★ ras PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^oXl_gena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din__________ TRST četrtek 17. marca 1949 NASE DELOVNO LJUDSTVO JE 2E ZDAVNAJ SPREGLEDALO VIDALIJEVE LAZI IN KLEVETE IN SE PRAV DOBRO ZAVEDA, DA SO SE NJEGOVI RAZBIJAČI IN KLEVETNIKI POLASTILI SLAVNEGA IMENA GLASILA TRŽAŠKEGA PROLETARIATA, ZATO DA BI URESNIČILI SVOJE ŠOVINISTIČNE NAKANE IN ODVRNILI TRŽAŠKO DELAVSTVO OD DOSLEDNE REVOLUCIONARNE BORBE ZA NJEGOVE PRAVICE ! Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale itev. 64 (1154) jun ci sam Opozarjamo naše čitatelje na Poročilo tovariša Borisa Mraka o ponosu Komunistične partije za izašfco ozemlje do vprašanja bo-aocih upravnih volitev, ki 'pa je ‘mel na posvetovanju KP za Tria-j ozemIje v nedeljo dne 15. t. m. z analize odnosov političnih sil - sledi v Poročilu logičen -uključek, da je pri sedanjem po-1 icnem položaju edina pravilna Platforma, okrog katere je treba si niti vse demokratične sile Trža-s -ega ozemlja, platforma enotno-s 1 slovansko-italijanskega brat-zavezništva delavskih in nieckih množic in krepitev ter razširitev Slovansko - italijanske ludske fronte. Zaradi tega je tudi ovansko-italijanska Ijudskafron-u- tista organizacijska oblika, v a eie okvirju bodo šle na volitve m zanjo glasovale vse demokra-lcne slovenske in italijanske de-ovne množice Trsta. In ta enotni nastop vseh demokratičnih sil bo av gotovo in brez dvoma tudi uresničen že iz zgolj enostavnega ejstua, da je naše delovno Ijud-?° globoko prežeto s prepriča-Jeru 0 Potrebi in nujnosti tega notnega nastopa, ki ga instinktiv-10 čuti kot edino jamstvo za dose-9° zmage. To naše stališče nikakor ni no-'°’^ernveč je dosledno in logično -adaljevanje politične linije iz ni slavnih borb slovanskega in ^hjanskega ljudstva Trsta in se J.ulijske krajine proti fašistič-• jn nacističnemu okupator-, linije, ki ji je osnova slovan-ko-italijansko bratstvo, borba za ocialne pravice in narodnostno -nakopravnost ter politično in ao*Podarsko ■neodvisnost. toč in pravilnost te linije pa e občutijo samo naši pristaši, er*}več se te moči prav dobro za-d tudi nasprotniki našega demokratičnega gibanja. Kljub bttt da ti nasprotniki zelo pazimo spremljajo vsako fazo raz-la spora, ki je v našem demokratičnem gibanju nastal, in se deda usafci njegovi poglobitvi mnt -h smatrajo, da je naše de-t ,butično gibanje kljub vsemu '° močno, da mu tudi spremi-Janie bodočih občinskih volitev nekakšen ((plebiscit)) ne bo mo-0 škodovati in predlagajo zato .1. ° u ZuiirtjiL liueh uekalyšUO ''/Jdčno taktiko. „ ' °n. ci sara un plebiscitov je cin) dem°krisfjanski provin- ni sekretar prof. Sc i o lis prejš-ter- nedeli° na skupščini, na ka-t'ab r° demokristjani sklenili po-ja« p VSe tako imenovane itali-Trst S stranke’ da si postavijo v enot^ sv:°i° en°tno listo. Torej Usta: da, vendar pa ple- razl ne' ^a to navajajo dva lla, °Ja: Predvsem, ker rabijo za sir* lsC!t,> Poleg italijanskih tudi to ni"; .,jlasove, češ da bi bil P ebiscit ne samo proti Sloven- cem vexJn.1}e samo za Italijo, tenu Dmt- V’ <0 rnoral hiti «plebiscit» m SovjetsJci zvezi in Jugosla-ir-’n,? ZaPadne kapitalistične l0 e' Drugi vzrok pa naj bi bi-deip0raZmerdeiifco število se-no n V °hčinskih svetih odreje-Po zakonu za pet okoliških ob-. s0 pretežno slovenske. Z horptega drugega vzroka obr;i°,na^rz Povedati, da v teh bi ,a 1 “Plebiscit« pač zanje ne Pomenil morebitne zmage, terni- eč popoln poraz. vidimo hi se hoteli ita-‘ klerikaM opisanim na- a hkr T odrekanjem «plebiscita», cilaia, , s Postavljenem enotne ‘ameT listc iz°aniti piebisci- J9odn« U mrazu• ki hi ga vsekakor PlsaIn Kitaliionstva» Trsta, za- djeom. V naibotj črno knjigo od ^ novega obstoja dQ danes po ntordaS-lani Pa. bi hoteli uloviti Vru-.n„ ■ V 'vojem. naivnem pre-p0 ,™’ fa jim ho kdo nasedel- tnokrati? Sen morehitni glas iz de-p"at"-nega tabora. motj1 jfm seveda prav nič ne _ ° zaPadajo v tako očitno Zarubinove izjave na konferenci namestnikov za Avstrijo Predlogi! F1 L RJ so j osni a fl o pogajanjih itaia Berlina s° sr°Ess’ iu‘ ~v •sred° odbo^ ‘ poročilo o pogajanjih rešitev n izvedencev za linu Pornaa1rnega nasanja v Ber-kl' tia so ^ °..p.oudaria ob zaključ-Ca izvedencev Štirih ni zdelo w.na.ra7en' da se odboru lju stvar- 1Sj pri sedanjem sta- odtrr,i"ade?eyati Z delom' 'Niškega v,, i<1jub vztrajanju so-niSo nem-Pi 6 finCa’ da nasProtstva ?i.criiva in da bi se ‘a?i Predloga" uadaljeva,a na Pod-?.Pvtralei i7iHi,,-i 5 S° Ra Postavili ' 'Porazunia ,ni moKofe naj. Poročii0 10 sestavil omenjeno janie m/nistr1!^ poroči,oln je zu-Londonu in pV°. v Washingtonu. Zase izjavo s u'.120 izda!o vsako z°;ZQ ai°ro val'i° ha So peh Pogajanj0 nos^ za ne’ iiarofcs snnrsie piirediive k^Bu JPlailiti d° 'M X «i Prič6! “ V PlaniCi 5 S Skokov na f' mcdnarodni te-slai ' skakalni! n’etl'ski in 8 razkrinkate kot klevetniki in lažnivci, kot ste se v tem primeru Domjo 17.4.1949. Slavko CeremonliB ne amer Ski kriffli Včeraj v zgodnjih popoldanskih urah Je bila na ameriški lahki V0J ni križarki «Spocane» ki ima 7.500 ton ter 500 mož posadke, svečanost predaje poveljstva. Pred zbrano posadko Je dosedanji poveljnik križarke kapitan Jsuac predM povelj stvo novemu poveljniku Marshallu. Ladja je odplula iz N w Yorka 4. januarja t.l. Pred slovesnostjo in po njej so povnbljen'm gostom postregli v salonu na ladji s kavo in sladoledom. Kdaj mislijo rešiti vprašanje uslutoev Krajevnih javnih ustanov Zopet je govora o uslužbencih krajevnih ustanov in splošne bolnice, bo rekel morda kdo, ki sledi našim sindikalnim člankom. Torej še niso rešene upravičene zahteve teh uslužbencev, ki se vlečejo ie v nedogled? Da, zopet je na vrsti to vprašanje, ki ga delodajalci in odgovorne oblasti nočejo na noben način rešiti čeprav ne morejo s tehtnimi razlogi oporekati upravičenosti zahtev u-službencev krajevnih javnih ustanov in bolnic. Ze pred časom so se sindikalne organizacije obrnile na vojaško upravo, in sicer na odsek za delo, ter so zahtevale, da bi ta urad v čim krajšem času rešil vprašanje povišanja plač uslužbencem. Kot je že vsem znano, so nove plačilne sezname, ki so jih predlo-Žile sindikalne organizacije ob odobritvi uslužbencev krajevnih javn.it ustanov in splošne bolnice, odobrili že sledeči Uradi: pokrajinski urad, občina in še drugi uradi. Takoj po odobritvi s strani teh uradov je bilo rečeno, da bodo nove plačilne sezname za to kategorijo delavcev iti uradnikov predložili vojaški u-pravi, ki bo končno-veljavno vprašanje povišanja plač rešila ter odobrila nove plačilne sezname. Sindi-kalni predstavniki so celo prejeli zagotovilo, da bo ta stvar v najkrajšem času rešena. Toda kot vedno, ie bila tudi v tem primeru obljuba eno-uresničitev obljube pa zopet drugo vprašanje. Zato na primer niso prejeli sindikalni predstavniki, kljub vsemu svojemu zainteresiranju, še nikakega odgovora, ki naj bi končno rešil sporno vprašanje, katero se že predolgo časa zavlačuje. Zveza Enotnih sindikatov je ponovno poskusila pospešiti rešitev tega vprašanja in se zaradi tega ponovno obrnila na odsek za delo vojaške uprave, od katerega pa ni prejela še nikakega pozitivnega odgovora. Koliko časa se bo vprašanje rešitve upravičenih zahtev uslužbencev krajevnih javnih ustanov še zavlačevalo? In kdaj misli odsek za delo vojaške uprave dati svoj odgovor? * ig * Menda prvič v zgodovini borbe delavskega tržaškega razreda stopa v ospredje tudi kategorija uslužbencev INPS (Pokojninskega zavoda), ki se do danes ni udeležila nobenih stavk niti ni sama nikoli stopila v stavko. Toda sedaj so težke razmere, v katerih se nahaja tržaško prebivalstvo in še prav posebno delavski razred, prisilile tudi te delavce v obrambo svojih Interesov in so zahtevali povišanje plač in tudi izboljšanje delovnih pogojev. Ker niso de-lodajulci ugodili njihovim upravičenim zahtevam, so stopili uslužbenci INPS v stavko, ki traja ie od ponedeljka in ne kaže, da bi se kaj kmalu končala. Tržaško delavstvo spremlja borbo uslužbencev INPS s pozornostjo ter jim želi, da bi bile njihove zahteve čimprej rešene. Vendar bi hotelo, da bi oni prav tako pokazali svojo solidarnost z vsemi ostalimi tržaškimi delavci, kadar vodijo borbo za uresničenje svojih zahtev: do sedaj se namreč niso udeležili nobene stavke, pa četudi samo v znak solidarnosti. Slovenska pesem živi Ob vsaki pr.liki, žalostni aii veseli, Slovenec poje. Primorci smo ohranili slovensko pesem tudi v najtežjem času naše zgodovine. Tudi fašizem ni mogel uničiti naše pesmi. Sedaj so se dvignili novi »preroki«, ki so zakrivili, da je nekaj pevskih zborov začasno utihnilo. Pa to jim še ni dovolj. V nedeljo je Komorni zbor priredil koncert v Borštu. Koncert Komornega zbora je resnično kulturni dogodek za vsako napredno slovensko vas. Tudi Bor-štani so bili navdušeni nad petjem našega najboljšega zbora. Ne vsi! Nekaterim je sovraštvo otopelo smisel za lepo slovensko pesem. Med take spadata tudi Kosmač Edvard in Kosmač Rudolf, ki sta se trudila, da bi nekatere obiskovalce koncerta odvrnila od udeležbe. Kaže, da ni bilo nekaterim dovolj četrt stoletja tujega preganjanja naše pesmi, da sedaj sami preganjajo našo pesem in nastopajo proti slovenskim kulturnim prireditvam. Toda slovenska pesem bo preživela tudi to, sicer najbolj žalostno preganjanje, in ne bo več dolgo, ko bo ona dva Kosmača, pa še koga drugega, postalo sram za njihovo sedanje postopanje. Pripravljalni odbor prosvetnega društva »Pinko Tomažič«, ki je bil izvoljen na plenumu OF IV. okraja v juniju 1948, poziva vse Slovence tega okraja, da se vpišejo v društvo. Mati pok. Pinka Tomažiča je že članica društva. Vpisujte svoje otroke na slovenske srednje šole mmm Četrtek 17. marca Jedert, Ljubisava Sonce vzhaja ob 6.15, zahaja ob 18.13. Dolžina dneva 11.58. Luna vzhaja ob 22.04, zahaja ob 7.29. Jutri petek 18. marca Ciril, Budimir Po končani osnovni šoli stojijo | goč onim, ki so dovršili obrtno šo. staršj pred vprašanjem, ali naj vpi- lo, vstop na trgovsko akademijo le ipin cunipou rtrnlro \r ointnovi i z~i ali * '/ Hunrh7r('Hnn Irdnrrčlrn 3nlr» oH no šejo svojega otroka v gimnazijo ali obrtno nadaljevalno šolo. Veliko primerov imamo, ko so slovenski starši vpisali svojega otroka raje na obrtno šolo kot na gimnazijo zgolj iz egoističnih razlogov, da bo otrok čim preje prišel do kruha, in niso pri tem upoštevali otrokovih umskih sposobnosti. Mnogo razlogov je, ki govorijo za to, da je bolje vpisati otroka na srednjo šolo, kakor v obrtno nadaljevalno šolo. Vsi tisti, ki so hodili kdaj na srednjo šolo in je niso dovršili, imajo možnost kdaj koli pozneje to šolo privatno nadaljevati in končati, medtem ko je treba vsem onim, ki so hodili v obrtne šole, delati razred za razredom, ne da bi jim upoštevali šolanje na obrtni nadaljevalni šoli. Šolanje na obrtnih šolah je zaključno in samo enostransko usmerjeno ter otroka ne more usposobiti za vsak poklic, temveč mu samo pomaga na višjo stopnjo pri praktičnih poklicih, katerih se pa mora šele priučiti. Srednja šola pomaga pri izberi poklica, ni pa zaključna šola v eno smer, marveč je vsestransko usmerjevalna šola, ki da vsakomur nekaj na pot za njegovo usposabljanje za kateri koli poklic. Nadaljnji razlog, ki govori za vpis otrok v gimnazije, je ta, da je mo- z dvorazredno trgovsko šolo ali pa z izpiti razredov nižje srednje šole, po slednji tako, kakor če bi hoteli stopiti na višjo srednjo šolo ali učiteljišče, ki zahteva za vstop dovršeno nižjo srednjo šolo. Poleg tega pa so tudi vse demokratične države po novi učni reformi ukinile vse nekdanje meščanske in obrtne šole ter jih spremenile v srednje šole. Italijanska vlada pripravlja tudi nov učni načrt, v okviru katerega bodo odpravili obrtne nadaljevalne šole ter uvedli 81etno osnovno šolo. Se nekaj je, kar mora biti našim staršem in predvsem učiteljstvu pred očmi, kadar priporočajo vstop v srednjo šolo, da je pri tako radodarnem ustanavljanju obrtnih nadaljevalnih šol ali tečajev (Prosek, Občine, Nabrežina, Katinara itd.) gotovo cilj šolskega didaktičnega ravnateljstva ter italijanskih šovinističnih krogov, ki imajo velik vpliv na šolsko politiko, da odvrnejo slovenski živelj od središča Trsta in na tak način prikažejo svetu čim bolj italijansko lice tržaškega mesta, obenem pa da skušajo vriniti Slovencem manj vredne šole v tržaški okolici in s tem čim nižjo izobrazbo, da ne bodo kdaj kot izobraženci Italijanom na poti. Končnq se morajo tržaški Slovenci zavedati, da gre pri tem tu- Vprašanie majhne in srednje industrije in gospodarska politika vojaške uprave Včeraj smo pisali, da grozi delavcem in uradnikom tvrdke SARROM odpust z dela, ker je namreč njeno vodstvo, ki ima svoje glavne urade v Genovi, zahtevalo takojšnjo likvidacijo podjetja, zopet seveda zaradi poznanih «li-nančnih» težkoč. Mislimo, da ni niti v tem niti v mnogih primer.h vzrok likvidacije podjetij samo «finančni», temveč ga je treba iskali v splošni ofenzivi velekapitalistov proti majhni in srednji industriji. Marshallov plan je predvideval «dvig in porast* industrije ter gospodarstva Tržaškega ozemlja, namesto porasta in dviga pa imamo danes v naši industriji in gospodarstvu tako katastrofalen položaj, da se lahko upravičeno izprašujejo, kam bo vse to privedlo, če se vsa stvar ne bo vsaj nekoliko fzpre-menila. Tvrdka SARROM ni ne prvi in prav gotovo niti zadnji primer uničevanja majhne ter srednje industrije, ki pušča svoje posledice se-veda tudi v velikih industrijskih podjetjih in tovarnah. Pred tem primerom smo imeli priliko prisostvovati sistematičnemu uničevanju drugih majhnih in srednjih industrijskih podjetij in tudi izgledi za bodočnost so zelo klavrni. Kdo nosi največjo krivdo za ves ta položaj? Prav gotovo vojaška uprava, ki s svojo gospodarsko politiko skrbi za interese velekapitalistov ter prejema direktive od ameriških trustov, katerih je prav malo mar, če uspeva tržaško gospodarstvo, pač pa se zelo zainteresirani nu tem, da si ustvarijo tudi na Tržaškem ozemlju svoja tržišča. In zaradi teh »višjih* interesov so danes prisiljene majhne in sred. nje tvrdke in podjetja prenehati z obratovanjem ter odpustiti z dela vse svoje uslužbence. In vendar so imela ta podjetja do sedaj dovolj naročil in dovolj dela, da bi lahko nadaljevala s proizvodnjo ter nudila možnost zaposlitve dolo. čenemu številu tržaškega delavstva. Ce se danes vodstvo podjetja izgovarja pred upravičenimi protesti delavcev, da je prisiljeno pre nehati z obratovanjem, je vzrok tu di v nepravilni razdelitvi novih naročil med posameznimi tovarna, mi in podjetji. Zakaj je na primer vojaška uprava naenkrat spreme- nila svoje mnenje o nakazilu novih naročil tvrdki SARROM, ki ji jih je že obljubila in s katerimi bi ta tvrdka lahko zaposlila še večje število delavstva vsaj za leto dni? Ni čuda, če se zaradi vseh teh mahinacij porodijo v človeku misli, da se skriva za vso zadevo popolnoma druga stvar, ki jo hočejo nekateri po svoje prikriti. Tvrdka SARROM in še nekaj drugih večjih in manjših tvrdk, katerim po vseh izgledih prav tako grozi likvidacija, je imela do sedaj dovolj naročil in dela in ni bilo nobene dij, ki jih bo družba S. A. Trip-covich v kratkem dvignila iz morja, tvrdki SARROM, kot je bilo že v začetku določeno. h Vnlikega Repna za z Pred nekaj meseci so naredili iz naše vasi na Opčine 4 km dolgo cesto. V začetku je prevzela to d.lo občina sama, nato pa openska zadruga. Prizadeti kmetje, ki so jim bila za gradnjo ceste odvzeta zem ga vzroka za prekinitev obratova- Mhšča, pričakujejo, d:i jim bodo č*m. nja. Ce bi bila vojaška uprava držala svojo besedo glede novih naročil, bi bila uslužbencem zaposlitev zagotovljena za precej dol go dobo. Toda naenkrat je vojaška uprava, kot vse kaže. menjala svo. je stališče ter namerava dati naročili? za razstavljanje dveh • ladij ladjedelnici Sv. Roka? Zakaj vse to? Mislimo, da bi imeli uslužbenci te tvrdke pravico vedeti, kaj se skriva za vsem tem, saj so pri stvari osebno prizadeti. Zato zahtevajo od vojaške uprave, da pojas- prej odplačana. Na noben način nočemo, da se to odplačevanje zavlačevalo na dolgo. Prav tako pričakujemo, da bo tržaško podjetje Zar, ki je prev-zoio dela za vodovod. čimprej poskrbelo, da bodo očiščeni travniki in njive, ki so polni kamenja. Mine so nanesle debelo kamenje vsepovsod in nobeden ga ne misli še odstraniti. Zato zahtevamo, da omenjeno podjetje naredi svojo dolžnost in da čimprej očisti polja in ceste. Spomlad je tu in je skrej-ni čas. da ne bo še večje škode na ni svojo zahtevo ter nakaže naro- j travnikih in da bomo lahko vozili čilo za razstavljanje vseh dveh la | P° poljskih poteh v naše polje. di za vprašanje dviga splošne kul. turne ravni slovenskega ljudstva na tem ozemlju. V naših ljudeh se mora zbuditi potreba po višji izobrazbi ter se moramo povzpeti za stopnjo više od sedanjih poklicev, za katere se je zahtevala le nižja osnovna šola. obrtno nadaljevalna šola ali dvoletni trgovski tečaj. Skrajni čas je že, da tudi v tem pogledu napravimo korak naprej, kot je to v vseh civiliziranih državah, da zahtevajo tudi za tako ne znaten poklic srednje-šolsko izob-razbo. Zato bodi naloga vsega našega zavednega učiteljstva, da da vse moči iz sebe, ko prepričuje starše, naj dajo otroke raje na srednjo šolo kakor na obrtne na daljevalne šole. Misel o potrebi izobrazbe slovenske mladine je treba zanest; v sle. herni kotiček tega ozemlja. Treba jo je prebuditi tam, kjer spi v pre kratkem gledanju v našo bodoč nost in jo poživiti, da bo sleherni, doslej še tako kulturno zaostali kotiček naše zemlje, razumel čas in dal iz sebe izobraženega človeka, ki se bo z drugimi kulturnimi delavci povezal v mogočno in nepri magljivo silo proti vsem navalom italijanskega šovinizma in njegovim podlim dejanjem. V ta namen je tudi nujno potreben delovni načrt, ki naj vodi naše učitelje pri njihovem ostrem jn natančnem o-pazovanju otrok, ki jih imajo okoli sebe. Prav tako je potreben načrt za pravilno in zadostno porazdelitev števila otrok iz posameznih šol za vstop v prvi gimnazijski razred. Na našem ozemlju, kjer se ne križajo samo naši politično-vzgojni problemi, temveč tudi kulturno-prosvetnj je treba postaviti v središče borbe za- naše pravice vprašanje pravilne vzgoje in pravilnega usmerjanja naše učeče se mladine, če hočemo, da bomo dohiteli vse to, česar nam v dobi fašističnega zatiranja ni bilo mogoče. Da pa bomo vse zamujeno dohiteli, nam niso potrebne samo šole vseh vrst, temveč zlasti dobri šolniki, ki se bodo znali potruditi spoznavati na otroku vse vrline in sposobnosti in ga po njih usmeriti na pravilno in njemu primerno šolsko pot. 2), ki bodo znali starše prepričati, da morajo poslati svojega nadarjenega otroka na slovenske srednje šole in da ne smejo poslušati razdiralno, z italijanskim šovinizmom naduto in prežeto propagando, češ da bodo otroci po končanih slovenskih srednjih šolah ostali brez kruha. 3), ki bodo znali starsem odpreti oči, da gre takim propagatorjem samo za to, da bi še slovenske otroke spravili na ita. lijanske šole in s tem zadali smrtni udarec našim šolam. 4), ki bodo staršem prikazali, da kaže dobro in vsestransko urejena šola na kulturno stopnjo naroda in da je šola za vsak narod najmočnejši in najtrdnejši pogoj njegovega samostojnega življenja. Končno, da bodo znali dopovedati predvsem slovenskim staršem, da narod brez svojih šol izgine in propade SPOMINSKI DNEVI 1944 so štajerski partizani težko poškodovali rudnik na Lokah in na Kisovcu pri Zagorju. ENOTNI SINDIKATI Krojni tečaj se bo pričel prihod nji teden. Vpisovanje na obeh sedežih ES (Ul. Montfort in Ul. Im briani). Kovinarski delavci. V petek 18. t. m. ob 18 uri naj se zberejo v Ul Imbriani 5/1 vsi oni odpuščeni delavci tovarne OMMSA, ki imajo v rokah pismen odpust ravnateljstva tovarne. UPOKOJENCI Popravljena krivica. Pokojnino bodo priznali onim antifašistom državnim uradnikom, ki so sodelovali v stavkah in podali ostavko na službo pred fašističnim »pohodom na Rim*. Za te se uveljavijo odredbe člena 3 in 4 D. L. z dne 12.12.1947, štev. 1488. Prošnje morajo biti vložene v času 1 meseca, ko je ta odredba stopila v veljavo. Do pokojnine imajo pravico v tem primeru samo oni, ki so prejemali mesečno plačo: za dnevničarje in mezdne nameščence to ne velja. Občni zbor upokojencev na Opčinah bo 27. t. m. za Opčine in okolico. Točen kraj in čas ter ostale podrobnosti bomo javili pravočasno. Upokojenci iz tujih držav (Avstrije. Poljske, Češkoslovaške, Nemčije itd), ki se še niso prijavili Zvezi upokojencev pri ES, naj to store čimpreje v Ul. Imbriani 5/1. Lloydovi upokojenci, ki orejema-jo pokojnino Lloydovega pokojninskega fonda («A»), naj se prijavijo pri Zvezi upokojencev ES, Ul. Imbriani 5. Starostno zavarovanje INA. Bivši nameščenci tržaških podružnic Kreditanstalt ali Bank-Union z Dunaja, ki jih je prevzela po letu 1920 Tržaška trgovska banka (Banca Commerciale Triestina) in v letu 1923 Italijanska trgovska banka (Banca Commerciale Italiana) in ki uživajo starostno zavarovanje pri INA, naj se čimpreje javijo pri Zvezi upokojencev ES, ali najkasneje 21. t. m. okoli 11 ure na se- dežu v Ul. Imbriani 5. Ugodnosti za izpite na slovenski trgovski akademiji Prosvetni urad VU je razširil ugodnosti za privatiste, ki jih vsebuje razpis italijanskega ministrstva prosvete z dne 31.1. 1949 tudi na Tržaško ozemlje cone A. Tedaj smejo tudi letos polagati privatni vstopni izpit v II. razred trgovske akademije, učiteljišča in višje realne gimnazije učenci, ki nimajo nižjega tečajnega izpita, imajo pa primerno starost, t. j. vsaj dopolnjeno 14. leto. Izpit obsega vse predmete prvega razreda in one predmete ali dele predmetov, ki so predpisani za nižji tečajni izpit, niso Pa med predmeti prvega razreda. Podrobna pojasnila dajejo tajništva šol. Prošnje je treba vložiti v mesecu maju, izpiti se vršijo v drugi polovici junija. Velja tudi za dijake iz Istrskega okrožja. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO darujeta 3000 lir tovarišici Ema Starčeva in Štefka Drolčeva. PREGLED OBRTNIH DOVOLILNIC Mestna obina poziva vse trgovce na debelo in drobno v Trstu in okolici, da prinesejo svoje obrtne dovolilnice v pogled in potrditev za leto 1949 v urad za obrtne dovolilnice, Ul. Procureria 2/III, soba štev. 5. Kdor ne bo imel potrjene obrtne dovolilnice za leto 1949, bo kazno; van kakor predvideva zakon, tudi z zaporo trgovskega lokala. Občni zbor upokojencev nabrežinskega okraja v nedeljo 20. marca ob 9.30 v dvorani kina v Nabrežini Okrajni odsek upokojencev ES nabrežinskega okraja sklicuje v nedeljo 20. t. m. ob 9.30 občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o stanju upokojencev vseh poklicev in zahteve oblastem. 2. Odnos vprašanja upokojencev do vprašanja brezposelnosti, do problema mladih delavcev in žen • delavk. 3. Organizacijsko poročilo. 4. Diskusija in razno. Vprašanja, ki se bodo obravnavala, niso samo važna za upokojence, nego tudi za zaposlene in nezaposlene delavce, mladino, upokojene žene in delavke. Udeležite se tega občnega zbora. nugu u,miei ooDora z funkcijo upravno-sodnega organa Včeraj popoldne jo bila na tukajšnji prefekturi javna ustanovna seja conskega upravnega odbora kot upravnosodnega organa. Pred zbranimi člani tega novega odbora je spregovoril prof. Palutan. Omenil je, da je odredba št. 24 vojaške uprave z dne 7 februarja t. 1. ustunovila conski upravni odbor kot upravno - sodni organ, ki bo branil zakonite interese državljanov, če bi se zgodila krivica s strani javne uprave. Conski upravni odbor je p lkraj-n-sJci odbor, ki vrši nalogo nazsodišča. Ta deluje po vseh pokrajinah italijanske republike in ie v Trstu končal s svojim delovamem zaradi vojnih razmer leta 1942. Zadnji tak priziv se je obravnaval 3. junija 1942. leta. Clen 3 odredbe št 24 VU določa o posebni sestavi conskega upravnega odbora kot upravno-sodnega organa. Clen določa: »Kadar conski upravni odbor kot upravno sodni organ odloča v prizivih v smislu čl. 282 enotnega zakonskega besedila o krajevnih financah, ki ]e bil odobren s kraljevskim odlokom z dne 14. septembra 1931 št. 1175, se mora odbor pomnožiti l dvema članoma in dvema nadnmaatnlma članoma. ki jih Izbere conski predsednik iz terne, ki Jo glede vsakega dodatnega člana predloži zbornica | za trgovino, industrijo in kmetijstvo.' Ti člani ostanejo v funkciji 4 lota in se smejo znova postaviti*. Ta poseben odbor ni bil sedaj (e ustanovljen, to pa zaradi tega, ker VU pripravlja novo odredbo, na podlagi katere bo na Tržaškem ozemlju raztegnjen novejši zakonski dekret, ki je bil Izdan na ozemllu italijanske republike, in ki zadeva ustroj uprave pokrajine in občine. Ta dekret določa ustanovitev posebnega oddelka za krajevne dajatve pri conskem upravnem odboru. Sestava tega oddelka je različna od one, ki jo je predvideval čl. 3 odredbe št. 24. Conski odbor kot upravno sodni organ je ustanovil tajništvo, kakor pač predvidevajo zakoni in veljavni predpisi. Tajništvo je osebno pozvalo vse prizadete, naj predložijo pritožbe v roku 0 mesecev. Ker pa bi bila ponovna predložitev pritožb povezana z velikimi stroški, je tajništvo zanje izposlovalo posebno preprostejšo proceduro, ne da bi prizadeti imeli ponovne stroške. Tajnik tega novega organa g. Zuc-colin je nato prečttal pravila glede sestave pritožb, dalje kako ta organ deluje in kdaj se sestaja. ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? Radio London in Siovenci Ko je zapudnjakom tekla v grlo grenka voda vojaških porazov, so glasno hvalili v njihouiii radijskih oddaja)i vsak primer sabotaže ali kakršnega koli oboroženega ljudskega napada na naci-jašiste. Želeli so si splošnega upora jugoslovanskega naroda, katerega borbenost jim je bila dobro znana, da bi tako cim več divizij izpadlo iz pravih frontnih linij. Pozivali so nas na vse načine k uporu. To je bilo tedaj, ko so poslali k nam Roatfo. Tedaj so za-padnjaki in radio London dobro vedeli, da je Roatta že star vojni zločinec. London je opozarjal poslušalce na grozodejstva, ki jih je Roatta zagrešil nad španskimi demokrati, kjer ju podpiral, v imenu Mussolinija, samozvanca Franca. Dramatično je napovedoval, da je bil Roaltin predhodnik zamenjan, ker je bil premalo trd z ljudstvom. Prerokoval je, da sc bo teror povečal, da se bo poostrilo preganjanje in deportiranjc, kar je bil logičen zaključek na že znano zločinsko prakso Roatta v Španiji. O tej so torej zapudnjaki tedaj dobro vedeli. A danes jih je zapustil spomin. Danes iz Londona ni glasu, ki bi ponovil vsaj to, kar je Roatta prizadejal Spancem, ako že ne nam Slovencem. Danes je v Londonu glede Roatte vse tiho, ker se jim je posrečilo, in to pretežno z rusko, slovansko pomočjo, držati usta nad grenko vodo vojaških porazov, da jih ni popolnoma zadušila. Poslušalec radio Londona 1941-45 Prezgodnja smrt matere 15. t. m. smo izkopati v R omanjih Julijo Pečar, roj. Komar. Zapušča šoloobveznega otroka in moža, ki ji je vso dobo dolgotrajne mučne bolezni zvesto strer/el. Zavedajoč se težkih gmotnih pri. lik so naše žene iz rile manj in Loga nabrale preko 11.000 lir, da podprejo ubogo družino. Pogreba se je udeležilo leliko šleuilo vaščanov. Sodelovala je tudi domača godba in ženski pevski zbor. «Domovini» in ((Molitev male Dorice«. Obe sta bili podani z občut kom. Nasmejali smo se ob enode-janski ((Vesela naloga«. Vse vloge so bile dobro podane. Presenetile so nas tud■ obleke, ki so bile preproste in lepe. Višek zadovoljstva pa je žela enodejanka «V pepelnic. ni noči«. Igra je bila odlično podana, k čemer so pripomogli raznolični kostumi mask. lepa scenarija ter posrečeno menjavanje svet, lobe. Predstava se je zaključila z deklamacijo «Kljc Primorske« in z zahvalo. Lepo uspela prireditev priča o veliki požrtvovalnosti učiteljstva; nabito polna dvorana občinstva, ki je vsako točko posebej nagradila z burnim ploskanjem, pa je dokaz, kako silno je naše ljudstvo žejno prosvete in kulture. Zlasti v Ric-manj ih že dolgo ni bilo nobene prireditev, Za kar nosi veliko odgovornost pred ljudstvom nekaj Vidalijevih razbijačev. 125 tisoč lir je izginilo Gospa Elvira Rtafclta, ud. Bola-ni, iz Ul. Dei Porta 2 je javila policijski postaji v Ul. Caprin, da so neznani tatovi s ponarejenimi kiju. čl prišli v njeno stanovanje in ji poleg 95 tisoč lir v bankovcih po 1000, katere je imela skrite pod Žimnico, odnesli še radijski aparat vreden 30 tisoč lir. Proti enj zjutraj je policijski avto, opremljen Z radijsko postajo, ki je patruljiral p„ Ul. D’Annunzio našel in prlpe-ljlal v bolnico 21-letnega težaka Giudia Surionija iz Ul Sette Fontane L Surioni ima ranjen nos in zgornjo ustnico. Zdraviti se bo moral okrog 10 dni. Surioni je povedal, da je bil v neki gostilni v Dl. Sette Fontane, kjer je prišla do prepira med njim in brivcem Mariom Gabrovičem. Slednji mu je vrgel v glavo kozarec, ki mu je prizadejal poškodbe. Policija je Gabroviča takoj našla in ga tudi pridržala. Zahteve vrtnarjev so samo na pol rešili Preložena kolesarska tekma Opensko športno društvo sporoča, da je iz tehničnih razlogov preložena kolesarska tekma za pokal Skerlavaja, ki bi se morala vršil' v nedeljo 20. t. m. Planinski izlet PD? V nedeljo 27. t. m. priredi F'a" ninsko društvo v Trstu izlet in pr°* stovoljno udarniško delo za sko kočo na Nanosu za člane P"*-Vpisovanje v Ul. F. Filzi 10/1 dnevno od 19 do 20.30 in v Rojan}1, čevljarne Gec, Trg Tra i Rivi 2 d® vključno petka 18. t. m. — Odhoo v nedeljo ob 5 uri zjutraj. Nočna služba lekarn Redenzione. Garibaldijev trg •j’ Benussi, Ul. Cavana 11: Biasolet'0’ Ul. Roma 16; Alla Salute, Ul- Gl.u‘ lia 1; Harabaglia v Barkovljah ' Nicoli v Skednju imajo staln® n no služtpo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8800, papirnati št«' 100 An ling 2000, telegrafski dolar 675, lar 665, švicarski frank 168. ., francokih frankov 160, avstn)SK šiling 23. V nedeljo 6. marca t. I. nas je razveselila šolska mladi.:a iz Ric-manj s sledečim kulturnim propra mo m: V uvodu so dobro zapeli vsi od naj večjega do najmanjšeg • Prešernovo eZdravljico», nato pa je ena izmed učenk pozdravila vse prisotne. Sledili sta deklamaciji Žensko okostje so našli Okostje, katero je našla predvčerajšnjem policija v vili Revol-tella pri Lovcu, so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnice, kjer bo na razpolago sodnim obiastem Po licija je ugotovila, dg gre za ženska okostje. Popravek V včerajšnjem dopisu iz Gropade «Kdo je n# «kongresu» govoril v imenu Gropajcev* se predzadnja vrstica prvega odstavka glasi pravilno: «pred dvema letoma*, in ne «pred dvema mesecema*. Kategorija vrtnarjev je morala čakati več kot leto dni, preden ji je združenje poljedelskih delodajalcev odobrilo njene upravičene zahteve o povišanju plač in o izboljšanju delovnih pogojev. Koliko sej in sestankov je bilo potrebnih, da so predstavniki vrtnarjev prepričali delodajalce o upravičenosti njihovih zahtev ter jih pripravili na to, da so po tolikem času vendarle podpisali sporazum, ki predvideva vsaj majhno izboljšanje delovnih in mezdnih pogojev vrtnarjev Tržaškega ozemlja. Kdor le nekoliko pozna razmere, v katerih so bili prisiljeni živeti tržaški vrtnarji, bo potrdil našo trditev, da so prejemali tako nizke plače, da z njimi niso mugli kliti stroškov za nakup najpotrebnejših stvari. Seveda pa si ne smemo misliti, da sedanji sporazum rešuje v celoti to vprašanje ter da bodo delavci na podlagi tega sporazuma prejemali plače, ki bodo zadostovale njihovim vsakdanjim življenjskim potrebam. Na podlagi sporazuma bo prejel vrtnar dnevno komaj 846 lir, to je vsoto, ki nikakor ne bo mogla zadostiti njegovim zahtevam. Zato moramo poudariti, da ‘ e borba za pravično rešitev zahtev te kategorije delavcev ne sme končati, temveč se mora nadaljevati, dokler ne bodo delodajalci nakazali svojim uslužbencem tako visokih plač, da bodo lahko vsaj skromno preživljali sebe in svoje družine. Nekateri delodajalci niso do danes izplačali svojim uslužbencem kruš nih doklad kot to predvideva ukaz št. 347. Sindikalni predsluvmki so zahtevali od združenja vrtnarjev, da se za stvar zainteresira ter prepriča delodajalce, da pričnejo z izplačevanjem krušne doklade. Vsi vrtnarji, ki krušne doklade niso že prejeli, morajo zahtevati od svojih delodajalcev, da jim jih izplačajo od datuma, ki ga predvideva ukaz št. 347. Izpred okrajnega sodišča Pred okrajnem sodnikom se je včeraj moral zagovarjati Nikolaj, klient «Soeieta Frigoriferi Triesti-n!» iz Ul, Ugo Foscolo. Vzrok, da sc je Nikolaj moral zagovarjati, je treba iskati v temle dogodku, id sc je pripetil na dvorišču omenjene ledenice. Medtem ko je Nikolaj pregledoval posode za mleko, je opazil, da je avtomobilska guma njegovega tovornega avtomobila prazna, Mislil je, da mu je to za godil čuvaj Peter Cernivani. Zaradi tega ga je Nikolaj udaril po obrazu, S tem bi bila zadeva prav za prav zaključena, če ne bi par mesecev za tem prišel zopet navzkriž s Cernivanijem. Nikolaj je namreč obtožil Cernivanija, da mu je skril tri posode mleka. Potem ko sta se skregala, sta se začela še prav na grdo tepsti. Pri tem je bil Cernivani tako namlaten, da je moral za nekaj dni v bolnico. Sledila je obtožba, ki jo je naperil Čuvaj proti Nikolaju. Sodnik je Nikolaju spoznal za krivega in ga obsodil na 2 meseca in 20 dni ječe z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakon. Poleg tega bo moral plačati škodo, ki jo je imela zasebna stranka bodisi zaradi teles nth poškodb ali pa ker jih je imela z odvetnikom. Sodnik je bil Mo-gorovič, tožilec Valastro, zapisni kar Cheni. Ranil se je na roki Danes ob 22 so pripeljali v tržaško bolnico in sprejeli v prvi ki-rurgični oddelek Gullija Duillia, sina Franca, starega 33 let, mizarja, stanujočega v Ul. Ronchetto 117. z večjo rano na prstih leve roke, ozdravljivo v 15 ali 30 dneh. Gulil je izjavil, da r,e je ranil, ko je delal na stružnici v svoji delavnici v Ul. Servolu 76. „Dundalk bay“ ie odplula Včeraj dopoldne je odpotovala angleška potniška ladja «Dundaljc bay». Z njo so odpotoval; begunci iz Evrope. Ladja jih pelje v Av stralijo. Dogodovščine Amerikancev Medtem ko smo navajeni, da anglo-ameriško vojaštvo nadleguje meščane, se je sinoči dogodilo prav obratno. Ameriška vo-jaška policija je pred «Odeon dan. cingom* ustavila 25-letnega štu denta V. B. iz Ul. Severi 2. V pijanosti se je namreč zaletaval v ameriške vojake. Policija ga je pograbila in pripeljale na glavno po linijsko postajo, kjer ga je izročila službuječemu stražniku. Ker je študent tudi tukaj rogovilil, ga je policija aretirala. V glavno bolnico so sprejeli ameriškega mornarja Mc Dernotta. ki je vkrcan na ameriški ladji «Shag wav Viktory», ki je v našem pristanišču. Mornar, ki je bil ranjen, je povedal, da so ga malo prej pri «Roxi bar* pretepli tovariši z lud. je. Vendar ni znaj točno povedati, kdo je bil napadalec. ROJSTVA, SMRTI IN POHOKU 16. marca 1949 se je v Trstu zo dilo 12 otrok (1 mrtvorojen), ujm so 4 osebe, porok pa je bilo 9-Civilne poroke: inženih frv',"£ Bertram in trgovska pomoči" Riosa Cecilija. ,,ke Cerkvene poroke: vojak ameris vojske Buvier James A. in dinja Mara nMargherita. nared«1 ameriške vojske Patrick " {,’jv in uradnica Nalil Fausta, naredn., ameriške vojske Preble Clinton^, učiteljica Gentilini Lidija, šofer dal- Scocchi Sergij in gospodinja o larin Angelina, učitelj VValter in telefonistka Zaina na. uradnik Visintin Marij m S spodlnja Primi Nerea. uradnik stel 11 Silvij in gospodinja '*r Adela, delavec Mandorino ' in kartotehničarka Bergama Antonija. no. Umrli so: 60-letni Škerl Mart* a 74-letni Gregorič Angel, 2 leti s p, Mervič Irma, 62-letnl Petelin J KINO ==7; »Večno soglasje*. ROSSETTI. 16 Munl, Mer le Oberon. EXCELSIOR. 16: «Sln Robin Hood': a»> »Možje M- po na Jutri sovjetski film «Vlak * vzhod*. etan 1MPERO. 15.30: «Začarana vas*, Laurel In Oliver Hardy. _hiragU»> NOVO CINE. 18: «Tcror v cn> Humphrey Bogart. ito- GARIBALDI. 18: «Tarzan In zen. parda*, J. Weissmueller. rdeč® MASSIMO. 18: »Razbojniki ž krtplio*, Georg O' Brien. jvlar‘' IDEALE. 18: »Neznanec iž °' na», A. Magnani. zaPa' ARMONIA. 16 30: »Plameni eron-du», Ivonne De Carlo, R°d . Tf' CDECN. 16: «NaSel sem zv« ’ j rone Povver In Sonja HenTKtavlJaI11 MARCONI. 18: »Kako sl Prta“ . I ljubavnico*. Danlille Darrl'“e se-1 ITALIA. 18: »Kadar se »°spe stanejo*, Greer Garson. gra' VIALE. 15: »Gospa Iz 13 ne AnnabUia^z, Lupe livar- jev*, Robert Taylor AZZURRO. 15: «Stevl!ka govarja*, J. Cagnev RADIO. 16: «Rdeča Rita* Mihael Duane. cuili’. , VITTORIA. 16: »Strast*, "• J..ivjaKl' BELVEDERE. 15.30: «Be'a z, nja*. Barvni film. M. M°.' d.,io», SAVONA. 15.30: «Temno oc,r de Havilland, F MIlchrR. oziv>* VENEZIA. 15: »Robin Iloodo Georg Fant. rti» ADUA. 18: «V močvirju snu ' ter Huston In Ana Basme • vvjl' ZAHVALA hčer* PEČAR MARCELO W hVfl. NERINA iz Ricmanj se a. ljujeta vsem, ki so t*ma.L, iede gali pri težki izgubi dra in matere. .„49. Ricmanje 17. marca GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGOSSKA ULICA 42 - TEL. 749 Za pomirjenje in solidarnost i*otrcl»a občinskih volitev v Ko vod n j ali -Itrininski Slovenci proti šovinističnim hujskačem rctekli ponedeljek so se zbrali zastopniki vseh krajevnih množičnih organizacij iz Sovodenj na se-■ anek, da bi proučili razna aktual-a vprašanja, ki so v zvezi z zadnji-i dogodki doma in po svetu, in da delu6 pogovorili ° sv°jem bodočem jPre<3mct razgovorov so bi-nlav. i e volitvc' i-i jili v Sovod-m . se niso razpisali, ker je to občina občina, kjer pa je državna cja še začasna in ni dokončno ejena in potrjena. Sicer je s tem tuili njeno deklico. hia^n^e 'n Pr°šn3e niso nič P°" ?ale. Kot za nalašč je kamenje Kom'? pabaU *ako g°st°- se mo | 0Va 3 svojim otrokom’ ni iczn* umaknili v hišo. Tedaj ga * Pzime debel kamen in la čez mejo, «.a bi prestraši-Kotei P°tep' 'le. Nesreča pa je v ?a’ ie ha oni strani zadela iz jj,Vo 12-letncga Livija Štruklji d01J,Q' Heoni. Ranjeni deček teče že_ V >n Pove očetu, da mu je Poe a Vl'gla kamen. Oče ogorčen izd-6 ka k zdravniku, ki mu ga a[).2t'r'lvn>ško spričevalo, in ki Zal ,Cc ihkoj nese n" sodnijo in *l!k 2(jr^?me^ovo- Včeraj jo je sod. ob^h * a P° dolgem zagovoru be strank obsodil 8000 lir glo. lir °Tr!?*£ev škode v znesku 12.000 Prjj, plaoilo stroškov zagovornika lir mete stranke v znesku 10.000 PoShjnnPOraVnavn sodn'b stroškov, Skrivni izseljenci skgga .n* držal navodil izgon- kve»tura mu. ga je irdal;' roj8tni k- 3°gni za povratek v ahi laj’ 3c bil obsojen 48 le, ^ Lanardi3 N ^ Vjritv,?n*a Catiižus qi tala v r l’ kt ga je policija areli iarad januarja hto*. **'ejc j. 1 .nczak°nitega prestopa -ip°ra m 1“lkLobsodil na 3 mes ce 28-lel-ivigna-Pa je bil opro. ianu letni Bukovina Evgenu iz UJ. Prato sta zato morala pred sodnijo, kjer pa so ju oprostili. Štednja elektrike še traja Čeprav že nekaj dni prši droben dež, vendar to še zdaleč ne zadostuje, da bi voda napolnila prazne rezervoarje elektrarn in bo treba še vedno štediti z električnim tokom. V ponedeljek se je pod predsedstvom dr. Capona ponovno sestala na goriški prefekturi pokrajinska komisija za električni tok in proučila položaj po zadnjih ukrepih za štednjo. Pri tej priliki je komisija sprejela nekatere nove ukrepe, ki bodo prišli v veljavo v primeru, da bi še ne bilo večjih padavin, ki bi olajšale in izboljšale položaj dobave toka. Tradicionalna nopelna Iskrna * Pevmi V soboto 19. t. m., na Jožefovo, bo na pevmskem športnem igrišču ob 15. uri tradicionalna nogometna tekma med starimi in mladim:, ki jo po navadi odigrajo vsako leto na ta dan. Lansko leto so dobili igro stati in zato se letos mladina marljivo priravlja,, da bi popravila sramoto in st priborila zmago v letošnji tekmi. Motorizirana kopalca v Soči Nova restavracija v Idriji Uprava idrijskega rudnika je ob koncu preteklega meseca odprla novo lepo in snažno delavsko-uslužbensko restavracijo, kjer se bo lahko hranilo do 300 ljudi. Pro- na 40 Fiorello star iz Cations d; Strada nt:Ba Col v'n'000 lir P°S°jno '< £»• w'Vetta Olinda iz Triv Vidmu ! Vlcla H« ^ BaWJVAW.-JW,WAi Nebuler Husi« BILOJE- Leningradu... ZGODBA VOJNEGA DOPISNIKA 40 "Higiena° S til£ in Prlčel z njo mešati sneg v kotličku. "Take besedT' U!t;el z nasmehom. kaf'e',ori 3e bil ^ 'j1*"’ 3e PrePričevalno odvrnil. Pričel jnl je ugajali. 3(1 Počel m.1 "ne* 36 nekak dobrohotno ironični odnos do vsega, Dv in vpUkr. upravlja) je vj;s «iahkega» človeka k. n.e »Na , 'lle*al s trsko8Cln°V *abko *z koncentrata pripraviš kašo«, Je rekel Centrat nnh-„, S.neg>>\ Uahko počakaš, da voda zavre, ali pa daš na redki kaši snega nastala 'oda k1f,nda ]e tV ,Vr>do' p<’ pravici povedano, na stvari se nič ne »edaj no ° ‘l3, dodaš *aši masla in prepražene čebule, st- Gledai st. ^Polagamo ne z enUn ne z drugjm ... » X ,n zp Z ji °U**' Nenadno je znov ’ *>». je 6 . menUu v vodo. a naPolnitj s sr.L'' ko 3emal kotliček s peči«, zdaj ga je treba *o .J',0 ^ malo In z°Pet je izginil pod zaveso. tnifcu kiui moč„T n° in sP°minjalo .w, je na staro pravljico, kako prHac j'"'emu ne bi "* i™ lfKa,i v klet po mleko. Žlica kiseli, žlica hjI? v kotliček?,, Pnncse£ sneg v vedru in ga bi potem počasi ekel nazaj grede. Iz kotlička se je dvigala para- Znova ga je postavil na peč. «Strašno inete. No, danes bomo imeli veliko dolu.« Počenil jc in pričel mešati v kotličku. Njegovi lasje so bili vsi beli od snega. «Se enkrat«, je rekel in vode bo dovolj. Svetoval sem mu, da bi bilo bolje uporabljati vedro. Ozrl se je na kljuko, kjer je viselo, in rekel: «Mogoče ijnate prav,# Nato je vstal in prisedel k meni na posteljo, «Povejte», je rekel, «ali je tega letalca hudo zadelo?« «V nogo«, sem odvrnil. »Spočetka niti čutil ni, a potem sem jaz cpazil kri. On pravi, da ni hudo.« «Tako jq vedno v prvem razburjenju«, je rekel. «No, najbrže se je srečno izmazal.« «Trojj messerov je bilo, a on je bil sam. Po mojem jnnenju se je zaman spustil v boj.« «Kako zaman?# se je začudil. «A Duglas?« «Duglas je bil že nad gozdom. Cilj je bil že dosežen. Moral je odleteti« «Motite se«, je rekel nejevoljno. «Potem bi se zopet pognali za Duglasom. Noben leningrajski letalec ne ravna tako... Se zadnjič moram ponj, pa bo dovolj.» Zagrabil je kotliček in zlezel pod zaveso, Bolničar je na zložljivi postelji mirno dihal. Bila je ena ura ponoči, čez šest ur bo jutro in lahko se bom odpravil nazrj. "Nemogoče je držati za kovino#, je rekel, ko se je vračal nazaj. Prsti hipoma zmrznejo. To ti je zima.# Ropotaje je postavil kotel na ogenj. »Zdaj je v redu#, je rekel. "Zavrelo bo in treba bo le kašo vsuti.« Meni se je hotelo spati. Zdravnik je stopil k polički in vzel z nje koncentrat. Nato je nekoliko pomislil in vzel še drugega. «Dva bom skuhal«, se je obrnil k meni, »poveseliti se morava.« »Dajte, tudi jaz hočem nekaj delati«, sem rekel. (Nadaljevanje sledi) obeli con STO-ja naj navedemo še naslednje število iz proračuna an-glo-amerlškega področja: medlem ko znašajo stroški za vzdrževanje zaščitne in gasilske službe v razmerju s prosveto pri nas 80'.«, je v Trstu postavka za policijo petkrat večja kot za vzg< ■ namene. Iz tega je jasno raz.* .n, v kakšne namene se v sosedni coni trosijo milijarde, s katerimi ;.e spreminja ta del tjTO-ja v policijsko državo. Ze sama ta dejstva dokazujejo, da je laž in kleveta vsa gonja, ki jo vodijo protj naši coni reakcija. VI-dalijcvi frakcionaši in bedaki. Na področju preskrbe se je v preteklem letu kontingent tekstilnega blaga povečal za 220% v primeri z onim iz leta 1947. Tudi preskrbovalna mreža se je izboljšala s tem, da se je okrepil zadružni sektor g postavitvijo novih trgovin. Na podeželju so '■koro vso trgovsko mrežo prevzele kmetijske zadruge (kmetnaproze) ter tako izpodrinile vaškega špeku'cnta. Tudi v mestih so bili v tem pogled i doseženi precejšnji u-peht, četudi še ne v zadostni meri. Kot je razvidno iz proračuna na področju gradenj, smo dosegli šele 82% vseh investicij. Vzrokov za tc je več. Predvsem pa primanjkuje tehničnih strokovnih kadrov in kvaliiiciranih delavcev, nadalje pomanjkanje discipline na gradbiščih. Tudi gradbeni material ni vedno prihajal redno tako da st dela niso mogla dokončati v predvidenem ču-u. Najvažnejša panoga našega go--podarstva je vsekakor kmetijstvo. Mere, ki so se pod vzele za dvig našega kmetijstva v preteklem letu, so že rodile uspeh, toda nikakor ne moremo biti s tem zadovoljni. Priznati je treba, da Je nismo dosegli predvojne stopnje, zla»ti v Bujščini, kjer je bilo kmetijstvo moderno urejeno. Na področju kmetijstva so se podvzelj razni ukrepi, ki bodo v tekočem letu znatno dvignili kmetijstvo v napredno gospodarstvo. Važni ukrepi so se podvzeli pri gojenju mladih prašičev, za zaščito kokošjereje, za pogozdovanje, zlasti v bujskem okraju itd. Tudi ži vinoreji se po veča posebna pozornost in so v teku jnere. ki bodo zagotovile pravilno izkoriščanje živinoreje,'bodisi pri zakolu itd., ne da bi trpel porast živine. Dosedanja praksa, ko se je klala tudi mlada živina, se bo morala prenehati ln dobiti zaščito tudi v oblastnih ukrepih. Zanemarjeno Je tudi sadjarstvo, Četudi ima vse pogoje za velik razmah. V ta namen bo treba preučiti vprašanje drevesnic, selekcijo sadnega drevja ter vzbuditi na naših kmetijah, zlasti v obdelovalnih zadrugah, skrb in zanimanje do go-enja in nasajevanja različnega sadnega drevja, zlasti oljke. Za kmetijstvom je ribarstvo najvažnejša panoga našega gospodarstva. Od ribarstva so odvisne večje tovarne, dober del našega delavstva, zato je naravno, da mu je treba posvečati posebno skrb in pažnjo. V preteklem letu smo v začetku imeli silne težave. Vi veste, da smo morali omejiti obratovanje v tovarnah kot posledico tega, da niso naši ribiči oddajali nalovljene ,ribg našim tovarnam, ampak so jih izvažali v Trst celo leto 1947. V preteklem letu je. le uspelo zagotoviti našemu tržišču jn potrebam ribe in so naši ribiči svojo nalogo izpolnili. V preteklem letu je bil ustanovljen oddelek za ribarstvo z nalogo, oa skrbi in ureja ta zelo važen sektor našega gospodarstva. Doseženi rezultati na tem področju so sicer v svoji začetni fazi, vendar že taki, da dajejo najboljše upanje tako ribičem kot tudi industriji gotove perspektive. Do korenitih spremejnb je v preteklem letu prišlo tudi na področju zdravstva in socialnega skrbstva. Nadalje so bili nabavljeni potrebni inštrumenti, kot rentgenski aparati, in sicer 3 po številu, ki že delajo. Oddc1, za socialno skrbstvo in zdravstvo je organiziral tudi kolonijo za slabotne otroke iz cone ln deloma iz Slovenije: v zameno je v-čje število naših otrok pose- j Čolo Kolonije v Sloveniji. V novem- j bru se je organizirala služba za prvo pomoč s tremi avtoambulan-1 te.nil v Kopru. Piranu in Bujah. Na predlog oddelka za zdravstvo se je ustanovila zdravniška zbornica in zbornica lekarnarjev. Na predlog oddelka za zdravstvo se Je določila tarifa zdravnikom in cene zdravilom, prav tako je bila določena tarifa zobozdravnikom. Celotno zdravniško službo opravlja v okrožju 18 zdravnikov, 7 zobozdravnikov, 22 babic ln 50 bolničark. Zdiavstvcno stanje prebivalstva jc bilo 1948. leta normalno. V Piranu je bil postavljen protituber-kuloznl dispanzer, poleg onega v Kopru. V tekočem letu bodo postavljeni še v Izoli, Bujah in Ankaranu. Zaradi posebne važnosti turumn se je pri izvršilnem odboru OLO ustanovil oddelek za turizem. Na tem področju smo malo storili. Res je, da ni lahko obnoviti turizma pri nas, da je to zvezano z velikimi stroški in investicijami itd. Vendar bo treba v tekočem letu storiti neprimerno več kot smo v pre-teklejn. V ta namen so se že podvzeli potrebni ukrepi, ki bodo poživili naj turizem. V okvir splošne gospodarske aktivnosti našega okrožja spadajo tudi naše zadruge. Glede na vlogo, ki jo te igrajo v našem gospodarstvu, je potrebno, da tudi tu govorimo o razvoju teh, V letošnjem letu je predvidena izgradnja 18 zadružnih domov. To predstavlja nemajhno žrtev za vse zadružnike naših vasi. Napačno je misliti, da bodo zadružni domovi nastajali brez večjih žrtev. Njihova izgradnja bo zahtevala ne samo prostovoljne delovne sile, ampak tudi materialne žrtve. Seveda nimamo razloga, da bi se predajali malodušju, kajti naši zadružniki vsak dan dokazujejo, da se zavedajo, kaj hočejo. Problemi s področja šolstva v našem okrožju so še isti, kot smo jih ugotovili na zadnjem zasedanju, čeprav smo pri njihovem reševanju že dosegli uspehe. Mislimo pri tem predvsem na italijansko šolstvo, ali še točneje, na odnos italijanskih učiteljev in profesorjev do ljudske oblasti. Iz številk, ki so v proračunu odpadle na prosveto, in to seveda nepristransko na vse tri narodnostne dele, čitaino veliko skrb in razumevanje s strani ljudske oblasti. Tam, kjer se je tem osnovnim pogojem za uspešno delo pridružilo pošteno in požrtvovalno delo učiteljev, to je v slovenskem in hrvatskem šolstvu, ugotavljamo, da se uspehi stopnjujejo. Tega ne moremo trditi za italijanske šole. kjer smatrajo učitelji, da najbolje vršijo svoje kulturno poslanstvo na ta način, da kolikor je mogoče ovirajo sprovajanje učnih načrtov in drugih navodil organov ljudske oblasti. Pri tem zvesto nadaljujejo delo, za kakršno so bili vzgajani, in ubogajo nazadnjaško vodstvo, proti kateremu se italijanski narod odločno bori. Rezultat ic ta, da pod parolo obrambe italijanstva. dejansko ropajo italijanski del tu kajšnjega prebivalstva njegove kulture in nosijo vso odgovornost, če učenci in dijaki, ki gredo skozi njihove šole, niso pripravljeni na naloge, ki jih čakajo v življenju. Tak brezvesten odnos do odgovornosti, ki jo nosijo do učencev, se kaže tudi na konkretnem primeru cepljenja z BSG. Italijanski učitelji in profesorji so smatrali, da je njihova prva naloga preprečiti, da bi se njihovi učenci odzvali. Seveda je mogoče, da ostane tako postopanje brez posledic za krivce le pustljivosli z naše strani. Ce primerjamo razmere v Italiji, kjer je za eno razpisano profesorsko mesto 22 tisoč prošenj, z našimi, lahko veriajnemo. da si naši učitelji ne želijo menjati. V tem letu se mora delo italijanskih šol izboljšati. Za zdravstvo in socialno skrbstvo je bilo lansko leto določenih 5 milijonov 286 tisoč lir. V letošnjem letu pa 48.461.000. Sem spada tudi vzdrževanje bolnic ter pomoč žrtvam fašističnega terorja v iznosu 9 milijonov lir. Nadalje znašajo dohodki, doseženi v letu 1948, 397 milijonov 529.000 lir, predvideni dohodki za leto 1949 pa 869.55Q.000 lir. Lanskoletni proračun skupaj z investicijami je dosegel 894.990.503 lir. Proračun za leto 1949 skupaj z investicijami znaša 1.210.009.200 lir. Nepokriti stroški bodo kriti iz dotacij VUJA. Poleg tega se bodo povišale pokojnine za povprečno 100% v primeri z lanskim letom, začenši * 1. I. 1949. Te številke najbolj nazorno prikazujejo gospodarsko stanje našega okrožja. Hkrati pa pobijajo in smešijo vso lažno propagando reakcije in vse, ki z njo vred klevetajo naše ozemlje, klevetajo ljudsko oblast in žalijo naše delovno ljudstvo, ki z velikimi napori gra- ob preveliki in neupravičeni po-1 di sebi lepšo bodočnost. Okrajna mladinska konferenca bvijskega okraja V nedeljo je Brtonigla doživela velik dan. Pozdravila je 212 delegatov mladine bujskega okraja, ki so se zbrali v Ljudskem domu na delovni konferenci. Po otvoritvi je tajnik okrajne mladinske organizacije tovariš Vok Anton podal organizacijsko in politično poročilo. Poudaril je velik doprinos mladine v NOB. Govoril je o delu in napredku organizacije do danes. Nakazal je nato nadaljnje naloge in pot, katero mora mladina hoditi, da bo lahko še oolj utrdila in ojačila svojo organizacijo in tako dala vso pomoč ljudski oblasti. Prav tako bo mladinu pripomogla s svojim delom pri izboljševanju našega gospodarstva in s tem tudi k boljšemu življenju vsega ljudstva v okrožju. Govoru je sledila diskusija, v kateri je več delegatov obravnavalo mladinska vprašanja. Tovariš Bassanese iz ijv. Lovrenca je govoril o važnosti tekmovanja med mladino, tov. Grassi Lenin, delegat mladine Novega grada je orisal nu-vzočim delegatom, kakšno mora biti delo in priprave mladine za praznovanje prvega maja in za praznovanje »Tedna demokratične mladine vsega sveta«. Kritiziral je nekatere voditelje mladine v Trstu, ki sledijo politiki kapitulacije in revizionizma, kot tudi likvidatorsko delovanje Vidalijeve frakcije in drugih podobnih elementov. Med delom konference je več delegacij prineslo mladini svoje pozdrave in voščila za dober uspeh. Med drugimi delegacija kmečko -obdelovalne zadruge iz Segeta. de- Iz ljudstva za ljudstvo Na sestanku upravnega odbora Naproze v likvidaciji dne 12. marca v Kopru, je bilo določeno, da se iz fonda določi pol milijona lir za pomoč raznim ustanovam. Tako bo dobila bolnica v Kopru 100.000 lir, okrajno socialno skrbstvo 100.000 lir, okrajni Rdeči križ 100.000 lir, zavod Grisoni 100.000 lir in Udruženje vojnih invalidov 100.000 lir. legucija bivših borcev - partizanov iz Brtonigle, mladine iz Savudrije, italijanskih in hrvaških pionirjev iz Brtonigle. žene iz tovarne iz Umaga, mladina iz Buj. Ob zaključku so bili sprejeti razni sklepi za bodoče delovanje mladinske organizacije v bujskem okraju. Ves čas konference je bilo zbranega pred zvočnikom na glavnem trgu veliko število ljudstva, ki je i zanimanjem sledilo poteku konference. S. A. Sindikalisti za prvi maj Člani okrožnega sindikalnega odbora so sklenili, da bodo do prvega maja napravili 360 prostovoljnih ur dela na koprskem nogometnem igrišču in 400 ur na terenu za pomoč sindikalnim podružnicam. Poleg tega bodo zmanjšali potrošnjo papirja, vode, elektrike in bencina za 50 odst. Do sedaj so od navedenega napravili že 108 prostovoljnih ur na nogometnem igrišču ln 90 ur pri kmečkih sindikalnih podružnicah. Obvestilo Okrajni odbor ASIZZ v Kopru obvešča tovariše - ice, ki so o priliki praznika osmega marca zadeli kak dobitek loterije, naj te dvignejo do 25, marca na sedežu okrajnega odbora v Kopru. Do sedaj niso še bili dvignjeni naslednji dobitki: št. 77, aktovka, (zeleni listek št. 18, ženska polna torba, (listek pomarančne barve) št. 380. sedem m blaga, (listek bele barve) št, 40, sedem m blaga, (listek orehove barve) št. 96, štiri m flanele, (listek pomarančne barve). MALI OGLASI TOVARIŠICA z dovršeno nižjo gimnazijo, vešča strojepisja, išče službo v Kopru. Nastop takoj. Naslov pri podružnici PD v Kopru. Poročilo tov m Borisa Mraka na posvetovanju Kompartije za Tržaško ozemlje dne 13» #« m. v Trstu KP ZA TRŽAŠKO OZEMLJE IN VPRAŠANJE VOLITEV Splošni oris političnih sil v coni A in njihovi medsebojni odnosi Kakor smo že poročali, je imel poleg tov. Babiča na nedeljskem posvetovanju Kompartije za Tržaško ozemlje poročilo o temi: «KP za Tržaško ozemlje in vprašanje volitev* tov. Boris Mrak. Tov. Mrak je uvodoma poudaril veliko važnost analize vsega preteklega delovanja delavskega gibanja pri nas, ki naj omogoči osvetliti vse odklone v preteklosti bodisi nacionalistične, socialdemo-kratične in celo trockistične, katerim je objava resolucije IU dala priložnost, da so prišle na dan. Poudaril je, da bi bilo nemogoče vzpostaviti enotnost revolucionarnega gibanja, ako se ti odkloni ne bi odstranili, pa čeprav resolucija IU niti ne bi obstajala. Nato je tov. Mrak ugotovil, da je na naš poziv na enotnost demokratičnega gibanja Vidali odgovoril negativno, kar pa nam nalaga dolžnost, da z borbo nadaljujemo in premagamo vse tiste elemente, ki so revolucionarnemu gibanju tuji, ter nudimo demokratičnemu gibanju pravilno orientacijo ob priliki upravnih volitev. Povedal je, da je bila vojaška u-prava prisiljena razpisati volitve prav zaradi odločne borbe demokratičnih množic, pri čemer pa je smatrala, da je prav sedanji trenutek razdora v demokratičnem taboru ugoden za objavo ukaza 345, iz katerega jasno izhaja, da se hoče ljudsko gibanje defraudi-rati. Nato je govornik prešel na splošni opis političnih sil v coni A in njihovih medsebojnih odnosov. Tako imenovane italijanske stranke (Giunta d* intesa) Orisal je najprej tiste protirevolucionarne sile, s katerimi imperialisti direktno manevrirajo, da bi obnovili stari režim političnega, gospodarskega in nacionalnega zatiranja. To so v glavnem sile bivšega CLN-a, med katerimi je po svoji organizaciji in političnem vplivu najmočnejša de-mokristjanska stranka. Democrazia cristiana Kakor v Italiji, je dejal tov. Mrak, tako je imperializem in tukajšnja reakcija izbrala tudi pri nas to stranko kot najvažnejši instrument, s katerim bi hoteli ovirati pohod ljudskih sil. Glavna opora in jedro te stranke so eksponenti krajevnega kapitalističnega monopola in njegovih direktnih klientov po večini iz gornjih slojev državnih funkcionarjev ter tukajšnjega monopolističnega aparata, kateremu je treba dodati seveda še cerkveno hierarhijo. Pozicije, ki jih ta stranka drži v gospodarskem in državnem aparatu ter v upravi, sodstvu itd. dajejo oporo znatne množice nižjih funkcionarjev, uradnikov v vseh sektorjih mestnega življenja predvsem pa v tistih, ki jih je bivši režim postavil na določene položaje v našem mestu, pri čemer naj posebej omenimo včerajšnje in današnje importirance itd. Poleg tega pa je treba poudariti še dejstvo, da ima ta stranka v Italiji monopol vladanja, kar krepi njene pozicije pri vseh tistih slojih, ki so ozko povezani z gospodarskim življenje* italijanske države. Na ta način uspeva tej stranki manevrirati tudi z delom množice, ki jo sestavljajo politično zaostali elementi. Kakšne so politične pozicije te stranke, ki je popolnoma podvržena demokristjanski vladi, služkinji anglo-ameriškega imperializma in njegovih načrtov? V Trstu je ta stranka pobornik revizionistične in šovinistične politike italijanskega imperializma in vodi praktično politiko povezovanja gospodarskega in političnega življenja cone A z Italijo. Hkrati je ta stranka glavni steber protikomunistične in protisovjetske propagande tukajšnje reakcije. Ona vodi reakcionarno gonjo proti coni B Tržaškega o-zemlja in proti novi Jugoslaviji. Uživa hegemonijo in ima vodilno vlogo v protidemokratičnem tržaškem gibanju, proti demokratičnim množicam pod zaščito okupatorjev. V političnem ideološkem pogledu se poslužuje korporativno socialne demagogije in se dela braniteljico demokracije. Na splošno pa v tej stranki prevladujejo vedno bolj reakcionarne težnje za vzpostavitvijo odkrite kiero-fašistične diktature. V taboru tako imenovanih italijanskih strank zavzema na videz položaj sredine. Partito liberale italiano Bolj na desno imamo liberalno stranko, katere glavna opora so: del trgovcev in industrijcev, nekaj pripadnikov svobodnih poklicev in intelektualcev, v glavnem elementov, ki so še vedno vezani na tradicionalne, liberalne tradicije stare šovinistične, nacionalistične, protidelavske in pruti-ljudske buržoazije. Njen politični vpliv je omejen na elito in prihaja v poštev zlasti v okviru zakulisnih intrig raznih ustanov mestne veleburžoazije. V vseh glavnih političnih vprašanjih, ki se tičejo našega ozemlja se ta stranka ne razlikuje od krščanske demokracije. Bazne fašistične skupine Se bolj na desno jinamo razne odkrite fašistične in neofašistične skupine. Ljudje tukajšnje finančne skupine, ki so po vojaškem in političnem porazu fašizma smatrali za potrebno ciljati na krščansko demokracijo, nudijo tudi tem skupinam bolj ali manj odkrito pomoč. Te skupine fmajo funkcijo poudariti vsako politično akcijo reakcije in izražajo na obupnejši način vsa tista politična stališča tukajšnjih tako imenovanih italijanskih strank. Te fašistične skupine zbirajo okrog sebe kakšno aktivno skupino in simpatizerje med državnimi uradniki, predvsem med tistimi, ki jih je prejšnji režim Pro-težiral, in pa v policijskem aparatu ter v upravi tukajšnjih monopolistov, v raznih poldržavnih ustanovah, kakšnega intelektualca ter nekaj več študentov. V splošnem so dobro povezani z vladajočim razredem in njegovim aparatom ter so dosegli, da je šel antifašizem — tudi v besedah — iz mode v bivšem CLN-u. Sožitje vladajočih strank z odkritim fašizmom in neofašizmom je bilo direktno dokazano tudi ob škandaloznih oprostilnih sodbah fašističnih zločincev. To naj bi bile stranke desnice. Kakšne pa so stranke ((levice* v tem taboru tako imenovanih italijanskih strank? Partito repiilicano italiano Prva je italijanska republikanska stranka, ki je nastala iz združitve akcionašev in republikancev. Ta stranka je sestavljena iz nekaj intelektualcev, pripadnikov svobodnih poklicev in ima syoj temelj pretežno med u-radniki in študenti. Sklicuje se na italijansko republikansko tradicijo, ideološko pa je nosilec meščanske ideologije v njeni malomeščanski obliki; pridiga nekakšno demokratično in svo-bodnjakarsko demagogijo, praktično pa je zaveznik in služabnik reakcionarnih in imperialističnih sil. Pri nas pa kaže še prav posebno svoj obupni protikomunizem, šovinizem in nebrzdani iredentizem: bolj je «nacionalna» od krajevnega kapitala, ki je vzor ((italijanstva* Trsta, Istre in Julijske krajine itd. Partito socialista della Venezia Glulia Prihajamo končno na tako imenovano socialistično stranko Julijske krajine. Socialna baza te stranke je malomeščanska, ima vpliv na uradniške sloje ter po kakšnega pristaša med delavci (delavska aristokracija). V splošnem ima majhno število pristašev in simpatizerjev, pri katerih je čestokrat težko razlikovati naivnost in iluzijo od zlonamernosti in neumnosti. Dejstvo je, da njihovi voditelji izkoriščajo brez pomislekov nacionalistične predsodke, kar vse zavestno služi italijanskemu in anglo-ameriškemu imperializmu. Škandalozna in perfidna protikomunistična kampanja, glorifikacija ameriške ((demokracije*, Marshallovega plana, atlantskega pakta, italijanstva Trsta, Istre itd., odkrito pristajanje na protiljudsko politiko tukajšnje reakcije in imperialistov, so nedvoumno priče zlonamernosti voditeljev tc stranke, ki si upa nositi naziv socialistična. Dejansko je ta stranka še bolj odkrito reakcionarna izdaja socializma od Saragatove stranke v Italiji. Ta stranka se v resnici ne razliko je od ostalih strank Giunte, ki ima nalogo, da z psevdosociali-stično frazeologijo pritegne z veliko prevaro po kakšnega delavca. Vsekakor pa je treba poudariti, da ti dve zadnji stranki zbirata okrog sebe pretežno elemente med uradniki in malomeščanskimi sloji, predvsem med tistimi, ki čutijo privrženost do socialnih in demokratičnih načel, čeprav v neodrejeni in nezreli obliki, ter se na nekakšen način razlikujejo vsaj na besedah od strank, ki so bolj odkrito revolucionarne. Poleg teh strank bivšega CLN obstajajo kot njihovi priveski razna društva, ustanove in krožki Sem se prištevajo n. pr. «E-dera*. «Gli amici dell’America», »Združenja borcev* in mladinske skupine raznih strank ter Lega Nazionale itd.. Naše množice so te stranke v zadostni meri preizkušale v teku teh zadnjih let. Vse te stranke so zagovarjale in podpirale z vsemi svojimi silami od prihoda Anglo-amerikancev v mesto in pod njihovim varstvom, kontrarevolucijo in obnovo stare reakcionarne oblasti kapitalističnih razredov. Njihova glavna politična naloga je bila, delovati na vseh poljih za omenjeno obnovo. Vsi ukrepi vojaških in civilnih oblasti za odvzer. demokratičnih pridobitev italijanskemu in slovanskemu delovnem« ljudstvu so vedno brezpogojno te stranke podpirale. Ta blok ima popolnoma reakcionarno funkcijo ter se je imenoval in se imenuje '^ali-• janski blok in njegova politika obramba italijanstva. Vsaka ideo-loška razlika med njimi je ostala povsem formalna, v praksi pa so enotne, njihov blok odrejuje njihova protirevolucionarna funkcija, zaradi česar je njihov politični program v bistvu praktično istoveten. Politični program kapitalistične krajevne reakcije povzamemo lahko v sledečih točkah: Vztrajati v odporu, nato pa odbiti pritisk demokratičnih množic, obnoviti in razširiti svojo politično in gospodarsko oblast, v to svrho vzpostaviti in okrepiti vezi z italijansko reakcijo in njeno imperialistično državo, služiti kot prednja baza tega imperializma napram vzhodu (Julijska krajina, Istra, ((zgodovinska funkcija Italije na Balkanu*, itd.), vključiti se v avanturistične načrte vojnohujskaškega ameriškega imperializma. Jasno je, da Tržaško ozemlje ne more biti pripravno za uresničenje tega programa takšno, kakršnega je zamislila mirovna pogodba kot plod kompromisa, temveč bi ga lahko resno oškodovalo, tako s političnega kot z gospodarskega in strateškega vidika. Xu je vzrok, da se revizionizem, čeprav se za sedaj v praksi sprejema, celo strinja s stalno vojaško okupacijo. Temu programu odgovarja tudi politika vključevanja Tržaškega ozemlja v Marshallov plan, od katerega se misli doseči blagodati na ra- čun delovnega ljudstva, medtem ko se po drugi strani doprinaša k vojnemu gospodarstvu in napadalni strategiji imperializma. Politika uničenja ljudskega gibanja in tedaj zvaliti gospodarske posledice njene splošne politike na delavski razred in druge gospodarsko šibkejše sloje prebivalstva pa so neizogibna posledica in hkrati predpostavka tega programa tukajšnje kapitalistične reakcije. K temu je še dodati na polju politične agitacije obupno iredentistično gonjo in gonjo nebrzdanega šovinizma, ki gre hkrati za tem, da bi razdvojil Slovence od Italijanov, in ki se veže na divjo protikomunistično protisovjetsko in takoj za tem na protijugoslovansko gonjo. V tem okviru je všteta gospodarska sabotaža in nebrzdana kampanja proti coni B ter podpora z vsemi sredstvi vsem onim protiljudskim silam, ki delujejo proti ljudski oblasti v coni B. Program in politična praksa tako imenovanih italijanskih strank, in še posebej strank Giunte d'intesa, dejansko vsebuje vse te osnovne točke politike tukajšnjega reakcionarnega kapitalizma in z njim italijanskega imperializma ter anglo-ameriškega ijnperializma. V tem smislu govorimo o protirevolucionarni in protiljudski funkciji teh strank. Indipendentistično gibanje Da bomo razumeli značilnosti in razredno vsebino tega gibanja, posebno v zvezi z njegovo sedanjo funkcijo, je potrebno v kratkem navesti njegov nastanek. Indipendentistično gibanje ima svoj izvor v avtonomijah, ki niso bile nikoli izvedene. Trsta in ]*-ke za časa Avstro-Ogrske. Imeio je konkretne politične pojave mednarodnega značaja po prvi svetovni vojni z bežno epizodo glede Reke, ki se je zaključila z eno prvih fašističnih provokator-skih akcij mednarodnega značaja (legionarji iz Ronk). Pojavilo se je zopet na politični pozornici ob začetku druge svetovne vojne na pobudo Maovca in Abrama; za časa fašistične oblasti do začetka druge svetovne vojne ni bilo nobene politične dejavnosti, če se izvzamejo nekateri krožki bolj družinskega značaja, kjer se je na splošno govorilo o svobodnem Trstu in se spominjalo na preteklo blagostanje izza časov Avstrije, toda skrbno se je izogibalo pred vsakršno politično akcijo. Med drugo svetovno vojno je in-dipendentistična ideja doživela znatno evolucijo in je od generičnih avtonomij Trsta in Reke, od'Trsta kot ((mednarodnega* mesta, od ((svobodnega* Trsta prešla k svobodni primorski državi. Kakor so se razvijali politični dogodki, tako je indipendentizem zavzemal obliko. Popolnoma demoraliziran in brezupen gospodujoči razred je po dogodkih v septembru 1943 sprejel vsakršno rešitev, ki ne bi prizadejala njegovih razrednih privilegijev. Tako je pozdravil rešitev glede Jadranskega primorja (Kuesten-land), ki je v neki meri predstavljala indipendentistično tezo. Ne bomo sedaj analizirali, kaj je Hitler s tem hotel. Kar šteje, je to. kako je bila ta rešitev sprejeta in kako si jo je povprečni človek razlagal. To nam kaže, da indipendentizem v svoji osnovi na noben način ne prizadeva bistvenih interesov gospodujočega razreda, t. j. manjka mu izraziti razredni značaj: dokaz o tem je njegova heterogeničnost. Prav za prav dajejo spori med malo in srednjo buržoazijo življenje in-dipendentižmu. In res predstavlja indipendentizem predvsem plasti trgovske male in srednje buržoazije, obrtnikov, ki so po večini nanjo navezani, in skoraj malenkostne plasti delavcev, ki so politično zaostali. S koncem druge svetovne vojne in ko so jugoslovanske čete zapustile Trst, je indipendentizem javno nastopil: V kratkem sta se pojavili dve različni struji in sledila je ustanovitev dveh indipendentističnih gibanj. Gibanje, ki se zbira okrog lista «Trieste sera*, je bilo vsekakor že od začetka močnejše in se je v zadnjih dveh letih sistematično utrdilo, predvsem zaradi nekega doslednega stališča pri zahtevanju neodvisnosti, dočim je skupina pri «Trieste libera* nihala ter je včasih prikrito govorila celo o avtonomiji v okviru Italije To je seveda odvrnilo od njih simpatije indipendentistov. Dva bistvena dogodka sta utrdila položaj indipendentizma in predvsem ((Trieste sera*, sklep o ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja in razkol v našem taboru v juliju 1948. Skupina «Trieste libera* nastopa posebno v zadnjem času boli kot manevrska skupina Vidalijeve skupine, in ima zaradi svojih tendenc za revizijo mirovne pogodbe ves interes ošibeti vse one sile, ki so iz raznih vzrokov in interesov na poziciji obrambe mirovne pogodbe in med njimi tudi indipendentizem. Ne bomo se ustavljali pri CIT-u, ki jnu je hipno uspelo zbrati vse indinendentistične sile. ker je sedaj izginil s politične pozornice. Slovenska reakcija Da bomo razumeli sedanje značilnosti in funkcije slovenske reakcije, je potrebno tudi tu govoriti o bližnji preteklosti. Osvobo- dilna vojna in borba, ki jo je pri nas kakor tudi na vsem ozemlju Primorske vodilo slovensko in hrvaško ljudstvo pod vodstvom komunistične partije, je ustvarila močno enotnost tega prebivalstva ter brezpogojno zaupanje v napredno gibanje in v njeno glavno jedro—delavski razred in komunistično partijo. Zato je bilo reakcionarnim silam in raznim imperialističnim agencijam zelo težko razbiti to enotnost. Vendar je bilo takoj, ko so imperialisti zasedli to cono, logično pričakovati, da bodo protiljudske sile z vsemi sredstvi in za vsako ceno skušale razbiti to enotnost. V ta namen so začele obnavljati in reorganizirati pozicije slovenske in hrvaške reakcionarne buržoazije pri nas, ker je bila v Sloveniji in na Hrvatskem dokončno poražena tako politično kakor vojaško. Tukajšnji zelo šibki slovenski buržo-aziji je bila ta naloga zelo težka zaradi 'visoke politične zavesti slovenskih širokih množic, ki so si jo pridobile v dolgi izkušnji in pod vodstvom KP. Kljub temu se ni štedilo z napori ne s pomočjo imperialističnih okupatorjev in njihovih agentov in celo s pomočjo tukajšnje italijanske reakcije. In postopoma kakor je napredovalo vzpostavljanje starega kapitalističnega režima, so vsi ti ljudje utrjevali svojo delovanje, ki je stremilo za tem, da razcepi Slovence in ustvari med slovenskim ljudstvom platformo za manevre imperialističnih agencij. Sedaj se v slovenskem reakcionarnem taboru razlikujeta dve tendenci: ena klerikalna, ki je povezana na politiko Krekove imperialistične agencije v inozemstvu. Pri nas jo v glavnem predstavljajo jugoslovanski emigranti; druga, liberalna, ki bi se hotela povezati na tradicije starega nacionalističnega gibanja slovenske buržoazije pred prvo svetovno vojno. Ta tendenca zbira in vpliva predvsem na določene elemente iz svobodnih poklicev, kakega intelektualca, kakega velikega ali srednjega trgovca, kakega bolj premožnega kmeta. V praksi se ti dve tendenci nikakor ne razlikujeta. Na splošno nima slovenska reakcija resne množične podlage. Njene politične pozicije so: podpora politiki anglo-ameriških okupatorjev, torej neposredna podpora protiljudski politiki vojaške uprave in italijanske reakcije. Zagovorniki so protikomunistične, protisovjetske in protijugoslovanske kampanje. Teža njihove politične dejavnosti se čuti predvsem v okviru upravnih in političnih intrig, organiziranih po vojaških in civilnih oblasteh proti slovenskemu demokratičnemu prebivalstvu. Omeniti je še tendenco, ki jo predstavljajo nekateri tu rojeni Slovenci, in ki so se oddaljili od slovenske Osvobodilne fronte in kateri so pripadali zaradi pritiska slovenske napredne fronte. Ti ljudje so se dejansko oddaljili in ločili od slovenskega naprednega gibanja zaradi zaostritve razredne borbe v Jugoslaviji kot rezultata velike socialistične ofenzive v okviru graditve socializma v državi. Tu je govora o oni tendenci, ki jo predstavlja skupina Tončič. Oni formalno izjavljajo, da se ne strinjajo s slovensko reakcijo. Vendar pa ji praktično in objektivno skušajo ugladiti pot. Gesla, ki jih namreč ta tendenca postavlja, so ona, ki se sklicujejo na potrebo enotne frotne Slovencev, ki bi se morali upreti neki dozdevni enotni fronti Italijanov. Ni potrebno preveč analizirati teh gesel, da bomo razumeli, da gre za poizkus v prvi vrsti, da se razbijejo italijanske in slovanske delavske sile ozemlja, t. j. da je na liniji obeh reakcij: italijanske in slovanske. Demokratična fronta Temelj’ demokratične in proti-imperialistične fronte pri nas je delavski razred in kmetje, večidel Slovenci, ki jih je osvobodilna vojna odločno privedla na stran delavcev. Dvojno zatiranje, gospodarsko in narodnostno, slovenskega življa, predvsem delavstva. ustvarja iz njih odločno rezervo tukajšnjega demokratičnega delavskega gibanja. Kakor v osvobodilni vojni tako tudi po vojni jn tudi danes je bila in je vodilna politična sila našega demokratičnega gibanja komunistična partija. Hkrati so vse te sile združene v raznih množič- nih političnih organizacijah, predvsem SIAU. OF, ASIZZ, ZAM, partizani itd. Širina, organizacija in končno borbenost te ljudske fronte in predvsem njena politična zrelost in njena zavest, da se bori, za osvoboditev pred slehernim zatiranjem, vse pridobitve dolge in trde borbe in preteklo izkustvo napravlja iz nje mogočno silo demokracije in proti-imperializma. Revolucionarna in protiimperialistična doslednost, ko jo je demokratična fronta pod vodstvom komunistične partije pokazala v osvobodilni vojni in nato v borbi za obrambo demo- kratičnih pridobitev proti dvigu reakcije pod vodstvom anglo-ameriškega imperializma je odločno razkrinkala vse sovražnike ljudskih teženj in je utrdila v zavesti množic vsa osnovna načela stvarne in dosledne borbe za demokracijo na našem ozemlju. Ta načela so se izražala prvotno v borbi za obrambo pridobitev osvobodilne vojne, za ljudsko oblast, nato v borbi za priključitev k Jugoslaviji in končno, po ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bila rezultat kompromisa, v borbi za mir in demokracijo, borbi, ki se je izražala v obrambi mirovne pogodbe in za dejansko izvajanje določb mirovne pogodbe. V borbi za enotnost delovnih sil mesta in dežele, za enotnost delavcev in kmetov, za slovansko-italijansko bratstvo proti vsakemu šovinizmu in nacionalizmu, v borbi za dejansko enakopravnost tu živečih narodov, v dosledni in brezkompromisni borbi proti imperializmu in njegovim prijateljem pa se niso izražala samo ta načela. V pasu B tega ozemlja je vse to pomenilo v prvi vrsti obrambo ljudske oblasti kot glavne pridobitve o-svobodilne vojne, in ne samo o-brambo pač pa ti—i obveznost za utrditev in gospodarsko ojačenje te oblasti proti sabotaži ter proti poizkusom obnovitve sil reakcije in imperializma. Ta osnovna načela izražajo dejansko sedanje osnovne težnje ljudskih množic in so nedvomno bistvena pridobitev dolge revolucionarne izkušnje ter trde Pretekle in sedanje borbe množic. In tu moramo ugotoviti drugo dejstvo: Med tukajšnjimi demokratičnimi protiimperialističnimi silami je prišlo do cepitve, ki je nastala po objavi resolucije In-formbiroja o položaju v KPJ- Ta cepitev je našla vzrok in silo, da se je lahko pojavila, v dejstvu, da so bili v tukajšnji komunistični partiji elementi, ki se niso strinjali z revolucionarno in dosledno linijo partije; nacionalistični jn social-demokratični elementi. Te sile, ki nimajo nič o-praviti z Informbirojem, delujejo v tukajšnjem demokratičnem taboru na liniji cepitve demokratičnih sil, na liniji narodne delitve (in to se je pojavilo že odkrito v nacionalističnih in šovinističnih geslih, ki se vnašajo v demokratično in delavsko gibanje), za njihovo razcepitev. Od tod izhaja revizionizem teh sil, od tod njihovo sovraštvo proti Jugoslaviji (tj. samo ena od osnovnih linij pri agitaciji in v političnih ciljih tukajšnje reakcije in imperialistov). Za Pas B tega ozemlja te sile dejansko pomagajo silam protirevolucije in silam restavracije proti ljudski oblasti in so postale celo prednja straža šovinističr i propagande teh sil. . Začeli so delati iluzije delavskim množicam, da so vse te spremembe linije (ki je dejansko polna koncesija in prilagoditev liniji reakcije), ta zatajitev osnovnih načel protiimperialistične borbe potrebna za ustanovitev «širše» fronte z onimi strankami, ki so jih naše množice že zdavnaj označile kot agencije reakcije, kot agencije nebrzdanega protikomunizma in protisovjeti-zma vojnohujskaškega imperializma. Volitve in volivni program raznih strank Te volitve so formalno samo u-pravne volitve. Imele naj bi samo namen odločiti, kdo bo jutri upravljal občinske zadeve mesta in drugih manjših občin področja. Vendar je jasno, kakor so sicer pokazali primeri podobnih volitev v zahodnih . ržavah, predvsem v onih, kjer se vodi ostra borba med silami demokracije in reakcijo v službi imperializma, da se pri takih volitvah dejansko vodi odločna politična borba med strankami in razredi, ki ima za namen ne samo posest občinske uprave, pač pa predvsem namen utrditve svojih pozicij na vseh področjih politične dejavnosti. Tu pri nas je spričo svojstvenega mednarodnega položaja našega ozemlja in našega področja politični značaj upravnih volitev neprimerljivo bolj odločilen. V veliki meri je pripisati temu, da je ZVU izdala znani ukaz 345, s katerim se hoče potvoriti volivni izid dejanskih državljanov Svobodnega tržaškega ozemlja. In ne samo to, v naslednjem njenem ukazu, ki se nanaša na volivni postopek, se jasno kaže težnja, da se za reakcijo ustvarijo nova jamstva proti previadanju demokratičnih sil. In zopet iz tega vzroka smo priča celi vrsti manevriranj v taboru reakcije. In res, fašistične in neofašistične skupine so prve objavile poziv, v katerem se poudarja potreba po enotnem bloku Italijanov, katere glavni volivni cilj naj bi bil: »plebiscit, ki naj dokaže voljo Tržačanov do priključitve k Italiji*. Njim so sledili liberalci, medtem ko je krščanske demokracija molčala in se ni izjavila; republikanska stranka pa, v zaskrbljenosti, da bi morala temu bloku na ljubo žrtvovati svojo rahlo antifašisično in protikomunistično frazeologijo, išče izključno formalen izhod, in se poteguje za volivni blok vladnih strank, s katerim smatra, da bo bolje branil «pravice in težnje Italijanov, ki so samovoljno ločeni od domovine*. Isto je s Socialistično stranko Julijske krajine, ki se je v začetku potegovala Za fronto italijanskih levičarskih strank, seveda brez komunistov, a se je končno odločila, da bo šla na volitve s svojo listo, To svojo odločitev opravičuje v glavnem na sledeči način: »Precejšnji del volivcev bi se vzdržal volitev, ker bi v bloku ne našel zadostnega jamstva za izraz svojega političnega prepričanja*. Ne gre torej za neskladnost socialistične politike s politiko desničarskih reakcionarnih strank, ampak gre predvsem za taktično prikladnost, zaradi katere je mogoče bolje podpirati ta blok s samostojno socialistično listo (pristna dvojna igra). Ta pomislek obeh strank, ki se proglašata za levičarski, glede vstopa v blok reakcionarnih stpank, predvsem pa zadnja odločitev Socialistične stranke Julijske krajine dokazuje, da stranke Giunte dlntesa. ki so v preteklosti bile pobornice nacionalistične politike nad vsemi osebnimi interesi skupin, smatrajo danes, da bi bilo laže preslepiti ((precejšen del volivcev*, če se formalno diferencirajo od bloka močnejših strank. Jasno je, da ta račun temelji tudi na odkritem namenu, da se špekulira in izko- risti trenutna razcepljenost demokratične fronte. Pred nekaj dnevi je krščanska demokracija zavzela stališče, v katerem se poteguje za enoten blok italijanskih strank od fašistov do socialistov Julijske krajine. kar se more doseči le pod »določenimi pogoji*, to je, pod takimj pogoji, ki ji omogočajo da v tem bloku igra, kakor v Italiji, glavno in absolutno vlogo. Ob zaključku, in ne da bi se mogli zmotiti, moremo reči, da so glavni cilji', ki jih s temi volitvami zasledujejo vse te stranke, in preko njih nedvomno an-glo-ameriški imperialisti, predvsem v tem, da bi dali videz zakonitosti postopku, ki so ga do sedaj uporabljali imperialisti in reakcija v njihovi borbi proti demokratičnim pridobitvam delavcev in ostalih množic slovanskega in italijanskega delovnega ljudstva ter kronati tako restavracijsko dobo. Hkrati pa skušajo opravičiti razne pretekle in sedanje postopke njihove politike kršenja mirovne pogodbe, s čemer skušajo odpreti pot vojno-hujskaškemu revizionizmu. Volivni programi teh strank, ki se tičejo vprašanja javne u-prave, igrajo tu zgolj okrasno vlogo, tudi zaradi tega, ker imajo za skupno osnovo nadaljevanje dosedanje gospodarske politike in dosedanje splošne politike glede vseh glavnih notranjih in mednarodnih vprašanj Tržaškega ozemlja, kar prav gotovo ne bo dopustilo kakršne koli bistvene spremembe v dosedanji javni upravi v prid delavskega razreda, niti v prid slojev malih in srednjih proizvajalcev, in malih trgovcev, še manj pa v prid Slovencev. 'Nasprotno, y primeru zmage teh strank moremo pričakovati zaostritev celotne protiljudske in protislovanske politike sedanje uprave. Neki voditelj krščanske demokracije je na zborovanju te stranke, ki se je vršilo preteklo nedeljo, objasnil s sledečimi besedami resnično vrednost vseh volivnih programov strank Giunte d’intesa: «Fred nami stoje težka vprašanja — u-pravnega značaja stanovanja, brezposelnost, šole, bolnišnice — kj jih more rešiti nova mestna uprava; toda ker morajo volitve dokazati voljo Tržačanov do povratka v narodno skupnost, in ker morajo postati skoraj plebiscit, se mora vse umakniti pred zahtevo po enotnosti Italijanov*. Mislim, da je vse to zadostno za oceno volivnih programov vseh strank Giunte d’intesa, ne glede na medsebojne odnose, v katerih bodo šli končno na volitve. Kljub vsemu jih tako v preteklosti, kakor sedaj, druži skupna vloga, ki dejansko predstavlja platformo tako krajevne re- akcije, kakor politike italijansk ga in anglo-ameriškega imperializma. Indipendentisti še niso P°" stavili svojega volivnega progra ma, dasi se jz njihovega tiska more sklepati, da bo osrednji mo-tiv njihove akcije v tem, da se zagotovi upravo pobornikom 1 žaškega ozemlja. Do sedaj je m® goče ugotoviti le, da se Fronta namerava udeležiti volitev samo stojno, dasi ni mogoče reči ničesar dokončnega glede indipendentistov, ker ni mogoče zvede nič uradnega o skupini <<^rl.es libera*, ker ta nima sv0^.®_ dnevnika, niti glede Tolloya, biv šega voditelja indipendentis o jn ostalih, ki so bili svoj čas iz ključeni iz Fronte, če se tudi o mislijo udeležiti volitev. Kar se tiče slovenske reak.paa je mogoče že reči, da bo nj glavna vloga glede volitev Pre vsem v tem, da bo skušala o tesniti čim večje število^ s*ove skih glasov v prid združene r akcije, ker ji bo zelo težko P staviti na volitvah lasten P gram in lastno listo. 0 demokratičnem programu mokratičnega gibanja, mora V* bovati z največjo jasnostjo de čene osnovne sedanje zahteve Izven vseh glavnih političnih skupin obstaja znaten de! množic, ki se bodo vprašale, Kmera izmed političnih skupin odgovarja niihovim zahtevam in težnjam. V teku volivne kampanje bodo morale stranke in politične skupine, ki imaio danes v rokah javno upravo po zaslugi okupacijskih sil, in vse tiste politične skupine, ki dejansko služijo imperialistom, stopiti javno pred množice z aiuj-no demagoškim programom, kar bo moglo nuditi priliko za primerjanje njihovih besed z njihovim dosedanjim dejanskim stališčem. Zaradi tega, kakor tudi zaradi dejstva, da je potreno mobilizirati vse sile demokratične fronte za ostro kampanjo razkrinkavanja sovražnikov širokih ljudskih množic, je potrebno imeti že sedaj demokratični volivni program, ki naj določi ne le posamezne zahteve, ki izhajajo iz neposrednih potreb delovnega ljudstva, ampak takega, ki naj na najširši način, ki ga v sedanjih pogojih dopušča volivni program, določi vse posamezne zahteve, kakor vsa glavna sredstva in vse prve pogoje, potrebne za uresničenje zahtev ljudskih množic. Bistvene razlika med volivnimi programi v teh upravnih volitvah prav gotovo ne. bo v posameznih zahtevah, kakor n. pr. v zahtevi po olajšanju ali po odpravi brezposelnosti, po graditvi stanovanjskih hiš. bolnišnic jn po drugih izboljšanjih socialnega in gospodarskega značaja. Prepričani smo lahko, da ne bo noben program pozabil obljubiti vseh teh lepih stvari. Razlika pa se bo pokazala v točni obrazložitvi posameznih zahtev in glavnih sredstev, s katerimi naj se v konkretnih pogojih to doseže. Upoštevajoč sedanji splošni politični položaj, upoštevajoč medsebojni odnos političnih strank in odnosnih socialnih razredov, se pred komunistično partijo Tržaškega ozemlja postavlja nujnost čim večje krepitve in razširitve Slovansko-italijanske ljudske fronte, katere osnovo tvori demokratično zavezništvo delavskih in kmečkih množic in. na splošno, zavezništvo slovanskih in italijanskih delovnih množic. Naš centralni komite je že pred tem dal pobudo za Slovansko-italijansko ljudsko fronto. Na to pobudo so posamezne demokratične organizacije že pristale in dejansko se je že organiziral volivni odbor Slovansko-italijanske fronte. Potreben je sedaj volivni program, ki naj služi kot mobilizacijsko orodje širokih slovansko-italijan-skih ljudskih množ«c in hkra'i kot orodje uspešnega razkrinkavanja raznih italijanskih reakcionarnih nacionalističnih strank in slovenske reakcionarne skupine. Na mestni konferenci vodilnega kadra demokratičnih organizacij so pozvali na enotnost vseh pro-tiimperialističnih sil našega ozemlja in so sprejeli kljub njegovim resnim pomanjkljivostim volivni program Vidalijeve skupine kot osnovo za diskusijo, ki naj privede do enotnega programa, v katerega bi bilo treba vključiti vse glavne zahteve krajevnega demokratičnega in protiimperialistične-gr- gibanja. Odklonilno stališče Vi-dalija in njegove skupine do ‘ega našega poziva, v tako važnem trenutku borbe proti imperializma in krajevni reakciji, je treoa tolmačiti kot ponoven dokaz, da obstaja resen in bistven prepad med konkretnimi in temeljnimi zahtevami krajevne demokracije in V:-dalijevo skupino. Šibkost Vidalijeve skupine je kljub temu v dejstvu, da on skuša še vedno pred množicami zakrinkati in čim bolj skriti ta prepad, medtem ko je moč demokratičnega gibanja, kljub njegovi trenutni razdvojenosti, v dejstvu, da bomo imeli vedno večjo priložnost razkrinkavati Vidalijevo grupo in dokazovati vedno bolj odkrito ta bistveni prepad. Vse fraze o nacionalizmu ne bodo tu nič pomagale. Množice bodo končno v stanju soditi in ločiti nacionalizem v besedah od dejanskega internacionalizma. Zaradi negativnega odgovora Vidalijeve grupe na naš poziv moramo pozvati vse demokratične organizacije, da izdelajo dokončni program, ki naj bo osnova za široko slovansko-italijansko ljudsko koncentracijo. Ce hočemo, da bo program ustrezal ciljem našega de- sej bovati z največjo jasnostjo dolo* hteve «e ga gibanja. Naravno je, da je/®’ šitev glavnih socialnih gospod _ skih in političnih vprašanj V položaju tesno povezana 2- . končno mednarodno ure* Tržaškega ozemlja, zaradi ce--postavljamo kot osnovno zrnat spoštovanje mirovne pogodbe takojšnjo izvedbo vseh tistih ločb, ki so v skladu s sedanj položajem. Sem prištevamo pr vsem pi-avice in demokra i svoboščine, kakor svobodo z zevanja, tiska in besede, naJ,jaj nostno enakopravnost, uvelja nje dvojezičnosti, itd. Kar se ^ vprašanja oblasti občinskih s tov, mi smo za to, da se ji* ''\on0. največja oblast, največja avt ^ mija, zlasti še, ker bodo P° volitvah predstavljali edine v° ne organe. jSj Na gospodarskem polju * _e program vsebovati zahtevo, pristopi k politiki najtesnej ^ gospodarskega sodelovanja z . . mi deželami tržaškega 1 ^o- ker le-to more zajamčiti g°eSta darsko dejavnost našega 111 „a in ustvariti dejansko v rešitev vseh ostalih vpraša 1 ^ občinskem merilu. Zaradi te, treba zahtevati, da Vojaška va razveljavi finančne ih ° vja-dai-skg dogovore z italijans* do. ki so v prid Italiji in klQi0žaj ljajo dejansko v podrejen P aa anglo-ameriško cono TrZ ozemlja in jo spreminjajo g.eVa. lijansko pokrajino. Za E0Sl> ^ga nje krajevnega gospodar razvoja je treba predlagan nitev neposrednih g0SP0?aaflii, dogovorov z vsemi . aa za. predvsem z državami na“ežL0vz' ledja. Osnovna postavka za ? ^0. dig tržaškega gospodarstva J ^ novna vzpostavitev tržaški morskih poti. Za rešitev vprašanja je treba zahtevati V1 teg* vrni' —- «- -------------- . trta' tev vseh ladij, ki so vpisan ,g škem pomorskem registru, v, med vojno in po vojni roke italijanskim parop ^ ^ družbam. Le v okviru takeg ^0. litičnega in gospodarskega^^, grama bo mogoče odločno niti brazposelnost, medtem jj. na osnovi neodvisnega in zac' eti Čega gospodarstva mogoče ** ae), z obsežnim programom javn^jSjcil' predvsem z gradnjo st;tn°v‘a je[* hiš in tako rešiti težak P . za-nezadostnih stanovanj, “k posliti brezposelne ter tako za g I 111 pUgUJC Jau Z. va1 industrijske in trgovske sposobnosti. Preko občinske uprave org01 nit1' rati in vzpostaviti vrsto ustan! ;(>V :SK« ki naj skrbe za dvig zlVJ,ai K9' ravni delovnega prebiva«.^ jn kor n. pr. konsumnih us ^0j-drugih socialnih ustanov «^arad> ročju socialnega skrbstva. obrambe interesov de ^gpti razreda je treba zahtevati 0 ki naj zajamčijo zaporo ^e0tga' pusti, nad najemninami, prt' nizacijo in okrepitev orga ,f0ie hrambene kontrole in ^f0v nad cenami na debelo in MeV*.1 no. Isto tako je treba ukrepe, ki naj odločno aOsp0' položaj malega kmeč^ Žnme ^ darstva, kakor tudi sred^ srednje trgovine, male i industrije ter obrtništva. ^ota, Demokratični program se(jaii, splošnem, točno izraža « 0#0 glavne zahteve ljudski ^ hkrati pa glavne pog°)e ‘ vo uresničenje. ni inOf’ Kakor smo že PoU .?.,.ega Pr, i nri sestavlianiu voh' ,.rg|l jo pri sestavljanju grama sodelovati vse dem lili* “ .. ne organizacije. I,kra v disk,, biti volivni program < 0 i sijo najširšim Ijudsku ^ cam- „novno t. Končno je treba P .-nieg» d , udariti, da je moč tukaj ^ pf mokratičnega S‘ba . „nviti vrsti v doslednosti nh- roti> v nih načel konkretne ^ (lIdi rialistiene borbe *»!«* BOr^ njegovi nedvomno sta }cfn» ’ e preteklosti. Vse t° p de,0'£j venske in »talij3ris . jn t množice našega ozdnn..hen0 i..t ne bo mogla izbrisati Zato predstavljajo ^ (ef sile kljub vsemu predstavljale tudi — ogromno mor, katere J{, ,11^ goče razbiti. Glavni P jtonc pa je enotnost, k’ . veljavno tudi uresn p o A: mesečna 260, četriletria 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, /02. 1440 lugohr KLKJ 5b rrvr5eva “ Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljan1*