novice poDjeim
mmKA ŠOlfi PTUJ
Letnik: 4 številka: 1
Marec 1997

,	.	:	■ .	■	, .	,	. . , v: §> i .
IHHBHBHHHHHHHHI
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali pri izdaji našega časopisa. Prav posebej pa gre zahvala Kmetijskemu kombinatu Ptuj za sponzorstvo, prof.Majdi Klemenčič za mentorstvo, lektoriranje ter ostalo "zajebancijo", prof. Davidu Drofeniku za požrtvovalno in nesebično pomoč pri tehnični izvedbi glasila, profesorjem kmetijske zbornice za njihovo sodelovanje, potrpežljivost in prenašanje ter računalničarjem za vsestransko pomoč.
Skratka, vsem še enkrat hvala!
Uredniški odbor:
1.	Glavni urednik: Simon Puhar 2.Odgovorna urednica: Anita Erbus
3.Naslovnica: Mitja Novak d.Mentorica: Majda Klemenčič
Člani uredništva:
Irena M., Nina M., Zinka B., Klavdija S., Dušanka K., Nina K., Maja K., Suzana G., Tatjana O., Svetlana V., Alenka M., Alenka B., Tadeja M., Lidija K., Erik K., Marjan B., Nešo V., Martin V., Robi H., Zvonko M.,
Po mnenju Ministrstva RS za kulturo št. 415-234/97 mb z dne 14.3.1997, je ČRF proizvod informativnega značaja, za katerega se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
UREDNIŠKI ODBOR
s.v.	rc
UVODNIK
Stopil sem čez prag in zaprl za sabo.
Nič pretresljivega se ni takrat zgodilo v moji duši, nič nenavadnega, kar bi zaustavilo korak, ki gaje pritajeno zvabil hrup velikega mesta, pogum odraslega življenja.
Šel sem kot romar za križem, kot popotnik za lučjo. Šel sem in ostali so spomini, malomarno razmetani povsod, kjer sem bistril mladostni nemir. Odveč so bili v pričakovanju velikih dogodkov, povsem nepomembni, da bi jih nosil in razkrival svetu. Obležali so vnemar, da jih je prekril prah in prerasel plevel.
Pred mano so bila nova sveža jutra, ki jih ni dušila mladostna zaletavost, dnevi, polni obetavnih iskanj in noči, ko so se uresničevale sanje.Včasih, ko je zapihalo nelagodje, je krepko zadišalo po polju, po ljudeh, ki so izžarevali toplino.
Vendar življenje nikomur ne prizanaša. Kmalu me je utrdilo in uklenilo v vsakdanje okove, daje bilo na mah konec mladostnih sanj o lepem in lagodnem. Ostalo je razgaljeno spoznanje, da so drobni uspehi vrednejši od bahavih dejanj, da je človeško življenje lepo in bogato tudi zaradi smeha, stiska roke, ki išče mir in tolažbe.
Nikoli več se nisem zares vrnil, samo tu in tam, redko, redkeje kot ptica, ki zapusti gnezdo, kakor hitro ji zrastejo peruti.
Danes ponosno in spoštljivo zbiram naj lepše trenutke, da bi jih iztrgal pozabi, da bi preteklost ponovno postala resnica, čeprav je marsikaj spremenilo pomen in podobo.
Spomini na otroštvo in mladost so vselej radoživi, mirijo dušo in opogumljajo. Ni dogodka, ki ga v vsej polnosti in svežini ne bi zmogli priklicati iz podstrešja spominov, kakor da bi se v tem trenutku zgodilo.
Včasih se mi zdi, da je življenje prezahtevno in utrujajoče.Pogosto samo drobne misli upočasnijo neusmiljen tok, ko privrejo na dan k svetlobi, trkajo na srce, da bi napolnile sanje.
Tudi sanje in spomini nam pomagajo živeti; takrat, ko smo povsem na tleh ali vzneseni na zmagoslavni poti. Le pravo mero je potrebno ujeti, med delom in veseljem, med porazom in uspehom, med začetkom in koncem, med tukaj in tam...
Preprosto - samo znati je potrebno, preudarno in pogumno.
Navadili smo se že, da vsako leto izide vsaj ena številka šolskega glasila.Pred nami je letošnja številka, kije presenetljiva podoba ustvarjalnosti in svežine mladega duha.
Veseli smo in hkrati ponosni.
Čestitam piscem in uredniškem odboru, saj so nam pripravili neizbrisen dokument o šoli in življenju.
Bralcem želim veliko prijetnih trenutkov ob srečanju z glasilom.
Ravnatelj mag. Vladimir Korošec
NAŠA ŠOLA
Kmetijska šola je bila ustanovljena že leta 1953. Takrat so dijaki šolo obiskovali na Turnišču, in sicer v baročni graščini.Leta 1979 pa se je šola preselila na Ptuj; kjer se je z ostalimi šolami v Šolskem centru dobro ujela in z njimi dobro sodeluje.
Ravnatelj naše šole je mag. Vladimir Korošec. Na šoli poučuje 37 profesorjev. Šolo obiskuje 393 dijakov v smereh:
♦	kmetijski tehnik;
♦	kmetijski tehnik - diferencialni program 3+2;
♦	poljedelec-živinorejec;
♦	kmetijsko gospodinjski, gospodarski tehnik;
♦	kmetovalka gospodinja;
♦	kmetijski delavec;
♦	kmečka gospodinja.
393 dijakov je razdeljenih v 18 oddelkov.
Šola ima svoje posesti: to so predvsem polja, sadovnjak, vinograd in tudi vrt Sčasoma si je nakupila veliko mehanizacije, tako daje delo lažje, enostavnejše, hitrejše in predvsem kakovostnejše.
Naši šoli je pri tem priskočil na pomoč tudi ptujski kombinat, saj nam je med drugim podaril novo traktorsko škropilnico, lesene sode za vino, ...
Praktični pouk iz sadjarstva in vinogradništva opravljamo predvsem na Grajenščaku; nekaj posestije tudi ob šoli. Na Grajenščakuje lepo urejena klet, stiskalnica in polnilnica; vse je dobro opremljeno. Pomembno je predvsem omeniti stiskalnico, ki stoji v veliki veži.
V nadstropju imajo svoje prostore gospodinje, ki se spretno vrtijo okrog štedilnikov in imajo že precej izkušenj.
Sam pogled na Grajenščak je lep še posebno v jeseni, ko vidimo, kako je obrodilo naše delo, ki smo ga vložili v sadovnjak in vinograd. Takrat nam ni žal žuljev, ki smo jih dobili.
Poljedelci imajo svoje posestvo v Ptuju ob šoli in v Placarju. Imamo še zeliščni vrt, kjer gojimo zdravilne rastline in različne vrtnine. Poleg tega moram omeniti še kalifornijske deževnike, ki nam dajejo končni produkt, naravno biološko gnojilo - Grudico.
Pri živinoreji opravljamo praktični pouk v Placarju v hlevih KK, kjer redijo krave molznice. Praktični pouk opravljamo tudi v Ptujski mlekarni, v Perutnini, v trsnici, na usmerjenih kmetijah... Kjerkoli že opravljamo praktični pouk, dobimo bogate izkušnje in vedno dobrodošle informacije.
Kmetijska šola je sodelovala in še sodeluje na več prireditvah, predvsem pa na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Tuje razstavljala svoje izdelke, ki so iz leta v leto bogatejši in kakovostnejši. Tekmovali smo na različnih kvizih in se dobro odrezali.
Naša šola je organizirala tudi več prireditev. Ena izmed njih je 40-letnica obstoja (1993 1.) in srečanje kmetijskih šol Slovenije 1. 1992.
Vsako leto v avgustu aktivno sodelujemo na sejmu v Gornji Radgoni, kjer se predstavljamo z našo bogato ponudbo. Vendar kljub vsemu temu ugotavljamo, daje zanimanje za kmetijsko šolo manjše, kajti po končani šoli si z delom na kmetiji le težko zagotovimo dohodek za ustrezen način življenja.
Da bi bilo zanimanje večje, so redni učni program obogatili z dodatnim usposabljanjem. Pričeli smo z uvajanjem obrti in praktičnih veščin: šivanje, tkanje, pletarstvo, sušenje sadja, izdelava kisa, lončarstvo, priprava čajev in kuhanje. S tem doma ne moremo hitro obogateti. Če imamo ali bomo imeli doma kmečki turizem, lahko svojo kmetijo zastopamo s svojimi izdelki. Sčasoma bodo tudi slovenski kupci spoznali ponudbo izdelkov s kmetij, ki jih drugače kupujemo v trgovinah.
Kmetijska šola Ptuj je naredila uspešen predstavitveni korak na Bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani, kjer je dobila mednarodno pohvalo za uspešen prenos strokovnega znanja.
Zatorej, vrata Kmetijske šole so vsem na široko odprta ! Pridite si jo ogledat!
ERIK, 3.a
SREČANJE KMETIJSKIH ŠOL SLOVENIJE
10. oktobra 1996 je bilo srečanje kmetijskih šol v Novem mestu
Zbrali smo se pred šolskim centrom ob šestih zjutraj. Odpeljali smo se v Novo mesto. Našo šolo smo predstavljali naslednji učenci:Svetlana Vuzem, Tatjana Ozmec, Ivanka Mikša, Dejan Hren, Matej Tikvič in Dušan Vučak.Naš voznik je bil učitelj Dušan Meznarič, zraven pa sta šli še učiteljici Simona Kotnik in Gabrijela Plateis. Ko smo prispeli v Novo mesto, so nas lepo sprejeli. Preoblekli smo se v narodne noše.
Začel se je program. Vse srednje šole so že nastopile, mi pa smo še vedno čakali, kdaj nas bodo poklicali na oder, da predstavimo našo šolo v prleškem narečju. Ravnatelj šole Grm Novo mesto je začel zaključevati program in tako smo skoraj izpadli iz programa. Stopili smo k njemu in mu povedali, da so Ptujčane izpustili. Seveda se nam je opravičil; tako je tudi nam na koncu uspelo predstaviti našo šolo.
Potem so se začele razne igre med učenci in učitelji. Prva igra je bila košnja trave in grabljanje trave na kup. Najprej so tekmovali učitelji, potem pa še učenci. V tej igri smo zmagali učenci. Naslednja igraje bila iskanje jajc v kopici trave.
Potem smo se preselili v halo , kjer trenirajo konje. Naslednji igri sta bili ličkanje koruze in skakanje na konja. Molža je izpadla iz programa, ker se je pokvarila naprava. Na koncu smo Ptujčani pristali na šestem mestu od devetih srednjih šol. Mi se seveda nismo strinjali z rezultati, ampak jeza nam ni nič pomagala.
Ko je bila ura 15.30, smo se odpravili proti domu. Tako se je končalo srečanje srednjih kmetijskih šol v Novem mestu.
SVETLANA, 3.b
Lepo pozdravleni!
Rekli so nan,da bi van na našen skupnen srečaji, kerega smo že fsi teško pričakovali, predstavle nekaj naših značajof šole in jenega okoliša.
Če bi hteli to nareti,bi mogli lepo zgojiti plast zemle,po keri rasejo gorice no sadovjaki, jo preseki sen k van, sej se fsega, kej se godi prinas zej v jeseni, z gučon sploh ne da povedati.
To vzdušje je treba le skiisti.
Zej pa van bon probala predstafti našo šolo, no vzdušje, kero vlada zej v Halozah, Slovenskih goricah, ormoških goricah, pač povsudi tan, od kot pridemo šolari naše šole.
Naša šola ma res lepo, no poučno lokacijo.Je blizik asfaltne blokovske vesi, za joj je (resen) naš šolski sadovjak, ki mu baje zaradi zidaj a nuve gimnazije tučejo zodje viire. Mogoče je glih zato letos do tejko jabok.No, drgači pa je fse okolig nas asfalt, in to je samo vredi.Fsaki, keri v toto šolo pride, takoj vidi, kej krampir, karuza pa runa no take reči nene rasejo na asfalti, treba je iti do šolskega ogrščaka pajiv. Tan pa te vidiš, kej moreš vse tote reči saditi no sejati v zemlo.
Na naši šoli, kera sploh ni samo naša, sej v jo hodi 3200 šolarof petih sredjih šol, je jeseni praf zanimivo. Če se med leton delajo norca z nas, da smo na runkl kolidi pa kej ven, kej še fse, nan cena v jeseni narase.Te smo pravi frajeri, sej nas fsi sprašuvlejo, gda mo začeli odavati jaboka za južno; pa van rečen, da smo takša konkurenca Petici-to je naš juženski obrat- da bi jo fsi najraje zaprli. Seveda, če pa se hvolijo z zdravoj jestvenoj, pa majo samo nekšne hamburgere, pa narezani krampir-pomfrit, pa toti mrzli sladolet in driige takšne zdrove reči.
Vejte, je pa pravo vesele za nas kmete, de mamo Grajenščak, ke lehko žifce spustimo na pašo pa viihe od totega šolskega drtja.Nemren van povedati, kak vejka pa liišna hiša je naš Grajenščak. Na pukli stoji, pot joj pa je nasajena gorica pa sadovjak. Poven van, da se šolari kar bijemo,keri de šo prvi gor delat no vživat. To le meni verjite, pa ne sprašuvlite naših učitelof.
Pa nesmo samo mi sadjari in goričani gore.Ko bi vi vidli, kak diši iz tote naše kuhje. Tan kuhajo naše lušne no mlade kmečke dikline. Tak fletno se sučejo okoli šporhatov, da se jesti še zažgati nema cejta.
Fsi vete , ke je zej pravi cejt, ke poberemo grozdje.Naši domači zmeron rečejo, ke moramo duma ostati, kej bomo pomagali pri deli. Te pa celi den nosimo kište jabok ali pa kante pune grozdja.Ko pridemo driigi den v šolo, nas opet natirajo delat. No, kak si boš te kaj spočija.Naši domači pa rečejo, kej komej čakajo, kej grej o v toto službo, kej si malo odehnejo.
Vseeno pa je prinas zej liišno pa veselo.Klopotec tuče pa klopoče pa vabi berače v braje, se nigi ni tak liišno kak v bratve. Vihro že pridejo veseli berači, pojejo kislo žiipo, žganjke, pa tudi žgajice nesme faliti. Te pa gremo v gorico pa poberamo grozdje. Putaron naložimo grozdje, ke se resen namučijo, samo pri sleherni poti spijejo kupico vina, te pa lehko delajo do kunca. Najlepše pa je čuti, kak si berači v goricah prepevlejo.
No, zej sen van malo povedala, kak je jeseni prinas. Najbojše pa bo, kej pridete k nan, kej te sami vidli, kej prinas živijo veseli no pridni lidje. Lepo povableni tudi na našo šolo. Na kunci pa vas fse lepo pozdravlamo.
Te pa srečno !
SVETLANA, 3.b
RAZMIŠLJANJE O MATURI
Tudi mi bi lahko zapisali v rimi, tako kot se glasi pesem Kam le čas hiti, le kam se mu mudi ?"
Ni še dolgo tega, ko smo kot minimaturanti pričeli šolsko pot. Sedaj pa kot pravi maturanti stopamo na novo pot življenja. Že v jeseni bomo zaživeli študentsko življenje in ga izkoristili, kolikor bo le mogoče .
Da pa vse ne bi bilo tako preprosto, moramo pred vstopom na univerzo izpolniti "normo oz. bonus".To pa seveda ni nič drugega kot matura ali kot jo imenujejo nekateri - zrelostni izpit.
Ko smo še obiskovali osnovno šolo, so šolske oblasti za nekaj let maturo ukinile. Kaj so hoteli s tem dokazati, si lahko razlagamo vsak po svoje. Verjetno so bile generacije, ki niso opravljale mature, tako inteligentne in so se izkazale že v srednji šoli, da so jim maturo kar oprostili. Vendar pa bodo ti ljudje vseeno prikrajšani za eno življenjsko preizkušnjo. Pa kaj moremo, saj si nismo sami krivi, če smo se prav mi rodili nekaj let prepozno. Po pripovedovanju ljudi, ki so maturo že opravili, je to, če seveda uspešno končaš zrelostni izpit, ki je res nekaj lepega , nekaj neponovljivega. Počutiš se že zrel človek, stopiš na novo pot, kjer je potrebno več zrelosti in samostojnosti.
Kako bo pri nas, vam bomo povedali avgusta.Nekateri se bomo veselili, nekateri bomo jokali. Vendar ne bomo obupali, saj bodo tisti, ki jim ne bo uspelo v prvem roku, srečo poskusili v drugem. Ni greh, če izpit ponavljaš. Saj veste, kaj pravijo nekateri ljudje:"Važno je sodelovati, ne zmagati !" Torej, mi smo se odločili, da bomo sodelovali. Če bomo dosegli poraz ali zmago, pa še ne vemo; proslavili bomo oboje.
MATURANTJE-GREMO S POLNO OPZIMIZMA NAPREJ- ZMAGA JE NAŠA !
TADEJA ,4a
MATURANTSKI IZLET
"...Peščena obala, poležavanje na vročem soncu, zabave pozno v noč..."
To seje za nas začelo 24.8.1996, ko smo na Ptuju stopili v napol polomljen avtobus, in končalo, ko smo se 31.8.1996 poslavljali od najbolj norih dni v Španiji.
V začetku nas je bilo komaj osemnajst, če prištejemo še D____________, ki je prisopihala v zadnjem
trenutku. V Kranju smo pobrali še nekaj deklet; seveda nismo pozabili turistov iz Ljubljane in krenili proti Španiji. Po "kratkih" 27-tih urah smo prispeli v Lloret de Mar . Na poti smo se ustavili v Veroni, kjer smo ženski del občinstva ostale skoraj brez sape ob pogledih na moški spol. Tudi v Monacu in Barceloni jih ni manjkalo. Dobro, da smo imele zraven fotoaparate-brez filma. Saj bo... Ne smemo obupati že v začetku. Čez nekaj časa, ko smo bili vsi v svojih začasnih domovih, smo se odpravili na kosilo. Dobro, da smo imeli v želodcu že nekaj sendvičev, če ne, ne vem, kako bi preživeli prvi dan.
Toda nismo obupali. Polni pričakovanja smo čakali naslednji dan. Po zajtrku , kjer smo si postregli s plastičnimi klobasami, smo odšli na plažo; še danes mi je žal, da nisem izvedela recepta. Zelo me zanima, če bi slovenske mačke jedle klobase, medtem ko sojih španske vljudno odklanjale. Sledilo je čofotanje po vodi, letanje iz trgovine v trgovino in seveda razni ogledi. Po večerji smo vsi rahlo omotični od sangrije odšli v sobe, kjer je bilo na vrsti ličenje, parfumiranje,... Rahlo zaspani smo se podali na pot za avanturicami. Na srečo ni nihče ostal tam in tudi odvečnega člana nismo pripeljali domov.
O izjemah raje ne bi govorili.Nekaterim je sangrija pošteno stopila v glavo, saj so skoraj bili potrebni zdravniški posegi. Spet druge smo zjutraj iskali po plažah, saj se enostavno niso mogli ločiti od peščene plaže in slane vode.
Mnogo prehitro je bilo teh nekaj dni za nami in spet smo se usedli v najlepši avtobus daleč naokrog; o tem, da smo ga s skupnimi močmi v treh urah popravili, bomo raje molčali in se odpravili domov. Tudi lačni nismo bili, saj seje naš tako zelo zgovoren vodič dogovoril, da smo za trideset ur vožnje dobili s sabo dva sendviča s plastičnimi klobasami . To je bilo razvidno takoj po prestopu v našo lepo Slovenijo, saj smo dobesedno izpraznili prvo bencinsko črpalko, ki nam je prišla na pot. Prispeli smo v Ljubljano; tekle so solze; Kranj; spet solze; Ptuj - sam vik in krik.
Bili so nepozabni dnevi, ki bi jih opisali takole Sangrija, disko, avanturice,... so za nami in nove dogodivščine pred nami. "
ŽIVELA ŠPANIJA !
TADEJA ,4a
NAPOTKI ZA ŠPANIJO
1.	POT JE ZELO DOLGA; PRIPRAVI SE NANJO !
2.	NA AVTOBUSU JE HLADILNIK , TOREJ TI NI TREBA KUPOVATI SVOJEGA PIVA (zelo hitro zakuha ) !
3.	NA MEJI MED SLOVENIJO IN ITALIJO JE DUTY FREE SHOP. PIJAČA JE ZELO POCENI. NE POZABI GA OBISKATI !
4.	KO PRIDEŠ V ŠPANIJO, SI OBVEZNO KUPI SANGRIJO ( po prvem požirku boš do konca življenja njen suženj ) !
5.	ČRPANJE JE 50 DEM !
6.	PAZI, DA NE ZASPIŠ NA PLAŽI !
7.	PAZI NA ŠPANSKI DROBIŽ (zelo lahko ga izgubiš ) !
8.	NE ZAMUDI IZLETOV , VČASIH SO ZANIMIVI !
9.	BODI PRIJAZEN Z RECEPTORJEM (posebno z nočnim, lahko ti pomaga)!
10.	NE IZGUBLJAJ ČASA PRI DOMAČIH DEKLETIH, KER NE BO NIČ IZ TEGA . HRVATIC IN NEMK JE DOOOSTI !!!!!
11 .NE POZABI NA KONDOME (AIDS ubija )!!!!!!!!!!!
12.	NIKOLI, NIKOLI NE POVEJ , DA SI KMET ( prihranil/a si boš odvečno sramoto ) !
13.	PAZI, DA SE ZJUTRAJ NE ZBUDIŠ V OBJEMU ZOBNE PASTE !
14.	NOČNI ŽUR NA PLAŽI JE PRAVA AVANTURA !
15.	"TRAVA" SE ZELO LAHKO NABAVI, PAZI NA KVALITETO!!!!!!!!!!!!!
... Ptuj je vse bliže in bliže. No, vaša pot se tu konča. Veseli ste, da zopet lahko vdihnete naš zrak, da vidite našo deželo. Ko se poslavljate drug od drugega, v očeh uzrete iskrice, iskrice žalosti in radosti, da ste doma. Čeprav ste prepotovali skoraj 4000 km dolgo pot, videli mnogo dežel, krajev , mest, eno lepše od drugega , boste vsi enotnega mnenja : " Povsod je lepo , le v Španiji je lepše !"
Eviva Espana !!!!!!!
VUČKO, 4.a
KAKO NAJ SE UČIM ?
No , in sedaj vprašanje, ki se pojavlja pri približno 3/4 srednješolcev.
Približno četrtina srednješolcev je t.i. učenje osvojila že v osnovni šoli, nekateri pa še vedno ne vedo , kako bi se te stvari lotili. Učenje naj bi potekalo po naslednjem postopku:
1.	UČENJE - ZABAVNO DELO !
Kaj je zanimivejšega na svetu od učenja ? Vsak dan izveš nekaj novega, nekaj neznanega. Znanje ti odpira pot v nove svetove, odpira skrivnosti narave, umetnosti , zgodovine; toliko novega in zanimivega nas čaka v šoli.Poskušajmo najti pot do čimbolj učinkovitega načina učenja, kajti moramo se naučiti - učiti se !
2.	TVOJA PISALNA MIZA !
Na tvoji mizi mora vladati red. Ne smeš imeti pogleda na razne zanimive stvari, kot so revije, križanke, kasete ali slike ljubljene osebe; kajti vse te stvari te lahko kaj hitro zapeljejo v svet čudovitih sanj- in to pri belem dnevu!
Na pisalni mizi imej v času učenja le tisto, kar potrebuješ za učenje. Vse ostalo pospravi ! Na pisalno mizo si postavi uro in meri čas, ki ga porabiš za učenje. Pazi na minute, vsaka je dragocena. Najbolj nesmiselno je učenje brez konca in kraja !
3.	ČAS UČENJA!
Tudi o času učenja je treba razmisliti. Vsak odrasel človek in tudi otrok ima ta svoj življenjski ritem. Nekateri ljudje laže delajo zjutraj, drugi večer, eni pred kosilom , drugi po večerji.
Pametno si porazdeli svoj čas , kdaj se boš učil, kdaj ga boš porabil za hobije...
S tem, ko odločaš o sebi, rasteta v tebi samozavest in občutek odraslosti. Kar si boš zastavil, boš tudi izpeljal; mama in oče bosta vedno redkeje govorila:" Pojdi se učit!"
4.	KNJIGA !
Prvi stik s knjigo je vedno pogled na prvo stran: preberemo ime avtorja, naslov knjige, ogledamo si kazalo, knjigo prelistamo, pregledamo naslove poglavij, podnaslove, si ogledamo slike, pozorni smo na poudarjene misli, na obkrožena podčrtana dejstva, letnice , formule... Šele ko smo si knjigo, v našem primeru je to učbenik, dobro ogledali, bomo začeli z učenjem in se pri tem držali naslednjega reda:
1.	Vedno se učimo celotno poglavje. Učimo se, npr. celo poglavje o koruzi, celo pesmico o Lepi Vidi, celotno angleško lekcijo.
2.	Pripravimo si svinčnik in papir; po potrebi še slovar in leksikon.
5.	BRANJE UČNE SNOVI !
Pomembno je , da učno snov sprejemamo kot celoto. Nikdar se ne učimo pesmice po kiticah, angleške lekcije po odstavkih, zgodovine po odlomkih, ampak zajamemo celo pesem, celo lekcij o,vse o Prešernu,celotno snov o koruzi.
Prvič snov beremo z namenom, da jo spoznamo. Ko jo beremo drugič, moramo snov razumeti in izločiti njeno bistvo. Tokrat beremo s svinčnikom in papirjem. Obvezno si delamo beležke, zapisujemo si najpomembnejše podatke.Morda delamo to v obliki opornih točk ali miselnega vzorca. To drugo branje je najpomembnejši del učenja. Pri drugem branju razporedimo učno snov na posamezne dele, odstavke, kitice. Ob tretjem branju še enkrat bežno pogledamo snov ali le svoje beležke, nato pa to delo odložimo ali ga zamenjamo z drugim. Snovi ni treba ponavljati, saj je še nismo pozabili. Zato ne lovi zajca, dokler ti še ni ušel!
6.	UTRJEVANJE UČNE SNOVI !
Sedenje pri knjigah ne more prinesti želenih rezultatov. Kako naj bi potekalo smotrno učenje ?
1.	dan: razlaga v šoli. Doma kratka ponovitev ob učbeniku.
2.	damprvo branje, pregled ob učbeniku, pregled izpiskov.
3.	dan: treba je preprečiti pozabljanje. Ponovimo snov ob opornih točkah ali miselnih vzorcih. Polglasno oblikujemo stavke ob ključnih besedah, ki smo jih zapisali. Tako se učimo tudi lepo izražati. V naslednjih dneh je ponavljanje potrebno, če želimo trajno znanje. V času učenja se moramo tudi malo gibati, potreben je odmor, ki bo preprečil utrujenost, saj je enoličnost najbolj utrujajoča.
7.	DOMAČE NALOGE !
Domače naloge so sestavni del učenja. Na prazno mizo si zložimo stvari, ki jih bomo potrebovali naslednji dan. Nato sijih razporedimo po predmetih.
Zjutraj, preden gremo v šolo, pa še hitro ponovimo, kar smo se prejšnji dan naučili.
ALENKA ,3.a
POEZIJA
Krivec !
Droga je ta,
ki te je vzela in vrgla v pozabo.
Poglej,
zdaj pišem pesem ti, slano od solz, ki neprestano lijejo.
Zjutraj sem pri tvojem grobu stala in tvojo sliko gledala.
Smejal si se mi in govoril:
"RAD TE IMAM!"
Močno jokati sem začela; padla sem na tvojo sliko in od bolečin začela kričati:
"ZAKAJ PRAV MENI TE JE BOG VZEL ?!"
Temni oblaki so prihiteli, a jaz sem še vedno stala in gledala spomenik, na kateren sta napisani letnici rojstva in smrti: 1977-1995!
Blodnja
Osvojil bi tvoje srce, pa te žal ne poznam.
Iščem te, blodim v temi in ostajam sam.
Z vsakim vdihom te čutim, z vsakim izdihom še bolj, nekje v bližnji daljavi te slutim kot nekakšen čaroben opoj.
V	objemu zlate megle...
V	meni prebudi se neznana sila, iskrica vžge mi srce :
tako lepa kot v pravljicah vila. ..
Našel sem te !
Toda, si to res ti ?
V	objemu zlate megle... ali pa se mi tako le zdi ?!
Če bolje pogledam : v sivo meglo zavita.
,l.č	Zmotil sem se !
Lepa res, a brez čustev, opita...
Vsak objem, poljub, zaman je. Nočem tebe, ampak njo !
Njo, ki obiskuje moje sanje.
Njo, ki jo želi telo.
Tako tavam dalje - blodim v temi. Dan za dnem po isti poti, v množici iščem tvoje sledi in se utapljam v samoti.
SIMON, 3.a
Enkrat, ko ti bo solza po licu pritekla, ko boš ostal sam ponoči, videl boš, kako zelo boli in peče, ko čakaš tistega, ki ne bo prišel.
In ko zapustijo te vsi ljudje, tisti, ki so ti pomenili vse, mogoče se ljubezen v tebi prebudi in spomin na pretekle dni.
Želiš si nekam, pa se spet vrneš, kot da bi bil brez cilja, ti, ki drugih ne razumeš, doletelo te je Božje sodišče.
Pred očmi vidiš slike,
srce te v prsih zebe,
veš,tako sem se počutila jaz
v tistih nočeh, ko sem čakala le tebe.
Ko enkrat ostaneš sam
in srce tako žalostno zaboli te,
verjemi, vse to poznam,
a ne vračaj se, ne išči me !
Ne morem več s teboj, ti časi so minili, prisegam ti pred Bogom, da sem te ljubila noro.
A ti si odbil srečo, zavrgel si vse, kar sem ti dala, kolikokrat sem prižigala svečo, kolikokrat sem jokala le zate ?
Ko bodo ti trenutki izginili, ko boš enkrat izgubil vse, a solze teko prav zato, ne kliči, ne išči me.
Ti si bil moja sreča, iskreno ljubila sem te, naj pomaga ti dragi Bog, a tolažbe ne prosi od mene.
Ne išči me, ne kliči, ko enkrat ostal boš sam v temi, ko izginejo vse tvoje sanje, ti ne morem več podati tolažbe.
Motila meje tvoja jakna na tebi, kavbojke, ki sijih vedno imel na sebi.
Motili so me tvoji lasje, rahlo razmršeni, tvoj temno rjavi pogled, kadar si stal ob meni. Tudi tvoja razigranost me je motila, pa vendar sem se vate zaljubila.
Tudi ti si me ljubil, priznal si mi to, povedal, da z mano ti je lepo.
A jaz nisem hotela verjeti, hotela sem tvoje življenje živeti.
Bila sem tako ponosna in mlada, da se še zavedala nisem, kako te imam rada.
Odpovedala sem se ti in dala slovo.
Tudi objeti sem te hotela, toda bala sem se čustev, ki bi me prevzela.
Zato sem odšla z žalostnimi očmi, iz katerih solze privrele so mi.
Na vratu sem še zmeraj poljub čutila in v prsih globoko rano, ki se ne bo nikoli zacelila, saj zavedala sem se, da prepozno priznati je, da ljubim te !
TADEJA, 4.a
ALENKA, 3.a
Izguba
Kamenje tvoje srce,
ki ga ne zganejo niti njene solze.
Z lažmi siji vlival moč,
daje v sanjah prebedela marsikatero noč.
A ti siji lagal,
se iz nje norčeval.
Nisi vedel, da trpi, da po tebi hrepeni, nisi slišal klica njenega srca, bila utopljena je v potok solza.
V	sebi te je gojila, dokler je zlomil ni obup, kljub temu te je ljubila.
V	temnih nočeh te prosila in v solzah te motrila.
A ti ji nisi hotel trpljenja, zato siji še naprej lagal, se njenim solzam smejal.
TADEJA, 4.a
Where ?!
There's a road,
with no feelings and heart.
which never betrays you.
You want to go somewhere where have you never been.
You hope thatyou'll see the sky, but the sky has gone,
There's no sun
the wind has gone
and it watches you carefually.
You're walking on the road. Many unknownpeople're vvalking around you.
They're looking on you unusually and they think about something.
You fall on the floor and you want that the air will teli you what these people think about you.
You want to find a trače which will drive you to good people, people, which hope that, they can helpyou and which trustyou.
You can go there and you Ufe whith them.
You can remember moments and people, which will beyou and give everythingr to hurtyou.
You forget about everything
and live with people
which believe in you,
with people, whereyou're not
alone by yourself and
you live whith people
from which you can 't go away.
You lift high yourself so high that noboby can disturb you.
When you come close to them they don 't knowyou anymore.
You go straight ahead and the world seems to you more and more strange and your heart drawsyou backward on the road you are standig on.
Your legs discharge you you can 't see anything.
Your sad eyes change immediatelly in the tear.
Thears show up they stand and they try to live on your face.
And when is finally everything over,they die on your lips.
The wind is with you and it cries, too.
You come to the end of the road, andyou can see an island before you and you know this plače.
You can see animals which run away before you.
You are flying like a bird and you can forget your problems but deep in your heart
there is hate, which wants to change your soul and which is there ali your Ufe.
Butyou are flying
and this hate is going away.
The sky is in many colours, it's changing your voice, it wants you to go ali over the world, to see everything under and behind you.
You fall on the floor, you fall sleep by the river and nobody makesyou up.
People don 't see you, because they can 't see you, but they can't go overyou, because you are there, you're dead and you are alive.
Alone and strong as ali world but you are light as glass, which everybody can breake.
Butyou didn't die, you can hear a river which says:
"YOU LIVE, YOU'RE ALIVE, YOU HAVE TO LIVE,.."
Kam ?!	Greš k njim in
z njimi živiš.
Cesta je
brez občutkov in srca, ki te nikoli ne potrebuje, a te vendar ne izda.
Hočeš tja, kjer še nisi bil; upaš, da vidiš nebo,
ampak nebo je izginilo, sonca več ni, veter se je skril in te naskrivaj opazuje.
Hodiš po cesti; mimo tebe hodijo, neznani ljudje; čudno te gledajo in si nekaj mislijo.
Ti padeš na tla; hočeš, da ti zrak pove njihove misli.
Ko se jim približaš, te ne poznajo več.
Greš naprej; svet ti je vedno bolj tuj.
Srce te vleče po poti nazaj, na kateri stojiš, noge ti odpustijo, pred sabo ne vidiš nič; tvoje otožne oči se naenkrat spremenijo -v mokroto!
Solze se prebudijo, vstanejo, poskusijo življenje na tvojih licih in ko je vsega konec, umrejo na tvojih ustnicah.
Spremlja te veter, ki s tabo joče.
Prideš do konca poti; pred sabo vidiš otok, ki ti je znan.
Vidiš živali, ki pred tabo bežijo.
Spomniš se trenutkov in ljudi, ki ubili bi te in zato dali vse, da si kot nevidna sled.
Pozabiš na vse
in se pridružiš
ljudem, ki verjamejo vate;
ljudem, kjer nisi sam s seboj
in od katerih se ne moreš posloviti.
Dvigneš se zelo visoko, tako visoko, da te nihče ne moti.
Letiš po zraku kot ptica, pozabiš na skrbi, a globoko v srcu.
Še te teži sovraštvo, hoče te spremljati vse življenje.
Vendar se na sredini poti raztopi v zraku.
Nebo spreminja barve, spremeni svoj glas, hoče, da greš na vse strani sveta, da vidiš vse nad seboj in vse pod seboj.
Padeš na tla, zaspiš za reko in nikoli te nihče več ne zbudi.
Ljudje te ne vidijo, ker si nevidna sled, ampak ne morejo mimo tebe,ker tam ležiš ti
sam,močan kot svet in krhkejši od stekla, ki ga vsakdo zlahka zlomi.
Ampak ti nisi umrl; ti slišiš reko, ta ti govori:
"ŽIVIŠ,ŽIV SI,MORAŠ ŽIVETI...!"
Iščeš sled,
ki te pripelje tja,
kjer so dobri ljudje , ljudje,
ki upajo, da ti lahko pomagajo
in zaupajo.
RENATA, 2.c
ZGODBE UČENCEV
SREČA
Kdo pozna srečo ???
Jaz ne; ne poznam je v ljubezni, ne poznam je nikjer, saj vedno pristane tik ob drugem, ki stoji zraven mene.
Zakaj moram biti jaz tista, ki je ne pozna ? Naj mi kdo pove zakaj je življenje tako. Jočeš, se smeješ , včasih, le včasih si srečen, ampak takrat niti ne pomisliš, kako hitro je odšla; odšla je brez žalovanja; jokal si; le ti, ker vedel si, da pride mogoče čez dolgo , dolgo dni.
Čakaš jo; sam, saj nimaš nikogar, ki bi jo čakal s tabo. Ko pa prideta oba, sta skupaj s tabo, jočeta, se skupaj smejeta; mogoče se razdvojita, mogoče gre sreča z ljubeznijo naprej, ti pa čakaš, da znova obiščeta te!
Le takrat si srečen!
KLAVDIJA, l.č
MOJ NAJLJUBŠI PREDMET
Moj najljubši predmet je telesna vzgoja. Rada se ukvarjam s športom, še posebej pa z odbojko in košarko. Tudi v nadaljnjem življenju, ko ne bom več v šoli, mi bo šport vedno del življenja .
Mnogi med nami se obremenjujejo z odvečnimi kilogrami . Njihove trebušne mišice so ohlapne, nimajo kondicije in podobno. Hamburgerji in tortice so sicer dobri, a kaj, ko je tehtnica neusmiljen razsodnik. Pri tem ti lahko veliko pomaga telesna vzgoja v šoli in tudi šport izven nje. Šport je preventiva za zdravo življenje in pravilno prehrano. Že dolgo je pomembno sredstvo proti stresu, psihični obremenitvi, osamljenosti. Pomemben je za tvojo samopodobo, tvoje zdravje in zadovoljstvo. Pri športni vzgoji pa ni pomembno samo telesno počutje, temveč tudi volja. Mnogi med nami imajo različne poglede na šport; nekateri ga imajo radi in se z njim tudi redno ukvarjajo. Med njimi sem tudi jaz. Že nekaj časa treniram košarko in odbojko in poskušam biti čim boljša. Tak namen imajo tudi drugi. Njihov cilj je izboljšati svoje dosežke. Slovenija je majhna dežela, a velika po športnih dosežkih. Tudi moja ekipa ima svoje cilje; najpomembnejši med njimi je dokazati svetu, da smo tudi mi športniki.
K temu pripomore samo naša volja in tista žilica, ki ve, da nam to samo koristi. Zato prisluhnite samemu sebi, ukvarjajte se s športom, saj je gibanje najbolj prvobitna stvar v človekovem življenju. Zato izbirajte, ukvarjajte se s športom in uživajte, saj vam samo koristi.
KLAVDIJA, 4.d
KOLINE, FUREŠ, KLOJE SVIJE............
Bog dej, dragi kmetje in kmetice, bodoči mesari.Ker ste si uspeli ftrgati nekej kratkega cejta, ke bote prelistali naše cejtnge, vas vludno vabin, ke probate prebrati tudi toti članek, sej de marsikeremi mogoče gda praf priša.
Zej so glih eni toki cejti, ke vas dosti razmišla o ten, gda bote duma meli prave kmečke koline. Fsi vemo, kak je gnešji cejt meti koline.Nucaš nejpret puno gnara, ke sploh fse potrebno spokupiš, potli pa v zahvalo še celi tj eden pucaš po bajti, ke je fse mastno okrok, kon pogledneš. Potli še tj eden dni nemreš niti viditi mesa, kej še, kej bi gaja. Samo vete, tildi prave kmečke koline morejo tri pa tan biti.Tejko pa vseeno morete gledati, ke ne bodo tote vaše koline take, kak bi jih meja Matjašek (se fsi vete , kak gre ova pesem o gujdeki Matjašeki). Pasti morate , ke van svija, še predno jo zakolete,
nede zbejžala vun iz štalink. Kej če se van to zgodi, potli bote mogli nejpret vašo cejeno, lepo rejeno s vij o prositi, če de tej ko dobra, ke se van bo pustla prijeti, kej te jo lehko lepo zaštihali. Potli pa opet pridejo nuvi problemi, gda je treba svijo sprafti na šroge, kej če je s vij a fejst teška, potli morejo mesari biti pravi silaki, kej jo lehko zdignejo gor. Samo če de j in gospodija že vutro dala piti žgajico s čejon, potli van poven, ke vi nete meli kolin.Če pa van svijo kunčno uspe sprafti na šroge, potli pa ste lehko brez skrbi. Četudi van mesari odpovejo, se lehko sami spravite na delo, se neje tak teško. Glavno je, kej vrežete Špeh doj, potli pa vrežete svijo gor, pa čreve spucate vun, pa je.Čepraf van moran rečti, ke toto delo glede čref glih neje nejboj dišečo delo. Potli pa še s totih kosof, ke ostanejo, vrežete tu malo doj, malo tam, te pa je delo skoro fertik.Malo mastnega mesa date gor za v kislo žiipo, ke de mesari meli kej zajesti. Zej, ko mote svijo zrezano na štikle, gor na šrogi, pa kose mesa zmečete ta , kan van pač paše : malo v tiinko, malo za v žiipo, ej pa kako kost za obiraj e, ovo , kej pa van ostane, pa vršte fkrej, ke se nete sekirali, kan z meson.Tace pa rep pa glavo pa rejši vršte fkrej na gnoj, kej je to fse tak preveč zamazano, pa se niti nene splača toga harati. Lehko pa toke odvečne štikle date fkrej za pesa, pa če van kej ostane, dejte še nekej za sosedove pese, ki so glih tak lačni; se van nede niše zamera, če te to naredli.
Klobase...Vete, jaz jih neman preveč rada, pa van rečen tak, ke je boj še, če pozabte na jih in sijih v kaki mesnici ej pa v trgovini kiipite.Nede van žo, sej te lehko zbirali toke, kake sami čete meti: od zelejavnih, pa toke s siron, pa tildi zelhane se dobijo, v glavnem, kake čete... Če pa se že odločte, ke bote duma delali klobase, potli pa van jas glih nemren dosti pomagati, kej ven čista malo o toti stvari. Ven to, ke niicate čreva, pa nekej govedne, pa še koke stvari. Mogli te koga drugega pitati za nasvet.
Zej , če ste se strogo držali mojih nasvetof, van verjetno nede kej dosti ostalo od vaše s vij e, zej že pokojne.Sigurno bodo ostale ribice ali ledvičke, kot bi se to reklo čisto po biologijsko. Če nene vete, kon bi šli s ten, potli dajte to v skrij o pa bon že jas enkrat prišla po jeh. Vete, jas jih strašno rada jen...Tak te nekak.Pomalen bi mogla hej ati pisati pa gučati o kolinah. Nene bote preveč jezni, če te ftrofli, kej van od vaših kmečkih kolin nede nič ostalo.Sigurno ste se zmotli, van poven. Še celi tj eden te fse piskre meli mastne, pa pode bote ribali, ke bote polek fse belo vidli.Da se ne menimo o mesi. Kan te poglednali, fse te vidli meseno: kuhano meso v piskri, friško v tiinki, klobase van bojo dol s stropa visle,... Samo to tak pač more biti, kej te še celo leto potli meli žmahe od kolin. Za drugo leto te vedli, kak pa kej. Če pa ste malo boj mesojedi, kak sen jas, pa te mogoče kolinli že čes pu leta. Poven van še to , ke drugič dobro premislite, predno se te odločli, ke te meli koline. Kej se van resen boj splača iti v mesnico, pa svijo kiipti že razkosano, ej pa iti na koline k totemi sosedi, tisti žlahti in če pri fsakemi dobite tri štikle mesa, že mate za en cejt zadosti. Preveč svinskega pa itak neje dobro, pa zdravo baje tudi ne. Tak fsej rečejo dohtari.
Drage gospodije, želin van, ke vaši mesari nedo tak kak Matjašek, keri je priša vihro v gatah domu...
Želin van mastne koline , pa dobre svinske pečenke. Eno klobaso pa mi te lehko pršparate...
Rodo zapečeni novinarček
LIDIJA, 4.a
" Ne da sovražim - da ljubim,sem na svetu !" (Sofokles - Antigona)
Ljubiti, kaj sploh ta beseda pomeni ?
Ali to pomeni, da nekoga držiš za roko, želiš biti z njim ? Ne , to zame ni ljubezen. Kakšna je definicija ljubezni ? To si vsak človek razlaga drugače. Za nekatere je ljubezen zvestoba, za nekatere spet nekaj drugega. Kaj pomeni ljubezen meni osebno? Zame je to nekaj svetega, nekaj, kar se ne da prodati in ne kupiti. Le enkrat v življenju lahko ljubiš. Ljudje , ki ljubijo, imajo svoj življenjski cilj. Njihov cilj je biti ob svojem ljubljenem, ob svoji ljubljeni.Z ljubeznijo se mora uveljaviti tudi zaupanj e. Zaupaš in veš, da te tudi drugi razumejo. Na svetu so tudi ljudje, kine
morejo nikomur zaupati. Nimajo nikogar, na kogar bi se lahko zanesli. Nimajo nobenega človeka na tem ljubem svetu, ki bi jim lahko stal ob strani v težkih trenutkih. Ljubezen zame pomeni tudi zaupanje; da si ljubljeni osebi blizu, da se pogovarjaš z njo o težavah in končno je tu tudi oproščanje. Mislimo si, zakaj bi ji oprostil, ko pa me je vendar prizadela, me izdala, moje zaupanje ni več tako močno. Ja, v takih primerih se je treba postaviti v položaj ljubljene osebe in na vse gledati z njenimi očmi.
Če ljubiš imaš zastavljen svoj življenjski cilj. Veš, da bi vedno rad bil z njo ali z njim. Kaj pa se zgodi potem, ko se ti sanje podrejo, ko izgubiš tisto, za kar si upal, da je tisto pravo? Ja , izgubiš svoj življenjski cilj. Kaj naj potem narediš? Naj moliš in upaš, da jo boš pozabil ali naj svoje težave utopiš v alkoholu? Nekateri ljudje vidijo v takih primerih edini izhod-SMRT. In to naj bi pomagalo pozabiti ljubljeno osebo? "Ne, s svojo Smrtjo boš samo prizadel- a tiste,ki jim je res nekaj do tebe, tiste ,ki želijo biti s tabo, tis te,ki te imajo radi!"
Ljubezen - zaupanje - odpuščanje so besede in čustva, za katera lahko živimo in je zanje tudi vredno živeti. Veliko ljudi upa , da bo nekoč doumelo pomen teh besed. Sam sem rekel, da jo imam rad ! Pa to res pomeni, da jo ljubim? To res pomeni to, kar je pomen te besede? Ne, v naših letih še ne moreš nekoga ljubiti, kajti ljubezen je prevelika odgovornost, da bi si jo lahko naložili na svoja pleča. In na kaj pomislim, ko vidim zaljubljene pare ?! Pomislim na to,kako so si fantje in dekleta to besedo poenostavili. Fant pravi, da jo ima rad, a v resnici sploh ne ve, kaj ta beseda pomeni. Ali je res ljubezen le to, da nekoga držiš za roko in ga poljubiš? Ne, to ni tisto. Ko pride konec, ne moreš več videt tiste osebe, kateri si govoril, da jo imaš rad.
Zato pravim, če ti vse odpove, te vsi zapustijo, ti obrnejo hrbet, ti nekaj le ostane —to je upanje, da boš nekega dne srečal nekoga, ki ti bo namenjen in boš tudi ti namenjen njemu.
Živeti je lepo, torej živimo le za pravo in resno LJUBEZEN!
MARJAN ,3.b
PREPOZNO
Prepozno, prepozno je prositi za končano ljubezen; za vse, kar sem imela, ko sem bila s teboj, kaj sem bila, ko sem bila s teboj in kaj sem zdaj, ko te ni. Prepozno je za vse poljube, za vse obljube, ki so ostale neizpolnjene in pozabljene v času, ko sem bila srečna; srečna in zaljubljena v te tvoje modre oči in v vse besede, ki si mi jih povedal, ko sem te potrebovala. Vse to je zdaj preteklost, kajti ti odhajaš. Niso te priklicale nazaj vse moje prošnje, vse moje solze in vsa moja ljubezen,ki se je rodila, ko sem te prvič videla. Tega trenutka ne bom nikoli pozabila. Lahko bi rekla, da naju je združilo naključje, ki je poskrbelo za to, da sva se srečala. To je bila "igra", na račun katere sva se lahko skupaj smejala. Vse se mi je zdelo tako ...neresnično, ko sva se spoznala in ko je moje hrepenenje po tebi bilo vedno globje; kajti vedela sem, da te imam rada. Ko sva se sprehajala v mrzli noči, si me tesno stisnil k sebi in tvoje ustnice so se počasi približale mojim. Verjela sem vsem tvojim besedam, čeprav sem vedela , da so samo laži. Ampak bila sem nemočna.
Začela sem verjeti drugim. Slišala sem mnogo slabega...,da sem zate le eno število več, da si me izkoristil - mene in mojo ljubezen. Zato sem odšla. Pustila sem te, odšla iz tvojega življenja. Še zdaj te vidim , kako me gledaš in prosiš s pogledom, polnim žalosti. Hotel si me objeti, poljubiti in me obdržati, ampak bila sem močnejša. Iztrgala sem se ti iz objema in tekla, koliko sem lahko, daleč,kjer me tvoje oči in ne laži ne bi mogle prizadeti...!
Potem sem zvedela,da sem ravnala narobe; da si bil ti tisti, ki mi je skušal povedati resnico,da sem bila le lahka žrtev vseh tistih, ki so nama zavidali srečo , ki sva jo imela. Ko bi vedel, kako mi je žal Kako moje srce hrepeni in krvavi za vsako besedo, ki sem ti jo izrekla v nevednosti, v svoji naivnosti, da sem verjela drugim in ne tebi. Verjemi mi, prosim, verjemi mi, da te imam še vedno rada, da potrebujem...tvoj o ljubezen, saj te tako zelo pogrešam.
Vendar nisi prišel nazaj. Preveč sem te prizadela. Moje prošnje so bile zaman, kajti prepozno je! Prepozno, da se zacelijo rane, kajti ljubezen v tebi je umrla; tako kot v meni umira upanje, da se mi boš nekega dne spet nasmehnil in rekel, da me imaš rad!
NINA ,3-b
DRAGI MOJ !
To ni tista zaljubljenost. To ni zaljubljenost, ko ure in ure premišljuješ o njem ali o njej.To ni to.
Je zasvojenost; z nekom, ki ti je všeč zato, ker je takšen, kot je. Kot oseba . Ne po zunanjosti. Pravzaprav nekaj brez veze "bluzim"; čeprav bi rada to, kar trenutno doživljam, spravila na list papirja; da bi morda ti izvedel; vse to, očemer premišljujem, ko se učim, ko spim ali ko sem budna. Hvala Bogu, da bo takrat že vse to zgodovina in pravljica za lahko noč ob postelji vnukov. A vse to je del življenja. To je to, ko se sredi ure v šoli kar naenkrat zamisliš in te preplavijo misli. O prihodnosti, na primer o tebi.
Veš, zmeraj sem se rada pogovarjala o tebi, čeprav je bilo še lani to iskanje v množici ljudi. Kako lepo je bilo, ko sem vsa vesela prišla na šolski hodnik upajoč, da me boš morda le pogledal. Ali se celo nasmejal. Takrat je bilo skoraj tako lepo, kot da bi hodila po travniku, opazovala metulje in vse prekrasne rože.
Letos pa... Smešno.Kako se lahko človek v enem letu spremeni. Lani so mi veliko pomenili tvoji pogledi, letos pa je vse drugače. Tako... ne vem, ne da se opisati.Ni besed, ki bi jih lahko uporabila za nekaj tako skrivnostnega, kot si ti.
Veš, brez veze se mi zdi, da bi ti govorila o tem, da te imam rada , ker v to ne verjamem.Verjamem le to, kar vidim.In vsi nenehno govorijo, kako lepo je , ko ti nekdo reče:" Rad te imam... " In to tudi misli.
Meni pa Rada te imam - ne pomeni veliko. Morda le tisto trenutno veselje; ni prepričanje v nekaj, kar ne obstaja. Le v pravljicah se imajo radi .In te so daleč od nas.
Meni se zdi čudovito, ko veš, da je nekje nekdo le zate; da se lahko z njim pogovarjaš, čeprav o brezveznih stvareh. Lepo je, da te nekdo čaka; ti pozimi , ko te zebe v roke, posodi svoje rokavice ali ti potisne roke v žep; ali maš nekoga, ki ti nastavi ramo, ki te potolaži, se s teboj zjoče, ko ti je res hudo; ti poda roko in ti obljubi, da si pri njem varen. Za vse to niso potrebni poljubi. To je, kar si predstavljam pod besedo ljubezen. Nekaj čudovitega , spontanega...
Nekako tako je, kar sem si jaz ustvarila o tebi. Moja misel. Del mojih sanj. Mešanje strasti in strahu, veselja in žalosti.
Vse to bi ti nekoč povedala; nekoč v nekem drugem svetu, v novem obdobju. Veš, mogoče bi me celo razumel. Ko bi bila le jaz in ti, brez vseh radovednih ljudi, ki bi zrli v naju kot v zrcalo.
Sem le kapljica v morju.
Si le kapljica v morju.
Morda se bova nekoč srečala in si zazrla v oči.Brez besed bova vedela, da se to mora zgoditi.
In postala bova eno.
ALENKA ,3.a
ŽIVLJENJE-KAZEN ALI NAGRADA?
Življenj e... Kaj to pomeni? Biti živ, bivati na tem ljubem svetu! Velikokrat se mi v podzavesti postavljajo vprašanja:
"Zakaj sploh živimo? Kje je sploh smisel vsega tega ? Kdo nas je ustvaril, s kakšnim namenom ? " Če o tej temi globlje razmišljamo, potem vemo, zakaj so nekateri ljudje hoteli priti v človeško zgodovino: da so ustvarili nekaj, zaradi česar se jih bodo spominjali vsi ljudje, tudi tisti, ki bodo živeli veliko let ali desetletij po njihovi smrti. Kaj je sploh življenje? Osvetljen tunel, le na koncu je "črna" tema. Kaj pa se skriva v tisti temi, nihče ne ve. Ko sem osamljen , se vedno sprašujem, kako bo , ko bom umrl, ko me ne bo več, ko bom le kup pepela. Tega si človek sploh ne more zamisliti: da tebe, njega, nje nekega dne ne bo več, da bomo vsi umrli...
Mislim, da so si ljudje smrt zamislili kot neko novo rojstvo, drugo posmrtno življenje. Ljudje niso prenesli misli, da bo za njimi ostal le kup pepela. Zato so si izmislili vero. Vera je tista, ki ljudi hrabri, jim daje upanje in uteho, da lahko sploh preživijo. Smrt, res čudna stvar, ki pride ob neznani uri; vstopi, ne da bi potrkala in za seboj pusti le žalost in gorje. Veš, da je nekomu vzela njegovo edino bogastvo-življenje. A kljub vsej vesoljni tehniki še človek ni iznašel stvari, ki bi lahko ustavila kruto smrt in nam dala večno življenje. In kakšna tolažba nam ostane? Z najdražjimi se bomo videli v raju! Že mogoče, a kje se bomo srečali, če raja ni, če je to vse skupaj velika prevara ? Živeli so že znanstveniki, ki so razložili evolucijo, vse fizikalne in kemijske zakone , vendar se še ni rodil tisti, ki bi lahko razložil zakone življenja in nam razsvetlil nejasno prihodnost. Zakaj sploh živimo, zakaj smo bili ustvarjeni, zakaj, zakaj in še enkrat zakaj?!?!
To so vprašanja, na katera bi rad slišal odgovore. Na koncu ti ostane le upanje, da te bo doletela hitra in neboleča smrt; da bi samo zaspal in zaplaval nejasni prihodnosti naproti, če ta sploh obstaja. Kako naj si človek predstavlja sebe kot pokojnika? Kako? Ti, ki si tako živ, boš nekega dne ležal tam na mrtvaškem odru, v tesni leseni krsti, obdan z rožami. Potem te položijo v globoko temno jamo. Besede duhovnika: "Prah si in v prah se povrneš! Spal boš vse do Kristusovega ponovnega prihoda ! "Kaj, če ga sploh ne bo, kaj bo potem z nami, z neumrljivimi dušami... ?! Sedaj končno razumem vse znanstvenike in umetnike. Njihov spomin bo ostal na veke vekov tako dolgo, dokler bo svet obstajal. Živeli so zato, da bi ostali živi vsaj s svojimi mojstrovinami. Priznati moramo, da jim je uspelo. A bo komu izmed nas tudi? Upajmo , da nam bo!
Vsak človek si želi, da bi po njegovi smrti za njim ostalo še kaj več kot le številka v mrtvaškem listu in na pokopališču lesen križ, dokler ga ne bodo odvrgli na smetišče. Res , življenje je čudna stvar. Smrt bomo ljudje razumeli šele tedaj, ko bomo umrli; ko bomo šli v nepreglednih množicah neskr osti naproti. In preostalo upanje, kje je ? No, pa saj se vidimo v raju, kjer nam bo vsem lepo ali pa ne !
Torej vam kličem : "Na ponovno snidenje v raju ! "
P.S: Pa se res splača živeti ?!?
MARJAN, 3. b
TISKARNA
VILI POLAJŽERs.p.
2250 PTUJ PREŠERNOVA 18 TEL.-FAA 062/771-572
TISKARSKE STORITVE ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
pisemski listi, računi, dobavnice, naročilnice, prevoznice, točilni bloki, jedilni listi, vizitke, vabila, vstopnice, katalogi, prospekti, letaki, časopisi, brošure, evidenčne kartice za gostince
“Ljubi bog ve, kako se ustvaija rodovitna prst in je to skrivnost zaupal deževnikom”
Ta izrek nekega starega francoskega kmeta, ki je intuitivno doumel pravo bistvo
deževnikov, izraža to, kar so znanstveniki po svetu že večkrat potrdili - deževniki so pravi graditelji plodnih tal !
Deževniki predelajo organske odpadke v naj dragocenejšo obliko humusa.Ta vsebuje rastlinam potrebne hranilne snovi v zgoščeni obliki, ki se težko izpirajo in so torej rastlinam dolgo časa dostopne. Organomineralni kompleksi, ki jih proizvajajo deževniki, omogočajo stabilno drobnogrudičasto strukturo tal. Zaradi številnih rovov se tla dobro zračijo in bolje vpijajo vlago. Prav ti razlogi so nas prepričali, da je nujno, da se resneje ukvarjamo s temi živimi bitji in jim pomagamo ustvariti najboljše življenjske razmere za njihovo optimalno delovanje.
Za pridne zemeljske delavce smo se pred leti odločili tudi na naši šoli in naselili gredo kalifornijskih deževnikov. Sedaj imamo 17 gred kalifornijskih deževnikov za proizvodnjo naravnega biološkega gnojila, ki smo ga poimenovali “GRUDICA”. Dijaki spoznajo ravnanje in delo z deževniki pri praktičnem pouku, ki je dopolnjen s teorijo.
Učenci spoznajo, da to ni le modna muha, ki ob nestrokovnem načinu dela in pričakovanju “obogatenja čez noč” ne prinese pričakovanega rezultata. To je resno delo, ki ima veliko perspektivo (odstranjevanje organskih odpadkov - deževniki jih predelajo v naravno biološko gnojilo, gojitev deževnikov za krmilo živalim - ribam ).
KMETIJSKA ŠOLA PTUJ
NARAVNO BJOLOŠKO- GNOJILO
>n a-^hiia »J| Vj sctrtA tJlutun
V	\ r-ji*. zitrlMi itiiiHT, diriir
vrsto Irtu,	|r
ki krokar trrW. »nchi' h! .•■.in:yi<	cnalli
mlMiiHl. ||| LVKvk-rc VTlVi
a* prHMj.an,*. rasi.	h čarajo •^■iyr
i
i
si pofttcigCITilO s

kmetijski
kombinat
Ptuj
NEOBVEZNO BRANJE:
OMAMA
Ste že kdaj poleti opazovali muhe ? Za njihovo vedenje in ravnanje je značilno, da so zelo živahne. Tako živahne, da nam gredo na živce s svojo nadležnostjo. Ko pa po zraku razpršimo nekaj strupenega razpršilca, začno leno padati s stropa in nezavestno le še počasi in nerodno lazijo po ravni podlagi. Nič več se ne vedejo kot prave muhe. Nekaj drugega so, da bi jih po vedenju skoraj ne mogel prepoznati za muhe; če jih seveda strup ni čisto ubil, so bolj ali manj omamljene. Vsako živo bitje se v omamljenosti vede ravno drugače, kot je normalno za njihovo vrsto. Človek pozna veliko takšnih omam, ki ga vsak dan spravljajo v sfere omame.
Tem omamam je seveda najbolj izpostavljena mlada osebnost, osebnost v razvoju.
"Da bi nehal uživati alkohol ali pa se celo odrekel cigareti?! Zakaj le?? "
Saj to ni nič nevarnega! Nevama je npr. atomska bomba, zato je tudi ni v prosti prodaji. Alkohol, cigarete- to pa dobiš na vsakem koraku, pa tudi tiste " ta prave droge " se dobijo na vsakem vogalu...
Če berete časopise, lahko v njih najdete članke o živih fosilih, starčkih, ki so dočakali častitljiva leta. Njihova življenjska zgodba gre nekako takole:
- Ja , ves čas sem zdravo živel. Jedel sem domačo zdravo hrano (mastno ), vsako jutro sem pil domačo slivovko, čez dan pa le šmarnico, kadil pa le stare dobre 57. Zdaj ne kadim že 14 dni, ker me malo "mantra" kašelj, pa bo že. Sicer pa to pri 99-tih ni nič takšnega!
In takle starček čil in zdrav teka gor in dol po vasi in tu in tam malo pokašIja ! Res ne vem, čemu se svet zaradi alkohola in cigaret toliko razburja !
Na srečo pa so med mladimi tudi taki, ki poznajo škodljivost alkohola, cigaret in ostalih drog ter se tudi zavedajo njihovih posledic.
Tem je prav gotovo potrebno čestitati in jih spodbujati , da še naprej ostanejo zgled svojim vrstnikom. Tukaj ne bomo moralizirali, tudi nikogar ne bomo obsojali. Dovolj opozoril lahko najdemo v družbi, pa tudi v črnih kronikah dnevnega časopisja.
Konec koncev - odločitev je tvoja . Na meni pa je , da ti pokažem pot, da sem ti zgled.
SIMON, 3.a
ZAKONI O GROZOTAH V PRAKSI
Se ti je že kdaj zgodilo, da te je učitelj vprašal ravno takrat, ko nisi imel pojma ? ( Meni vedno ! ) Si naredil domačo nalogo ravno takrat, ko je učitelj ni pregledoval, dan pred tem pa si dobil pri le-tem negativno oceno, ker je nisi imel ? Si že kdaj ostal doma iz strahu, da boš vprašan in ravno takrat so odpadle vse " težke " ure ?
Mogoče te je takrat prešinilo, daje nekaj v " lufti ". In prav si imel. Saj si že slišal za Murphyjev zakon ?! Njegovi zakoni vladajo v našem svetu in urejajo pojave v njem - niti šola ni izjema.
In tako, bodisi da obžaluješ ( stvari, ki jih nisi naredil ) bodisi da se kesaš ( zaradi stvari, ki si jih naredil ), se boš vsake toliko časa nasmehnil, ko ti bo šlo vse narobe, kajti prav s smehom premagamo smolo. In če ne zaradi drugega, smo lahko Murphyjevemu zakonu hvaležni prav za to olajšanje, ki ga prinaša. Pa da ne boš sedaj pretirano samozadovoljen in domišljav v prepričanju, da se od sedaj naprej ne boš več vznemirjal, kadar bodo šle stvari narobe, imaš tukaj nadzakon : Za niz dogodkov, ki bi lahko šli narobe, pa niso šli, bi bilo veliko bolje, da bi šli narobe.
Murphyjev zakon :
Če gre lahko kaj narobe, bo narobe tudi šlo.
Dodatki:
Če obstaja možnost, da bi šlo lahko narobe več stvari hkrati, bo šla narobe tista, ki bo naredila največ škode.
Stvari se same po sebi nagibajo od slabega k slabšemu.
Vsaka rešitev ustvarja nove probleme.
Če kaj ne more iti narobe, bo narobe šlo.
Zakona o kontrolkah :
Negativna pričakovanja rodijo negativne rezultate. Pozitivna pričakovanja rodijo negativne rezultate.
Zakon o goljufanju :
Če se med kontrolko lahko goljufa, sediš zraven sošolca, ki nič ne ve.
" Švingllistek " je seveda ostal doma na mizi.
Dodatek:
Če pa že sediš zraven sošolca, ki snov obvlada, piše le-ta tako na drobno, da ničesar ne razbereš. Če pa imaš s seboj " švingllistek ", bodo najpomembnejši zapiski nečitljivi.
Zakon o pripomočkih :
Če pri testu lahko uporabljaš računalnik, si ga pozabil doma.
Dodatek : Če ga imaš s seboj, bodo "crknile" baterije.
Zakon o nenadnem preblisku :
Takoj po tem, ko si svojo napako opazil in popravil, boš ugotovil, da sploh ni šlo za napako. Test pa seveda moraš oddati, ker je zvonilo.
Dodatek o znanju :
Šele, ko si test oddal, ti postane jasno.
Zakon o učenju :
Večina stvari poteka enakomerno na slabše.
Dodatek:
Bližnjica pri osvajanju znanja je najdaljša možna razdalja med dvema točkama.
O izletu v 3.a :
Takoj, ko predlagaš, kam bi šli na končni izlet;
.... če je dobro, ne bo iz tega nič;
.... če je slabo, se bo zgodilo.
Načelo .ANJA :
Nikar se ne vznemirjaj, če se počutiš dobro. Te bo že minilo, m ANJIN A rešilna bilka :
Za slabim pride najslabše.
SIMON, 3.a
OGENJ ALI LED ?
Si oseba ,ki jo ljudje vzljubijo na prvi pogled ali se moraš prej namučiti , da ti nekdo posveti pozornost ?
1.	SI NA ZABAVI. DRUŽBA PRIČNE PLESATI NA GLASBO D.J. BOBO-JA. KAJ STORIŠ ?
a)	pridružiš se jim, čeprav ne plešeš rad/a;
b)	odideš v kuhinjo, ker ne maraš te zvrst glasbe;
c)	ostaneš na svojem mestu in upaš, da bo kak/a dober/a frajer/ka prišel/a do tebe in te povabil/a na ples.
2.	V TVOJ RAZRED PRIDE NOVA UČENKA , NA POGLED JE ZELO SIMPATIČNA...
a)	ne spregovoriš z njo, dokler ti je kateri od tvojih prijateljev ne predstavi;
b)	povabiš jo, da se v soboto pridruži tvoji družbi na zabavi;
c)	ne pustiš je na miru.Ker ona še ne pozna tvojih sošolcev, ji vsakega predstaviš in o njem poveš svoje mnenje.
3.	NA ZADNJEM TESTU SI DOBIL/A ODLIČNO OCENO, KAR JE VELIK DOGODEK, SAJ TA UČITELJ SLOVI PO STROGEM TOČKOVANJU:
a)	hvališ se celi šoli o tvojem uspehu;
b)	nikomur ne rečeš besede o tem: ocene so tvoja stvar;
c)	to novico poveš le najboljšim prijateljem.
4.	TVOJ/A NOVI/A FANT/PUNCA TE PRVIČ POVABI NA SKUPNO ZABAVO. PREDSTAVI TE SVOJIM PRIJATELJEM:
a)	ti jih takoj sprašuješ, od kje so, kam zvečer hodijo ven...;
b)	pustiš, da ves večer govori tvoj/a fant/punca;
c)	poveš jim svoj življenjepis in se spomniš nekaterih zaminivih dogodivščin.
5.	TVOJA DOBRA PRIJATELJICA TI Z VELIKO ŽALOSTJO RAZLAGA O LOČITVI SVOJIH STARŠEV:
a)	tolažiš jo s tem , da ji pripoveduješ o prepirih svojih staršev;
b)	pozorno jo poslušaš in ji predlagaš, da gresta v gostilno na pijačo;
c)	ne veš , kaj bi storil/a, saj še nikoli nisi doživel/a kaj takega.
6.	KAKO TI IN TVOJI PRIJATELJI PREŽIVITE ČAS PO POUKU?
a)	na avtobusni postaji se zabavate in kritizirate dolgočasne tipe/tipice na vaši šoli;
b)	sedite v gostilni in se pogovarjate o vsem mogočem;
c)	greste na prvi avtobus in domov.
7.	TVOJ/A PRIJATELJ/ICA TI POVE SVOJO VELIKO SKRIVNOST IN TE PROSI, DA TEGA NIKOMUR NE IZDAŠ:
a)	takoj vse izdaš svoji druščini;
b)	skrivnost poveš le tistim, za katere veš, da tega ne bodo nikomur izdali;
c)	nikomur ne črhneš niti besedice.
REZULTATI:
ABC 13	12
2	2	3	1
3	12	3
4	3	2	1
5	12	3
6	13	2
7	13	2
7-11 točk:
Nehaj že enkrat biti tako agresivn/a . Nikomur praktično ne daš možnosti , da bi te spoštoval . Govoriš samo o sebi in vedno nekoga ali nekaj kritiziraš. Ko si obkrožen/a z ljudmi, skušaš pritegniti njihovo pozornost s svojimi " velikimi uspehi Nauči se že enkrat poslušati, kar imajo drugi za povedati in ne govori vedno samo ti. Tako si boš počasi le vmil/a tudi njihovo zaupanje in spoštovanje.
12-16 točk:
Zelo resna oseba si . Svoje prijateljstvo težko poklanjaš drugim. Tih/a si zraven oseb, ki jih ne poznaš, zaradi tega si na prvi pogled videti simpatičen/a. Tisti, ki te poznajo dovolj dobro , pa vedo, da si prijetna oseba, s katero se lahko svobodno pogovarjajo in delijo vse probleme. Poskušaj malo več govoriti z drugimi; to ti bo prineslo dodatne uspehe na področju spoznavanja ljudi.Videl/a boš, da bo tako lepše.
17-21 točk:
Zelo prijetna oseba si. Si zabaven/a in razumeš probleme drugih. Veš, kako je potrebno pomagati prijatelju v težavah in vedno znaš razveseliti družbo, v kateri se nahajaš . Edini tvoj problem je v tem , da preveč misliš na druge in zapostavljaš svoje lastne potrebe in zadovoljstva.Začni malo več misliti tudi nase in ne samo na druge...
LIDIJA, 4.a
POMAGAJMO OHRANITI SVET
Kmetijci, ob ponujenih možnosti razmislite, kako se boste obnašali do narave, ki si zasluži našo pozornost in skrb . Na pot razmišljanja vas vabi vaš bivši profesor biologije Ignac Janžekovič.
Užival bom v lepoti in čudesih narave vse svoje dni.
Kdor je v svojem življenju posadil drevo, ni živel zaman ( star kitajski pregovor).
V jezera se izlivajo s fosfati obogatene odpadne vode iz industrije , gospodinjstev in kmetijstva. Ti fosfati so "hrana" rastlinam v vodi.
S povečano količino fosfatov se tako povečuje število rastlinstva, predvsem alg.
Ko te alge odmrejo, jih bakterije razgradijo. Da bile kos naraščajočemu številu rastlin, bakterij, ki porabijo vedno več kisika iz vode.
Voda postaja vse bolj temna in umazana in tako sončni žarki ne morejo več prodreti do rastlin in jim pomagati pri nastajanju svežega kisika s fotosintezo.
Jezero postopoma doseže stopnjo, ko bakterije porabijo ves kisik iz vode. Tedaj poginejo ribe in jezero se spremeni v smrdečo blato.
Danes porabimo dvajsetkrat več vode.
Voda veličastne reke Kolorado na jugozahodu ZDA se vsa porabi, tako, da sploh ne doseže morja.
Namesto kopeli si privoščite prho. S kopeljo porabite 150-200 litrov in 3-4 krat več energije kot s 3-minutnim prhanjem.
Če zmešaš kisik, dušik, saje, dim in izpušni plin, dobiš običajen mestni zrak.
Ugašajte avtomobilske motorje!
Izpušni plini stoječega avtomobila so 3-5krat bolj nevarni kot izpušni plini avtomobila, ki se premika.
Kurjenje na vrtu:
zrak , ki ga vdihavamo, naj ne bo onesnažen! Liste in ostale odpadke iz gospodinjstva ne zažigajte, temveč jih dajajte na kompost.
Zračni promet:
ugotovljeno je bilo, da eno samo letalo spusti v zrak toliko izpušnih plinov kot 24000 avtomobilov.
Na Norveškem so opazili, da ima govedo pohabljene noge. Raziskava je pokazala, da je bližnja kemična tovarna spuščala v zrak odpadne substance, ki so govedu zmehčale kosti.
Ne kupujte razpršilcev, če se niste prej prepričali, da ne vsebujejo ozonu škodljivih plinov.
Jasa, ki meri 15 krat 15 metrov, sprosti dovolj kisika za 4 ljudi.
Vdihovanje cigaretnega dima je zdravju bolj škodljivo kot katerokoli drugo onesnaževanje zraka.
Večina ljudi preživi približno 80% svojega časa v notranjih prostorih, kjer cigaretni dim močno prevladuje med onesnaževalci zraka.
Ali ste že razmišljali, da je kajenje edino onesnaževanje, ki ga lahko sami preprečite?
Glasnost vašega radia, kasetnika ali glasbenega stolpa je za vas lahko prijetna, mogoče pa moti vaše sosede, podobno kot moti vas zvok sosedove kosilnice, njega samega pa ne.
Ljudje , ki živijo na prostranih planjavah Kaibab v Arizoni, ZDA, verjamejo, da so pume in volkovi tekmovali s človekom za srnjad. Človek je hotel imeti srnjad samo zase.
Zato je človek začel pobijati pume in volkove. Rezultat tega je bil, da je število divjadi dramatično naraslo.
Šele , ko je bilo prepozno, je človek ugotovil, da preveč srnjadi pomeni uničeno drevje, grmovje in opustošeno zemljo.
Ko je bila popasena trava, ki je varovala tanko plast rodovitne plasti, se je začela erozija. Ta je odnašala zemljo in plast trave se ni mogla obnoviti.Brez trave pa srnjad ni imela hrane, zato je izumrla.
To kaže na to, kako človek zaradi lastne neumnosti uničuje tisto, kar nujno potrebuje za obstoj.
Človek, ki je odkril delovanje DDT-ja proti insektom, je dobil Nobelovo nagrado.
Danes bi nagrado verjetno dobil tisti, ki bi pokazal, kako svet očistiti tega strupa.
Nesreča v jedrski elektrarni Černobil leta 1986: radioaktivni prah je povzročil, da so srnjaki,jeleni in ribe v severni Skandinaviji neužitni.
Z uničevanjem življenjskega okolja, slabim zrakom in zemljo ter onesnaženo vodo je človek onemogočil življenje velikemu delu živali, ki so živele z njim.
Izogibajte se nošenju oblačil, okraskov in drugih luksuznih izdelkov, narejenih iz kož ali drugih delov živali ogroženih vrst.
Plastične vrečke in ribiški laks so živalim nevarni. Poskrbite, da se jih ne pušča v prostorih , kjer živijo divje živali. Če jih najdete, jih odnesite v smeti.
Pravilno pogasite ogenj:
1.	Če je le mogoče, pustite, da ogenj dogori.
2.	Poškropite ga z vodo.
3.	Razbrskajte paličice in polena.
4.	Ponovno poškropite z vodo.
Nekateri energetski viri se lahko reciklirajo. To pomeni, da jih lahko vedno znova uporabljamo. Primeri so papir, železo, aluminij. Reciklaža je način reševanja zemeljskih virov.
Posebej v bogatih družbah je količina odpadkov tako velika, da postaja velik problem. Obstaja celo nevarnost, da nas uniči.
Morda je res še najbolj preudarno odpadni material ponovno uporabiti, torej ga je treba reciklirati.
Za reciklažo papirja je potrebno 66% manj energije kot za izdelavo papirja iz papirnate kaše.
Za reciklažo aluminija je potrebno 95% manj energije kot za pridobivanje iz rude.
Za reciklažo jekla je potrebno 66%> manj energije kot za pridobivanje iz rude.
Količina električne energije, ki je potrebna za izdelavo ene aluminijaste pločevinke, bi zadostovala za vsakodnevno britje tri leta.
Ena vračljiva steklenica je običajno porabljena 30-krat.
Reciklirana baterija pomeni, da smo naravo obvarovali pred škodljivimi substancami, kot so kislina, nikelij, kadmij in živo srebro.
Ena tona recikliranega papirja pomeni 16 rešenih dreves, prihranimo pa tudi veliko vode in energije.
Za nedeljsko izdajo največjega ameriškega dnevnika je potrebnih 48 ha gozda, kar ustreza velikosti 96 nogometnih igrišč.
Tudi vrezovanje v drevje in pisanje po straneh je oblika onesnaževanja.
Ne onesnažujte s hrupom! Prižgan radio ne sodi v ulico, v naravo in na obalo.
Zaradi pozabljenega ribiškega laksa lahko živali zelo trpijo. Enako je s plastičnimi vrečkami in razbitimi steklenicami. Kar vi odvržete, bo moral pobrati nekdo drug.
Ko odhajate iz sobe, vzemite luč s seboj, ali z drugimi besedami, ugasnite luč za seboj.
Kadar greste v trgovino, vzemite svojo staromodno nakupovalno torbo, nanjo pa prilepite nalepko organizacije za ohranjanje narave.
Življenje se začne tam, kjer se smrt konča. Gobe in bube razjedajo drevo. Tudi mrtvo drevo je del življenjskega ciklusa.
Ko sekamo drevje ali grmovje, ohranimo tiste veje s sadeži, če je to le mogoče. Ti so hrana pticam, ki pozimi nimajo kaj jesti.
Vsak ima oboje, možnost in odgovornost, da čuva naravo kot punčico svojega očesa, saj je tudi njegovo življenje odvisno od nje.
Iz enega drevesa lahko naredite veliko vžigalic, ena vžigalica pa lahko uniči veliko dreves. Vi morate zagotoviti, da se to ne bo zgodilo.
Viri, ki bodo osiromašili Zemljo, ko jih bomo porabili, so:
-rudnine, kot sta železo in baker;
-premog;
-nafta in naftni proizvodi, kot so bencinini plastični izdelki.
Poskrbimo, da bo narava čista in lepa, saj si zasluži našo pozornost in skrb.
KOLEKCIJSKI NASAD ZDRAVILNIH, ZAČIMBNIH IN STRUPENIH RASTLIN KMETIJSKE ŠOLE PTUJ
Začetki snovanja nasada zdravilnih, začimbnih in strupenih rastlin segajo v leto 1990, ko smo začeli razmišljati o dopolnilnih dejavnostih, ki naj bi jih šola ponudila svojim učencem.
Ideja je bila hitro sprejeta in potrjena in že istega leta smo zasadili prve sadike nekaterih rastlin. Ves sadilni material smo dobili pri inštitutu v Žalcu, ki nam še danes pomaga s stokovnimi nasveti.
Vrt smo iz leta v leta širili in danes obsega že približno 20 arov, na katerem se bohoti preko 50 različnih zdravilnih, aromatičnih in stupenih rastlin.
Vrt je pomemben vzgojnoizobraževalni objekt.Učenci v okviru praktičnega pouka spoznavajo zdravilne rastline, njihove značilnosti, gojenje, spravilo, predelavo in skladiščenje.
V	zimskem času posušene rastline primemo obdelajo in jih pripravijo za trg. Na tak način želimo učence pripraviti k snovanju domačega vrtička zdravilnih rastlin na kmetiji, kjer bi našle prostor tudi vse začimbne rastline, ki jih uporabljajo v kmečki kuhinji. Morda se bo kdo izmed učencev odločil celo za plantažno gojenje zdravilnih rastlin, kijih sodobna farmacija vse bolj uporablja. Uporaba zdravilnih zelišč je vsestranska, npr. čaji, tinkture, mazila, kopeli, dekoracija...
Z njimi lahko olepšamo domače okolje, kjer živimo, saj nekatere cvetejo vse poletje in so prava paša za oči.
V	kolekcijskem nasadu pridelujeno enoletnice, dvoletnice in trajnice. Vzporedno z osnovno proizvodnjo smo se začeli ukvarjati tudi s proizvodnjo semen zelišč, saj lahko le tako obnavljamo naš vrt, rastline pa približamo vsem,ki se zanje zanimajo. Želimo čimbolj izpopolniti linijo medovitnih rastlin, za katere je med čebelarji vedno večje zanimanje.
Nekaj zelišč bomo uporabili tudi za suho cvetje; učenci se bodo preizkusili tudi v ročnih in umetniških spretnostih pri izdelavi cvetnih aranžmajev.
Pomembno je, da vse pridelamo na biološki način, zato so naši izdelki in pridelki neoporečni.
Naše izkušnje želimo posredovati vsem tistim, kijih področje zdravilnih rastlin zanima, zato smo že izvedli nekaj naravoslovnih dni o zdravilni moči rastlin tudi za druge slovenske šole.
Kolekcijski nasad zdravilnih, začimbnih in stupenih rastlin smo uvrstili v projekt "UVAJANJE ZDRAVILNIH RASTLIN V POLJEDELSKO PROIZVODNJO",ki se permanentno dopolnjuje. Imamo še veliko idej. Upamo , da jih bomo s pomočjo širše družbene skupnosti čimveč uresničili in realizirali.
IDEJA IN REALIZACIJA: IGNAC JANŽEKOVIČ, PROF. BIOL IN KEM.
MODA
KAKO IN ZAKAJ BITI LEP?
Živio, dragi bralci!
Pred vami je članek o modi, ki nas spremlja že na vsakem koraku.
Kot ste že morda opazili na modnih pistah, v diskotekah, na raznih prireditvah, na zabavah ipd., je danes dovoljeno vse.Cim bolj je "odštekano", boljše je ! Ne mislite, da je dovolj, če se oblečete v jeans hlače, drag pulover, v čevlje z debelim podplatom in konec. Dajte domišljiji prosto pot. Bodite drzni, samozavestni in oblecite oprijete hlače vseh barv in vzorcev, ozke majice s tigrastim in drugimi "odštekanimi" vzorci, čevlje vseh barv in modelov.
Privoščite si blago iz različnega materiala - od bombaža do lateksa. V diskotekah, na plažah in' rave partyjih prevladujejo žive barve (rumena, zelena, posebej je letos v modi oranžna barva,... ). Seveda ne manjkajo črnobele kombinacije, ki so postale že klasika in niso nikoli dolgočasne.
Zelo zaminiv stil oblačenja zasledimo na divjih t.i. rave partyjih, na katerih jaz nikoli ne manjkam in tudi moja garderoba ne. Tukaj vidimo večino "home made", kar pomeni,da lahko z malo domišljije in spretnosti naredimo kaj sami.
Torej, prepustite se svoji domišljiji in ne skrbite, če vas bodo čudno gledali. Vsak je gospodar svojega telesa. Mladi smo, in to samo enkrat, zato si privoščimo takšne in drugačne norosti. Ni treba nikogar posnemati.
VSE JE DOVOLJENO Z MERO DOBREGA OKUSA lil lil Ulil
SUZY, 3.b
ŠPORT
KMETIJSKA SOLA PREKINILA TRADICIJO ! V KOŠARKI IN ODBOJKI tretji.
Čeprav so se rokometaši zelo trudili, jim ni uspelo zmagati. Priznati pa moramo, da jim borbenosti ni manjkalo.
Na tekmi proti strojni šoli je bilo nekaj čudnih razsodb sodnika ravno v trenutku, ko se je tekma "lomila". Pri rezultatu 17:19 je sodnik odvzel žogo kmetijski šoli, kar je zmotilo koncentracijo naših "kmetov"; živci so popustili; to so izkoristili strojniki, ki so na koncu zmagali z 22:18 oz. 18:22.
V	košarki in odbojki so se stvari obrnile na bolje . Dvakrat smo bili tretji. O tem ne bom pisal, ker se dobro samo hvali in ni potrebno zapravljati besed.
V	imenu učencev kmetijske šole bi se rad zahvalil športnikom, ker nam niso naredili sramote. Celo zelo dobro so igrali. K temu pa sta prispevala tudi naša profesorja Bojana Moravec in Tomaž Zemljič. Po tekmah je na Tomaževem obrazu bil viden zmagoslaven nasmeh.
Bliža se nogometno prvenstvo; kakšen bo takrat njegov obraz, bomo še videli. Upam , da tudi zmagoslaven.
UVRSTITVE
ROKOMET - MOŠKI:
1.	EKONOMSKA
2.	ELEKTRO
3.	GIMNAZIJA 4.STROJNA
5.KMETIJSKA
KOŠARKA - MOŠKI:
1.	GIMNAZIJA
2.	ELEKTRO
3.	KMETIJSKA
4.	STROJNA
5.	EKONOMSKA
ROKOMET - ŽENSKE:
1.	GIMNAZIJA
2.	EKON OM SKA
ODBOJKA - MOŠKI:
1.	ELEKTRO
2.	GIMN AZIJA
3.	KMETIJSKA
4.	STROJNA
5.	EKONOMSKA
ODBOJKA - ŽENSKE:
1.	EKONOMSKA
2.	GIMN AZIJA
3.	KMETIJSKA
P.S.: Zanima me, kdo vabi »tistega« komentatorja. Brez njega bi bile tekme zanimivejše. Njegove pripombe motijo igralce na igrišču, meni pa povzročajo prebavne motnje.
LESTVICA OCENJEVANJA:
l.ELEKTRO 2. GIMNAZIJA 3. KMETIJSKA 4. EKONOMSKA 5. STROJNA
VUČKO, 4.b

;	:—

HH-HH-HH
MilEun*
Učitelj sprašuje Janezka:
-No, povej, zakaj je takšna časovna razlika med Slovenijo in Ameriko?
-Zato, ker je bila Amerika kasneje odkrita.
- Mami, videl sem moža, ki se že pet let ni ostrigel.
-Nemogoče, kakšen pa je bil?
-Plešast.
-Slišim, da zadnje čase veliko igraš na trobento?
-Resje, človek mora vedeti, kaj hoče doseči.
-Lepo, lepo. Najbrž hočeš igrati pri Ptujskih pet?
-Ne, rad bi dobil stanovanje zraven moje sobe...
Mož se vrne pozno zvečer domov močno nasekan. Splazi se v spalnico in se tiho spravi spat, da ne bi zbudil žene.Čez nekaj časa ugotovi, daje v postelji šest nog. Zbudi ženo in ji pravi:
-Žena, nekaj je narobe! V najini postelji je šest nog.
-Neumnež, vstani in še enkrat preštej!
Mož vstane in prešteje; mimo se uleže nazaj:
-Resje, samo štiri so.
-Preden grem zvečer od doma, vedno stavim z ženo, da bom do polnoči nazaj.
-Pa si?
-Saj veš, da sem kavalir in ji zato vedno pustim veselje, da ona zmaga.
Kaj naredi blondinka, ko jo zebe?
Postavi se v kot, ker je tam 90°.
Policist vozniku: Kaj imate od zimske opreme ?
Voznik: Dolge gate !
Zvonko,4.b
HOROSKOP
Nisi zadovoljen s svojim življenjem ? Se večkrat sprašuješ , zakaj živiš ravno v tem času ? Bi rad živel v drugačnem času ? Pa ti naj povem, kako bi se ti obneslo življenje v prazgodovini. Če poznaš Kremenčkove , tvoja domišljija ne bo imela preveč dela .
OVEN: (21.3. - 20.4.)
Končno nekaj zate . Svoje možgane bi lahko temeljito izkoristil . Tvoj malce divji značaj bi ti zagotavljal preživetje.
ON: Ženska se ne strinja s tabo. V votlini jo zvežeš, dokler ni istega mnenja kot ti.
ONA .'Pogovor, pogovor... Zaradi dolgih pogovorov s prijateljicami prek dimnih signalov bi uničila mnogo gozdov.
BIK: (21.4. - 21.5.)
Prazgodovina ?Nesmisel ! Samo dolgočasil bi se.Edina stvar, ki bi te spravila v dobro voljo, bi bil napad divjih zveri v votlini.
ON:Od gorjače se še med spanjem ne bi ločil, kajti človek nikoli ne ve, kje preži nevarnost...
ONA: Za partnerja bi si izbrala najbolj kosmatega moža. Razlaga: toplejši objem !
DVOJČKA : (22.5. - 21.6.)
Prazgodovina bi bila zate kruta zadeva. Kaj bi brez udobja, ki ti ga nudi 20. stoletje ? Tudi šoli bi se težko odpovedal!
ON:Najbrž bi delal čudeže (vodo bi vsekakor želel spreminjati v vino).
ONA:. Svojega partnerja bi si dolgo izbirala. Odločila bi se za osebo pol opica pol človek.
RAK: (22.6. - 22.7.)
Življenjski ritem prazgodovine bi ti zelo odgovarjal. Jahanje dinozavrov bi ti bil zelo ljub šport. ON:Kot ljubitelj zveri bi prvi udomačil žensko.
ONA:Pudranju se vsekakor ne bi odpovedala.Da bi bila všeč svojemu partnerju, bi se večkrat dnevno povaljala v blatu.
LEV:(23.7. - 22.8.)
Končno bi pokazal svojo veljavo. Kaj kmalu bi postal vodja večjega krdela.
ON:Mnogi bi ti zavidali, da te partnerka uboga že ob prvem udarcu z gorjačo.
ONA .'Zahvaljujoč nagonom se vam mož ne bi mogel upreti.
DEVICA: (23.8. - 22.9.)
Na čas se nikakor ne bi privadil. Seveda bi se zgovarjal na kratko življenjsko dobo. Dnevi pa bi bili vsekakor pestri.
ON:Najprej bi si priskrbel lok; preživetje ni tako enostavno.
ONA: Organizirala bi prvi frizerski salon. Frizure bi bile seveda temu primerne- grozne!
TEHTNICA: (23.9. - 22.10.)
Brez težav bi se navadil na življenje v kameni dobi.Ker si zelo družaben, bi ob bližnjem izviru odprl bife.
ON:Najprej bi naredil vrata za vašo votlino; človek vendar mora imeti malo intimnosti.
ONA: Realen partner ? Možnost ima le tisti, ki se ukvarja s trgovino ali pa ima v najemu več votlin.
ŠKORPIJON: (23.10. - 22.11.)
Misel, da bi uporabljal gorjačo, ti ni prav všeč.Tudi množice ljudi, ki bi naj živela z vami, ne bi prenesel.
ON:Kot ljubitelj živali bi imel pravi živalski vrt, kjer bi kraljevali dinozavri.
ONA:Cas bi si krajšala z nabiranjem kamenčkov.
STRELEC: (23.11. - 21.12.)
Zelo bi te motilo pomanjkanje udobja, vendar bi se sčasoma privadil. Bil bi pravi nomad. ON.Prebarval bi svoje telo z naravnimi barvami ter si tako prizadeval pritegniti pozornost.
ONA:Končno bi se lahko z gorjačo maščevala vsaki ženski.
KOZOROG: (22.12. - 20.1.)
Cas izumov, bi lahko rekli. To bi bilo zate; lahko bi izumljal po mili volji.
ON:Pripravil bi cel kup strokovnih predavanj. Dinozavre bi uporabljal za prevozno sredstvo.
ONA:Prav gotovo bi v kamen vklesala kakšen sonet; ker pa ga ne bi nihče razumel, bi se vrgla pod dinozavra (samomor).
VODNAR: (21.1. -19.2.)
Čas brezdelja. To je nekaj zate. Cele dneve bi spal, votline sploh ne bi zapustil.
ON: GESLO:za hrano naj skrbi ženska.
ONA:Omislila bi si krožnike. Surovo meso živali bi ti delalo nekaj preglavic s prebavo.
RIBI: (20.2. - 20.3.)
Lov in okusna hrana to bi bil tvoj moto.Ker bi imel odpor do življenja v votlini,bi si bivališče uredil na drevesu.
ON:Bil bi prav uspešen lovec, kar bi pripomoglo k temu, da bi bil Don Juan.
ONA: Vsak dan bi nekaj časa posvetila petju, kar bi povzročilo množično izseljevanje ljudi in živali.
KVIZ
VSI RAZGLEDANI VEDO PA VEŠ TUDI TI ?
1. KDO JE IZREKEL ALI NAPISAL NASLEDNJE MISLI ?
-	Prišel, videl, zmagal!
-	Opustite vsak up, vi, ki vstopate !
-	Mislim, torej sem.
-	Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje !
2.	KATERI SLOVENSKI PESNIKI IN PISATELJI SO AVTORJI NASLEDNJIH NAVEDKOV ?
-	Le čevlje sodi naj Kopitar !
-	Nekoga moraš imeti rad.
-	Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu !
-	Narod si bo pisal sodbo sam ; ne frak mu je ne bo ne talar.
3.	BREZ BESED...
-Kako se glasi Pitagorov izrek ?
-Kako seje imenovala ladja K.Kolumba , ki ji je poveljeval na prvi plovbi v Ameriko ?
-Zakaj seje potopila ladja Titanic ?
-Kdo je presekal hudiča na dva kosa, daje prvič reklo "štr", drugič pa "bunk" ?
ALENKA ,3.a
■n;mq uiopsod maASOiomf a fpABprjj -ioaoS ouspa] a ufuaojj ipmez -inunpv pung -
lpp>[ ipqO AO}RipUA}[ IJOSA >JUU3 9znu9}odiq tmpuA^ 9f mpujo^u} uigujo^oAmd \ -
•( pdujH) -re^uu;} ubaj -jguioSnj^) >[psA9p ubjj -imsgd ui	pjBuipv	ubaj	-
1U9J9S9JJ- ‘Z
•pjraBH ‘9JB9ds9>[Bqg -iS3tIB9S9Q-lU9iqSl]Y 9JUBQ -
1jbz93 fqnf - • \
:3A1IS3ŽI
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA S ŠTEVILI
SPODNJA ŠTEVILA S KOMBINIRANJEM RAZVRSTITE V LIK
2	ŠTEVILKI:
H, 24, 29, 31, 52 ,73, 74, 91
3	ŠTEVILKE:
159, 184, 213, 224, 241, 290, 467, 713, 723, 821, 951
4	ŠTEVILKE:
1191, 1515, 1823, 2569, 4435, 5144, 5210, 5290, 6922, 7321, 7424
5	ŠTEVILK:
12456, 12671, 35678, 43200, 53952, 54321, 63215, 78595, 91714, 94193
6	ŠTEVILK:
015211, 154987, 231456, 543211, 543211,678548, 726431, 942442
7	ŠTEVILK:
1236632, 354243, 4121319, 5699173
8	ŠTEVILK:
12566492, 15602342
9	ŠTEVILK:
0017002456, 246754789, 794142229
11 ŠTEVILK: 56162462987
cEšL?
sr s.- =21
i.< <
o ° g
£§• zr. o
er x-
X* X* - O
g-a
— O-C o
a. c
N D. O- 7
II
° 5. o o
Ei
milil
HUMI
-Hill
— •	S13	<	03

s
ir
it
gg-
go'
11
16
||l!
§-
is3
O 3*
0	3. ^■1 5- 3
Is
1	s
g e
^ K)
5 B*'
KAZALO
UVODNIK	1
NAŠA ŠOLA	2
SREČANJE KMETIJSKIH ŠOL SLOVENIJE	3
Lepo pozdravleni!	3
RAZMIŠLJANJE O MA TURI	4
MATURANTSKI IZLET	5
NAPOTKI ZA ŠPANIJO	6
KAKO NAJ SE UČIM ?	6
POEZIJA	8
Krivec!	8
Blodnja	8
Ne išči me	8
Samo ti	9
Izguba	9
Where ?!	10
Kam ?!	10
ZGODBE UČENCEV	12
SREČA	12
MOJ NAJLJUBŠI PREDMET	12
KOLINE, FUREŠ, KLOJE SVIJE..	12
" Ne da sovražim - da ljubim,sem na svetu ! " (Sofokles - Antigona)	13
PREPOZNO	14
DRAGI MOJ!	15
ŽIVLJENJE-KAZEN ALI NAGRADA?	15
NEOB VEZNO BRANJE:	16
ZAKONI O GROZOTAH V PRAKSI	17
OGENJ ALI LED ?	18
POMAGAJMO OHRANITI SVET	20
KOREKCIJSKI NASAD ZDRA VILNIH, ZA ČIMBNIH IN STR UPENIH RASTLIN KMETIJSKE ŠOLE PTUJ	23
MODA	25
KAKO IN ZAKAJ BITI LEP?	25
ŠPORT	26
KMETIJSKA ŠOLA PREKINILA TRADICIJO ! V KOŠARKI IN ODBOJKI tretji.	26
HOROSKOP	28
KVIZ	30
NAGRADNA KRIŽANKA
Posvetilo
Kdor se vpiše na kmetijsko,
Misli, da prišel je v disko.
Enkratno se počuti,
Tudi če je v gumi škornje obuti.
In ko na Grajenščak se podamo,
Jasno, super se imamo.
Sohe postavljamo,
Klet pospravljamo,
A nazadnje s kozarci nazdravljamo.
Spricamo, kadimo,
Oh, seveda tudi norimo.
Lahko si mislite, kakšne so ocene,
A boljše takšne - negativne nimamo nobene.
Počitnic se močno veselimo;
Takrat se od dela ohladimo.
Uh, na Grajenščak dva meseca ne bomo šli.. Ja, šele takrat bomo tipi mi.
Anita