St. 25." Poštno tekoči račun št. 24. Posamezna štev. — 20 stotink V «oriel, Iažilo. Pri odraslih povzroči redno vsakda- nje uživanje cpojiiih pijač razne zapletlja- je v posamcznih organih telesa, kateri stopijo vidno in čutno na dan šele čez 10 ali 20 let. Na medicinski oddelek deželne bolni- šnice v Ljubljani jc bilo od leta 1913 do 1918 sprejetih 16y alkoholikov, ki so tr- peli na raznih bolcznih organov, povzro- čenih vsled nezmernosti pri uživanju al- koholnih pijač. Od teh bolnikov je odšlo 20 od sto ozdravljenih, 8 od sto je bilo od- Za SMfarja! Napisal: V. Be 1 c. Naša šolska mladina tu na Ponikvah, katera dobro pozna Stritarja iz sole in iz njegovih mla- dinskih knjij^ j-Pod lipo«, »Zimski večeri«, »Ja^o- de« in »Lešniki«, je x žalostjo brala v »Goriški Straži« (24. III. 1920.), kako hudo se godi našcmu slavnernu in spoštovanemu pesniku, kateri je ve- čer svojctfa življenja posvetil naši mladini s tem, da ji je poklonil toliko mladinskih del. Stritar ži- vi kot upokojen profesor s svojo soprogo v Aspangu na Ni/.je avstrijskera. Njegovo stanova- njc je zelo tesno: mala kuhinja in dve mali sobi- ci. Kakor poroča Dr. b^tcr, ki ga je obiskal, je nas slavni pesnik — velJk revež, sama kost in koža ga Je. Tožil je, da mu hočejo opešati oči in da ne Sliši skoro nič več. Pravii je, da ie vsled strada- oja tako opešal. Obiskovalec mu je prinesel ne- kaj sladkorja, moke in drutiih malenkosti, Cesar ie bil pesnik zelo vescl. Po svoji učiteljici g.dčni Z. Kenda so naši otroci tudi iz »Kdinosti« (25. I. 1920.) izvedeli, kako hudo se godi ubogemu, častitljivemu 84- letnemu starčku na tujem in kako se je lepo za- hvaljeval v Ljubljano za poslana mu živila; v ti- stem zahvalnem pismu je pisal med drugim: »La- hko je umcti, da je človeku tcžavno stradati v svojem 83. letu (6. marca jih je bilo že 84.) Kaj bi Vam obširno popisoval, kako tc/.ko ali celo ne- ^ogoče je zdaj tukaj dobiti živeža, tudi po naj- viSji ceni. Od občine že dolgo časa ne dobimo ni-, Cesar. Od kmetov so že vse pobrali dunaj.ski *krčkarji« in tihotapci. — Verjeunte mi, blas;i Kospod, da se nam zares hudo «odi, prav hudo. Jaz sem že zelo oslabei!« — To pismo je bilo pi- sano že 9. I. 1920. Pesnik je praznoval due 6. ^arca 1920. svoj 84. rojstni dan v skrajni bedi in ^-;dosti, iz Ljubljane so mu poslali za tisti dan kot priboljšek zbirko živil. Kako zares hudo se godi ubogemu revežu Stritarju, izračuna lahko vsak otrok, ki obiskuje par let ljudsko solo. V listih čitamo, da ima Stri- tar 280 kron mescčne pokojnine in da stane tarn ciio jajce 8 kron. Koliko jajc na mesec lahko kupi Stritar s svojo pokojnino? Koliko jajc na dan si lahko privoščita on in njegova soproga? Ako vžijeta oba skupaj vsak dan po eno jajce samo, koliko jitna ostane na mesec za kruh, sol, zabelo, drugi živež, kurjavo, obleko, stanovanje? Pesnik Stritar je potožil dr. Stern, da si že dolgo časa ni mogel privoščiti kupice vina, ki bi ga ravno zdaj v svoji starosti in betežnosti nujno potrebo- val. Ako znasa njegova pokojnina 280 K na me- sec in je vino po 40 K liter, ali si lahko privošči na dan po četrt 1 vina? — Ako bi hotel zamenjati svojo pokojnino v lire in bi moral dati za vsako liro 10 ali 12 kron, koliko bi znašala njegova po- kojnina v lirah? Koüko ima pri nas navaden dnl- nar place na dan, koliko na mesec? Taki računski problemi bi z živim zaninia- rijem zainteresirali otroke in jih ganili do solz so- čutja in usmiljenja, ako bi jim učitelj z živahnost- jo vse to predočil. Spoznali bi veliko bedo nai^e- ga — velikega slovstvenika in velikega prijatelja naše mladine. Na§e otročiče, ki so Stritarja že dobro pozna- li po njegovih delih in njegovi sliki, je njegova velika beda, o kateri so izvedeli iz listov, silno ganila in bi mu rade volje vsaj nekoliko pomaga- li. Napisali so mu lepo pismo, v katerem so mu izrazili svoje spoštovanje in svojo ljubezen, za- gotovili mu, kako radi mislijo nanj in kako radi čitajo njegove spise in pesmice in kako bridko jih je zadela vest v njegovi bedi in o njegovem po- mankanju. Sporočaju mu, da mu za poskušnjo pošljejo dva zabojčka živil (vsak po 5 kg); ako dobi to pošiljatev, mu hočejo še poslati. S pomoC- io svoje učiteljice so spravili živila v dve leseni škatljici, jih skrbno zabili, obsili jih potem ša z vrečevino in večkratno zapečatili. Zal, da ni bilo mogoče poslati večjih zaliojčkov kakor po 5 kg, ker jih pošta ne sprejme. Kakor se je pozneje iz- kazalo, je bilo posebuo vazno to, da so bile po- šiljatve tako skrbno zaprte in zavarovane. — Poleg naslova na zabojckih in na poštni sprem- nici je bilo treba izpolniti še carinsko deklaracijo o kakovosti in količini poslanih živil; tiskovino zato jc dal poštni iirad. Naslov pesuikov je: .losip Stritar, prof, v pokoju, - Aspang pri Dunaju. Nižje-Avstrijsko. Radi gotovosti je dobro dodati nemško: Aspang bei Wien N. Oesterreich. — Otroci so izročili svojo skromno pošiljatev nego- tovi usodi ital. in avstr. pošte in Cakali. Nekega due pride iz Aspanga dopisnica z naslovom: »Ljubi ljudsko-solski otroci na Po- nikvah, Post Slap, Jugoslavien. (Pesnik je tudi poznejša pisma pošiljal v »Jugoslavijo«, ker naj- br/.e ni opazil italjanskih poštnih znamk. Zraven naslova stoji na prvi strain dopisnice: Aspang, due 13. maja 1920. Hvala! Ni me pozabila moja domovina, Ko v de/.eli tuji tu živim; SrCna hvala, ljuba ti mladina Za tvoj dar! Vso srečo ti želim! Jos. Stritar. Na drugi strani dopisnice je stal dopis: Ljubi otroci! Pravo veselje mi je, da se tako priiazno spominjate svojega starega prijatelja v daljni tuji dežcli, da ste nabrali in poslali mu obi- !en dar za podporo v potrebi. Daru pač nisem prejel do zdaj in ga tudi dalje ne pričakujem —• po pošti in po železnici povsod razgraja grda tatvina — vendar sem vain hvaležen za blago voljo. Ohranite me se dalje v prijaznem spominu, kakor se Vas sponiiuju vaš hvaležni Jos. Stritar. , danih na Studcnec v nmobolnico, 5 od sto j jih je urnrlo', ostali so bili zboljšani od- puščeni. Vojaško dmštvo treznikov angleške arrnade Stcje po porocilu generalnega zdravnika Evatta 64.ÜU0 članov. Zdrav- I stveno stanje armade ni biloi nikdar preje tako ugodno kakor sedaj. Najbolj discipli- nirano moštvo v vojni in najbcljši niožje v vojašnicah izhajajo iz polkov,, kjer se bojujejo vojaki tudi proti nezmernemu uži- vanju opojnili pijač, zlasti proti pivskim navadam. Pešanie vida pri pivcih in kadilcih. Dr. tiunauer poroča v svojem listu pod naslovcm »Higiena očesa« sledeče: pri bolnikih se opaža pešanje vida pri čita- nju časopisov in knjig z drobnim tiskom, na cesti ne razločujeio znanccv od drugih cseb, medtem ko v mraku bolje vidijo kot pri dnevni svetloibi. Popolne oslepclosti se radi pitja ali kajenja ni opazilo. Pri ab- stinenci alkoliola in nikctina, se takim bolnikom prične zdravjc boljšati, tcr pri vstrajni abstinenci tudi popolnonia ozdra- vijo. Med virtemberškimi dnhovniki se nahaja nad -00 organiziranih alkohoinih abstinentov. V deželno vzgojevališče (poboljševal- nico) v Ljubljana je bilo spreietih od leta 1913 do 1918 178 gojencev.Od teh je imelo starise alkoholike 13- deckov t. j. 74%. Gojenci so bili stari od 12 do 17 let. Otroci ne smejo nikdar uživati alko- hcla. Slednji jih napravi nervozne, moti zdravo krepko spanje in. otežkočuje uče- njc. Njih možgani in živci postanejo raz- draženi. vsled česar se pojavi pri otrocih kaj rada svojeglavnost, jeza, lažnjivost itd. Otroci, kateri uživajo alkohol'— če tudi v prav malih količinali — zbole hi- treje in hujše kot oni, ki se vzgajajo ab- stincntno. V Sloven Mi ste'eino- danes vsled alkoholizma 8000 starišev telesno ali du- ševno degeneriranih otrok. V deželno blaznico na Studencu ]e bilo cd leta 1913 do 1918 sprejetih 91 al- koholikov. Med temi je bilo 80 moških in 11 žensk. Najmanj četrti del blaznikov je bilo posredno ali nepesredno zastrupjenih z alkoholom. Vcliko zločinov se zgodi v pijanosti. Polovico kaznjencev jc privedel alkohol v zapor in prisilno delavnico. Nek: sodnik je v svoji praksi imel za obravnavati 1100 slučajev tepeža. Pri obravnavah je "do- gnal, da se je kaznjivo dejanje zgodilo v 700 slučajih pod vplivom alkohola v go- stilni aii njeni bližini. V prisilni delavnici v Ljubljani je bilo od leta 1913 do 1^18 interniranih 2-?6 pri- siljencev. Med temi ie bilo 80 od sto slu- čajev, pri katerih je bil alkohol vir dela- Poleg besedila je na tej dopisnici posebno ganliivo to dejstvo, da si je moral ubogi starček s svinčnikom crtati vrste, da je mogel ravno pi- satt. In tudi pisava ni več tista cudovitq sigurna in elegantna pisava, ki nam ]e znana iz njegove- ga podpisa pod sliko v prvem zvczku njegovih spisov, ampak to je pisava nesigurne rokc ope- šanega starčka; dasiravno ka/.e še mnogo ele- gantno potezo, je vendar raztrgana in trudna. Te svinčnikove črte in ta rokopis s peresom naj- bolj jasno pričajo o ošibelosti njegovih oči, nje- gove roke in vseh njegovih telesnih moči. Kmalu je sledila prvi dopisnici druga brez datuma, a kolikor je rnogoče razbrati iz neraz- ločnega pečata, utegne biti od 12. V. 1920. Naslov: Ljubi šolski otroci na Ponikvah. Ponikve, Post Slap, Jugoslavien. Dopis: Aupang N. ö. Jos. Stritar. Ljubi otroci! Ali ste prejeli moj listič z zahvalo za Vaš ljubi dar, ki ga pa nisem prejel in ga ne bom; zdaj vse krade po pošti in železnici! — Bog Vam daj srečo! — To Vam želi Vaš hvaležni jos. Stritar. Tej dopisnici je sledilo čez nekaj dni bolj ob- sirno pismo, ki je otročiče posebno razveselilo. Na ovitku : Jos. Stritar, Aspang. Ljuba, dobrotljiva Šolska mladina v ljudski soli na Ponikvah, pošta Slap ob Idriji Post Slap a. d. Idria (Görz) über Laibach Jugoslavien. Tudi ta ovitek je bil črtau s svinčnikom! Pi- smo, ki je bilo pisano na zelo prosojen papir in zaradi tega ni črta-no s svinčnikom, sc glasi: V Aspangu 21. maja 1920. Ljubi otročiči! Zdaj šele je prišel Vas željno pričakovani lju- bi dar. Z velikim veseljem sva prejela iaz in mo- ja ljuba ženica, ki ima zdaj toliko težav in skrbi s svojim gospodinjstvom. Vse je bilo tako skrbno zavarovano proti tatviui, da ni ničesar pogreša- mržnosti in kaznjivih dejanj. Teh 226 pri- i siljcncev je imelo v razsodbah 596 kazni | in sicer 312 radi vlačugarstva, Računajoč tudi čas prcd zadnjo polletno dobo je bilo 121 prisiljencev interniranih prvič, 53 drugič« 26 tretjič, 11 čctrtič, 10 pctie, 3 šestič. in 2 devetič. Dopisi. Iz Tolmina. — V Toilminu na občin- ski hiši (Villa Molza) so inieli napisa in sicer slovenski: Občinski urad v Tolminu, in italijänski : Municipio di Tolmino. Pi- šem so imeli, ker slovenskega nimajo več. Deska. s slovcnskim napisom je tekom ča- sai postala prazna. Na svojih vcčkratnih poteh v Talmin sem opažal, kakci se ie ta deska praznila. V početku je bila le po- ševna črta, neka zareza čez napis. Ti je sledila druga in včeraj, ko sem bil zopet v Tolminu, sem videl, da je delo dokon- čanci. Napis je docela izginil. Le kdor Je prej vedel, kaj je napis značil, bi s svojimi bistrimi očmi razločil robove črk. Menda nisem jaz tujec tega opazil sam, zelo ver- jetno je, da to videvajo tudi domačini, Nc- kateri pa tega ne vidi.io in to so občinski možje tolminski. Ti prihajajo in odhajajo a bržkonc povesajo oči k tlom, ter dcske še niso vidcli. Predrznem se jih jaz opozoriti na to, naj vendar poskrbe, da se ne bode vsaj na dbeinski hiši tako sramotil slo- venski napis. Iz Dornberga. — Dramatični odsek "dornberškega izobr. društva je dne 6. ju- nija uprizoril igro »Občinski tepček« v dvorani g. Kerševanija. ki je bila nabito polna. Igra ]e uspela izvrstno. Ijjralci, če- tudi šele prvič na odru, so izvršili svojo nalogo častno. Vsä čast g nadučit. A. Vo- dopivcu, ki ]e s svojo požrtvovalnostjd v tako kratkem času ustanovil in izvczbal dramatični, pevski in godbeni odsek. Le tako naprej po začrtani poti ! Miren. — Te dni prihajajo našim o- brtnikom in trgovcem pole za pridobnin- ske napovedi, poslane s strani civilnega komisariiata gor. pol. okaja, finančni od- delek; te pole so tiskane seveda samoi v italijanskem jezikn. Na prvi pogled sc zdi eloveku izpol- njevanje lalika stvar. A|j nioti se vsakdo takoj; prvie ne raznmemo jezika in dru- gič se zakonov nismo učili,. sicer bi moral imeti vsak mali obrtnik najmanj čin »fi- nančnega svctnika«, ker je v tei poli na- vedenih samo ?3 zakonov s 37 členi. Danes ne vidiš nič druzega kot te- kanje in beganje obrtnikov od Petra dö Pavla s prosnjo, da mn ubogemu revežn povedo. kaj neki rnenijo ž njim storiti, svest si, da ni nič zagrcšil. Nasvctdval bi vscm obrtnikom, da vrnejo te napovedovälne pole finančnemu oddelku v Oorici z opombo, da se potru- dijo navesti vsaj v drugi vrsti tudi slovcn- ščino in omejiti vprašanja brez navedbc zakonov in člcnov, kakor ie bilo nckdai; ker število zakonov zmede človekai in znalni bi se marsikomu pripetiti, da nave- de podatke, ki bi mu bi!i v škodo. Gospoda, sai tukaj gre vendar za denar in ne za mačje solze, in tu ne pozna- mo nobene sale. Kai neki niste svoječasno obijubili, da nam pošljete dvojczičnc napovedovälne pole, ne nemško italijanske (last ra'njke ^vs^rije), ampak italijansko* slovenske ? Pa, sai vas poznamoi draga gospoda, da vse obljubite, a nič ali pa vse narobe storite. Poznamo vas že od nekdaj in to\j predno ste k nam prišli. Vaš glas je sei I pred vami! jj^ In to imenujete vi udejstvovanje s se boj prinešene svobode ? ! Pai primerjajte,. če je res! — »Mirenc.(c Srpenica. Upravitelj naše občine hra- ni precej tisočakcv, ki sta mu jih izocili prejšnja in sedanja vlada kot odškoduino za zemljišča in poslopja, ki sta jih uživali v nasi odsotnosti. Ta denar .ie lastnina posestnikov, ki žele naj bi se primerno porazdelil, toda pristojne oblasti so baje temu nasprotne in bi bile raje. da bi se denar porabil v dobrcdelne namene. Medtem ko ljudstvo samo nima ne potrebne obleke, ne pcstelje, mnogi niti strehe, ko nima niti sčim kupiti potreb- nega živeža, medtem ko ima napol podrte hieve brez vsakc živine, po'lje popolnoma uničeno, naj dovoli, da se z njegovim de- narjem sezida ubožnica? Ne!! To se lah- ko napravi pcizneje, saj bo preiela občina za uničcne gozde egromno odškodnino, ki jo naj porabi v one namene,! a ta denar ki ga tako krvavo potebujemo. naj izropi nam, ker je naš in samo naš! Kmetijske podpore so nehale, dela so ustavljena, vojne odškodnine ni od niko- cler, naš denar leži v blagajni, mi pa stra- dajmo! Iz kobariškega Kota. 12. t. m. je sei gostilniear iz Robedišč na 2 uri oddaljeuo postajo Stupco. — Pot drzi skozi nevarno sotesko Prcdol. Ljudje se sicer te poti ko- likor mogoče ogibljejo — a ker druge po- ti nimajo, so prisilieni tod hoditi. Ko pride gostilničar na sredo soteske -opazi dva moška, katera sta ga opazovala izza neke skale. Ko hoče pobrati kamne, se dvigne izza skale razeapan moški, na- meri nanj pusko ter mu veli stoi! A on. ne bodi len, jo ubriše proti doivi'i w^p- dalca sta jo ubrala za njim ter oddala tri strcle, kateri pa k sreči moža niso zadeli. Polilični pregled. Albanska vstaja proti Italiji. — Zad- nje dni sc je razvilo moeno gibanje AJban- ctiv preti Italiji. Albanci so nastopili toliko pogunniejše, ker dobro vedo, da imajo na svoji strani Amcriko, ki je po svojem pred- sedniku Wilscnu izjavila. da ne bo dovo- lila, da bi se kupčevalo z albanskim ozem- ljem v svrlio odškodnine za druge prido- bitve. Zadnji dogodki so pokazali Alban- cem, da je njihova zemlja v nevarnosti. Francoske četc so odsle iz Skadra in Q- stale so samo italiianske. Italija se je pripravljala za prevzctje mandata nad to zemljo, kar bi pomeniio vsto, kakor izprcmenitev neodvisne Albaniie v italijansko kolonijo, ki bi jo Italija po- rabila kot most za svoje gospedarsko prodiranje na Balkan. Albanci so uvideli, da je njili ncod- visnost ogrezena in vse, kar more nositi orožje, je skočilo v obrambo svoje domo- vine proti nasilniku, ki je bil iztegnil po njej svoje pohlepne reke. Orožje, ki ga je Italija pošiljala v tc kraje za boj proti Jugoslaviji, se sedaj obrača proti njej sa- mi. Vedno očitnejša je namera vstasev, da iztirajo Italijane iz Valonc in drugih kra- jcv, ki jih imajo še Italijani zasedene. Od- delek vstašev je napadel Italijane pri Te- peleni, hoteč zavzeti to niesto. Italijani so začeli streljati s topovi in so se Albanci morali umakniti. Nato pa so ponovno na- padli in so res izgnali italijanske čete iz Tepelene. Ujeli sei 400 italijanskih voja- kov, 20 častnikov, zaplnili nekoliko topov in vojnega materijala, potem pa so zavze- li Prometi in ßrozo in prišli do Valone, kamor so se umaknile vse italijanske čete iz okolice. Italijani z mrzlično naglostjo u- trjujejo postojanke okoli Valcne z bodečo žico in okopi. Poloiaj se je takrat še shujšal, in se- daj je v nevarnosti ne samo italijanska posadka v Valcni, temveč tudi v Skadru in DračLi. Vse italijanske posadke v notra- njosti Aibanije so bile razorožene ter uje- te in albanske čete, ki štejejo kakih 15.000 iuož so prekinile vse zvezc nied posamez- nimi italijanskimi i)osadkanii. Valona je popolnoma obkoljena. Ladje, ki se naha- jajo v valonski luki, streljajci besno na Albance, toda pri posameznih spopadih nimajo italijanske čete baje veliko sreče, ker sei nepripravljenc na boj. Iz Italije prihajajo vesti o uporih posameznih od- delkov, ki bi jih hoteli odpeljati v Albanijo. Tudi ljudstvo je odločno proti poSiljanju italijanskih čet v Albanijo. Vse kaže, da bi mogla postati italijanska politika v Libiji in Ajbaniji usodna za Italijo. Avstrijska vlada odstopila. Kancelar Renner je predložil drž. predsedniku Seitzu vladno demisijo. Predsednik je pro- sii vlado, naj začasno nadalje izvršuje te- küce posle. Do vladne demisije je prišlci vsled spora med soeijalnimi demokrati in kr- ščanskimi soeijalei pri vprašanju davka na imetje in načrta o preureditvi vojske. Med strankami se vrše zivahna po- gajanja za rešitev vladne krize. Liberalne strankc zahtev-ijo, naj se takoi razpišejci volitve, kar ni ravno prav krščanskim so- cijalcem. Socijalisti izjavljajo, da ne bo- do vstopili v vlado, v kateri so krščanski soeijalei. Umor Essad paše. — Ko je počila al- banska vstaja, tedaj je Italija zaeeia kriv- do za to podtikati Jugoslaviji. Rimksi list »Tempo« je vedel celo natančio porocati, kjako je Jugoslavija pripravila albansko vstajo. Objavil je celo dogovor, ki naj bi ga bila Jugoslavija sldenila z Essad pašo:, in sicer: 1. Esad paša stavi v sluzbo bel- grajske vlade ves vpliv, ki ga ima v Al- baniji; ~. belgrajska vlada se obvezuje, da bo podpirala albansko neodvisnost pod kontrelo Esad paše in cbljubila, da ga bo imenovala za'doživljenskega gubernator- ja Aibanije; 3. v slučaju smrti Esad paše preidejo vse pravice* ki jih je on imel do albanskega prestola, pravno na kralje- stvo Srbciv, Hrvatov in Sloyencev. — Kdo ve, kje neki je »Tempo« vse le no- vice pobral! Pa dne 13. t. m. je bil Essad paša v Parizu umorjen na pragu hotela Conti- nental, ravno ko se je hotel v koeiji vrni- ti na svoj dorn. Morilec je neki Rüsten, 25Ietni albanski student, ki pravi, da je hotel z umorom maščcvati vse trpljenje in krivice, ki jih je Essad pasa prizadel al- banskemu narodu. To pa res ni verjetna Essad pasa se je trudil za neodvisnost Aibanije, in zato se bo med Albanci težko dobil človek, ki Vi ga umoril kakor tlačitelja svojega naro- da. Voditelii albanskih vstašev razširjajo vesti, da tiči'Italija za umorom Essad pa- še, kar pa Italja zopet s svoje strani zani- ka. Pa težko je, otresti se takoi vsakega suina in dvoma. Oovori se, da ga Italija. ni mogla trpeti v Albaniji zaradi njegovih simpatij do Srbov, in da je dosegla, da se mu prepeve povrnitev v Albanijo. Bližnja prihodnjost vsekako pokaže, kaj je na vseh teh govoricah resnica in kdo je za- krivil ali naročil njegov umor.. Z rusko-poljskega bojlšča se poroča, da se v cizcmlju severno od Berezine in Dvine vedno bolj zboljšuje položaj poljske vojske. Poljaki so zepet pridobiti ' vse ozemlje, katcro so bili zgubili pri zadnji ofenzivi boljševikov. Nasprctno so boljše- viki dosegli uspehe na južnem bojišču, in sicer v Ukrajini. V ozemlju Skvira~Po- hribišče se je boljševiškim četam posre- čilo prckoračiti Dnieper blizti Kijeva. Pri tern prcdiranju jim je pomagalo 15 tisoč kozakov, ki so se jim pridružili pod po- veljstvom Budenijevim. Da bi skrčili svojo fronto, so morali Poljaki izprazniti Kijcv in sc vrniti na staro črto Perdizow- Žitomir. Prebivalstvo je vse preplašenci od morij in zlodejstev, ki so jih izvršili bolj- ševiki pri sv()jih zadnjih napadili ob za- časni zasedbi Žitomira. Udrli so v vojaško / bolnišnico, razmesarili 600 ranjencev, / zdravnike in postrežnice, ter koncno bol- nišnico še zažgali. Pciljske čete so v pol- neni redu zasedle nove črte. Pogajaniia Lloyd Georgesa z Rusijo. Ruski zastopnik Krasin je dospel v Lon- don, da se pcigaja tarn z angleško vlado za obnovo trgovskih zvez med Rusijo in zapadno Evroiio. K pogajanjem je LlDyd (ieorge povabil tudi Francijo in Italijo, ki se pa oficielno nista cdzvali. Angleški mi- nisterski predsednik je sprejel Krasina in njegovega tajnika Kliška. Konference so se udeležili tudi Bonar Law, Lord Curzon, trgovinski minister in pcxltajnik v zuna- njem uradu. Angleski oficijelni komunike poroča o sestanku samo, da se je vrsil pogovor o obnovitvi' trgovihske zveze med Rusijo in zapadno Evropo. »Petit Pa- risien« poroča. da: se je pogovor omejeval na praktične ukrepe in jämstva, ki so za obnovo trcrovinskih zvez potrebna. Krasin se je izogibal vsakega videza politične mi- sije. Lloyd George je stavil d'va obvezna liogoia: Vsi aneleški ujetniki naj se poš- ljcjo domov in Rusija ne sine izrabljati tr- govskih zvez v svrho boljševiske propa- gande v inozemstvu. Iz orvih pogovorov bi se delo sklepati, da Rusija ne ponuja blagovnc komi)enzacij'e, marveč da hoce plačati lokoinotive, poljcdclske stroje. in tckstilne izdelke z zlatom. — »Evening: Standard« ie izračunil, da 'dolguie Rusija Anglcški 15 miljarcT frankov. k Femur pride še velika francoska terjatev. Ruska zlata rezerva pa utegne znašati samo- §e dvc in pol milijarde. Krasin je opozarjat na jamstva, ki jiti nudi Rusija v veliki mno'zini žita, usnja, konopclj in petrolja, ki da so pripravljcnc za izvoz. VprašaHje cdcepljenia Reke od senj- ske škofije. — O tern vprašanju pišejo »Seljačke Novine« iz Zagreba: »Evo, kaj je na vsej stvari: Na Reki vlada za zdaj kakor znano, italijänski pustolovec D'An- nunzi'd. V mestu vlada silen ncrcd'. Zaradi neretfa in nasilja z italiianske strani so» naše cerkve zaprtc» hrvaško duhovni^tvo je D'Annunzio zapodil iz Reke. V takih razmerah se ie papež našel prisiljenega, da noslje na Reko svojega poslanika, da bi katoličani neostali brez duhovnika. O tem svojem činu je papež takoj obvestil senj- skega škofa ter mu obenem favil, da je to odcepljenje samo začasno, dokicr trajajo take razmere na Reki.« ti. Vse je lepo prijetno in prav za rabo. Samo jajc se je nekoliko poiicsrečilo, žaliboR! Res so bila vsa dobro s senom ovita, ali ni čudno, ta dolga vožnja, pa vedno prevrucanje in prctrcso- yanje! Ljubi otročiči! Ko bi bili res tako dobri, da bi nama, kakor pismo obeta, šc kdaj kaj poslali, Ie jaje ne, dasi bi nama bila posebno ljuba; ali nevarnost je prevelika! Ljuba je nama zlasti moka, bela in tudi ne- koliko ajdovc za zßance, ki jih zna posebno do- bro narejati žena. Nič kupovati, samo kar imate doma. Zdaj pa prejmite najiyo srčno zahvalo za svoj ljubi dar, ki nama je prava dobrota v potre- bi in sili. Bog Vam obilo povrni, kar ste storili nama! Vaš hvaležni Jos. Stritar in žena. Ako si človck živo predstavlja nekdanjo ta- ko impozantno in ponosno prikazen Stritarjevc osebnosti v našem literarnem svetu, ako po^leda njegovo nekdanjo sliko — ta polled poln samn- zavesti, inteligence — to njegovo ?lavo, ki s svojo polno, dolpo brado in dolsimi Iasmi in s svojo krepko gesto spominja na nekaj levje mcč- neffa in ako študira irranoloRicne tajnosti njeso- .vega značaja — razodetega v njegovem podpisu — in se človek poglobi potem v to Stritarjevo pismo, bi se ob vsem tern razjokal do solz! — Kaka velika, glasna in odkritosrčna hvalcžnost za tako neznatcn in skromen dar! — Tisto sra- mežljivo - prikrito upanje, ß ga je zbudila otroška obljuba, da hočejo še kaj poslati. Pa naj bi se človeku ta Stritar ne smislil! Pa naj bi mu človek ne pomagal po svojih močch!! V ovitku jc bil poleg pisma priložen poseben trd listič v obliki posetnice, s svinčnikom črtan! Ma njem so ostale zopet vrstice — za malenkost drugačne od prvih: Ljubi šolski mladini na Ponikvah. Ni me zapustila domovina. Ko v deželi tuji tu živim; Srčna hvala, ljuba ti mladina Za tvoj dar; vso srečo ti želim! 29 niaja 1920. Jos. Stritar. Ta listič se v posebnem okvirju izobesi v §olski sobi, drugi listi sc shranijo v šolskem ar- hivu v kroniki. Medtem so otroci pesniku opetovano odgo- vorili in se pripravljajo na novo pošiljatev. Res je bil dar, ki so ga naši otročiči odposlali, zclo skromen, a bil je bolj nekaka prcizkušnia scdanjih poštnih razmer z ozirom na podpomo akcijo za Stritarja. Iz te preizkušiije vidimo, da prav lahko pošiljarno po pošti na^emu trpečemu pesniku darove, živila, ki jih je tako birdko po- trcben. Priobčili smo te njegove liste sa^no zato, da bi pokazali, kako dobrodošel je siromaku Strl- tarju vsak malenkosten dar, kako ga razvescli in kako od srea je hvale/.en zanj. Ali bi bil sicer pn- slal našim otrokom kar tri pisma zaporedoma In ali bi bil napisal take besede!! Zato pozivamo vso našo šolsko niladino tn na Goriskem — naj začue z nabiranjetu živil lu tudi denarja za ubogega, stradajočega našega ve- likega znamenHega, častitljJvega starčka-pesnika, ki je v svojih starih dueh napisal za našo mladl- no štiri tako lepe knjigc, kakor so »Pod lipo«, »Zimski večeri«, »Jagode« in »Lešniki«. Starisi, učiteljstvo, izobraženstvo sploh in odrasla mla- dina tudi bi podpirali to akcijo. Zbirali naj bi se taki darovi, ki se lahko pošljajo brez nevarnosti, kakor moka (pa kolikor mogoče le dobra domača moka, pšenična, ržena, ajdova) zdrob, riž, dobre tcstenine, suho meso, slanina, olje v pločevina- stil? posodicah, kakor jih je dobiti v trgovinah; v take posode bi se dalo naliti tudi kuhano ma- slo in potcm dobro zamašiti ali zaciniti; sve/.e inaslo bi se utegnilo topiti; Steklenicc in jajca se utegnejo razbiti. — Kdor ne more v blagu, naj bi ' prispeval v denarju, da se ž njim nakupijo primer- na živila; a tudi denar se lahko pošilja, — saj ga tudi na Kranjskem zbirajo; in lira ima na Dunaju valuto 10—12 kron! *' Zelo hvaležno nalogo ima tu naše narodno učiteljstvo, katero naj bi mladino v tern oziru podnčilo in vspodbodilo in ji pri vsem pomagalo. Kako važcn vzgajen moment bi bilo to delo v mnogem oziru! V počitnicah bi lahko prirejall otroci njim primerne Stritarjeve slavnosti; učitelj bi imel pojasnilni nagovor, otroci bi peli in de- «klamirali Stritarjeve pesmi, igrali njegove igrice. — Mladi vojaki! Kako lepo se združijo lahko ž njimi proste telovadne vaje! Kako dramaticno lahko deklamirata po dva dečka »Oba junaka!« ali pa »V soli« iz »Jagod« g. Vinko Vodopivec, vikar v Kronbergu, g. Iv. Kokošar župnik na Grahovem, in drugi taki gospodje bodo radc vo- Ije na željo in prošnjo po potrebi posameznikov uglasbili to ali ono Stritarjevo pesem. Qotovo je tudi med našim učiteljstvom kak meni neznan komponist. Pri tch prireditvah naj bi se trkalo na radodarna in rodoljubna srea, naj darujejo po otroških rokah za trpečega pesnika. Ako bi se učiteljstvo v svojih društvenih konferencah ne- koliko razgovorilo o tem in akcijo nekoliko orgn- niziralo, bi dosegli lahko krasuc uspehe. Marsi- kam bi se ukresala kaka nova, lepa, praktična in koristna miscl! Vsporcdno s Solami naj bi podpirala to ak- cijo tudi vsa naša drtištva. Zbirke, predavanja, prircditve v znamenju Stritarja in za Stritarja! Pesmi, deklamacij in dramatičnih prizorov imamo v Stritarjevih spisih dovolj na izbiro! —To bi bilo veliko bolj kulturno in hvale vrcdno delo kakor plesi, ki po/.irajo tisočake! — Ako bi Stritarju po- slali samo toliko, kolikor en sam pies po/.rc in za- plcše, bi ga podprli za par mesecev. — On, re- vež, ki je toliko storil našemu narodu, — tarn go- ri na Dunajskem trpi in strada — tu naša narod- na mladina nori, pijančuje in pleše! Kako hvalc- žen bi bil Stritar za to, kar pri nas v eni noči en sam farit zapije in zaplese!! Po deželi bi se lahko priredile prave »here« v žitu, moki, denarju itd. Najprimcrn«iši za to bi bili otroci. Posebno moralno dolžnost podpirati to delo ima naše izobraženstvo na sploh. Dr. Prijatelj pi- se v Stritarjevi antologiji: »Stritar je centralna postava slovenske literature. — Stritar je nekaj desctletij- držal v rokah vse niti, ki se ovijajo naj- različncjših panog leposlovja: Iirike, epike, dra- matikc, knjižcvne, umctniSke, socialne, politične kritike. — Stritar je veliki mojster in patriarh na- Sega slovstva, ki ga je vcepil narodni kulturi kot neobhodno sestavino njeno. — Stritar je eden najizobraženejših naših ljudi. In ta nas Stritar strada — in naj bi mi mirno na to mislili, ko jemo in pijemo. Marsikateri posameznik bi lahko sam postal 5, 10 kg na svoje stroške. A treba je pri tem tudi potrebne tankočutnosti. Darovi naj se pošiljajo na splošna imena šol, društev, kajti po- šiljke posameznikov bi ga preveč obremenile; ker on bi se čutil dolžnega vsakemu posamezniku odpisati, bi mu povzročilo to v njegovi starosti in šibkosti preveč truda in tudi stroSkov za po5t- nino. — Pri vsej tej akciji naj ostane v ospredj« en sam posameznik, eno samo imc: Stritar, ki nam kliče: »Kdor sam ima ,naj bratu da, ki nimat to je prijateljstvo!« ' Zato naj vsak — pa čimprej, ker Stritar med tem strada! -— kdorkoli more, poseže precej do- bro v žep ali pa s polno roko v shrambo in naj da z radodarno roko in z geslom: »Za StritarjaU Oomače vesti. Koncert pevskega in glasbeiiega dru- štva v Gorici. — Zadnji hip ob sklepu li- sta prepuščamo' kritiko glasbenih točk strokovnjaku na tem polju. Pribijaino tu- kaj samo, da jc bil ta koncert velika pri- ča narodne zavesti in izraz hrepenenja Koriškili Slovenccv po življenju, izraz lic»- tenja in sile po nadaljnem narodnem raz- voju. Velika dvorana v Centralu je bila do zadnje^a sedeža in kotička zasedena in okupirana, vsi vlicdi v dvorano nabiti in predsobe napolnjene udeleženccv. Iz Gorice in okolice, od blizu in daleč, so Prihiteli slovenski rojaki in naše vrlo na- rodno ženstvo, da posluša slovensko. pe- sem in manifestira za svoj živi dull slo- venski. In na perotih poezije in na valo- vih glasbenih zvokov je duša vsakemu splavala na vrhove naših slovenskih go- ra n od tarn blagoslavljala slovensko ze- mljo, poslušala tam veličastni spev »Ave Marije«, pa se spustila 'zopet na sloven- ska tla, zaigralai tam »kolo«, Šla potem v vas in se naslajala ob pušeljcih rožinari- na in rdečih nageljčkov, srebala iz čistih kup dornačega vina, pa tudi tožila z dušo zapuščeno. ki vidi, da »njeea od nikoder niu, pa se kmalu zopet s škrjančkom žvr- Kolečim dvignila v višave, veclno višje in višje, na planine, da zopet vidi ves svoj slovenski rod in niu zatrdi večno Ijubc- zen in zvestobo. Krepko, odločno, lepo so nastopali in prepevali zbori. Res bil je tep večer. krasni večer, ki je zopet z ORnjem domovinske ljubezni ožaril slo- venska srca in slovcnsko jroriško zemljo, ki je s sladkim trepetom čutila. da na1 nji Slovenec še živi in da je junak! O. pevo- yodja Emil Komel s svojim novim zborom ie laliko vesel svojili prvih uspehov. Ca- stitamo in na veselo in skorajšnje svide- nje! . Unirl. Je 14. t. m. Matija! Cejv trgovec z ojrljem na Piacuti v Oo'rici. Izdihnil je Po dciljri bolczni v starosti 78 let. Rodo- Ijubim preoistalim naše iskreno sožalje. Mestni tramvaj v Gorici se zopet o- živi. Goriški magistrat je stopi! v dogovor Mramvajsko akcijsko družbo, da bi nakn- Pil in prevzel tramvaj v svojo režijo. Ob- nova tega dela je preračunjena na štiristo tisoč lir. Pa naj bi izospodje pri magistra- te se resno zganili in rcšitev te zadeve P^spešili. kajti tramvaj je za Ooricci veli- kcga življenskega pomena. Mestno kopel v Oorici bodo poprav- [iali. Dckler se poprave ne izvrše, bo ob- cinstvu na razpolago samo plavalnica. Nov vodovod. — Hubel nai bi poskr- Vel za vodo prcbivalcem vipavske do- n'ne, Gorice. gradiščanskega in krminskc- Ka okraja. S temi načrti se ie pečala že ranjka Ävstrija. Pretekli teden ie bival v Gorici Simon Sanchin[i, inženir italijan- ske družbe zä vodovode, da pronči vso to zadevo. Goričani smo prav res po- trcbni dobre in bistre pitne vode, in Ie želeti jc, da se ta" načrt izvrši še v tem stoletju! Ušli iz zapora. — V pondeliek je ušlo iz jroriškejja zapora hkrati kar sedem jet- nikov. Tri so ujeli, štirje so srečno odne- sli pete. Vrata niso bila nič kai trdna, tre- ba je bilo samo krepko ob nie se upreti, Pa so se udala in odpria pet do prostosti. To je treba pribiti! Na svojem sliodu v Vipavi je dr. Tuma med cirngim izrekel tudi besede: »Mi italijansko Hudstvo«, kar ie med poslnsalci zbudiloi veliko razbur- ienjc, ogorčcno oporckanje ter je nazad- nje ves shod pokopalo. Takci daleč torej ie prišel ta neznačajni mož v svoji politi- ki, da imenuje Slovcnce meni nič tebi nič kar »italjjansko ljudstvo«. Dr. Tuma na- stcpa javno kot naroden izdakilec, koi" Plačan ubijalec slovenske narodnosti, pa ]e najde Siovence, ki rinejo za njim. To ie sramota. to je narodno izdajstvoi! Naj- nianj, kar zasluži dr. Tuma. je, da sc ?a Povsod ven vrže, kjer sc prikaže. Kdor La Podpira in ž njim dr/J, jc ž njim soudele- žen izdajstva nad slovenskim Ijudstvom! Slovenskim županstvom. — Sram udarja človcku v lice in srd v sree, ko sli- si. da nekatera slovcnska županstva do- Pisujejo oblastnijam v italijanskem jeziku. Jn kakšna italijanščina je to ! To se silijo in pačijo, da noben vrapf tega jezika ne raztolmači. In poles; vsega tega še samo- italijanski pečat ! Slovenska županstva, ki se vas tiče, kaj pa delate ! AH se to pra- >yi, boriti se za slovenski uradni jezik ? AM se to ne pravi, 1 tali jane še podpirati v Poitalijančevanju slovenskega ljudstva ! Odkod ta hlapceyski dull? Cemu to sra- niotno kečeplezenje ? Kje je slovenska za- Vednost? Kje je narodni ponos? Kaj vas ie zmotilo? Kdor zaničuje se sam, podla- Lq jc tujčevi pcti! Zato na dan s si oven- sčino, zmiraj in povsod, ker Ie take se ji :zagotovi pravica v uradih in se ii za#o- tovi tud obstoj! In pa še nekaj! Veliko, nezar,lisano iz- najdbo je naredil dr. Tuma. On je namreč ^ja Trnovem pri Goici iznašel buržuazijoi Jo je za poc't! Vse iznaidbc Kolumba, .^alileja, Pastcurja izginejo vpričo te naj- ^vejše Tumove iznajdbc. Na Trnovem Pri Ooirici se dobi buržuazija! Tako po- To.ča 17. "št. »Dela«* ki Y svojem članku ctepa okoli sebe s kapitalizmom. bur'zoa- zijo, plačanimi hlapci, z izmozganim ljud- stvom in komunizmom. Trnovci so zdrav in pošten rod, kakor nwra biti rod, ki zra- ste v Ko-zdu, pa so po vojni veliko trpeli in so ubogi, da se vsi poistenotrudijo za vsak- danji kruh! Poznajo svoje prijatelje in ne- prijatelje, poznajo mnogo stvari, a v do- mači vasi ne poznajo buržuazije. To je iznašel tam šele veliki komunist, dr. Tu- ma. Kaj si ta mož vse upa govoriti in lju- dem natvezati! Kar očitno ima na shodih Ijudi za neumneže, ko spada vendar sam na Studenec! Pa se Ie dobe še taki, ki ga poslušajo! Clovck res ne ve. ali naj bi se smejal ali jokal nad žalostno usodo teh za- pejanih lahkovernih ljudij! Prav je. Ker mladina zlorablja do- bičke javnih plesov, zato je goriški mest- ni magistrat določil tiscč lir takse za vsa- ko javno prireditev. Gostovanje članov tržašega gledali- šča na Dobrovem. Tržaški igralci prircdi- jo v ncdcljo 20. t. m. ob 4h pop. pod vod- stvom g. Simenca na dvorišču v Qradu na Dobrovem »Pevsko veselico, z resnim in šaljivim sporedom. Izvajale se bodo na- rodnc in umetnc pesmi, saljivi prizori ter enodejanka »Počivaj v miru«. Vsi prija- telii postene slovenske zabave. dclbrodo- šli! Roparski umor! V četrtek 10. t. m. proti jutru ubili in oropnii so neznani zlo- činci na cesti vrh Prcvala ^ndreia Belin- gar iz Ravnice. Ranjki se je peljal z vo~ zom. O vozu in konjih ni ne duha ne slu- ha. Kakšne case smo pač doživeli! — Ranjkcga so pokopali v Solkanu dne \2. t. m. med sree trgajočim jokom matere in sestre. Ranjki je bil samski. star 26 let. Bog mu daj vecni mir in pokoj. Tel. društvo »Sokol« v Idriji bo pri- redilo due 19. in 20. junija -t. 1. naraščajev dan. Vspored : 19. junija qb 7. zvcčer v rudniškem gledališču: Ribičič - Gerbec : V kraljestvu palčkov. Vstopnina: I. pro- stori L. 5. — II. prostori L. 3. — tretji prostori L. 1. — Stojišče L. —.50. 20. ju- nija : dopciludne ob 9. uri : Akademija (de- klamacija naraščaja) brez vstopnine. Ob 4. pop. javni nastop naraščaja pred rud- niškim gledališčcm. Sedišče L. 2. stojisčc L. —. 50. Glede ujetnikov in internirancev v Italiji, čc se kateri nisrj še vrnili. naj žu- P a n s t v a gotovo naznanijo njih imena politični oblasti (civ. komisarijatu).. če te- ga niso še storila. Vsak slovenski župan je za svoje Ijudi to gotovo ze storil, ali pa ne bo tega prav nič icidlašal, če tega ni še naredil. Kjcr vociijjo občine italijanski gerenti ali kemisarji, naj se pri njih poiz- veduje in nanje pritisne, da gotovo čim prej eddajo pol. oblasti seznam uHnikov in internirancev s prošnjo, da se izpuste domov. Izjrinil jc dečck. Antcin Kogpj, stnr 14 1. fant je močan, plavolas, ima sivo obleko, zalew jopič, slamnat klobuk. Kdor bi o fan- tiču kni vedel. naj to snoroči nal naslov: Anton Kogoj, Miren pri ^orici. IzKubfeno. — Uboga zena ie dne 9. t. m. izgubila denarnico s približn-o1 270— 300 lirami in par majhnih zlatih uhancv, in sicer od gosposke uilce 'do Raštelja. Posten najditelj naj se oglasi v našem u- pravništvu. ^f DarOvi. — Društvu »§olski "dom« je daroval g. Krebelj nad 100 knjig poučne in zabavne vsebine. Bog rovrni ! Naj bi našel obilo posnemovalcev! — O. lornacij Fratnik pri sv. Uuciji da- roval 20 L. za »Solski Denn« namesto kite cvetja na grob prerano umrle sorodnice Vide Vuga. Razno. *VVI Prošnje za vojjaške podpore. V zmi- slu 'dolocbe zakladncga ministrstva, toza- devnih cglasov generalnega civilnega ko- misarijata za Primorsko in osrednjega urada za nove pokrajine, se bodo spreje- male prošnje za podelitev podpor na ra- din vojnili pokojnin samo do 30. junija. Poznejse prošnje se bodo jemale v postev Ie v slučaju, ko bi prizadeti dckazali, da jim je bilo nemogoče držati se 'dcilocene- ga roka. Prošnje za vojne odskodnine. — Ge- neralni civilni komisarijat v Trstu nazna- nja, da kljub jasnim predpisom prihajajo za povrnitev vojne škodc še vednoi njemu prošnje, ki niso pisane na posebnih obraz- cih in ki tudi niso zadostno pedprte s po- trebnimi listinami. Zato naj si prizadete strankc glede proscnj za vojne odskodni- ne zapomnijo naslednje: 1. da se wiorajo pošiljati prosnjc za povrnitev voine škodc v zmislu kr. odloka od 18. aprila 1920 št. 579, firiančnemn oddelku pristojnega poli- tičnega koinisarijata, v čigar področju jc bila napravljcna škoda, (za Trst in oko- lico pa davčni upravi). 2. Da morajo biti prošnje pisane na1 posebnih obrazcih, ki se dobivajo od dotičnih finančnih iiradov in da morajo biti podprtc s predpisanimi listinaini v svrlio dokaza pravice do od- skodnine. Pošiljati prošnje gencrnlnemu ci- vilnemu komisarijatu ali kakim drugim u- radom pomeni za prizadete Ie izgubo ča- sa, ker se taksne prosnje mouajo itak tudi iz drugih uradov poslati pristojnim o- blastvom na postopanje. Vojaske demonstraeüe v Trstu. V petek po noči so se v Trstu odigrali zelo resni dogedki. Hrupnc in srdite demon- stracije so priredili vojaki, arditi. Okoli 9 lire zvečer je odšla cd Sv. Jakoba gruča civilistov in vojakov z rdeöoi zastavo na čelu in vsklikajoč Lenjinu in prepevajoč internacijonalne pesmi, doli na trg Gari- baldijev. Potem se je vrnila k sv. Jakobu, kjer so na trgu pred cerkviia inprovizi- ali shod. Več govornikov je pozivalo vo- jake, naj bodo sdlidarni z ljudstvom in naj se bore proti vladi, in naj nikar ne gredo v Albanijo. Potem se je množica zopet podala na Garibaldijev trg in od tarn do vhoda na Aquedotto. Gredoč na ACque- dotto je gruča naletela na drugo gručo arditov in civilistov, s katero se je spo- padla s pestmi in streli. Prihiteli so orga- ni javae varnosti, ki so ločili obe gruči; sicer bi bilo prišlo tu do resnih dcigodkov. Istočasno jc ncka druga gruča arditov in civilistov, isto tako z rdečo zastavo na čclu, uprizarjala hrupne prizore pred vo- jašnico Obcrdankovo (nasproti Narodnc- mu domu). Na to so demonstranti, hrupec in streljajoč, zavili na Belvedere, a od tarn po bližnji ulici proti postaji južne železni- ce. Tu je zopet prišlo do hudih prizorov. Gruča arditov je udrla na kolodvor ter napadla tam nameščene voijake. Napadli so tudi nckaj častnikov, jim strgali znake in jim odvzcli orožje. Arditi in civilisti so napadli tudi iinančne stražnike ob vhodu v javna skladišča. Neki stražnik se Jc zgrudil ves okrvavljen. Demonstranti so odšli ob morju na trg »Edinosti« (Veliki trg), neprcstano streljaje mcj potoma. Na trgu so streljali tudi proiti mestni in Loy- dovi palači ter se srdito zagnali poti orož- nikom, kralj. stražam in častnikom. Z ne- kim orož. brigadirjem so posebno hudo ravnali in ga razorožili. Med tem je ncka gruca civilistcv prinesla na trg zaboj nm- nicije, ki ga je množica v hipu izpraznila ob silnem vrišču. Uvi>v«^-»'' Ti-:- ^^nfh V ulci Pasquale Revoltela,, je prišlo do spopada med častniki in uporrriki. Ču- ti je bilo strele, na mestu je ostalo nekaj ranjencev. Da napravi konec tem nemirom in spopadom, je nastopilo vojaštvo brigade Ferrara, potem oddelki karabinirjev in kralicvc stražc, katerim se je skupno po- srečilo razgnati gruče in spraviti arditc v vojašnice, več civilistov pa v zapore. Poroenik arditov Spanc. ki ie bil pri nočnih spopadih smrtno ranjen, je drugi dan podlegel svojim ranam in umrl. Ti dogodki pcivedo več, kakor smo mi smeli tukaj povedati, to so dogodki, katcrih je vsakdo drugi prej vesel kakor pa Italija. Vprašanja in odgovori. M. M. Sv. Lucija. — Ak0 ste invalid, in se Vam rana odpre ali imate nezacelje- no rano, se oglasite pri okrajnem zdrav- niku v Tolminu, ki Vas zdravi brez- plačno. I. T. Srpenicä. — Ako; je bila krava zavarovana pri Deželni zavarovalnici in ste Vi izpolnjcvala svoje obveznosti do nje, dobite o'dskodninoi od zavarovalnice. Je pa zopet vprašanje, ali je krava pogi- nila vsled vojne poškodbe (bombe, gra- nate), ali na drug način. Le v poslednjcm slučaju plača zavarovalnica odškodnino. J. M. Bovec. Prosite potom zupan- stva' pri okr. civ. kom., da se Vam naka- žejo zaostali obroki inval. penzijc od ital. zased. do sept. 1919. v C. M. Bovec. Ako vojastvo še rabi Vas vrt, mora plačevati primerno najem- nino; ako ga več ne rabi, ima 'Oidstraniti barako. Če Vam1 štac. poveljništvo nc us- treže, obrnite se na sodnijo. J. B. Vrabče. Služi aprovizačne ko- misije sc lahkoi odpoveste. kadar hočcte Čudno da tam ven suite, kamor vsi noter rinejo. J. TTl. Kobarid. Kjer plačuje ital. vlada našim dežclanom, dokler ni njihova 'dr- žavna pripadnost urejena', voj. invalidne penzije takorekoč le »na račtin«, ne 'dovo- ijuje odpravnin. Zvonimir 20 odsto. Če ste svojo zah- tevo priglasili pravočasno in položili vse potrebne dbkumente, je vse v redn, in sc nimate bati nobene škode. Drezajte, in pustitc si potcrditi vsakikrat od pristoj- nega poštnega urada, da ste priglasili svojo zahtevo podprto z vsemi dokumen- ti pravočasno, in da Vam urad iz njemu znanih tzrokov ni mogel izplačati 20 od- sto poviška. Ponikve I. K. Iz Nemške Aystrije ne morete dobiti denarja po nakaznici ampak samo potom kake banke. Kurz valute menja. A. R. Štorje. Ako ste Öobivali po bratu voj. podporo, Vam gre vsekakor tudi penzija po njem. Prosite potom županstva na okrajnem civ. kom. in priložite doka- zila, da ste prejemali voj. podporo po njem. A'. B. Col. »Pesmarica«, vsebuje samo1 besedilo brez not. P. S. Za Vas velja dobesedno odgo- vor pod »J. N. Nabrežina« v St. 22. »Gor. Str.« z dne 27. 5. 1920. \ ' W-w\ * ** f>i L'Amore Illustrato. — Pravite, da bi bilo umestno, ako bi »Straža« priobčila imena in priimke tistih tolminskih gospo- dičen, kakor so blestela v itnenovanem listu, da bi se kateri ne godila krivica In bi se nedolžnih po krivem ne obsojalo. Ne- dolžnim naj zadostuje njihova dobra vest, one druge pa naj se zahvalijo »Straži^da ni prinesla prevoda in jih naštela s polnl- mi imeni, kakor je to storil nečedni laški predpasnikar iz Tohnina. Listnica urednistva. — Komunl- z e m u č. O zadnjem zborpvanju slov. učiteljskega drustva za goriški okraj ni- smo prejeli nobencga1 poročila, kakor smo ga z gotovostjo pričakovali. Kar smo do- znali, je edino lc to, da ni prišlo "do nobe- nega glasovanja in nobene odločitve gle- de komunizma. Veliki odločimi koraki zahtevajo velikega prevdarka, in mi §e upamo, da se bo tudi o naših učiteljih lah- ko reklo, da je veliki moment našel ve- like može na svojem mestu. — O r e h e k. — Mi tudi želimo novopo- ročencem vso srečo. ncrazumemo pa, za- kaj orehovska dekleta domače fante »beržmagajo«. Bodite brdki! — Graho- vo. — Tai je res krtž, enkrat ie »žajfe« premalo, drugokrat pa preveč, tako da ni človeku nidar prav, pa kdo ve, kdaj še prav pride. — Popotnik. — Nam bo- ste oprostili, če se tukaj ne bomo pečali s pačenjem imen, zlasti ne v tei obliki, ka- kor smo prejeli Vaš dopis. — NI. N. Pdg. — List se Vam redno posilja, in res prav nujno potrebno je, da se vendar enkraf poštne razmcre v Podgori uredč in se za občino poskrbi pismonoša! TEDENSKI K0LEDÄR. JUNIJ. 20. Nedelja, 4. pobink.. Silver«; 21. ponedeljek, Aiojzij, Aiban; 22. torek, Ahacij, Pavlin; 23. sreda, Eberhard, Zenon; 24. četrtek, Janez Krstnik; 25. petek, Viljem, opat; 26. sobota, Janez in Pavel,- Vigilij. Marija Kozman Mnfon Mervic poroccna ®oriea, tine 13. junija 1920. :ozar ^recRo ^ušenjal^ j poročena ^rlooin-^opiea-^jutomer, 13. jun. 1920. BEDNARIK ftnjigoveznico Via Croce 6 (nasproti „Šolskega Dorna") Franc Kleč, krojaški mojster na Kneži p. Podmelec sprejme takoj krojaškega pomočnika v trajno delo. Plača po dogovoru. VABILO na REPNI OBCNI ZBOR Krščanskcga jfospodarskega društva = v IDRIJI = ki se vrši v nedeljo, dne 27. junija 1920 ob 15 V» uri 1 v zadružnih prostorih. ¦- DN15VNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje in potrjenje računa za 1. 1919. 5. Prcmemba pravil. 6. Dopolnilna volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Volitev skladiščnega nadzorstva. 9. Volitev razsodišča. 10. Razni predlogi. riačelsttfd. Jakob Šuligoj -:- siORiCA ¦:- Gosposka ulica št. 19. Priporoča slav. občinstvu svojo. veliko zalogo vseh vrst najboljših ur, kakor tudi zlaie in srebrne predmete. V zalogi ima vse optične predmete in sicer očala, daljnoglede in drugo. Rupuje stars obrabljehe daljnoglede, srebrne goldinarje in krone, ter plača po dnevnih (kurznih) cenah. Anton Breščak velika trgovina in delavnica s pohištvom vseh vrst : : Gorica, Via Carducci 14. Gorista zveza gospodarskih zadrug in dpuštev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi 32, I. nadstr., uraduje vsak delavnik od 8* do 12. in od 3. do 5. popoludne. Ob sobotah in pred prazniki pop. ter ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Razpis tajniške službe. Razpisuje se lajniško mesfo za neko občino v Brdih. Zahteva se zna- nje slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Podrobnejši pogoji .se izvedö pri deželnem tajništvu v Gorici, Viale 24 maggio St. 1. KOMISARIJAT ZA SAMOUPRAVNE POSLE GORIŠKE DEŽELE. ZAHVALA. Gospodu deželnemu uradniku Dr. Bo- biču se občinarji občine St. Andrež, za- hvaljujejo za predavanje o vojni odškod- nini, katero je držal pre'eklo nedeljo. Občinarji. Županstvo Oželian - Sv. Mihel naznanja, da se na podlagi starešinstve- nega sklepa in s potrdilom dež. odbora 16/5. t. 1. pobira v obč. blagajno od 7. t. m. dalje od vsake v občini nastale ži- vinske hupčije laksa 10 Lir in od vsake v občini nastale zemljiščne ali stavbne kupčije 2°/a, katere plača prodajalec. — Vsaka kupčija se ima tako] javiti župan- stvu. V nasprptnem slučaju sledi kazen. — Obenem opozarja podpisani vsa druga «iavna županstva, da ne i/dajajo nikakili morebiino od strani tukaišnjih občinarjev naprošenih potnih listov. V Oželjanu, dne 7. junija 1920. Župan: Loverčič. Na ppsldaj je mobiljs za dve kompletni spalni sobi, 2 zofi, sto- Hce z blazinami, dnige starinske stvari in eno niotor-kolo za dve osebi s 7*!., konjskimi silami in tremi kolesi. na ogled: Via Ponte Nuovo 5 (Viale XX Settembre) Knjipma tat. Tisk. Drnštva :: GORI6A, Montova hiša i: Zaloga na clebelo in na drobno. Cigaretnega papirja „Abadie" «Ex- celsior0, „Union" i. t. d. :::::: Stročnice za cigarete „Hbadie", „Ex- celsior" :::::::::::::::: Slike z okvirji in brez okvirjev : : : r^ožni vend, Svetinje i. t. d. : : : : : Uradni papir vseh vrst :::::::: Šolski zvezki ::::::::::!::: Svilnati papir razne barve za rože, in druge pisarniške potrebščine : : : Zaloga pomnoževalnih aparatov. Sprejeiiiajo se naročila pcčatov. Drašček Fanny, Gorica Via Rastello St. 1 trgovina s kolonijalnim in mešanim blagom na drobno in na clebelo. Dobra in oka. bcla in koruzna, fižol, ječrnen itd. Blago svožo. Priporoöa se za obileri obisk. — Postrežba dobra. — Cene znierne. Razglas. Podpisano županstvo naznanja stem, da dne 24. junija t. 1. na dan Sv. Ivana bode v tukajšnji občini zopet otvorjen staro- davni konjski semenj. Zupanstvo občine Devin dne 11. junija 1920. Vabilo k retail obcnemu zboru Okrajne posojilnice v Kobaridu registrovane zadr. z neomejeno zavezo kateri se bo vršil dne 24. junija t I. ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih SE SLEDEČIM DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo nadzorstva. 2. Potrjenje letnih računov za leto 1918 in 1919. 3. Izvolitev načelstva. 4. Izvolitev nadzorstva. 5. Privoljenje nagrad in podpor. 6. Razni predlogi. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se 1 uro pczneje drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. KOBARID 10. junija 1920. Načelstvo. Kmečka hranilnica in posojilnica na LIBUŠNJEM registrovana zadruga z neomej. zavezo vabi na redni oböni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. Junija 1920 po blagoslovu v kapelaniji. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev le!nih računov za I. 1914-1920. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bii občni zbor sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom črez pol ure drug redni občni zbor, kateri sme brez- pogojno sklepati glasom § 35, prvi odsta- vek, društvenih pravil. ODBOR. Na prodaj so trije težkl In en lahek VOZ, Via Trieste (prejšnja to- varna piva «^ nasproti \met. soli). Hranilnica in posojilnica v Št. Petru pri Gorici, registrovana zadruga z ne- (-nie'eno zavezo, vabi na svoj REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v nedeljo. due 4. julija 1920 ob 4. uri popoludne v — Zadružnem Domu. — DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Pofrjenje račun- skih sklepov za 1. 1914—1919. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev računskega pregle- dovalca in njcgovega namestnika. 5. Slu- čajnosti. ODBOr^. ZOBOZPRAVNIŠKI ATELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ullca 24 Maiglo (prej ullca Tre Re) štev. 9 (v bližini kapucinske cerkve) ordinirata od 81/., do 6 ure -:- ob nedeljah od 9 do 1 ure. Brezbolestno izdiranje In piombiranje zobov. ^^ Umetni zobje po najnovejši tehniki. == -------------9@®------------- Dr. Bačar izvršuje ravnotam svojo splošno zdravniško prakso. Podrnžnica Ljublj. Kred. Banke ? Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom." Obrestuje vioie na knjižbe po 31- °o. na daljšo odpoved vezarte vloge po do^ovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Tfakazlla v Jugoslavijo in inozemstvo po dnevnem kurzu. ORDIf/w/!MCfI I CD GOEiCA * Di^UvlvJirluuell^ Nunska ullca St. 3-5. == Prodajalna mrtvašklh predmetov == VELIKA ZALOGA KINČA ZA RARVE VSAKE VRSTE. Lastna delavnica za rakve in vence \z suhih cvetlic; obleke in črevlji za mrlve, vsakovrstni žalni predmeti, sveče iz pra- vega voska; pajčaloni, venci in šopki za neveste, birmance in za prvo sv obhajilo. VSAKOVRSTNE SUHE CVETLICE. :—: Cena izven vsake konkurence :—: Sprejemamo tudi posebna naročila. Ravnokar je do§lo vsakovrstno spomladansko blago črno in plavo, primernoza vsaki stan, po zmernih in stalnih cenah. Za ohilen obisk se toplo priporoča :: :: :: :: :: flndrej Mavrič, kroj. mojster v Gorici, Travnik 22. Ictffl CD lepo moblirana soba s IlJuD »U separatnim uhodom, če = mogoče v pritličju. Ponudbe pod „Takoj 4060" poste restante. Qnrslimo co v lrg°vin0 meša- U[JIt/JIiiü Ot/ nega blaga na de- želi 14—15 let star trg. učenec s primerno šolsko izobrazbo. Naslov pove upravnistvo „Goriške Straže". Tp7^k VO7 ln e"' ter dva ŽC XtJ/iCllV MXJL rabljena koleseljna (eden pokrit), sta na prodaj pri Leopoldu Dekleva, Vremski-Britof, pri Divači. Pncnctvn Je na Prodaj v R'hen- rUbbbLVU bergu St. 52 (nad po- stajo) obstoječe iz 2 his, travnikov, go- zdov in vinogradov, primerno tudi za gostilno. Proda se na željo posamezno ali skupno. Pojasnila daje Franc Pavlica, istotam. | : Peter Gruden * Gorica - Piazza Grande 6 - Gorica« Priporoča svojo zalogo najboljših vin in me- šanega blaga. Postrežba točna in solidna- Po okolici tudi na dom. Ipij Ml v*LH"t Naznanja, da je zopet otvoril svojo trgovino in veliko zalogo suhe robe, kakor: razne vrste škafov, sit, reset, leiter,- itd. Prodajalcem poseben popust. WciTnSinilrfc Slavnemu občinstvu l^idLUdllilVA naznanjam, da sem na novo otvorila v Gorici, ul. Angiolina- St. 24, elegantno urejeno prenočišče za pot- nike in tujce. Na razpolago je več sob. Vidmar. Franc Lipovž : - '• trgovec v Vrtovinu, priporoča slav. občinstvu svojo bogato za- loženo trgovino jestvin; prodaja na drobno in debelo. — Cene zmerne. — Kupuje | tudi drva vsake vrste po najvišjih cenah.- E. EIESSNER <**> ^"».* Nir^ka uKa 10 — GCECA — Nunska ulica IP nasproti „BELEMU ZAJCU". VELIKA ZALOGA ,i mrtvaških rakev, nagrobnih ! vencev, trakov, umetnih cve- tlic; posebnih vencev za ne- A veste, cvetlic za cerkve, palm, vencev za novomašnike in poroke, mrtvaških oblek itd. ; papina in orugin poireoscin za oKrasenje ranev, ziatin crK voscenin svec no. CENE BREZ KONKURENCE.