času od 3. oktobra p. 1. nič manj kot 17 odborovih sej. O krajevnem položaju je podal stvarno poročilo tudi podpredsednik g. dr. Žvokelj, ki je med drugim [»udarjal tudi prožnost sedanjega obč. odbora, ki je pokazal svojo vztrajnost zlasti pri zadnji proračunski seji. Članstvo je z nepopisnim zanimanjem in pritrjevanjem sledilo govorniku. Sledile eo nato volitve novega odbora. Izvoljen je bil stari odbor z malenkostnimi spremembami. Bran-i-borova velika noč Ljubljana, 4. aprila. 0 veliki noči prireja »Bran-i-borc po vsej Sloveniji skozi lepo vnsto lot že prav udomačeno zbiranje pirhov. Ta akcija je postala posebno na podeželskih ljudskih šolah tako popularna, da jo moramo smatrati za dokaz splošne narodove volje, pomagati vsem mnogoštevilnim za mejni m Slovencem. Kakor moramo s splošno narodnega vidika dati najširše priznanje društvu »Bran-i-bor« za zasnovo, organizacijo in izvedbo akcije pirhov, tako je pri tem treba javno pribiti, da bi vsi napori našo zaščitne in borbene organizacije ostali brezuspešni, če bi ne našli krepkega odziva v ljudskošolski kakor v srednješolski mladini sami in pa v njenih učiteljih, profesorjih in voditeljih. Akcija zbiranja pirhov je namenjena spominu na naše neodrešene brate in sestre ter hoče v narodu znova in znova podžgati ljubezen do zadnjega pripadnika našega naroda, ki je pod silo razmer ostal izven meja naše domovine. S to splošno narodno gesto, katere [»drobna izvedba je v rokah srednješolske in ljudskošolako mladine in profesorjev in učiteljev; se zbirajo darovi našega kmeta in delavca, obrtnika in trgovca, meščana in uradnika; zbirajo so darovi za vse ono z mejami odtujene nam brate in sestre, ki no smejo nikoli pozabiti, da so kri naše krvi in ki morajo imeti zavest, da bi je v ljubezni zanje naše srce. Koliko bo naših prekomejnih bratov in sester, ki so ne bodo mogli tako svobodno vesoliti lepih velikonočnih praznikov! Tom vsem veljaj naša ljubezen in naša podpora! Zato poslušajmo glas čistega srca svojih najmlajših, ki bodo te dni stopili pred vos s'prošnjo za skromno darilo za pirhe za vse one, Id so tani proko meja. Vsakdo naj daruje po ono sveže jajce v ta namen! Jajc« bo »Bran-i-bor« vnovčil in izkupiček porabil v^ narodnoobrambno namene. — Svojo narodno dolžnost pa lahko napravimo tudi z odkupom v gotovini ali s kakim drugim primernim darilom. Naj no bo nikogar med nami, ki bi v narodnoobrambne namene ne daroval vsaj -:-skromnega dinarja! Jajca in druga darila oddajajte po svojih otrocih v najbližji šoli, ki jih bo nato poslala »Bran-i-boru«. Hotič pri Litiii Jubilej. Letos poteče 250 let, odkar Je bila zgrajena naša župna cerkev, posvečena sv! Heleni. Kol uvod v jubilejno leto smo imeli sv misijon od 1. do 8. februarja, katerega Je vodil P-Odilo O. F. M misijonar. Do sv. birme, ki bo 35. junija, bomo še nabavili novi veliki zvon, prebelili zunanjost cerkve, prepleskali streho zvonika in drugo. Gozdni požar. Pretekli petek 1 aprila po[»l-dne je nastal velik [»žar na takozvanem »Pete-linku« nad Hotičem. Ogenj je uniči! približno 8 hektarjev, [»večini smrekovega gozda, last posestnika Janeza Osolnika iz Bitič. Vaščani iz Hotiča, Bilič in Jesenj, ki so prihiteli na pomoč, so po daljšem trudu ogenj pogasili škode je v a* tisočev. Novo društvo. Po prizadevanju nekaterih kotičkih fantov so Je pri nas ustanovilo društvo »Fantovski odsek«. Do sedaj se je vpisalo 20 fantov. Članarina znaša 6 din na leto. Najlepše darilo je »Poročnik indijske brigade«! veliki jez Roman Iz irskih boiev za svobodo Sedla je na stol nasproti okna. Videl sem njen obraz od strani. Zadnji sončni žarki so se igrali na njenih laseh — ko nekaj na onih črnih in zlatih laseh, katerim pravimo, da so kostanjeve barve. Lase je imela počesane na prečo in na tilniku povezane v lepo, veliko kito. Čeprav sera prej natančno premislil vse, kaj bom govoril, sem vendar zdaj krčevito molčal. Antiopa je izpregovorila prva. Njen glas ee mi je zdel nežnejši. Ali ni to več mala razposajenka iz Aix-les-Bains? »Zelo me veseli, da Vas spet vidim«, je rekla. »Torej me vendar še niiste pozabili?« sem vprašal. Vidci sem, kako se je z rokami krčevito oprijemala naslonjala. Če bi bili v Dunmoreju, ne pa v Kendaleju«, je odvrnila počasi, »bi Vam nekaj pokazala, kar mi je zelo ljubo in kar imam spravljeno v predalu pisalne mize. Toda ob teh dogodkih, saj veste!... človek mnogokrat pozabi to, kar mu je najdragocenejše.« »Predmet, ki Vam je dragocen?« »Da, nabiralna pola, na kateri je zapisano: F. Gčrard ... 1 frank.* »Ah,« je vzkliknil,« ali 6e šc spominjate tega?« »Ta frank,« je nadaljevala, »se je pridružil mali vsotici, ki je bila namenjena za revno katoliško kmetsko družino iz Ulstra, ki so jo gospodarji pognali iz stanovanja. Preselila se je v Ameriko, S seboj smo ji dali sto funtov. Dozdaj so nam vrnili že več ko tisoč funtov za osvoboditev Irske.« Sklonila je glavo. «S trinajstimi leti ste nam že po- magali, gospod Gčrard. Kmalu boste naredili za nas te več, še mnogo več.« »Ali se še spominjate parka, jezera, zdravilišča«, sem rekel, »in iz-prehoda, ki sva ga naredila nekega dne med globekni v Sierrozu?« Odvrnila je z nedolžno kretnjo. »Ali že živi ona dama v črnem, ki Vas je vedno spremljala?« »Moja stara mati? Ne, je že umrla.« »Ah,« je menila, Prisegel sem si, da bom pri svojem srečanju grofico Kendalsko imenoval po njenem imenu, Toda čeprav 6em se k temu silil — tega nisem mogel napraviti. »Mislim na oni ubogi frank,« sem rekel končno. »Ali se spominjate, kaj ste mi dali na večer najinega slovesa?« Odgovorila ni ničesar. Očividno se tega ni več spominjala. »Ali se spominjate?« je vztrajal trmasto. Njeno mrmranje se je zdelo kakor stokanje: »Dolgo je že tega ... in od tedaj se je že toliko spremenilo.« »Dali ste mi svojo birmansko podobico. Na zadnji strani so bile napisane besede, ki so dolgo časa motile moje otroško spanje.« »Ah,« je rekla, »Donegalova prerokba.« »Takrat nisem vedel,« sem odvrnil skoraj navdušeno, »pa tudi nisem mogel vedeti. Sedaj sem pa zvedel In razumem. Kako krasna naloga Vam je določena, kako ponosen sem bil in sem še, da ste bili Vi, mala Antiopa, tovarišica mojih otroških dni. « Beseda je bila izgovorjena. Toda zastonj sem si domišljeval. Kako 6em smel upati samo en trenutek, da se bo grofica Kendal ujela na moje besede in rekla: »Antilopa! Tako je prav. Kličiva se po imenih in bodiva zaupljiva kot nekdaij.« Toda Antilopa mi je ta privid takoj razpršila. »Ponosna moram biti,« je odvrnila z zelo umerjenim glasom, »da ste bili Vi moj prijatelj v mladosti, Vi, ki ste postali to, kar ste. Irska Vam je že tako veliko dolžna in upravičeno pričakuje od Vas še mnogo več.« To je bilo vse. Kaj naj bi bil naredil na te besedice hvale, ki bi bile zajezile celo najbolj zadrževane srčne izlive Profesor College de Francea je izpodrinil fantička od Bourgetskega jezera. Ali naj se že s tem začne kazen za mojo blazno prevaro? Ali ne bi bilo boljše, da že jutri zjutraj 6pet izginem in živim svoje staro nepomembno življenje, pa tudi če bi moral v Kendaleju pustiti vse svoje premoženje?« V sobi je bilo že čisto tema. Nenadno je razsvetlila sobo sinje-rdeča svetloba, kakor se dogodi ob večerih mnogokrat, ko umirajoče sonce še poslednjič raztrga oblake. Antiopa, ki jo je presenetila svetloba in ki je čutila moje poglede, se je vzravnala v stolu in se skušala obvladati. Toda že sem opazil drget na njenih ustnicah. Koliko je morala ta žena pretrpeti! Pomislil sem na njenega očeta: pred nekaj urami sem opazil na obrazu grofa Antrima, spačenem od bolezni, prav tak drget. Neizmerno sočustvovanje in obenem spoštovanje sem začutil ob misli na ti bitji, ki predstavljata vso žalost in stremljenje dvajset tlačenih irskih rodov. Razumel sem strah, ki ju navdaja, kajti z mogočnimi koraki sc bliža odločilni dan, ko se bo izpolnila Donegalova prerokba. »Kadar bo na velikonočni ponedeljek Antrimova hči izpolnila sedemkrat pet let, tedaj bo ta dan priča uničenja vsiljivca in irske svobode, — tvoje svobode — vroče ljubljena Irska.« »Ta Donegalova prerokba!... Že nekaj stoletij pripoveduje ta legenda isto, kakor raziskavanja učenjakov. Oba pripisujeta to prerokbo astrologu Merlinu. V sobi je bilo že čisto tema. Niti Antiopa, niti jaz nisva govorila. Oba je mučil molk, toda nihče od naju ni imel moči, da bi ga pretrgal. Počasi so tekle minute, tako počasi ko še nikdar prej.. . Zdelo se je, da je ura, ki je tiktakala v temi podaljšala nihaje. Priti bi moralo nekaj od zunaj, da bi Antiopo in mene iztrgalo iz omame, ki je najina medsebojna čustva bolj razkrivala kakor najbolj odkrito priznanje. Tako se je tudi zgodilo. Nekdo je potrkal na vrata. V sobo ie stopila sobarica. Antiopa ji je nekaj naročila. Trdo in jekleno jc zasvetila električna luč. Pod kazenskim paragrafom tu in tam Na leto in pol zapora sta bila obsojena dva pristaša Mačkovega gibanja, ki sta se lani na dan proslave Mačkovega rojstnega dne udeležila pretepa ip s koloni do smrti pobila političnega nasprotnika. 19. julija so kmetje v Kupincu na najbolj svečam način proslavili rojstni dan svojega voditelja, ki preživlja svoj odmor vedno na svo-ieni posestvu v tem kraju. Ves dan so se vretile zabava za zabavo, ples za plesom. Zvečer pa sta se 6redi vasi srečali dve 6kupini vaščanov različnih političnih prepričanj. Kineta Josip Pavlovič in *tjepan Maletič eta bila najbolj vročekrvna in sta v prepiru potolkla Josipa Kosoviča, da je nesrečnik na posledicah umrl. Okamenjeno lobanjo severnega jelena iz časov ledene dobe eo našli v pečini >Gvozde,novu<; pri Šibeniku. Severni jeleni so živeli v teh krajih v zgodnji ledni dobi in so se s prenehanjem te dobe umaknili tudi oni. Običajno so živeli v dolinah, zato pa po najdbi sklepajo, da je tega jelena pred mnogimi tisoč leti ugrabila neka zver in svojo žrtev zavlekla v pečino. Neobičajno najdbo so spravili v šibeniškem muzeju. Okrog dve milijardi dinarjev dohodkov bodo imeli vsi jugoslovanski pokojninski zavodi čez 10 let. Računajo, da bo prejel belgrajski zavod v teh letih 820 milijonov, zagrebški 520, ljubljanski 330 in sarajevski 200 milijonov dinarjev. Vsi novo ustanovljeni zavodi so od ljubljanskega toliko na boljšem, ker v prvih petih letih ne bodo izplačevali nobenih drugih pokojnin, kakor samo invalidne rente za primere nesreč v službi ali pa pokojnine, če 6e je zavarovanec ponesrečil v službi. Ljubljanski zavod ima danes okrog 1300 upokojencev, kajti zavod je prevzel tudi zavarovance, ki so vplačevali v pokojninski sklad že pred vojno, pa od njihovih premij zavod ni prejel niti počenega groša. To so bile težkoče, ki jih je pa zavod zaradi dobrega gospodarstva premagal. Povprečno računajo, da bo imel belgrajski zavod 21.000 zavarovancev, zagrebški 15.000, ljubljanski 11.000 ter sarajevski 6000; skupno 53.000 zavarovancev. Spodnjo ustnico jo odgriznil svojemu tovarišu Milutin Maletič iz Podrlnskega Novega sela pri Sabcu. Milorad Grujič in MLlutin Maletič sta se prav po nepotrebnem sprla. Maletič je potegnil iz zepa nož in naskočil Grujiča, vendar ga je napa-denec prijel za roke in iztrgal nož. Ko je Maletič videl, da ne opravi nič, je zasadil zobe v Gruji-čevo ustnico in mu jo odgriznil. Grujič je zavil ustnico v robec in odšel v bolnišnico. Toda tani ®o mu na drugem delu telesa odrezali košček mesa in mu ga pričvrstili na ranjeno mesto. Hitlerjevski rasni zakon je dal hrvaškim župnikom izredno veliko dela. Čim so Nemci zasedli Avstrijo, so začele na župne urade prihajati kope pisem, v katerih nekdanji Hrvatje, ki so se stalno naselili v Avstriji in si tam pridobili državljanstvo, prosijo za potrdilo, da v njih ni nobene kaplje židovske krvi. Zlasti je med prosilci veliko uradnikov, rojenih Hrvatov, ki so se pod Avstrijo poročili z Nemkami in se po osvobojenju za stalno naselili v Avstriji. Mnogo je pa tudi čistokrvnih Nemcev, katerih očetje ali pa stari očetje so bili na Hrvaškem zb časa Bachovega absolutizma uradniki. Zanje je življenjskega pomena, če morejo z Uradnimi potrdili dokazali, da se v njihovih zijali Pretaka le čista nemška kri. Vsa fa potrdila pa morajo imeti v rokah že do 10. aprila, da bi lahko glasovali v plebiscitu. . Zalezovalca svoje žene je smrtnonevarno ra- muslimanski duhovnik-hodža v vasi Gorica pri Kamendolu. Hodževa žena Biba je bila silno razvratna ženska, da se je nad njenim življenjem in Ijubavnimi zgodbami zgražala vsa vas, Hodža 6e je ločil od nje in se oženil z mlado Salko. Ker hidi e to ni imel sreče, se je tudi od Salke ločil in se oženil ponovno s prvo ženo. Biba tudi sedaj svojih ohljub ni držala. Dobila se je z nekim Bur-ničem in se z njim stalno sestajala. Za nedeljo zvečer sta ee zmenila za sestanek v hodževi hiši. Menila sta, da moža ne bo doma. Toda hodža se je nepričakovano prikazal v hiši in našel pod oknoin svoje žene Burniča. Vzel je lovsko puško in ustrelil v zapeljivca. Šibre so Burniča zadele v želodec, da so ga morali v brezupnem stanju prepeljati v bolnišnico. V sod medu je padel vlomilec Smailagič iz Sarajeva, ki je vlomil v trgovino na glavnem trgu. T® nesreča je vlomilca tudi pokopala, kajti v medu j* obtičal njegov čevelj in nogavica. Sprva policija lolgo ni mogla priti storilcu na sled, dokler niso opazili na starini nekega moškega, ki je prodajal °d medu zamazane lilače. Policaj je takoj stopil neznancem, ki jo je hotel popihati e kolesom. ovinku pa mu je spodrsnilo, da je padel in si zlomil roko. Pri zaslišanju jo izdal vse svoje tova-'jiše, ki so z njim vred izvršili dolgo vrsto najbolj drznih vlomov in tatvin. Tako jo bil nesrečni sod medu kriv, da jo bila tolpa razkrinkana. Hud pretep v »režiji« dveh članov gledališča v Skoplju so doživeli pozni gostje skopljanskega nočnega lokala »Metropol« preteklo nedeljo. Zasebni uradnik Miloš Roznič 6e je že proti jutru odločil Iti domov. Ko je prišel v garderobo, sta Padli nenadoma po njegovem hrbtu in glavi dva močna udarca, llip nato, še preden se je mož zajedel, je padel tretji udarec. Ko se je Riznič ozrl, 16 videl za seboj pijano baletko Ilonko, ki je že stegovala roke po steklenicah in kozarcih na bližnji mizi in jih začela metati v Rizniča. Riznič ee 1? je nazadnje ubranil in nato stekel iz lokala. „er ga je pa le mikalo vedeti, kako se je vsa [var iztekla, je skočil pogledat nazaj. Komaj je ”i.Nl v vežo, je že prihrumel nadenj s stolom gle-®*'Ski režiser Vladimir Skrbinšek in ga začel Julatlti s stolom. Skrbinšku je pa zvesto pomagal Štimac. Konec vseh koncev so morali Riz-moa vsega krvavega prenesti v bolnišnico, presojo 0 krivdi in kazni pa je prevzelo sodišče. Pod vlak je skočil 15 letni četrtošolec na viro-'jdiš.ki gimnaziji Gjuro Polak. Deček je dobil včeraj popoldne dijaško knjižico s petima slabimi ocenami, j. , ^a bi kaj govoril, je deček odtrgal iz zvezka istek in nanj napisal nekaj besed. Takoj nato je Pravil knjige pod klop in odšel. Odhitel je proti •ejmiiJču in se vrgel pod vlak, ki mu je končal 'vljenje, Na listku, ki so ga pri njem dobili, je Prosil svoje starše, naj mu tega koraka ne zamerijo, eprav ni povedal, zakaj je prav za prav žel pro-ktj ?° v ®rart- Dečka so do nedavnega poznali _ .dobrega dijaka, ki se je šele v zadnjih mesecih oeno polenil. Ni nemogoče, da 6e je deček zaljubil r je zato preveč zanemaril svoje učenje. da mini$trslvo je obvestilo carinarnice, ie n°- madžarsko kmetijsko ministrstvo potem, ko ParlT1 ,Dasi divini prenehala bolezen slinavka in ie »„!! 7 lu,4* ukinilo prepoved uvažanja. Odslej dave ,la ‘zvoz iz okraja Dolnje Len- I‘reloga S°bote, Čakovca ,iz Ljutomera in Ronald Colman v dvojni viogl m božansko lepa umetnica Madelelna Carroll letnik na dvoru Zenda Predstave ob 16, 19.15 in 21.15 uri Najnapatejil film nzonai Ljubezen, Intrige in zapiet-ijaji drže giedaica ves čai v pričakovanju seuzacil! Film oeromnib stroškov! Kino Union Telefon 22-21 Kraji, kjer se Ljubljančani posvečajo »oddihu" Ljubljana, 6. aprila. Težka je borba za vsakdanji kruh, marsikaterega človeka izmuči, utrudi mu duha in telo. Garanje se mu od časa do časa priskuti, zaželi si zabave in kratkega oddiha. Kar samo od sebe se ob takih prilikah pojavi vprašanje, če je človek res samo zato na 6vetu, da se od jutra do večera peha, zvečer leže ves zbit na borno ležišče, kjer prespi nemirno noč in zjutraj spet začne dan, ki je prejšnjemu skoraj do pičice enak. So trenutki, ko človeku vsakdanje življenje s svojimi napori in mukami postane kar odvratno: sivo je in do brezupnosti enolično. Telo in duh si zaželita majhne spremembe, majhno svetle luči v puščobo, kratkega razvedrila, ki bi človeku spet za silo priljubilo večni boj za obstanek, potem ko bi bilo do konca doživeto in izrabljeno. Ob takih prilikah se ljudje odločajo za razne kraje, o katerih me">io. da se bodo v njih nai-izdatneje oddahnili. Gledališče in kino Preudarnejši jo mahnejo v gledališče, nekateri v dramo, drugi v opero. Dobro si ogledajo spored in se odločijo po svojem okusu. Nekateri gredo v dramo take dni, kadar je na programu kakšna »težja«, klasična stvar. Ti ali rahlo sami pri sebi laskajo svojemu »boljšemu« okusu, ali pa se odločajo resno, prav po prepričanju in po resnični potrebi. Nekim ljudem so bolj všeč tragedije in opere, drugim pa komedije in operete. Občinstvo je v teh dveh kulturnih prostorih precej pisano, vendar ne toliko kot v bioskopih. V gledališče hodi večinoma srednjemeščanski, uradniški sloj, mnogo je tudi dijaštva in zavednejših slovenskih odličnikov. Manj pa je raznih trgovskih poklicev, vojakov in delavstva. V bioskopih (v mestu imamo zdaj tri, »Union«, »Slogo« in »Matico«, precej Ljubljančanov pa zadnje čase tudi pridno zahaja v cenejše bioskope na Kodeljevem, v Šiški in v Mostah) pa srečamo pravi konglomerat raznih družabnih slojev: od vojaka in kuharice do ministra in dragoceno dišeče »milostljive« iz najvišjih krogov. Mnogo je nežne mladine. Kino je postal za široke plasti kar nekakšna opijska kadilnica; ljudje, ki jih tare kruto resnično življenje, se v kinu zamišljajo v lepšo, rožnato eksistenco, vnašajo v glavnega junaka in junakinjo, postajajo sami junaki, ki zmagoslavno izhajajo iz vseh ncprilik, se zde sami sebi deležni sijaja, v katerem žive milijonarji in kralji na platnu. Pri filmih z resnejšo vsebino slede razvoju dogodkov in čustvom, ki jih na platnu glumijo igralci, s polnim žarom svojega srca. Žalost in veselje dele z glavnim junakom, z njim 60 z ramo ob rami, in bes jih spreletava, ko so priče zlobnim naklepom hudobnega tekmeca Odločno se postavljajo na stran pr» ice in dobrote. V tem smislu je dober film sicer nekoliko naivno, vendar pa brez dvoma odločno vzgojno sredstvo, ki koristno vpliva na duha širokih množic. Dober film množice plemeniti ter jih navaja k dobrotljivosti. Ne preveč okretni domišljiji priprostih ljudi je vsekakor dostopnejši, razumljivejši in prepričljivejši kakor kaka drama ali opera na gledaliških deskah. Film prinaša obraze prav blizu, čustva so razvidnejša in ne samo na glasovne spremembe ter na telesne kretnje vezana kakor na odru. Pokrajina je ali pristna, ali pa je ustvarjena bolj živo in resničnejše. Dandanašnji so začeli hoditi v kino tudi že tisti ozkosrčni ljudje, ki so se bili prav do zadnjega časa trdovratno oklepali samo gledališča. Kino počasi prodira, saj se kvaliteta zadnje filmske produkcije silno naglo dviga, tako da film vztrajno postaja posebna umetnostna panoga. Gostilne, buffet, krčma, brezalkoholna, rastavrac |a, točiln'ca Slovenci smo okoli po svetu na glasu zaradi kranjskih klobas in vinske specialitete — cvička. Pripoveduje se tudi o nas, da prav radi od časa do časa zavijamo v gostilno na kozarec dobrega vina. V gostilnah je podnevi bolj malo ljudi; morda naletiš večinoma na take, ki so »pognali« noč do kraja, pa se še drugi dan niso mogli ustaviti z veseljačenjem. Nekaj je tudi lačnih in žejnih popotnikov in poslovnih ljudi, ki so se mimogrede prišli malo okrepčat. Gostilne, ki 60 na dobrem glasu, ponavadi ožive okrog poldne, ko je čas kosila. Vse druge, razen bolj odročnih, pa ožive zvečer. Gostje prihajajo z vseh strani; liter za litrom roma na mizo. Spočetka so ljudje še bolj tihi, kar nekam sramežljivi. Čez čas pa se jim oči že nekoliko zasvetijo in pogumna niansa se začenja krasti v zvok glasu, ki postaja naglo močnejši. Ne traja dolgo, pa že poskusi prvi pivec s peljem, kmalu pritegnejo še drugi. Neprisiljeno razpoloženje zavlada, ljudem 6e razvežejo jeziki; tudi najbolj molčeči se pridno oglašajo k besedi. Pijača teče po žejnih grlih, cigaretni dim visi v zraku kakor bela tančica, petje doni. In kar na vsem lepem se na vratih pojavi stražnik, ki strogo napove policijsko uro. Gostje se le stežka dvigajo, kar neradi se poslove od prijaznega kraja, kjer so bili preživeli tako lep večer. Ljubljana je znana po svojih solidnih in staropriznamh gostilnah. Kdo ne pozna »Figovca«, »Činkoleta«, »Kolovrata«, »Štrajzla«, »Kaplana«, »Košaka« m vseh drugih tako močno popularnih imen! V gostilne hodi staro in mlado, preprosti ljudje in imenitniki, delavci in uradniki, študentje in profesorji, skratka skoraj vse, »kar leze' ino gre«. Ljudje, ki jim ni za opojne pijače bodisi iz zdravstvenih ali pa iz načelnih razlogov, se posvete malinovcu, kisli vodi, limonadi, čajem in podobnim, ne koristnim, ne škodljivim pijačam. Pametni zavijejo v unionsko »Brezalkoholno«, kjer si poleg sadnih pijač lahko prav pošteno in temeljito privežejo tudi dušo z imenitnim prigrizkom. V restavracije hodijo navadno boljši ljudje, pa ne toliko na oddih, ampak za svoj prav telesni blagor. Tod tudi ne srečate hudih pivcev. Restavracijski gostje pazijo predvsem na dobro kosilo in na večerjo, zraven katere si posebej privoščijo le dva ali tri »dečke« dobrega vina, ali pa malo pivo. V gostilnah se razlega petje (zlasti študentje radi zapojo v pričakovanju, da se bo odkod vzelo dobro srce, ki bo pomoglo hudi žeji v grlu in suši v žepu z novim litrom pijače). V restavraciji pa vlada svečana tišina. Samo noži in vilice ropočejo; gostje celo zelo malo govore. V buffetih se ljudje navadno ne zadržujejo dolgo, malo prigriznejo in malo vlijejo na zob, pa spet krenejo po opravkih. Drugače pa je v treh velikih ljubljanskih buffetih: v »Riu«, v »Dajdamu« in v »Nana«. Tod se ljudje zadrže tudi po več ur. Posli gredo v teh buffetih prav dobro; vedno novi gostje prihajajo, promet je ves dan živ, pijače in jedače prodajo lastniki prav mnogo. Največji naval je seveda o praznikih. Takrat človek v teh treh lokalih često skoraj ne more dobiti mesta. Kavarne in nočna zabavišča V kavarne hodijo navadno ljudje, ki bi se radi pogovorili med seboj neovirano in nemoteno o kakšnih važnih rečeh. V kavarnah je mirno, gostje si še skoraj zakašljati ne upajo. Vsak zase sreblje 6voj črni »kofetek«, kadi in pije vodo ter se preseda na 6tolu. Natakarji prinašajo prave skladovnice časopisov in ilustracij. Nekoliko bolj šumne postanejo kavarne kmalu po gostilniški policijski uri. Ljudje, ki se jim še ne ljubi spat, ker vzdržuje njihovo budnost gospod Alkohol, pridejo prav gotovo še v kakšno kavarno, preden krenejo spat. Tam malo zapojo ali pa z zvišanimi glasovi debatirajo o najtežavnejših vprašanjih, rešujejo gospodarsko krizo, kritizirajo svetovne nazore, razpravljajo o umetnosti in politiki, le debate se potem navadno nadaljujejo še dolgo časa zunaj na cesti. Vsak Ljubljančan, pa tudi tujec pozna najznamenitejše ljubljanske kavarne, »Union«, »Emona«, »Zvezda«, »Nebotičnik«, »Prešeren«, »Evropa«. Kavarniško življenje je menda povsod precej enako. Malo bolj živo je tam, kjer igra godba. V naših kavarnah pa ni opaziti bučnega temperamenta, ki ga v svojih kavarnah tako nazorno kažejo naši južni bratje. Ob sobotah in nedeljah je posebno hud vrvež tam, kamor ob delavnikih ne pride mnogo ljudi; to so lokali, ki so odprti vso noč: »Stritar«, »Leon«, »Central«, bar v Nebotičniku in »Tinca-bar«. V prvih treh z močnimi glasovi prepevajo »pevačice«, godba igra, gostje se oglašajo, vsi so že prav Židane volje, ki se pri raznih značajih javlja na razne načine. Nekateri se objemajo in pozivajo k bratstvu, drugi so jeznoriti in se usajajo tako doigo, da izzovejo pretep. Tu pa tam zapazite utrujeno glavo, ki je nepremično vsidrana na mizi: neznani junak je pogledal malo pregloboko v vinsko kupico, stožilo se mu je, zazehalo in že ga je zmanjkalo kljub hudemu trušču in petju. Spi sladko kakor bi ležal doma v postelji. V teh lokalih često zagledate najuglednejše osebe poleg povsem brezpomembnih, najodličnejše poklice poleg najmanj vidnih in veljavnih. Vinski duhovi ne sprašujejo ne za poklic, ne za čin, pa tudi kaj malo za starost. V Ljubljani barom ni namenjena velika bodočnost. Mesto je premajhno in tudi pijača je v barih predraga. Ti lokali so prav za prav dostopni skoraj res le prav petičnim ljudem. So sicer izjemni dnevi, ko tudi v baru kar mrgoli navdušenih ljudi, toda to se dogaja res le vsake kvatre enkrat. Sicer se pa Ljubljančani za »oddih« oprijemljejo rajši preprostejših krajev ... Prvi nastop naših smučarjev v Italiji Ves pretekli teden je 10 članska smučarska tekmovalna ekipa Jugoslovanske zimskošportne zveze pod vodstvom zveznih delegatov gg. Vučnika in Bernika preživela v družbi italijanskih smučarjev v koči tržaškega smučarskega kluba »Monte Tricorno« na Kaninu. To gostovanje naših smučarjev je izredno pomemben dogodek v našem športu, kajti to je prvi nastop naših smučarjev na italijanskih tleh, in to prav na onem kraju, kjer je še pred nedavnimi leti z vso krutostjo in neizprosnostjo divjala bojna vihra morda ravno med očeti tekmovalcev, ki so v nedeljo v plemeniti, nekrvavi športni borbi merili svoje mlade sile. Še do danes ni čas zabrisal vseh grozot svetovne vojne, še danes je mogoče opaziti sledove hudih borb in trpljenja, ki so. ga morali preživeti naši očetje v vlažnih podzemskih kavernah in v gnezdih za strojne puške. Vendar je ves prejšnji teden minil tako, kot da vsega tega ni nikdar bilo. Naši in italijanski tekmovalci so se prijateljsko pripravljali na tekme, pregledovali skupaj strmine, po katerih bodo drveli in si drug drugemu pomagali. Šport združuje in uglaja nasprotja, ki so nekdaj bila. Močno slovensko smučarsko zastopstvo na teh tekmah je s svojo resnostjo in mirnostjo naredilo na tamkajšnje ljudi odličen vtis. Naši tekmovalci so bili sprejeti lepo in kaj kmalu so jih poznali po imenu in po njihovih uspehih, ki so jih že dosegli. Praček, Klein, Žvan, Voller in Žnidar so že v treningih pokazali, da bodo resni nasprotniki Italijanom. Placement naših tekmovalcev sicer ni bil tako dober, vendar gre to na račun prevelike previdnosti. Tekmovalci so šli namreč na start že zgodaj dopoldne, ko je bil še sneg zmrznjen in so vsi računali s tem, da se tudi do opoldne, ko je bil start, ne bo odjužnil. Zato so vsi vozili progo v zavojih, kot so bili navajeni iz treninga. Ista usoda je tudi doletela najboljšega italijanskega tekmovalca Sartorellija, ki je veljal za favorita. Imel je startno številko 1 in je vozil prav tako v zavojih kot naši. Zadostovalo je le nekaj sekund in že je bil samo peti. Med našimi tekmovalci je vozil brez padca edino Kobler. Treba pa je tudi priznati, da so bili italijanski tekmovalci boljši od naših (ne sicer stilno, v tem so bili naši morda še boljši), pač pa v tem, da so vozili brezobzirno divje in mnogo tvegali. Progo, ki je merila ca. 3 km, je prvak Dimai prevozil v manj kot 2 minutah, kar da približno brzino 90 km na uro. Organizacija tekem je bila brezhibna. Na pomoč je prihitelo tudi vojaštvo, ki je postavilo tri radijske postaje in tako zvezalo start in cilj. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in j’e bilo na cilju okoli 2000 ljudi, ki so prišli iz vseh krajev Severne Italije. Naši tekmovalci so prinesli domov dragocen in velik pokal, ki ga je daroval turistični urad iz Vidma za najboljše zamejsko moštvo. Naši in italijanski tekmovalci se bodo pomerili letos še enkrat, in sicer 24. aprila, ko bo mednarodni triglavski smuk. Italijani so obljubili, da bodo poslali na start za Triglavski smuk svoje najboljše tekmovalce. Takrat pa upamo, da se bodo naši tekmovalci na domačih tleh še boljše izkazali. Na domu Ljube Davidoviča so se včeraj zbrali člani delovnega odbora Združene opozicije. Navzoči so bili Boka Vlajič, Milan Grol in dr. Gavrilovič od belgrajskega dela opozicije ter dr. Šutej, dr. Kostič in Viluer od zagrebškega dela. Poleg njih Pa so bili tudi vsi trije šefi: Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in Miša Trifunovič. O vsebini razgovora ni hotel noben izmed njih dati kakršnegakoli pojasnila časnikarjem, ki so jih oblegali. Popoldne se je 6eja nadaljevala v stanovanju Joče Jovanoviča. Belgrajski del opozicije se zavzema za organizacijo večjega števila shodov po Srbiji, pri katerih bi nastopili govorniki iz vseh strank, ki so v bloku Združene opozicije, Kaj so dejansko sklenili, pa n' znano. V soglasju s ministrstvom za trgovino in industrijo }e predpisan pravilnik o nadzorstvu nad semeni, cvetjem in senom za izvoz. Po tem pravilniku je seme, cvetje in seno podvrženo pri izvozu na zahtevo izvoznika kontroli. Ta kontrola postane obvezna tedaj, kadar izhaja iz trgovinskih konvencij med našo in drugimi državami. Izvoznik semen, cvetja in sena prijavlja zaradi kontrole kmetij'ski ogledni in kontrolni postaji količino semen, cvetja in sena, ki jo namerava izvoziti. V prijavi mora navesti vrsto semena, poreklo in leto, kdaj ga je pridelal. Seme, ki se izvaža, mora spremljati poseben certifikat. Kdor vseh podatkov, ki jih je treba navesti, ne bo nap.isal točuo, bo’ kaznovan do 50.000 din globe. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer- 1 sko stanie I Tempe ratim> r C* C > i Z. c II Veter (smer, Jakost) Pada- vine - © t* 3 -/ 'rt e c « a **-* G A % U. Ljubljana 767+ 11*8 3-4 77 0 0 — Mariboi 766+ 12-0 3-0 80 7 0 — Zagreb 770-6 12-0 -1-0 90 0 0 — Betgrad 769+ 13-0 00 90 0 NNW, — — Sarajevo 770 H 11-0 -4-0 90 10 0 — Suša k 768+ 14-0 6-0 60 0 NE, — — Splii 7661 13-0 6-0 30 0 NE, — — Kumbor 767-b 17-0 11-0 30 5 NE, — — Rah 768'5 12-0 6-0 70 0 NE,. — — Vremenska napoved: Precej stalno vreme, čez dan nekoliko topleje. SpIoSnc pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 9.40 skoraj popolnoma jasno. Ob 9.40 so ee pojavili na severozahodu mate plnsti visokih oblakov, ki so se polagoma širili do 13.40, tedaj se je oblačnost naglo povečala in se je popolnoma pooblačilo. 01» 18.20 se je pričelo zopet jasniti in je bilo ob 19 skoro popolnoma jasno. Popoldne je pihal močan jugovzhodni veter. Kratek opis vremena r mesecu marcu 1988. Tlak zraka, reduciran na 0° je znaSal v pov-prečku 740.2. NajviSji 749.4 mm je bil dne 5., najnižji 730.4 mm je bil dne 28.. Opazovanje se je izvršilo na barometru. Temperatura zraka: Srednja mesečna je znašala 4.6 C0. Najvišja je bila dne 31., in sicer 23.4, najnižja —4.5 C* pa dne 14. Tlak vodnih par: Ta je znašal v povprečku 5.4 mm. Najvišji 8.4 nun je bil dne 31., najnižji 2.6 m m dne 13. Relativna vlaga je znašala v povprečku 75%. Najvišja 98% je bila dne 25., najnižja 28% pa dne 17. Padavinskih dni je bilo skupaj 4. Celotna množina padavin v tem mesecu je znašala 30.4 mm. Naj višjo padavino smo imeli dne 27., in sicer 24.8nnn. Snežilo je dne 26. in 27. Meglenih dni je bilo 8. Število vedrih dni (povprečno pod 2.0) je znašalo 7. Število oblačnih dni (povprečno nad 8.0) jc znašalo 5. Mrzlih dni (maksimum pod 0) ni bilo nobenega. Hladnih dni (minimum pod 0) je bilo 13. Vetrovnost: V tem mesecu sla prevladovala SW in NE. Iz navedenih podatkov sledi, da jo bil letošnji vstop v meteorološko pomlad, ki pričenja s 1. marcem, izredno mil. Vsa opazovanja so ee Izvršila v Ljubljani. Ljubljana danes Koledar Danes 6. marca: Sikst. Četrtek 7. marca: Herman. Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Statistika mater. Mestna občina zbira podatke o materah, ki so imele mnogo otrok in vabi vse one matere, ki stanujejo v Ljubljani in so imele 10 ali več otrok, da se zglase na mestnem socialnem uradu v Mestnem domu najkasneje do prihodnjega četrtka t. j. 14. aprila, kjer bodo zabe-ležili njih in otrok podatke. Lahkoatletska zveza v Ljubljani ima sejo dne 7. t. m. ob 19.30 v kavarni Miklič. Lastnike psov opozarja mestno poglavarstvo, naj prijavijo svoje pse in poravnajo pasjo takso v uradnih urah od 9 do 12 pri mestnem poglavarstvu, Lingarjeva ulica l/II. v naslednjem vrstnem redu: Lastniki z začetnico A do C od 4. do 8. t. m., z začetnicami H do L od 9. do 15. t. m., z začetnicami M do It od 19. do 25. t. m., od S do W od 26. do 30. aprila in 2. maja, z začetnico Z in 4 ter eventualni zamudniki v dneh od 3. do 7. maja t. 1. Podrobna navodila zaradi prijave psov so razvidna iz razglasov na razglasnih deskah. Spored pevskega koncerta drultva Ljubljanski Zvon, ki bo v petek ob 20 uri v Filharmonični dvorani, je naslednji: I. del: Matija Tomc: Po Savci, po Dravci in Vtiča poje. Peter Jereb: Črn mož, Anton roerster: L glasnim šumom s kora in Emil Adamič: Budnica s spremljevanjem klavirja, pri katerem sedi g. Darko Zupanič. II. del obsega dela hrvatske in srbske literature, in sicer Rudolf Matz: Pjesme iz Sla-vonskog Broda, Franjo Lučič: Falen Isus, Marko Taj-čevič: Pet veselih popevk in Starosrbijanske pesme. Milenko Živkovič: Ne li ti reko in Krstonoše, dr. Mileje Milojevič: Muha i komarac, Stevan Hristič: Jesen. Vsa ta dela izvaja mešani zbor Ljubljanskega Zvona, ki šteje 60 pevk in pevcev pod vodstvom svojega zborovodje g. Matula, Sadjarji in vrtnarji) Zadnje dni je slana naredila po naših vrtovih precej škode. Vendar pa vse te škode ne bi bilo, če bi naši sadjarji in vrtnarji pravočasno sami nastopili proti slani. Slano lahko sami preprečimo po vrtovih na ta način, da v zgodnjih jutranjih urah, preden začne zmrzovati (od 3 do 5 ure), naredimo na nekaj mestih ogenj, na katerega nalagamo smrečja ali kakšne mokre stvari (mokro listje ali podobno). Dim povzroči, da toplina znatno pade. Zaradi tega nastane tudi nekakšna megla, ki vrtove varuje pred slano. Naraščajski odsek pri dravskem banovinskem odboru društva Rdečega križa opozarja cenjene starše in ljubitelje mladine, da ji poklonijo «vojo pažnjo in se udeleže akademije, ki bo prihodnjo nedeljo ob 10.30 dopoldne v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice, in sicer sedeži po 8, 5 in 3 din, ter stojišča po 2 din se dobe v knjigarni Glasbene Matice in pol ure pred začetkom akademije pri blagajni pred dvorano. Uubllansko gledališče DRAMA — začetek ob 20i Sreda, 6. aprila: »Gospoda Glembajevi«. Red A. Četrtek, 7, aprila: »Pokojnik«. Red Četrtek. Petek, 8. aprila, ob 15: »Snegulčica« Mladinska predstava po globoko znižanih cenah od 10 din navzdol. OPERA — začetek ob 20s Sreda, 6. aprila: »Don Juan«. Red Sreda. Četrtek, 7, aprila: Zaprto. 1 Dama, ki je sedela poleg brezbrižnega kavalirja, je z velikim zanimanjem gledala v globino, daleč doli na zemljo. Opazovala je mesto in njegovo okolico. »0, glejte, jezero sredi gozda... Tu mora biti lepo!« Tudi veliki družabnik je zdaj začel opazovati kraj, nad katerim so leteli. »Da, gospodična! To je Pine-Lake. Divno je to jezero! Krasna okolica... O, kako se od zgoraj lepo vidi!« »Romantičen kraj je to! Lepi sprehodi morajo to biti.« »Da, da, lepo je tam! Midva se večkrat tam sprehajava. Rože trgava... Gozd je tako krasen! Tako privlačne so tudi jase sredi tega gozda... Tu je prav prikladno za razne sestanke, igre in drugo zabavo. Še ni tako dolgo, odkar smo se prav tam igrali .skrivavca'...« Zdaj se je začel vmešavati v pogovor tudi potnik, ki je sedel za to damo in njenim brezbrižnim družabnikom: »Zdi se mi, da je to tisti gozd, v katerem so našli zmrcvarjeno truplo ravnatelja neke tukajšnje tovarne.« Damo je kar streslo. Njen slučajni družabnik pa je dejal, kakor bi bil malce v zadregi: »Da, da, tu doli nekje mora to biti. Ali veste, da neki razbojniki strahujejo naše mimo mesto.« Družabnik je utihnil. Ozrl se je malo po kabini, da se prepriča, kaj dela tudi oni drugi gentleman, ki je tudi v Pine-La-keu sedel v letalo. Ta drugi je sedel na nasprotni strani pri oknu In nekam sumljivo spreminjal barve. Neprestano je z avtomatom spuščal sveži zrak v kabino. Pa tudi to ni dosti pomagalo. Želodec se mu je začel upirati. »Jones je imel prav,« se je oglasil oni bledi potnik, »Za vraga, Nick! Če bi bil to vedel, bi tudi jaz raje odšel z vlakom.« Nick Stumpas, ki je znal tako prisrčno razlagati in opisovati krasote onega lepega gozda na robu mesta, se je nasmeh- nil nesrečnemu Barhamu, ki mu je že pot oblil čelo. »Saj bo vse to minulo. Ne boj se, to je le prva slabost, ki obide vsakega, kdor se vozi z letalom. Pozvoni, naj ti primeso malo konjaka. Barham je pritisnil na gumb električnega zvonca poleg .svojega sedeža in že je prišla k njemu mlada gospodična, natakarica v tem letalu. Čim je pogledala Barhama, je takoj odšla in se brž vrnila v majhnim kozarcem konjaka in nekim praškom. »Spijte tole, takoj vam bo odleglo.« Barham je v dušku spil kozarec konjaka in res takoj čutil, da mu je odleglo. Letalo je letelo tisoč metrov visoko z veliko hitrostjo. Globoko pod njim so izginjala mesta in vasi, za obronki so se zgubljali rečni vinki, ceste, griči m polja. Nick Stumpas se je spet začel živahno razgovarjati s sosedom. »Mojemu tovarišu letenje nič kaj ne prija. Ali Vam kaj škodi?*. . .. »Niti najmanj... Kakor vidim, gospod ...« »Nick Stumpas je moje ime,« se je poklonil in se dotaknil roba svoje športne kape. »Kakor vidim, tudi Vam ne škodi. Sicer pa, moje ime je Alean,« je drobila veselo mlada dama in ponudila Nicku roko. V letalu ljudje hitro sklepajo poznanja. Potniki so vezani na isto usodo, vsaj za nekaj časa, in zato tudi marsikaj zunanjosti odpade. Tako sta se tudi Nick in Aleen vedno bolj razumela. Ni če pretekla ura, že sta bila najboljša prijatelja. Aleen je pripovedovala, da potuje iz Buenos Airesa v New York k prijateljici, neki Gloriji Smithovi, ki je članica »Burtcmove revije« na Brod-waju. Glorija ji je pisala, da mora priti za vsako ceno, češ da ima zanjo službo. Tudi Aleen je bila dobra plesalka in se je zelo veselila, da bo lahko nastopala skupno z Glorijo. No, Brodvvaj si žele vse plesalke tega sveta. Zato je bilo tudi Aleen izredno vesela, ker se ji je posrečilo tam dobiti službo. Barham je med tem že za silo pomiril želodec m je zadremal v udobnem naslonjaču. Motorji so brneli vedno isto pesem. Ze tri ure je bilo letalo v zraku. V pol ure bodo potniki zagledali veliki New York! Dicku in Barhamu se je le posrečilo, da sta srečno ušla iz Pine-Lakea. Detektiva, ki sta vohala po baru »Ofelija«, nista dosegla ničesar. Ofelija se je spremenila v uganko! Še ta sled, ki jo je dobil policijski ravnatelj, je izginila. Preiskava je bila spet na mrtvi točki. Nikjer ni bilo najmanjšega znamenja, kako bi mogli priti razbojnikom vsaj malo bližje. Barham, Stumpas, Cliff, Jones in Osgoode, vseh teh ni bilo v seznamu tistih, ki jih je policija stalno zasledovala. Imeli so jih za dobre in mirne meščane, ki so jih v družbi čedalje bolj upoštevali. Nick Stumpas, trgovec z nepremičninami, je bil predsednik Nedeljske šole. Kdo bi torej mogel podvomiti v njegovo poštenost? Z veliko vnemo se je zavzemal za to, da so se mlada dekleta v tej Nedeljski šoli učili koristnih in lepih stvari. Cliff jo bil miren delavec v »Hendon Worksu«, kakor jih je bilo še tisoč drugih. Jones se je boril s finančnimi težavami, njegova drogerija ni bogve kako dobro nesla. Dosti je bilo ljudi, ki so ga pomilovali, ker je bil zelo prikupljiv. Najmanj pa je bilo verjetno, da bi kdo začel kaj slabega sumiti o profesorju Osgoodeu. Barhama pa v mestu tako skoro še nihče ni poznal, ker se je naselil v mestu šele pred nedavnim. Ko so se takole mirno peljali z letalom v New York, se j® v Pine-Lakeu zgodilo marsikaj nenavadnega. Središče teh dogodkov je bil bar »Ofelija«. Reševalni voz je neprestano hitel po mestu. Sicer to ni še bilo tako čudno, kajti Pine-Lake je bilo veliko mesto in so se, kakor povsod ^ takšnih mestih, tudi tam neprestano dogajale vsakovrstno nesreče. Tako je tega jutra okrog enajstih hitel reševalni voz tudi v ulico, kjer je stal bar »Ofelija« ter se je ustavil prav prod samim barom Radovedneži so se brž nabrali okoli voza. Dv® bolničarja sta hitro vzela nosilnico in odšla v bar. Vedno v®^ ljudi se je nabiralo. Kmalu sla se bolničarja vrnila iz bara. nosilnicah sta nesla starega siromaka, vsega okrvavljenega mrtvaško bledega in nezavestnega. »Kaj se je zgodilo? Kdo je ta nesrečnež? so začeli spraš®' vati ljudje naokrog. »Stari Peter, mož lastnice tega bara. Tisti, ki igra n® klavir.« »Revež, kako slab je. Ne bo več dolgo živel,« »Ali se je v baru zgodila nesreča?« POD CRNO KRINKO narašča. Meseca januarja se je zgodilo, da je bil na največji newyorški cesti Manhattan tako ogromen, da so morali prepovedati vsak prehod preko te ceste. Avtomobili tudi niso smeli križati Man-hattana. Čeprav število novih rojstev v Ne\vyorku silno pada, bo ostalo to čisto neopaženo v divjem vrvenju newyorškega prometa. Brezposelnih vedno več, podpor zanie vedno mani Tudi vprašanje brezoeelnosti se je v New-yorku zadnje čase precej poslabšalo. Pojavilo se je v teni največjem mestu sveta toliko brezposelnih, da je newyorški župan obupal nad tem, da bi vse te brezposelne množice moglo mesto samo vzdrževati. Prosil je zato guvernerja države New-york, da bi iz državne blagajne žrtvoval nekaj prispevkov za podpiranje brezposelnih v mestu Newyorku. Newyorški župan je to podporo naj-energičnejše zahteval, še bolj energično pa mu je odgovoril guverner državice Newyork. Dejal je namreč, da država ne more ničesar prispevati v ta namen in da mora mesto Newyork pač samo skrbeti za svoje brezposelne in druge reveže. Posledica tega je bila ta, da od 1. aprila leto6 dajejo novim brezposelnim 10% manjšo podporo, kakor pa so jo dajali dozdaj. Število brezposelnih pa kljub temu neprestano raste, kajti v tem mestu se je nabralo že toliko ljudi, — seveda zadnje1 čase povečini tujcev — da ni mogoče vseh primerno zaposliti. Nemški časopisi pišejo, da ima samo Newyork več brezposelnih kot vsa Nemčija. Za vso to bedo pa prav malo vedo tisti, ki bivajo po »boljši 1k mestnih četrtih. Le kadar jih kdo nadleguje, naj dajo kaj vbogajme, 6e morda za trenutek spomnijo, da niso vsi tako srečni kot oni sami. In takšnih, ki v Newyorku hodijo od hiše do hiše — kakor pravimo pri nas — je vedno več. Posledica tega pa spet najbrž ni nič drugačna kot pri nas. Vedno več je namreč tudi takšnih, ki so izgubili vsak smisel za to, da bi spoštovali tujo lastnino. O Nqwyorku tudi pravijo, da je „naimrzleiše" mesto na svetu Seveda ne mislijo pri tem na navaden mraz, na nizko toplino, pač pa so temu mestu dali tak priimek zato, ker je v njem boj za dolarji tako neznasko »mrzličen.-. To je tudi mesto brezobzirnega boja, v katerem ljudje drug drugemu jemljejo kruh izpred ust. V Newyorku pa imajo, kakor pravijo, tudi silno malo smisla za lepoto. In te lepote je seveda več vrst, ne samo takšna, ki jo more zaznavati človekovo oko. Notranje lepote, pravijo, da je tu posebno malo. Nekaj več jo je zdaj le, bo so začeli gledati z večjo vnemo tudi na to, Kako bd dali primeren kos kruha tudi številnim brezposelnim... Po tisoč letih bo tu puščava Pravijo tudi, da se Newyork v bližnji bodočnosti še ne bo dosti spremenil v nobenem oziru. 0 tej bližnji bodočnosti tudi dosti ne govore. Mnogo bolj jih zanima — kar je 6eveda tudi čisto po ameriško — kaj utegne postati iz tega največjega mesta na svetu čez 1000 let. Učenjaki so tudi glede te daljne prihodnosti iztaknili iz svojih znanstvenih raziskovanj 6vojo kost za glodanje. Newyork na eni strani postaja zaradi mrzličnega boja za dolarji vedno bolj neprijazen in strogo uradniško »mrzel«, na drugi strani pa so. zdaj ugotovili, da prava toplina v tem mestu vedno boli, čeprav čisto počasi, raste. Vremenoslovci so dognali, da se je povprečna temperatura v zadnjih sto letih v tem mestu zvišala skoro za poldrugo stopinjo. To zvišanje topline se je v precejšnji meri pokazalo v zadnjih 15 letih. Padavin je vedno manj. Če bo šlo tako naprej, pravijo učenjaki, bo po tisoč letih n« kraju, kjer danes stoji največje mesto sveta, Newyork, zavladala puščava. In takrat bodo gotovo tudi rešena vsa vprašanja, ki danes teže Newyork in tudi brezposelnim ne bo tu več treba dajati podpor... Hiter odgovor Komunistična stranka je nedayno priredila v Quebecn svoj kongres za Kanado. Ob tej priliki pa so katoličani priredili polno zborovanj proti komunizmu. Kardinal Villeneuve in župan mesta Quebeca sta oficielno nastopila proti komunistom. Profesor Monleon z univerze v Lavalu je v svojih predavanjih razlagal komunizem kot najpopolnejšo in absolutno obliko materializma. Če naročite »Slovenski dom« za 3 mesece naprej, dobite roman »Poročnik indijske brigade« zastonj!1 Smešna vrednost državnih listin Dve državi, ki sta pozabili podpisati premirje Utrip življenja v največjem mestu sveta „Tam, kjer danes stoji Newyork, bo čez tisoč let puščava" Med številnimi državami, ki so precej zaskrbljene zaradi neprestanega padanja števila rojstev, zaradi česar je tudi naraščanje števila prebivalstva vedno bolj počasno, je tudi Amerika. Rekord vtem so še pred nedavnim imeli menda Francozi, danes pa je že težko reči, komu se je treba bolj bati pred to »belo kugo«. Resnica je, da se je j »bela kuga« razpasla skoro vsepovsod na svetu, j čeprav v nekaterih državah manj vidno in manj S občutno. Velike države imajo sicer to prednost, da se takšno padanje števila rojstev zaradi mno-gomilijonskega prebivalstva toliko ne pozna kot v manjših državah, s lem pa še ni rečeno, da ta vedno manjši prirastek na prebivalstvu ne pomeni nikake nevarnosti. In med temi velikimi državami, ki so začele kar tekmovati, katera bo zabeležila manj rojstev, so zadnje čase tudi severnoameriške Združene države, posebno pa še samo veliko mesto Newyork. V 30 letih več kot dvakrat manj otrok Podatki, ki so jih zbrali etatistični uradi, kažejo, da je bilo leta 1900 v Newyorku 52.000 rojstev več, kakor pa je ljudi pomrlo. Tega leta jih je tu pomrlo 71.000, 113.000 pa se jih je rodilo. Lansko leto pa, ko je jštelo mesto Ne\vyork 7.4 milijona prebivalcev, pa je bilo rojstev samo se 24.522 več kot mrtvih primerov. Ta velika razlika se pokaže v pravi luči šele tedaj, če pomislimo, da je bilo leta 1900 v Ne\vyorku vsega skupaj samo 3.446 milijona ljudi.. Novorojencev pa je bilo tega leta 132.000. Če bi razmerje med umrljivostjo in rojstvi ostalo isto, kot je bilo leta 1900, bi moralo biti lani v Newyorku rojenih 265.000 otrok. V resnici pa jih je bilo le 108.988! Da število rojstev res silno pada, dokazuje tudi dejstvo, da je bilo lani v Newyorku manj šolo-obveznih otrok, kot pa pred sedmimi leti, t. j. leta 1930. Nekoliko tolažbe pa je edino v tem, da je bilo lani v tem mestu mnogo manj samomorov, kot v katerekoli drugem letu od 1930. naprej. Življenje pa teče po starem naprej... Teh prikritih, pa vendar tako velikih sprememb, pa danes noben tujec, niti ne\vyorški mačin ne opazi. Življenje v tem največjem mestu na svetu poteka prav tako, kakor je potekalo pred desetimi leti. Ob tolikšnem številu prebivalstva se padanje števila rojstev na oko gotovo ne opazi. Kino-gledališča so zdaj še mnogo bolj polna, kot so bila v prejšnjih letih. Promet pa vedno bolj j Prizor z motociklističnih dirk v Fontainebleann i na Francoskem. Najmodernejše težko francosko j motorno kolo na veliki vzpetini. Zadaj trije I francoski generali. Po svetovni vojni 1914—1918, ko so vse vojskujoče se države sklenile in podpisale premirje, sta dve državi, Turčija in San Marino, pozabili na to obveznost Turčija se je borila na strani Nemčije in Avetro-Ogrske, San Marino pa na strani Italije in njenih zaveznic. In kaj je bila posledica te zanikrnosti ali pozabljivosti v podpisovanju mirovne pogodbe? Turški trgovec Izmahil Galedžan je prišel po svojih trgovskih poslih v San Marino. Komaj se je dobro nastanil v hotelu, ga je že obiskal policijski stražnik in ga pozval na policijo, kjer so mu povedali, da sta postavno njegova država in San Marino še vedno v vojnem stanju in da ga morajo radi tega zapreti. Vzeli so mu potni list ter vtak- nili v ječo. Šele po posredovanju italijanskega poslanika so ga izpustili in pod vojaškim spremstvom postavili čez mejo. Ko je prišel domov v Turčijo, se je pritožil na zunanjem ministrstvu, kjer pa so ugotovili, da so sanmarinske oblasti postopale popolnoma pravilno, ker je Turčija z njimi pozabila podpisati premirje. Tako neverjetno in včasih kar smešno neumno vrednost imajo papirji. Na Vzhodu sta dve državi že čez leto dni dejansko v vojnem stanju in se dejansko neusmiljeno pobijata, postavno, t. j. na papirju, pa živita v popolnem prijateljstvu in miru. španski begunci iz Madrida in Barcelone, ki so se Tkrcali v Port-Ven-dresu na lorpedovko »L’Epcrvier«. Najmodernejša pariška spomladanska moda. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 6. aprila: 12 Pevski zbori (plošče) — 12.41 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kadijski orkester -s 14 Napovedi — 18 April v naravi (g. Miroslav Zor) — 18.20 Pomladni zvoki (plošče) 18.40 Dolenjska srednje., veška mesta (g. prof. Janko Jarc) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 19.50 Uvod v prenod — 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani, v X. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), • 41 II. odmoru Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 6. aprila: Belgrad; 20 Klavir, 20.30 Humor# 21.30 Nar. pesmi, 22;20 Berlin — Zagreb: 20 Ljubljana — Dunaj: 18 Iz klasičnih operet, 10.10 Frankfurt, 21 Lipsko, 21.30 Plesna gl., 22.30 Dunajske melodije — Bu-dim pesta: 13.30 Puccinijeva opera «La Bohemec, 22.30 Vojaška godba, 23.10 Cig. ork. — Trst-Milan: 21 Ma*. scagnijeva mornarska opera ^Silvano« in balet — Rim-Bari: 21 Doninijeva komedija «Ura s kukavieoc, 22.15 Vok, kone. — Vraga: 19.25 Pestra gl., 30 Igra, 21 Go-, dalni kvartet — Varšava: 21 Chopinove skladbe, 23 Griegove skladbo — Sofija: 30.15 Verdijeva opera «Trm badur« — Berlin: 19.10 Vojaška godba, 19.45 Brnekneri jeva VII. simfonija — Konigsberg: 20 Hufeldova ope*i ra «Kmet v vicahi — Hamburg: 30.10 Valčki — Vrati-slava: 19.25 Kabaret — Lipsko: 19.45 Berlin, 21 Mladini skl koncert, 21.30 Cimbale — Kbln: 19.10 ,Toh. Straussovo in Linckejevo skladbe — Frankfurt: 19.10 Orkester, pevski kvartet, ple$na godba, sopran in bariton —» Monakovo; 19.10 Pihala — Strasbourg: 20 Simfonični koncert. »Slovenski dom« tzhaja vsak delavnik ob tl Mesečna naročnina 12 Din, ca Inozemstvo 29 Din Uredniltvoi Kopitarjeva o Ilc* i/ili Telefon MOl do KHH Upravni Kopitarjeva ulica i Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Čeč Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki lože Kotiček