štev. 124
TRST, v soboto 6 maja ;9I!
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
M »k Miri]«* la prazaiklh «h 5., «k pantMJklk *k 9. z)««ra|. Pmnitie I ter. m prodajajo po S nvft. (s stot) ▼ mnogi* tobakirn&h t Tratn in okolici. Gorici. Kranja, Sk. Pata«, Postojni, Sežani, Nabrsiini, St. Lnciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornberga itd. Zastarela I ter. po 6 nT*. (10 stot). 0€LA8I 8E RAČUNAJO M* MILIMETRE ▼ Hrokosti l kolone. CENE: Trgovinski ir n^m oglasi po • mt. aa, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih aarodoT po lO st. mm. Za oglase ▼ tekst« lista do 5 ti* 20 K, vsaka andaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A atok. beseda, a^-ataoj pa 40 stok. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava .Edinosti«. — Plačuje se i*kljnftno la upravi „Edinosti*.
— Plačljivo In utoZIJivo a Trstu. -
ePINOST
Glasilo potttiiMffa društva Jedinom*4 za Primorska.
NAROČNINA ZNAŠA
ja iMi!
laka 24 K, pol lato It K, S mesece CK;uif i kres doposlnna naročnine, se uprava na osim. M no neaeljako Istanje „IBIIOITI" stane ; no •eie Me Krma HI, na »•! I*la Krta I M. TM dafiai naj aa potfjjaio na uredništvo listo. Nefranko-
pii s aa as aprafa«|a la rakaplal ta aa vraiaja Hnrodnkno, ogiaaa to raklasaao^ejs pošiljati na upravo listo.
UMMCŠTVO i nftoa «sr«ie 8a4attl 18 (Narašal šea) Zmds^atoti to odfovoruiurednik ŠTETAN GODINA. Lastnik konaorog listo .Edinost". - Nntisniln Tiskarna .Edinost" vpisana sadruga s omejenim poroštvom v Trstu, uliaa -	Giorgio Galatti štev. 18.
FoStno-hranllnltol raton It 841-852. TELEFON It 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za nedeljo, 7. maja 1911
5 volilnih shodov
s tem-le dnevnim redom:
Pouk o reRlomaclJskem postopanja.
In sicer:
1)	ob 10 Va uri predpoldne v „Narodni dom"
v Barkovljah ;
2)	ob 4. uri popoldne v „Gospod, društvo"
na Kontovelu ;
3)	ob 4. uri popoldne v „Gospod, društvo"
na Frdeniču pri Sv. Ivanu;
4)	ob 4. uri popoldne v »Gospod, društvo"
na Vrdelci;
5)	ob 4 '/a tiri popoldne v „Sokolovo dvo-
rano" na Opčinah.
Ker je predmet razpravljanja za predstojeće državnozborske volitve neprecenljive važnosti, pričakuje odbor polit, društva „Edinost", da se vsi volilci udeleže navedenih shodov.
BRZOJ/UJNE UE5TI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 5. Seja poslanske zbornice je bila v znak žalosti radi smrti trgovinskega ministra Hieronymi zaključena, potem, ko sta se predsednik in ministerski pred-sed. v toplih besedah spominjala pokojnega ministra.
Po smrti ministra Hieronymija.
BUDIMPEŠTA 5. Cesarja bo zastopal na pogrebu trgovinskega ministra Hieronymi nadvojvoda Josip. — Vdovi pokojnika so izrazili sožalje cesar po dvornem maršalu Paly, poslanec Pallavicini, skupni finančni minister Burian, poveljnik mornarice grof Montecuccoli, borzni svet itd. Državna zbornica je sklenila, da se korporativno udeleži pogreba, ki se bo vršil na državne stroške.
Posle trgovinskega ministerstva bo vodil provizorično finančni minister Lukacs. Naslednik bo baje imenovan že prihodnji teden. Kakor najresneji kandidat pride v po-štev sedanji poljedelski minister Serenyi.
Mednarodni časnikarski kongres v Rimu.
RIM 5. Členi mednarodnega časnikarskega kongresa so danes predpoludne napravili izlet v Frascatti. Na županov pozdrav je odvrnil podpredsednik Schvveizer (Bero-lin). Radi dežja so morali izletniki opustiti poset vile Falconieri-Torlonia. Popoludne so se udeležitelji kongresa vrnili nazaj v Rim. Zvečer je bila v ministerstvu za unanje stvari na čast členom soareja.
Francoska banka.
PARIZ 5. Ker v kratkem poteče privilegij francoske banke, zato je trgovinsko mi-■isterstvo zahtevalo od trgovinskih zbornic mnenja. Vsa mnenja so se izrekla za podaljšanje privilegija.
Dve veliki železniški nesreči.
PRAGA 5. Sinoči se je dogodila pri postaji Usti nad Orlico grozovita železniška
nesreča. Tovorni vlak, ki odhaja s postaje Usti ob 5 30 zvečer, je prišel s potoma v veliko neurje; utrgal se je oblak. Pri nekem ovinku so hudourniki zasuli železniško progo in tovorni vlak je zavozil v pesek. Lokomotiva je skočila s tira in se zarila, vagoni pa so se nagrmadili drug na drugega. Skupno se je razbilo 15 vagonov. Še groz-nejša je ta nesreča radi tega, ker so se v prvih vagonih vozili delavci na progi domov. Skoro vsi delavci so se ponesrečili. Vseh mrtvih je Šest, težko ranjeni trije in lahko ranjen eden. Nesreča je zahtevala toliko žrtev izlasti še zaradi tega, ker je v istem hipu, ko se je zarila lokomotiva tega vlaka v pesek, prišel od druge strani drug vlak in trčil v prevrnjene vagone prvega vlaka. Škoda-je velika toliko na blagu kolikor na materijalu.
LVOV 5. Zunaj postaje Medyka na progi Lvov-Przemijsl sta trčila skupai dva tovorna vlaka. Dve osebi sta bili ubiti, 12 težko ranjenih. Škode je okolu pol milijona kron.
PRAGA 5. Povodom včerajšnje železniške nesreče pri postaji Usti je bila popolnoma razbita lokomotiva s tenderjem in šest vagonov. Sodna komisija je cdšla na mesto nesreče.
Turčija.
CARIGRAD 5. — Zbornica je dovolila kredite za namestitev treh kadijev na Kreti. Poslanci iz Jeruzalema so stavili na ministra za notranje stvari vprašanje glede tatvine relikvij v Omarjevi mošeji.
SOLUN 5. — Sultan pride v Solun dne 30. t. m.
Mohamedanci hočejo poklati kristijane v Jeruzalemu ?
FRANKOBROD 5. „Frankfurt. Zeitung" poroča iz Jeruzalema, da je guverner prosil pooblastilo, da sme proglasiti obsedno stanje, ker žuga mohamedansko prebivalstvo, da pokolje kristjane. Ugotovili so, da so izginili | iz neke svete rakve dragoceni spisi in drugi ! predmeti velike vrednosti.
V brzojavkah zahteva, da se najde in kaznuje provzročitelja tatvine vrlo dragocenih svetinj iz neke podzemske rakve, ki ni bila odprta že več stoletij. Govorica pravi, da so i bile ukradene svetinje iz Salomonovega časa, kar pa še ni uradno ugotovljeno. Tatvino 1 pripisujejo nekemu Angležu, ki je na lastne ; stroške kopal v okolici Jeruzalema. Vlada je odposlala komisijo na lice mesta.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 5. „Jeni Gazeta" poroča, da je ob meji Novega bazarja, na srbski ' strani, opažati znake revolucionarnega gi-' banja in boje se, da bi utegnila tudi Srbija slediti vzgledu Črnogore.
CARIGRAD 5. Neki vladni komunike dementuje poročila listov o velikih izgubah v albanskih bojih.
Zmešnjave v Meksiki.
NEW-YORK 5. Neka brzojavka poroča, da ni glavno mesto v nevarnosti, da bi je napadli ustaši. Na razpolago ijna posadko 2000 mož, oboroženih z brzostrelnimi topovi in vrhu tega 1200 orožnikov. V okolici je opažati čete ustašev, ki pa menda niso med seboj v zvezi.
EL PASO 5. Meksikanskim mirovnim posredovalcem je bila predložena izjava, podpisana od Madera, v kateri se zahteva, naj predsednik Diaz poda javno obljubo, da se odpove predsedništvu.
PODLISTEK.
Udovica.
Povest Iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
„V mojih rokah se ni nič zgubilo," je rekel Zana ponižno. „Ako gospoda mislita, 4a deci kaj pripada, denar je tu, pa more svoje dobiti."
„Torej ste vi pripravljeni," je povzel asesor. „To je zelo pametno. Ker drugače bi mogli imeti še več neprilik... morda bi kgubili vse, tudi ono pri kaptolu..."
„Moj Bog, to bi bila vendar krivica," je rekel Zana odločno. „Vsi vedo, da sem delal kakor Črv in da je vse moja zasluga, kar sem si pridobil."
„Res je," se je vmešal sodnik, „in če me bi imeli tega posestva, ne bi si pridobili nič."
„Tako je," je potrdil asesor. „Vidite torej, da ne more biti vse vaše, kar ste si hi pridobili."
„Koliko pa zahtevate za otroka?" je vprašal Zana mimo, ki se je bil že preje •dločil za to.
Asesor in sodnik sta se razgovarjala
sedaj v latinskem jeziku, ki ga Zana ni razumel. Posvetovala sta se, koliko bi zahtevala.
„Čujte, domine! (Tako je asesor nazi-val človeka, ki ga je hotel zaničevati.) Sporazumela sva se, da od gotovega denarja, ki ga imate vloženega pri kaptolu, pripade polovica otrokoma in ves fundus instructus na posestvu."
Zana se je zamislil. Bil je pripravljen odstopiti tretjino, a kurator je zahteval polovico. Po kratkem molku je spregovoril:
„Malo preveč zahtevata, gospoda, a vendar naj bo. Deci polovica, in meni polovica. Ako je volja gospoda kuratorja, poj-demo takoj jutri v Zagreb in uredimo vso stvar."
Drugi dan so napravili pri kaptolu pismo in Zana je dvignil svoj delež.
Asesor se je takoj podal z Zano v Konščino, kjer je moral voditi gospodarstvo. Drugi dan na to je povedal Zana ase-sorju, da gre na pot.
„Kam?" je vprašal asesor, ki je že to pričakoval.
„Na Ogrsko."
„Dobra misel... A vaša žena?"
Zana je molčal.
„No, bomo že mi skrbeli za njo!" je del asesor. „Saj tako niste vi nič."
NEW-YORK 5. (Reuterjev biro). Kakor poročajo iz Meksike, sta se vojni minister Kosio in voditelj ustašev v pokrajini Guerera, Figueroa, zedinila glede mirottiih pogojev. Figueroa je izjavil, da so on in njegovi pristaši zadovoljni z obljubljenimi reformami, izlasti z imenovanji novih guvernerjev in novih dostojanstvenikov.
WASHINGTON 5. V poslanski zbornici je republikanski zastopnik Pensilvanije Focht izvajal, da predvidja, da bodo ameriške čete v bližnji bodočnosti marširale v Meksiko. Izjavil je, da nameravajo Združene države slediti vabilu zlata in miku pustolovine. On meni, da se ne bo predsednik Taft protivil. Že leta sem jemljejo Združene države vse, česar noče Evropa. Govornik je cikal na Filipince, ki so za belce breme ter je vprašal, zakaj ne vzame Amerika v posest, kar je kaj vredno. — Focht predvidja končno aneksijo Kanade z Združenimi državami in je izjavil, da je večina kanadskega ljudstva naklonjena aneksiji.
Maroko.
BEROLIN 5. Iz Tangerja brzojavljajo: Glasom zadnjih vesti iz Feza, so uporniki opustili obleganje Feza in so se vrnili v svojo domovino, kakor se zdi, ker jim je zmanjkalo municije. Potem ko je došla Bre-montova kolona v Fez, so uporniki izgubili nado, da bi se previdili z municijo v mestu. Vrhu tega se bliža žetev. V okolici Feza ni videti več nobenega sovražnika.
BEROLIN 5. — Iz Tangerja poročajo: „Depeche Maroccaine", francoski uradni list, piše v svojem današnjem uvodnem članku, da Francija definitivno zasede luko Meheda ob ustju reke Seba.
Kuga na Formozi.
TOKIO 5. (Petr. brz. ag.) Iz Formoze javljajo 129 slučajev kuge.
Zagreb 5. (Ogr. biro). Povodom ustanovne svečanosti politehnike v Budimpešti bo, kakor poročajo tukajšnji listi, po odposlanstvu akademičnega senata zastopano tudi zagrebško vseučil[šce.
Dunaj 5. (Žrebanje 3% avstr. srećek Bodenkredita II. emisije iz leta 1889). Na današnjem žrebanju je glavni dobitek kron 60.000 zadela ser. 7288 štev. 18; 4000 K ser. 2911 št. 30 in po 2000 K ser. 2004 št. 18 in ser. 5614 št. 12.
Dunaj 5. V IV. dunajskem okraju je soproga nekega delavca prerezala vrat svojima 13- in 6-letnima hčerkama in se je potem sama težko poškodovala. Oba otroka sta mrtva, žena pa težko ranjena.
Istrska politika in —,Slovenec'.
i.
Leto za letom so prirejali poizkuse, mnogo so agitirali in eksperimentirali gospodje okolo „Slovenca", da bi tudi za naše tržaško ozemlje priredili izdajo — pa bilo tudi v manjem, recimo v žepnem formatu — proslulih kranjskih razmer. Ali ni hotelo iti. Mnogokrat so menili, da že imajo v rokah zlati cekin, ali sproti so jih poučevali dogodki, da ta cekin vendar ni — zlat! Vsakotoliko so z radostjo oznanjevali v „Slovencu", da se nad tržaškim ozemljem „daniu in Jasni", ali konečno so — v momentu pametnega spoznanja — morali priznati, da je to... temna točka J
Ni šlo! Ali ne zato, ker je morda
Zana ni rekel nič, temveč se samo naklonil asesoiju, ki je bil že popoln gospodar, pa je odšel v Gitino sobo.
„Žena, jaz odhajam!" je rekel suho in ravnodušno.
Gita se je dvignila in pogledala svojega moža.
„Grem v svojo domovino," je nadaljeval Zana, „ker tu mi ni več obstanka. Za-te je preskrbljeno kakor tudi za otroka," je pristavil Zana, ki je hotel povedati, da ne mara ne za njo, ne za nje otroka.
„Ne vem, kedaj se vrnem ... najbrže nikdar."
„Kakor te je volja!- je izustila Gita napol glasno in zelo mirno.
„Torej z Bogom!"
„Z Bogom!"
Zana je odšel proti vratam, ne da bi bil dal roko svoji ženi. Okrenil se je, da bi videl, kako vpliva na Gito njegov odhod. Hladen mir je počival na njenem obrazu. Najmanjše sledi ni bilo po kaki razburjenosti.
Jezno je zaprl vrata za seboj ter odšel. Isti hip je padla Gita na kolena, dvignila suhi roki proti nebu ter vzdahnila od vsega srca :
„Hvala ti, vsemoŽni!"
(Zvršetek pride.)
narod naš na tem ozemlju tolpa demorali-zovanih propalic in izpitih barab — kakor so ga te dni izvolili zasramovati naši lju-beznjivi prijatelji pri „Gorici" — niti ne zato, ker je morda naš narod sovražen veri in cerkvi — ampak ni šlo zato, ker je naše ljudstvo politično dozorelo in ker živo čuti, da bi bilo to začetek konca za naše narodno delo in snovanje na našem tržaškem ozemlju, čim bi prenesli semkaj — kranjske razmere. Plemenit, eminentno naroden je torej razlog, radi katerega so se rečeni poskusi izjalovljali dosedaj.
Čim so torej gospoda pri „Slovencu" uvideli, da morajo tržaško postavko voditi v svojih knjigah kakor „temno točko", so jeli iskati svitleje v — Istri. Vsem nam je še v živem spominu n. pr. divja agitacija, ki so jo začeli poznani agitatorji v „Bregu", v okraju koperskem. In bilo je momentov, ko se je zdelo, da ta agitacija ne ostane brez vsacega vspeha. V „Slovencu" so že streljali in spuščali rakete radosti. Ali prezgodaj so streljali. Tudi naše ljudstvo v severni Istri je razsodneje, nego so oni mislili, a pred vsem je — narodno. Hoteli so iz Ljubljane prenesti tudi semkaj kranjske razmere, niso pa pomislili, da je to ljudstvo v neprestanem boju za svojo narodno ekzistenco, da vidi neprestano pred seboj sovražnika, ki grozi narodnemu obstanku z uničenjem! Posledica temu vsakdanjemu narodnemu boju na vseh poljih je ta, da narod intenzivno čuti potrebo skupnega dela. Kjer grozi nevarnost za skupno življenje, bilo bi samoubijalsko početje, ako bi se oni, ki jim grozi nevarnost, klali med seboj. Kakor rečeno: za hip se je del našega ljudstva v slovenski Istri dal premamiti od one agitacije, ali skoro se je streznilo, mamljive fraze so delovale vedno slabeje in — agitacija je završila z nevspe-hom. Občine, iz katerih je dobival „Slovenec" bombastična poročila o sijajnih zmagah, slede slej ko prej narodni paroH in snujejo druga za drugo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.
Paralelno z agitacijo v koperskem okraju so „Slovenčevi" eksponenti po ostali Istri dokazovali potrebo in dopustnost medsebojnega boja. Ponavljali so se poizkusi za razbitje jedinstva v hrvatsko-slovenskem narodnem taboru.
Dokazovati so začeli, da Istri grozi pošast liberalizma in pametni in izkušani voditelji istrski so stali naenkrat pred svetom kakor razkrinkani — liberalci, proti katerim treba nastopiti za rešitev vere!
Ali, kakor gospoda v Ljubljani niso poznali našega tržaškega ljndstva, tako niso poznali narodne zvestobe večine naše duhovščine po Istri, ki je ostala udana poštenemu narodnemu vodstvu.
Načrti so se izjalovili in kmalu se je pokazalo, da za kranjsko gonjo se navdušuje le nekaj malkontentov med duhovščino, ki pa se niso nikdar odlikovali z intenzivnim narodnim čutom, pri čemer pa priznavamo par častnih izjem. Naša duhovščina po Istri pozna pač boljše položaj, nego pa gospoda v Ljubljani, in ve, da bi z razdvajanjem narodne jednotnosti le žagala vejo, na kateri sedi — tudi ona sama !
Tako si moremo tudi tolmačiti dejstvo, da so ostali brezvspešni „Slovenčevi" naskoki na narodno vodstvo v Istri radi pre-tvezno „deželne", v resnici pa le italijansko-irredentistične razstave v Kopru in da so se izjalovili tudi vsi poizkusi iz Ljubljane za izkoriščanje kompromisa med Slovani v Istri glede volilne reforme v dokaz, da je prišel moment, ko se more brez škode za narodno stvar zapričeti v Istri medsebojno klanje po proslulih kranjskih izgledih!
Dva „Piccolova" popravka.
„Piccolo" je moral včeraj ugrizniti v zelo kislo kumaro in zopet enkrat priobčiti dva popravka, doposlana mu od predsedni-štva N. D. O. radi lažnjivo-zavitega poročila o sprevodu na dan 1. maja. Najboljše je, da kar prinesemo prevod obeh popravkov. Prvi se glasi:
Spoštovano uredništvo! Z ozirom na članek z naslovom „Primo maggio" pri občen v št. 10699 lista „II Piccolo" prosim to slavno uredništvo, da priobči na podlagi § 19 tisk. zak. v prihodnji številki vašega lista sledeči popravek: Ni res, da je bilo letos videti tudi neki „divji prapor44 (gonfa-lone selvaggio) ne več rabljene modre barve, res je, da je bilo ta „divji prapor" modre barve videti tudi lansko leto na dan 1. maja; ni res, da so pridni Slovani, organizovani pri „Narodnem domu", praznovali svoj narodnjaški majnik, ki je bil ko-reografična slika narodne osvojitve Trsta, res je pa, da so pridni Slovani, ki niso organizovani pri „Narodnem domu", ampak
\
Stran II.
.EDINOST" št. 124
pri „Nar. del. organizaciji", praznovali maj-niški praznik dela, ki je bil koreografična slika socialne osvojitve Trsta; n i res, da so Slovenci nepričakovano in nepredvi-djeno dospeli na Veliki trg in vsklikali v svojem jeziku, na katere vsklike so odgovarjali žvižgi iz ust nekaterih mladeničev, sedečih v eni mestnih kavaren, temveč res j e, da so Slovenci, dospevši na Veliki trg nadaljevali svojo pot mirno, ne da bi vsklikali bodisi v slovenskem bodisi v italijanskem jeziku. Slovenci so pričeli kričati „živio" Šele, ko so nekateri mladiči, zbrani na Velikem trgu, žvižgali. Za „Nar. del. organizacijo" : predsednik Sosič.
Drugi popravek se glasi:
Spoštovano uredništvo! Z ozirom na članek „La cronaca della giornata", „Un corteo nazionalista sloveno", objavljen dne 2. maja 1911 št. 10699 lista „11 Piccolo" prosim to slav. uredništvo v zmislu § 19 tisk. zak., da priobči v prihodnji številki lista „II Piccolo" sledeči popravek: Ni res, da so slovenski nacionalisti, ko so dospeli na Goldonijev trg, zavpili z jokajočim glasom „živio" in potem zavili na Korzo, res j e marveč, da manifestanti, slovenski delavci organizovani pri „Nar. del. organizaciji", na oni točki niso jokajoče vsklikali „živio". Ni res, da so Slovenci, dospevši na Veliki trg žvižgali in vsklikali „živio" in so na to nekateri liberalni mladiči odgovorili vsklikajoč: „Abbasso i provocatori". Narobe je r e s, da so Slovenci dospevši na Veliki trg nadaljevali svoj pohod, vreden manifestacije in da so na to čuli iz ust nekaterih tam blizu sedečih liberalcev žvižge in so Slovenci Še le na to zapeli slovansko himno „Hej Slovani" in slovensko himno „Naprej zastava Slave!" Trst, 2. maja 1911. Za „Narodno delavsko organizacijo": A. Sosič.
„Piccolu" je še v dobrem spominu proces, v katerega se je zaplel, ker ni svoje-časno hotel priobčiti sličnega popravka. To pot je bii bolj pameten in hitro priobčil oba popravka. _
Volilno gibanje.
Istra.
Na volilnem sestanku, ki so ga sklicali italijanski vodje v Puli minulo nedeljo, je dosedanji poslanec in deželni glavar dr. Rizzi izjavil, da ne vsprejme več kandidature in naj si — to je bil tobak pod nos
—	izvolijo boljega poslanca. Znani poslanec Benati je odklonil kandidaturo za okraj Ko-per-Buje. Boji se pač, da bi se mu zgodilo kakor zadnjič, ko je v tem „svojem" okraju
—	propal. Čuje se pa, da vsprejme kandidaturo za volilni okraj Pula-Lošinj. Tako imajo Italijani doslej oficijelno proglašenega samo enega kandidata za poreško-rovinjski volilni okraj v osebi g. Candussi-Giardo. Po tem je soditi, da tudi v italijanskem taboru ne vlada ravno rožnato razpoloženje, kakor bi hotel prikazivati prijatelj „Slovenec".
„Naša Sloga" piše, da treba delo za volitve zanesti v vse sloje prebivalstva in v vsa naša mesta, mesteca in sela. Povsodi naj se ustanove odbori, ki bodo vodili volilno agitacijo ter pripravljali narod na volilno borbo. Vsi inteligentni členi naroda so poklicani, da med narodom vrše plemenito apostolsko misijo. Inteligenti naj dajajo narodu nasvetov in pouka v privatnih razgovorih, na manjših ali večih sestankih. Živa beseda, neposredni ugovor deluje bolje in vspešneje, nego tiskana beseda. To velja posebno za one, ki ne znajo čitati. Ali da bo naš vspeh popoln, treba, da pripravimo volilce za predstoječe volitve toliko z živo, kolikor tiskano besedo. Od volitev nas ločuje le še mesec dni. Ta doba mine hitro; zato ne smemo puščati vsega za poslednje dni. Pripravljajmo se dan na dan, neprestano, pa nam bo vspeh veči in sigurneji.
Dnevne novice.
Mednarodni Časnikarski kongres se
ravnokar vrši v Rimu. Udeležuje se ga približno 400 časnikarjev iz vseh delov sveta, celo iz Japonske. Udeležile so se otvoritve razne rimske ličnosti, med njimi župan Nathan.
Masarykova bolezen. Stanje profesorja Masaryka, ki je obolel nedavno, se polagoma boljša.
Hrvatski visokošolci v Zagrebu priredijo prihodnje poletje pod vodstvom profesorja Janečka poučno potovanje po Srbiji in Bolgariji in obiščejo vsa važnejša mesta.
S. L. S. kandidira za dopolnine dežel-nozborske volitve v Ljubljani primarija dr. Vinka Gregoriča.
Hrvatski sabor bo razpuščen baje še tekom tega meseca. Okrajni načelniki so poklicani v Zagreb k banu, da se izjavijo o razpoloženju, ki vlada v provinciji.
Italijanski princ odpuščen iz ka-detne šole. Italijanski kraljevi princ grof Salerni je bil na kraljev ukaz odpuščen iz kadetne šole v Livornu. Princ je sin vojvode Amadeja Aosta in princesinje Leticije Bonaparte.
Hočevarji, klerikalci in liberalci, so se zedinili, da postavijo za kandidata na predstojećih državnozborskih volitvah grofa Barbo. Dosedaj je Hočevarje zastopal knez Auersperg.
Aehrenthal odstopi? — Praški „Nar. Listy" poročajo iz zanesljivega vira, da se
Aehrenthalovo zdravstveno stanje slabša in da v jeseni gotovo odstopi, če tudi prevzame sedaj zopet vodstvo ministerstva za vnanje stvari.
Posredovanje grškega kralja za Kreto. Iz Aten poročajo: Listi pišejo, da je kralj Jurij posredoval pri cesarju Viljemu, ko je le-ta bival na Krfu, da ne bi podpiral turške vlade v krečanskem vprašanju in da bi tozadevno posredoval pri angleškem vladarju.
Bolezen španskega kralja. Iz Pariza: Vkljub uradnim dementijem vzdržujejo nekateri listi vest, da je Španski kralj Alfonz tuberkulozen. Tudi londonski listi trdijo, da je kralj bolan.
Helmska gubernija. Iz Petrograda: Državna duma je sklenila, da stopi zem-stveni zakon glede Helmske gubernije v veljavo meseca julija 1917.
Osemdesetletnica bivše cesarice Ev-genije. Včeraj je praznovala bivša francoska cesarica Evgenija 80-Ietnico svojega rojstva.
Italijanska ministerstva od 1848 naprej. Milanski „Secolo" je nedavno priobčil statistiko italijanskih ministerstev od 16. marca 1848 do 18. marca 1911. V teh 63 letih je vladalo v Italiji 54 ministerstev. Med temi je najdaljše trajalo ministerstvo, ki je je sestavil grof Kamilo Cavour, dne 4. maja 1855. To ministerstvo je bilo na krmilu do 19. julija 1859, torej 1540 dni. Temu najbliže je ministerstvo Giolittija, ki je vladalo od 16. maja 1906 do 3. decembra 1909, torej 1285 dnij. Potem sledijo ministerstva Lanza (1202 dnij) in Delannay-D'Azeglio (1151 dnij). Nasprotno je bilo pet ministerstev, ki niso učakala niti 100 dni starosti. Srednja starost italijanskih ministerstev je znašala 411 dnij, to starost je prekoračilo 22 kabinetov. Omenjenim 54 ministerstvom je stalo na čelu 34 različnih oseb. Največ časa je bil ministerski predsednik Depretis, 3194 dnij — ki se razdelijo na 8 ministerstev, ki jih je vodil. Potem sledita Cavour s 3149 dntvi in Giolitti z 2327 dnevi. Crispi je bil ministerski predsednik 2089 in Luzzatti, zadnji ministerski predsednik le 354 dni. Najmanje časa je bil ministerski predsednik Tittoni, bivši minister za unanje stvari in sedanji poslanik v Parizu, ki je vodil osodo Italije le 12 dni, to fe od 16. do 27. marca 1905. Čudno je, da sta za italijanska ministerstva najbolj nevarna meseca marec in maj. Od vseh 54 sprememb jih je bilo v marcu 12, v maju 9, nasprotno je bila v mesecu avgustu in septembru le enkrat ministerska kriza. Naj-bogateje leto na krizah je bilo leto 1848, v katerem so padla štiri ministerstva. V sledečem letu so bile tri ministerske spremembe, v 11 letih so bile po 2 in v 27 letih le po ena ministerska kriza. Skupno je imela Italija do sedaj 625 ministrov, od teh je živih še 42.
Popolni mrk solnca. Iz Melbourneja javljajo, da so na več krajih Avstralije opazovali zadnji popolni mrk solnca.
Mestni svet tržaški.
Podžupan dr. R i c h e 11 i je otvoril sejo ob 7*30. Potem ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, se je oglasil za besedo dr. P u e c h e r, ki je predlagal, naj mestni svet naroči mestnemu odboru, da predloži tekom enega meseca mestnemu svetu predloge v zadevi varstva delavcev pri občinskih javnih delih, ki se imajo v kratkem izvršiti (vojašnice, tramvaj, mala stanovanja), da delavci ne bodo preveč izkoriščani od podjetnikov.
Dr. B r o c h i bo glasoval proti, ker se je o tem že razpravljalo v odseku politike dela in treba torej čakati, da odsek konča svoje študije.
Dr. P u e c h e r vstraja pri svojem predlogu.
Nujnost je bila vsprejeta, meritum odklonjen.
Dr. P u e c h e r je potem predlagal trdi nujno, naj se naroČi mestnemu odboru, da stavi tekom enega meseca predloge glede obeda za uboge učence ljudskih šol.
Tudi ta predlog je padel.
Tretjič je dr. P u e c h e r predlagal, naj se potom nujnosti naroči mestnemu odboru, da mora tekom enega meseca predložiti poročilo o mestni posredovalnici za delo in zavarovanje proti neprostovoljni brezposelnosti.
Kakor Četrti nujni predlog je spravil dr. Puecher že tretjič na dnevni red sklep mestnega sveta v zadevi nakupa zemljišč za mestno plinarno pri Zavijah.
Tudi nujnost tega predloga je bila odklonjena.
Vendar s tem dr. Puecher še ni končal. Interpeliral je, če je res župan obiskal dunajskega krščansko-socijalnega župana in če je bil ta obisk le čin kurtoazije ali je bil j namen tega obiska, da se napravi zvezo med obema upravama.
C e r n i u t z se je pritoževal proti prevelikemu povišanju najemnin v mestnih in po mestni upravi administriranih hiš, ter stavil tozadevni predlog, ki pride v razpravo v prihodnji seji.
Nato se je prešlo na nadaljevanje razprave o reformi bolnišnice.
Seja je končala ob 10. zvečer.
V Trstu, dne maja 1911
Opozarjamo na sestanek zaupnikov H. okraja, ki se bo vršil danes zvečer v prostorih „Slovanske čitalnice". Za zaupnika naj se smatra vsak zaveden Slovenec.
Preganjanje naših mlekaric. Prejeli smo: V svojem lepem govoru na shodu v Rocolu je g. Miloš Kamuščič naglašal, kak« proganjane so naše mlekarice po tržaških ulicah. Žal pa, da moramo konstatirati, da se to proganjanje ne omeja samo na mestne ulice, ampak se razteza tudi na ceste, steze in klance po okolici. Najemniki magistrate hodijo dan na dan na vse zgodaj, še na ^ pol zaspani, čakat za kakim grmom naše okoličanke, da prisopihajo pod težo bremena. Zaustavljajo jih, veleč jim, da devljejo breme z glave. Preiskujejo mleko in ne malokrat razlivajo mleko, če tudi je lepo belo, zdravo, sveže pomolženo — in ne morda kak surogat, falsificiran s pomočjo krompirjeve moke, kakor delajo izvestni fa-brikanti „higijeničnega" mleka.
Nič nimamo, seveda, proti potrebnemu objektivnemu nadzorovanju živil v interesu javnega zdravja; nezaslišano in neodpustno pa je, če se ta naloga izvaja le po vplivanju narodne animoznosti, slepega sovražtva, če je mlekarica preganjana ne zato, ker ima pokvarjeno mleko, ampak le zato, ker je Slovenka! Obsojati je tako proganjanja ne le se stališča dolžne pravičnosti, ne le radi krvave krivice, ki se godi s tem našemu okoličanskemu ljudstvu, ampak tudi radi interesa širokih slojev mestnega prebivalca, ki so jim naše prodajalke največe dobrotnice s tem, da jih vendar vsaj do neke mere branijo pred izkoriščanjem po mestnih prekupčevalcih, ki bi diktirali še vse drugačne cene, da ni te konkurence.
Vsak volilec naj pripravi potrebne dokumente, da bo v slučaju, da bo izpuščen iz volilnih imenikov, zamogel dokazati svojo volilno pravico. — Ti dokumenti so: krstni in domovinski list, vojaška knjižica ali od-pustnica.
Na naslov vojaških oblastnij. Iz Ma-rezig v Istri smo prejeli: Pred menoj leži „ Milltarschein - Certificato milit are" , izdan nekemu tukajšincu, kateri je bil po zdravniški preizkušnji poslan trajno na dopust. V naredbi glede jezika je označeno : — Sprlcht Sprachen — Parla lingue: slovenisch. Več je v navodilu glede vedenja neaktivnega vojaka; pa samo: „Norme per il soldato non attivo", v katerem je nič manje, nego li odstotkov le v italijanskem jeziku. Vprašani kompetentne faktorje, ali ni to absurdno ? Če mož, ki ne (ume, kakor je navedeno in aa kar se tudi lahko sklicuje) italijanščine, dobiva tako prehodnico kako naj se vede, ko pa ne umeje vsebine navodil?! Nehote mi prihaja misel, da so se tudi vojaške oblasti nalezle duha tržaške kamore, katera v svoji zaslepljenosti misli, da so tiskovine v slov. jeziku sploh nepotrebne in da našega jezika nihče na svetu ne govori; ker drugače bi nam ne .vsiljevale vedno in vedno nemŠko-italijanskih ali pa samo nemških.
Jaz sem prepričan, kar naj si zapomnijo prizadeti, da je med nami Slovenci in italijanskim ljudstvom v Avstriji velika razlit« glede kvantitete in kvalitete vojakov. Će že ne radi principa jednakopravnosti in radi avstrijskih temeljnih zakonov, pa vsaj radi ravnokar tu gori navedenega dejstva, bi morale vojaške oblasti bolj spoštovati na-
— — ------ -------- -—rodno čutstvo Slovencev! In konec naj bo
godkov; le par njih - iz delavskih slojev,	zapostavljanju našega jezika!
— so se dali zavesti po provokacijah, da so	* 11	F K
začeli reagirati na nezaslišana žaljenja In ker y w . mestnega okraja j banes se je Gonca" zagnala v našega poročevalca,	Qb g uri in f se Vfši v tUni
kakor da je vodja samih barab, naj konstatu-( .	sv	fflen shod za v0_
jemo le to : Po shodu s ta se porocevalca „Edi- £ z HKjarbolJe s poukom 0 reklamacij-ODSti" in Gorice" pnb ,zala drug drugemu gkem |sto^a Ta predmet je neprecen-m se predstavila Vnela se ,e med njima v£žnosti posebno za ta okraj, ker se vspričo mnogih ljudi diskusija, ki je bila si-. ^ vsQ toV0S£0 ve, da je mnogo naših cer res precej živahna, ali se je razvijala v	iz£uščenih iz volilnih imenikov. Znano
mejah stvarnosti m dostojnosti In poroce-^ ^ * hno iz podatkov zadnjega Ijud-valec „Gorice" je bil ki Je zatrjal, da ga ve- J £etj da - največ izpuščenih v tem seli, da se je seznanil z našim poročevalcem,;^. ^ SQ	nekateri laški admjni-
ker da je le dobro, ako si govorimo iz lica ■ t tJ ^ silno deIa s tem# da niso obvestili " lice, kar si imamo povedati. In ob raz-	1
roko.
Domače vesti*
Imenovanje v poštni stroki. Poštnim vežbenikom je imenovan abiturijent Maksi-milijanViliatora.
„Gorica" o shodu v Štanjelu. Čitatelja bi prosili, naj prečita še enkrat naše poročilo o shodu v Štanjelu v izdanju od minolega torka. Videl bo, da smo pisali povsem mirno in da smo se izogibali vsake besede, ki bi bila žaljiva za kako osebo ali stranko, da-si smo imeli gradiva v obilici, ki nam ga je nudil gospod poslanec Zlobec se svojimi nastopi na in po shodu, ki jim je bila komika naravnost drastična, da bi bili imeli res hvaležnega gradiva za polemiko, ki bi smešila nasprotnika. Nu, mi smo bili mnenja, da besed, izrečenih, in dejanj, izvršenih v ognju boja, ni smeti jemati pretra-gično. V interesu ugleda naše žurnalistike in v interesu stvari je — tako smo menili — da se poročila v časnikih drže na neki višini resnosti in dostojnosti tudi nasproti političnemu nasprotniku.
Drugače „Gorica" ! Njeno poročilo kar mrgoli samih psovk, zafrkacij in osebnih zasramovanj. „Gorica" govori o „botegi Gre-gorinovi* (s tem misli našo tiskarno), o „kvašenju" predsednika shoda, župana Vrana, o „tržaški poulični inteligenci", o tržaški „bandi", o Vranu, ki je nekaj „čvekal", o „liberalnih neotesancih, ki so začeli bruhati svojo gnojnico", o „nevarnih elementih", ki jih jemljejo „EdinjaŠi" seboj, da z umaza-nostjo lastnega jezika delajo javno mnenje, in slednjič s trebuhom našega poročevalca!
Na take psovke mi ne bomo odgovarjali, ker nočemo, da bi bile časnikarske polemike arena, kjer se nasprotniki obmetavajo z blatom. Vprašamo le: ali se s tako pisavo povzdiga ugled našega novinstva, ali se s tem koristi stvari naroda, ali se na ta način vzgaja ljudstvo? Ljudje, ki se toliko zgražajo nad vsako drastično besedo, ki jo je izustil kak priprost človek v vihri boja, isti ljudje pišejo premišljeno največe prosta-ščine!
Reagirati hočemo samo na predrzno in-sinuvacijo. Češ, da jemljemo mi seboj nevarne elemente. Mi smo poslali na shod v Štanjel svojega poročevalca z nič man jo pravico, nego je to storila „Gorica". — To pravico nam dajajo: lastnost javnega slovenskega glasila, dejstvo, da se delokrog našega političnega društva, ki mu je „Edinost" glasilo, glasom pravil razteza tudi na Kras, in pa dejstvo, da smo bili od prirediteljev shoda izrecno naprošeni, da pošljemo svojega poročevalca. Razlika pa je bila le ta, da je naš poročevalec vršil le svojo časnikarsko dolžnost in da se ni vtikal v razpravo, do-čim poročevalec „Gorice" ni nič beležil, ampak posegal v razpravo, kar je bilo eden glavnih vzrokov, da so se strasti tako raz-palile. Naš poročevalec se je že zjutraj odpeljal iz Trsta povsem sam. Da pa ie prišlo na shod tudi nekaj Tržačanov, jeumljivopo velikem zanimanju, ki vlada v vsej tržaški slovenski javnosti za volitev na Krasu. Med njimi je bilo oseb iz vseh slojev, dostojnih in resnih, ki lahko s prezirom gledajo na žaljenja v „Gorici" na njihovo adreso in na naslov skupnega tržaškega Slovenstva, ki po svojem narodnem delu in po svojih političnih kvalitetah stoji tako visoko, da ga blato „Goričino" jednostavno ne more doseči. Tr-žačani so ves čas ostali mirni motritelji do-
dela s tem, da niso obvestili
- —' . ..... i - .. , ^"stanovalcev o ljudskem Štetju, stanku sta si prijateljski s isnila roko. Po, Vsak slQvan naj pripe|je s seboj na
vsem tem ne bi bilo pričakovati, da bo nas shQd boIj nezavedne volilce, da slišijo iz urednik predmetom takega nizkotnega sme-: sv0;' kandidata, g. Ivana Škerjanca, d™ih mslnuaci, v poročilu m0§ke Jb(fsede. Vsi torej na ta shod! Gorice" To priča, da pri „Gorici* e stva-( _	f * .. /^„„^ „
r"en in dostojen boj s političnimi nasprotniki! 0 Zapuščina pok župnika Cerneta v jednostavno 1 izključen in da pri goriškem Barkovljah Leta 1899. umrh zupnik lvan
listu ostaja giavni argument psovka in osebno ^vljanot^v' dobre£ E*Taležn^
'"Naj. zaključimo s konstatacijo drzne' laži, ki jo vsebuje ze naslov m se vleče po ™Pra P ' zapuščino vživati pred vsem poročilu „Gorice" in kije : govoričenje	* ' g sestra/po njeni smrti pa da
o liberalnem shodu Shod je sklical	f zapuščina razdeljena na tri dele
župan v Tomaju, ki ni nikdar pripadal k na- ™sicer. <£rkvi( narodnim slovenskim rodno-napredm stranki, povabil je na shod
se ni moglo iz
—----*,	... -	- .>...__. . zavodom. V* sorodnikom.
Kraševce brez razlike političnega mišljenja in Z oiirom na to, da se ni mogio iz je tudi v svojem nagovoru naglašal posebno, ,og izraza Slovenski narodni zada je Kras sit goriškega^strankarskega boja P P razu^eti( katerim določenim zavodom v čemer da je tudi vzrok da ,e bil ta shod društvom ta tretjina pripasti, je so-sklican neodvisno od političnih strank in nji- djšče imenovaIo skrbnikom zavodov odvet-hovih vodstev.	i nika dra. o. Rybara v Trstu. Vprašanje,
Naša krivda ni, da je prišlo do te kon- katerim zavodom ima ta tretjina pripasti, se troverze radi -- neliberalnega in neklerikal- je regii0 s p0močjo neke prejšnje pokojni-nega shoda v Štanjelu.	kove oporoke, ki se je ob enem našla in v
Slovanski volilci! Te dni bodo raz- kateri je bil pokojnik razun nekaterih strogo položeni volilni imeniki. Mi moramo biti cerkvenih bratovščin imenoma navedel neka pripravljeni, da bodo ti imeniki popolnoma narodna društva in sicer: družbo sv. Mo-pokvarjeni v našo škodo. Izpuščeni bodo horja v Celovcu, družbo sv. Cirila in Me-naŠi volilci, a zato bodo vpisani regnikoli, toda v Ljubljani in družbo vseučiliščnikov mladoletni in mrtvi. — Pripravimo se na Dunaju (Dijaško podporno društvo). Z torej j	ozirom na to oporoko, ki je služila v inter-
V Trstu, dne C. maja 1911.
>EDINOST« št. 124
Stran IH.
pretacijo zapustnikove volje, je dr. Rybaf predlagal, naj se objavi pred vsem oklic z naznanilom zapustnikove testamentarne določbe in naj se potem, ako se ne oglasijo drugi zavodi, prisodi omenjena tretjina trem gori navedenim društvom. Vsled oklica se je prijavilo razun nekaterih pevskih društev, katerih se ne more smatrati za „zavode", še društvo „Šolski dom" v Gorici. Temu društvu je na predlog skrbnika sodišče priznalo značaj slovenskega narodnega zavoda, vsled česar je večkrat omenjena tretjina pripadla temu poslednjemu in prej navedenim trem slovenskim društvom po enakih delih.
Pokojnikova sestra, ki je — kakor že omenjeno — imela dosmrtni užitek vse zapuščine, je pred kratkim umrla. Sedaj šele se je zapuščina realizirala in razdelila. Vsako omenjenih štirih društev je vdo-bilo po odbitku dedne pristojbine po Kron 1086 62.
Pokojni župnik Cerne, ki je bil znan po svojem plemenitem značaju in čistem rodoljubju, je svojo ljubezen do slovenskega naroda manifestiral na lep način tudi po svoji smrti. Čast in slava njegovemu spominu !
Sestanek zaupnikov II. okraja se
vrši danes zvečer v prostorih „Slovanske čitalnice".
Veliki ruski koncert Margarite Slavjanske v Trstu. Samo še en dan nas deli od nastopa te slavne ruske pevske družbe. Gospića Slavjanska nastopi s celim svojim velikim pevskim zborom v krasnih staroruskih narodnih nošah, ki so bogate in slikovite. Program je krasen in poln pristno ruskih narodnih pesem. Družba je po vsej Evropi proslavila slovansko ime. — Zato smemo tudi mi s polnim pravom pričakovati, da bo v nedeljo zvečer koncert dobro obiskan.
Vstopnice prodaja vratarica „Narod.
doma".
Tržaška sokolska župa se udeleži jutri v nedeljo sokolske prireditve v Rihem-bergu. Odhod iz Trsta s poštnim vlakom ob 1 uri z drž. kolodvora; na ta vlak se more vstopiti v Rocolu, Vrdeli in Opčinah.
Divaška jama sijajno razsvetljena! Opozarjamo še enkrat slavno občinstvo, da bo jutri popoludne divaška vilenica sijajno razsvetljena. — Razsvetljava bo trajala do 6.30 zvečer. Po razvetljavi bo zabava v korist CMD na trgu pred Magajnovo restavracijo.
Ljubitelji naravnih krasot naj nikar ne zamude te redke prilike, da si ogledajo od vseh občudovano divaško jamo. — Po-poludanski zabavni vlak odhaja z državnega kolodvora ob dveh in petnajst minut.
Hvalevreden Čin. „Delavsko konsumno društvo" pri sv. Jakobu je dobilo od „Češkega akciovega pivovara" v Budejevicah in izročilo moški podružnici CM. vsoto 115 kron in 12 stot. kakor provizijo za iztočeno pivo v krčmi „Delavskega konsumnaga društva" pri Sv. Jakobu za čas od 1. aprila 1910 do 31. marca 1911. Srčno hvalo moramo izreči češkemu zavedu, a še srčnejšo zavednemu društvu pri sv. Jakobu, ki je razven tega, da je dobilo prvi diplom za dohodke CM. nabiralnikov v Trstu in da je plačala že polovico vsote 200 K za obrambeni sklad, zdaj s svojim uplivom pridobilo naši družbi nov stalen vir dohodkov. Želimo, da bi druge pivovarne posnemale to češko tvrdko; našim ljudem pa priporočamo, da podpirajo naše zavedno „Delavsko konsumno društvo" pri sv. Jakobu.
Lenuhi naj nikar ne pridejo na sestanek zaupnikov II. okraja, ki se bo vršil danes zvečer. Vsi nelenuhi so pa vabljeni, da se sestanka gotovo vdeleže.
„Triester Zeitung" o gospici Janovi. Sinočnja „Triester Zeitung" je prinesla o gostovanju g.ce Janove v opereti „Dolarska princesa" v „Fenice" sledečo kritiko: „Angela Jan je ožja rojakinja, doma iz Barko-velj. Študirala je pridno in z vidnim vspe-hom. Čeravno je nastopila prvič, ni pokazala nikake zadrege, kar ji je prihajalo zelo v prilog. Ima prijeten glas, ki bo še-le s gledališko prakso pridobil na moči in obsegu. Govori jako dobro in razumljivo. Priporočili bi ji, da se priuči, baviti se na odru bolj s svojo ulogo, nego s seboj. Kretnje so še nekoliko mladostno-neuglajene, ali ne more se ji odrekati naravne ljubkosti. Umetniške popolnosti pa ni možno pridobiti brez resnega truda. Občinstvo je kaj dobrohotno vsprejelo to mladno pojavo in njeno igro. Priljubljeni duet v drugem dejanju se je moral ponoviti ob Šumnem aplavzu".
Ta kritika je tem bolj laskava, v kolikor jo je spisal po svoji strogosti znani recenzent prof. Hiitter.
Nabor. Od 200 pozvanih nabornikov se jih je včeraj zglasilo 182. Od teh je bilo potrjenih v vojake 40, in sicer 29 za nadomestno reservo, 10 s pridržkom uvršče-nja in 1 za mornarico.
Birma v Trstu. Škof mons. dr. Andrej Karlin bo letos delil v Trstu zakrament sv. birme po sledečem redu: 1. v nedeljo 21. maja v župni cerkvi sv. Jakoba po sv. maši, ki prične ob 10. uri dop.; 2. v četrtek 1. junija v župni cerkvi sv. Antona starega po sv. maši, ki bo ob 10 30 pred.; 3. na bin-koštno nedeljo, dne 4. junija v baziliki sv. Jušta po pontifikalni maši, ki prične ob 9. uri dop.; 4. binkoštni ponedeljek, dne 5.
junija v omenjeni baziliki ob 10. uri dop.; 5. v četrtek dne 8. junija v župni cerkvi sv. Antona novega po maši,-ki bo ob 10-30 predp.; 6. v nedeljo Sv. Trojice, dne 11. junija v župni cerkvi sv. Vincenca Pavi. po sv. maši, ki prične ob 9 50 predp.; 7. v sredo po prazniku Sv. Trojice, dne 14. junija v župni cerkvi Šv. Marije Velike (pri Jezuitih) po sv. maši, ki prične ob 10 30 predp.
Daljni potres. Potresni aparati tukajšnjega pomorskega observatorija so v pred-minoli noči zabeležili potres, katerega ognjišče je bilo oddaljeno 8350 km. Začetek potresa ob 12 uri 48* 34", maksimum tresenja 0 21 mm ob 1 uri 16*; konec po 3. uri zjutraj. _
Tržaška mala kronika.
Nevarna podgana na ladiji. Tomaž Dabovič, star 34 let, iz Kotorščine, je bil kakor kuhar vkrcan na parniku „Princesa Kristiana" Navigazione Iibera. Ob včeraj-Šnjenem prihodu parnika iz Škotskega je kapitan dal aretirati Daboviča, ker je na potu zagrešil marsikateri greh. Vkradel je mesa za 400 K, pravil je potem drugim, da bo v Trstu naklestil in oropal kapitana. Drugemu kapitanu je pa vkradel precej denarja, nekega mornarja je ogoljufal za verižico, nekega kurjača je olajšal za perilo, kovaču je vkradel veliko tobaka itd. — Dabovič je bil že večkrat kaznovan in je izgnan iz Trsta. Od vseh zločinov je priznal le najmanjše.
Aretiran vsled tiralnice. Vsled tiral-, niče okrožnega sodišča v Rovinju je bil aretiran mesar Guido Pastori, star 35 let, iz Trsta. Obdolžen je poneverjenja.
Koledar in vreme. — Danes : Janez pred lat. vrat. — Jutri: III. povelik, ned. Varstvo sv. Jožefa.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -h 20° Cels. Vreme včeraj: dež.
— Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, tupatam padavine. Temperatura mila. Vetrovi od vzhoda.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8. zvečer pevska vaja. Sedež: Squero nuovo št. 15. I.
Podružnica pev. dr. „Trst" Škorklja-Rojan. Danes odborova seja, v društvenih prostorih hiše g. Muškoviča in dr. Škorklja-Sv. Peter.
Pevsko društvo „Primorec" v Trebčah bo slavilo 10-letnico svojega obstanka dne 11. junija t. 1. in ne 4. kakor je bilo prvotno objavljeno. Prosimo bratska društva, da blagovolijo vpoštevati to odložitev.
Kolesarsko društvo „Balkan" napravi jutri v nedeljo izlet v Branico. Prosimo, da se tega izleta blagovolijo vdeležiti vsi člani društva. Nadalje opozarjamo vse dirkače, da se blagovole čim preje priglasiti k dirki. Zglasi se lahko vsak dan v kavarni „Minerva".
Člani, naj se blagovolijo udeležiti sestanka, ki se vrši danes v soboto zvečer ob 8. uri v kavarni „Minerva".
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Bratje Sokoli! Jutri v nedeljo se vrši v Ri-hembergu zlet „Goriške sokolske župe". Na to bratsko prireditev pohiti v kroju tudi članstvo našega društva, da dokaže tako razumevanje za skupno sokolsko stvar. Ker se vrši slavnost na goriških tleh, je naša dolžnost, da pohitimo v častnem številu v obisk h Goriškim bratom.
Odhod je določen iz Trsta s poštnim vlakom ob 1 uri pop. z drž. kolodvora; na isti vlak se more vstopiti v Rocolu Vrdeli in Opčinah.	Na zdar!
Pevski zbor Učit. društva ima skupno pevsko vajo jutri v nedeljo ob 10.30 zjutraj. Pridite vsi in točno.
Pevsko društvo „Ilirija" pri sv. Jakobu priredi dne 21. maja t. 1. v „Narod, domu pri sv. Ivanu koncert s zelo zanimiv-nem programom. Izvajalo se bode krasne pevske točke pod spretnim vodstvom gosp. Laha. Uprizori tudi igro brat „Sokol". Na zadnje pa bo nekaj za mladino.
^^ (KILA)
Vsakdo (moški, ženska ali otrok), ki je zadet od te težke in nevarne bolezni, mora v svojem lastnem interesu uporabljati slavnoznani elastičen pas brez zmeti, patentovan, iznajdba slavnega specialista Dr. 1». Barrere v Parizu (3 Boul du Palais).
Neposredno in definitivne ublaženje je zagotovljeno. Lahke in upogljive z neomejeno močjo, ki se lahko uredi za vsak posamezen slučaj, so te uzorne priprave edino zmožne, zajamčiti bolnikom preprečenje padanja črev.
Kilast človek, ki uporablja ta čudežen aparat, postane, najsibo njegova kila taka ali taka, kakor drugi ljudje in se lahko poda brez vsake neprilike zopet na delo in se udeleževati priljubljenih športov. Specialist, ki bo potoval po naših krajih, bo poskušal svojo pripravo od 9. ure predp. do 5. pop. v Trstu, hdtel Moncenisio, v soboto in nedeljo 13. In 14. t. m. ter bo brezplačno dajal vsa pojasnila in nasvete za vsak slučaj.
gr Ugodna prilika!
■ _ ___ M
Radi selitve prodaja se vse vrste pohištva po izvanredno znižanih cenah.
: PETER JERAJ, trgovina s pohištvom :
ulica Vinzenzo Bellini 13, vogal ulice sv. Katarina.
TVRD KA
CASCIO & LOKAR
- iz LESC Gorenjsko
- - - - naznanja, da je otvorila.....
LESNO TRGOVINO v KOZINI
nasproti gostilne g. Dobrila ob glavni cesti, v kateri se bo prodajalo vseh vrst lesa na drobno in debelo po najnižjih
- konkurenčnih cenah. =====

---------- V cevijarnici ===5
Alla Citta di Trieste"
ulica delle Poste št. 6, vogel ulice Nicolo Machiavelli
so na prodaj razun raznega izbora najfinejšega obuvala po najugodnejših cenah
tudi čevlji in nizki čevlji za moške in ženske po prigodnih cenah. Moderni kroji in oblike.	Blago prve vrste.	Delo solidno in popolno.
D
V\#caU hiši ,ahk0 lzos,anejo v®-
VodKl lllOI like neprijetnosti pralnega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma
izloči vso nesnago.
Pralni prašek je predmet zaupanja, kajti lahko Je ponarejen in težko je ponaredbo dognati. Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeli zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah iz mila) sicer tudi dobro čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor
Schichtov
pralni ekstrakt „Ženska hvala".
V sredo 10. t. m. od 9. do 12. predp. se prodat na javni dražbi v dražbenih prostorih meste zastavljalnice
1 motociKleta „Stirin".
Kupilo se jo bode lahko po jako ugodni ceni.
Umetni: fotografični ■
pri 8v. Jako- ffff Alf A pri sv. Jako- « trn - TRST. Ilirije bu - TRST. ■
ulioa Rivo štev. 42 (pritličja) B
213 '
Iirrinje nato fotograflčno dtk>, kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste ploHe sa Tsakomtne spomenike Itd. Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi ndobnoetl P. N. naročnikov ■prejeme naroćbe ta jih irrrtaja na doma, erentaelno tudi ennaJ mesta.
UMETNI ZOBJE
Plombiranj a sokov
8 lobov brez
11111 VSSfCi

i
V. Tuschsr
koncesij. zebai ?taa«i
: icbczJraraSk :
- T
užis?* ćeli* UastsraELS. 13. IS. a,
Ako hočete hreti sv dober Gramofon
vprašajte ver.no ZnaRlkO „A N G E L J" j. i deluje perfektno z navadnimi jeklenimi iglsmi. Ne dajte te opehariti od gotovih novih sistemov, ki nikdar ne dosežejo jaželjenega uspeha. Predno kupite FlaOŠĆS obiščite edino le
Tržaški grafični zavod - Trst
Piazza della Borsa št. 13,!. nad. - Telefon 742
ki olajšuje plačilne pogoje. — CENIKI ZASTONJ.
Mehanična delavnica in poprave gramofonov. Tovarna pečatov iz kavčukov, številk in hišnih tablic, pisalnih miz, stekla, na-Nizke cene. pisov itd. Nizke cene.
Vsi, ki so izgubili denar vsled licence kake D. R.
G. M. ali D. R. P. naj stopijo v svrho,
do dobijo nazaj svoj denar
v zvezo z nami. - Potrebna so natančna obvestila.
SdMtzoerbund fflr Benmte, Hnnduerker, Kaufleute und m. torbe, Berlin - »Ilmersdorf, Xautenerstr. 19.
Za odgovor naj se priloži za 20 vin. znamk. Za odgovor naj se priloži za 20 rin. znamk.
Stran IV
„EDINOST" St. 124.
V Trstu, 6. maja 1911
Tržaško vojaško veteralno društvo.
Jutri v nedeljo ob 1. uri popoludne prične društveno streljanje v tarčo na c. in kr. vojaškem streljišču na Bazovici. Rezultati odstotkov bodo tudi pri končnem razdeljevanju daril upoštevani. V interesu društva so vsi udje uljudno naproŠeni, da se udeleže vaj v streljanju in da privedejo s seboj svoje družine in znance. — Civilna obleka.
Moška CM podružnica v Trstu vabi na redni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v družbeni šoli na Acquedottu štev. 20, II.
Dnevni red : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika: a) Pregled 25-letnega delovanja podružnice, b) Poročilo za preteklo leto. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Volitev zastopnikov za glavno skupščino. 6. Slučajnosti.
P. n. gg. Člane prosimo za polnošte-vilno vdeležbo, posebno še z ozirom na to, da praznujemo 25-letnico obstanka podružnice.	Za odbor:
Dr. Jos. Abram, Vinko Engelman,
t. Č. preds. _t. č. tajnik.
Nar. del. organizacija.
Skupina svobodne iuke N. D. O. Vsi odborniki in zaupniki so nujno vabljeni, da pridejo v društvene prostore >J. D. O. danes, dne 6. t. m. točno ob 7 V, zvečer ■a važen pogovor.	Strokovni tajnik.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
POL. ROSSETTI. Velika kinematogra-ična predstava.
EDEN. Varijetetna predstava.
FENICE. Sinoči se je vršila benefična predstava komika g. Guttmamna z opereto Jesenski manevri". G. Guttman je dobil mnogo lepih darov in mnogoštevilno občinstvo mu je prirejalo ovacije. — Danes se ponavi opereta „Miss Dudelsack".
DAROVI.
—	Za šolo pri sv. Jakobu je plačala za maj I. skupina uradnikov 38 K, Protidrobti-■ar pa za 45. do 48. teden (maj) 10 K. — Srčna hvala!
—	Gospod Levičar je na volilnem sestanku v gostilni gosp. Mihela Ivaniševiča na trgu Jozipina nabral 6 kron v korist družbe sv. Cirila in Met. v Rojanu. Srčna hvala 1
—	Na ženitovanju gosp. Jos. Vodopivca se je nabralo za moško podružnico sv. Cir. in Metoda kron 10. — Denar hrani uprava.
—	Za moško podružnico sv. Cirila in Metoda so darovali: Pliskovški mladeniči pevci K 4 20, g. Župan Vrabec 1 K, g. Milan Volkov K 1, g. Dodič K 1. — Denar hrani uprava.
Vesti iz Goriške.
Na občinskih volitvah v Lokavcu
pri Ajdovščini je zmagala napredna stranka v vseh treh razredih in z velikimi večinami.
Trgovska šola v Gorici je dobila pravico javnosti. Sedaj spada ta Šola med one trgovske šole, katerih odnosna spričevala popolnoma nadomestujejo izkaz o prestani vajeniški dobi v kakem trgovskem obrtu.
Kolesarsko društvo „Gorica" je skle-ailo v svoji redni odborovi seji dne 22. pr. m., da priredi tekom letne sezone sledeče izlete: a) Poludnevne: Rihemberg, Pod-gora, Bilje, Visinale (Italija), Solkan, Prva-čina; b) Vsednevne: Kobarid, Čedad (Italija), Ajdovščina-Vipava, Št. Peter ob Na-diži (Italija); c) Dvadneven: Postojna. Dan in uro odhoda se pravočasno naznani. — Zdravo !
Tečaj za zeleno cepljenje ameriških trt v Tržiču. V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo vršil dne 11. t. m. tečaj za zeleno cepljenje ameriških trt. Vinogradniki, oziroma njih sinovi, ki se hočejo udeležiti lega tečaja, naj se zglase dne 11. t. m. ob 9. uri dopoludne v omenjenem nasadu v Tržiču.
Vesti iz Istre.
„Omnibus* — zopet oživljen ! — Z
današnjim dnem je zopet začel izhajati v Puli list „Omnibus". Izhajal bo ob torkih in sobotah zjutraj. Vnanjim naročnikom se ne bo razpošiljal, pač pa naj se rodoljubi po ▼ečih krajih Istre dogovore za kakega trafikanta ali trgovca, ki bi razpečaval list. Prodajal se bo po 2 stot.
Druge slovenske detele
Toplice na Dolenjskem. —Dolenjsko zdravilišče Toplice se je s 1. majem vzbudilo in postalo živahno. Kopališka sezija je začela. Dasi je Še le začetek, že se oglašajo kopališki gostje, ki komaj čakajo, da si s pomočjo zdravilne vode preženo nadležni revmatizem in druge slične bolezni, ki so jih dolgo zimo nadlegovale. — Oglašajo se stari gostje, ki poznajo Že naše Toplice in
ne morejo prehvaliti zdravilne moči gorkega vrelca; pa tudi novi, taki, ki dosedaj še niso potrebovali tukajšnje zdravilne moči. Gotovo je, da kdor pride enkrat, pride drugič tem raje, ker pozna in ve, kako prijetno, domače je bivanje v dolenjskem zdravilišču — kjer najde lepe in prijazne sprehode, udobna stanovanja in povsod nizke cene. Torej, kdor čuti trganje po udih, naj se napoti v naše Toplice, od koder se povrne gotovo ozdravljen mučne bolezni.
Do sedaj je tu 34 vojakov z dvema častnikoma, ki se prav pridno poslužujejo gorkega vrelca in še nekaj drugih gostov. Za prihodnji teden pa jih je priznanjenih mnogo iz raznih krajev.
V soboto 6. t. m. obišče naše kopališče 30 inženerjev.
H ALI OGLASI

MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku.

Koncert in ples m vrt^gofiV'Š
Gloria", Montebello. — K obilni udeležbi uljudno vabita Franc in Frančiika Brabetz.	783
i;
PrilinrnPOm trgovcem svoje domaČe belo ■ I IJJUS UOolll vino, katerega prodam po nizki ceni. Edor želi kapiti, naj se obrne ustmeno ali pismeno na sledeči naslov : Josip Radoslav, Ra-kotok, Motovun (Istra).	784
Trnnvinn .ie8tvin kupim. Natančna pojasni a I I IjUVIIIU m ponudbe pod „Centrum" na inser. odd. Edinosti.	780
7anacliil#Ofia in treznega potova'ca za tr-LailDaijlVCIja faSko okolico in mesto sprejme takoj Josip Dekleva (zaloga šivalnih strojev in dvo-koles) v Gorici, via Municipio 1. — Navedeni mora biti izvežban v ši\anju na Šivalnem stroju; plaća po dogovoru.	797
Mandeljni L""
zraven gospe perila.
zeleni, mehki. Be kupijo v skladišču ulica Cecilia 14, Fanny Samokez, zavod za likanje
787
Proda se
odd. Edinosti.
radi bolesti ljudska kuhinja na dobrem kraju. - Naslov pove Ins.
766
Pijte
enmn „Tolatovriko slatino". N&-
samo ro61 Ie
GuštanJ, Koroiko.
Tolstem vrhu.
736
Meblovana
II. nadst na levo.
soba z dvema posteljama se odda takoj. Ulica Fontana št 8,
777
Osi Mrmonci In blnnnnke SME!
botri na dan birme pri edinemu našemu fotog afu JERKIĆU, Trst, ul. Poste 10, - Gorica, gosposka ul. 7. — CENE ZNIŽANE.	315
H|q#I popolnoma nova, odaljena 10 minut od c. 11!Od ki. dvorne kobilarne v Lipici, se odda v najem, ali pa proda, pod ugodnimi pogoji. Hiša je zelo primerna za katerega upokojenca. Natančneje pri Ivanu Bole v Lipici.	730
C. kr. notar
Dr. IVO ŠORLI
^^^^ U PllljU
uljudno naznanja, da je otvoril
svojo
- notarsko pisarno -
v PULJU,
viale Carrara No. 3/1. (Narodni - dom). -
Fijlio di Haggi Giorgio
■ nipira ■■
Zaloga orientalskih preprog, zavod za shranjevanje, popravljanje in -:- čiščenje preprog.
EJ

fla mnogosfcranske zahteve mojih p. n. odjemal-* eev sem se odločil, ustanoviti gorenje podjetje in sprejemam vsakovrstne preproge v stoleenje, čiščenje, shranjevanje in umetniško popravljanje. Z. ozirom na mnogoletno prakso v tej stroki, kakor tudi opiraje se na izborno strokovno izobraženo osobje, bom v prijetnem stanu, poslužiti svoje odjemalce kar najbolje in najvestnejše. Strokovno~natančno ravnanje z vsa~ kim komadom, kakor tudi vsem zahtevam odgovarjajoča, v lastni hiši se nahajajoča skladišča in delavnice jamčijo že vnaprej za popolno zadovoljitev. Preproge se tolčejo z roko in ne s strojem, radi česa se tudi popolnoma izčistijo in je izključena vsaka poškodba, za kar jamčim.
Moji p. n. odjemalei so uljudno naprošeni, naj se brez vsake obveze poslužujejo v svrho informacij, ogledovanja in preVzetja preprog telefona štev. 1587.
Z odličnim spoštovanjem
Figlio di Haggi Giorgio flidinyan
— TRST —
ulica Cassa di Risparmio.

&
:: Restaurant Wiirschinger ::
Trst - ulica Stadion štev. 10.
Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste.
cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne.
Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement — s popustom 20% -
JCine-Bioskop ,£dria<
== v Škednju
V soboto 5. in nedeljo 6. t. m.
Nov, interesantan program
:: Nizke cene::
Gualtiero Cozzio 1
Puto San GIoTannl 2
in Torrente 15 (a as proti Chiozzl) Trst
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
Ea električni motor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev Itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
Na obroke! Manufakture & konfekcije Na obroke !
GASPARI & C.o - TRST
ulica Barriera vecehia 14, II. n., Trata 12.
Zavese, preproge, garniture v blagu za pohištvo, volnene odeje, perilo, platno sukno, neprem. plašči za gospe in gospode, dežniki, solnčniki itd.
<8
5	ao •o
£ «8 « G
V •
KJ
i>
6	08
3*5*
COJS
N
Na obroke !
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera Tolnenega blaga. ^ajzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". __Telefon št. 251, Rim. II.
a* cn
J53. 3T
iS" »
C. < ~
V*
M
* a> = »
£ 3
mr Na Opčinah! -^m
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
Ima zastopstvo Novega Pogreta Podjetja \i Trsta, Corso 49.
Sprejema naročila pogrebov Itd. itd.
JOSIP MRZEK, Opčine št. 170.
Irevljarniea „Alla Sartorella", Trst
B	- VIA	TlOOBi §T. It (li»P»on ai.lPĆlĆAME PATU)
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago iz-vrstno in V cene zmerne.
I