Slovcnska Ifrajina. Sobota. Dne 20. novembra nas je razveselil in počastil s evojim obiskom g. ban. Sprejem je bil nad vee elovesen, dostojen visokega banovega doetojanstva. Upamo, da je g. ban odnesel s Slovenske krajine trdno prepričanje o globokl vdanosti, ki jo gojimo v najsevernejšem delu Jugoslavije do mile Slovenije in do naše ljubljene Jugoslavije. Sobota. Razrešen je bil dolžnoeti ravnatelja na naši gimnaziji g. dr. Pavel Strmšek in je premeščeo--kot profesor na celjsko gimnazdjo. — Pred tednom se je poročil naš soboški ro'ak in uradnik tukajšnje davčne uprave g. Nikolaj Barbarie z gdč. T. Kološevo. Mladima zak.oncema obilo božjega blagoslova in sreče! — Naš odlični somišljenik g. Matija Kolmanič, elektromonter v Soboti, si je pri delu poškodoval levo roko. Zdravi 6e v tukajšnji bolnici. Želimo mu skorajšnje okrevanje! — Na;še kopaJišče je imelo kamaj 61 kopalnih dni in vendar beleži zelo dobeir obi&k. Obiekovalcev je bilo 2392, kopalcev je pa bilo: 1498 otrak, 2330 dijakov in 2274 odraslih oseb. Skupno torej kopalcev 6102. Sezonekih kart je bilo izdanih 39, meseonih 29. Najho-ljši obisk je bil v mesecu juliju; skupni dohodki so znašali 29.288 Din. — Številke pričajo dovolj glasno, kako je bilo zelo potrebno kopališče v Soboti. — Ka.kor smio obveščeni, je amenovan za ravnatelja soboške gimnazije gospod profesor Rudolf PregelJ, dosedaj profesor na učiteljišču v Mariboru. G. Pregelj je bil pred leti že profesor na ecboški gimnaziji in leto dni tudi ravnateljev namestnik. Zelo dobro pozna mlado dušo dijaikov v Slovenski krajini ter je bil eden. najbolj priljubljenih profesorjev. Veeeli smo te novice in želimo g. profesorju Preg.lju ob povratku v Sloven&ko krajino ves božji blagoslov ipri nje.govem težavnem vzgojiteljskem delu! Za njegovo veliko ljubezen do dijaštva so mu bili in mu bodo hval&žni vsi bivši- dijaki na soboški gimnaziji dn prepripani smo, da bo g. Pregelj kot ravnatelj imel Š3 večjo število hvaležnih dijakov. — Poročali smo že na tem mestu, da ee bo vršilo predavanje v Soboti za kandidate mojstrskih izpitov. Vrinila se nam je takrat ipomota, češ, da mora vsak elušatelj nositi stroške sani. Sedaj smo obveščeni, da bo noeil stroške uraxi za pospeševanje obi-ti v Mariboru. To v obvestilo vsem pomočnikomobrtnikom. — Med našimi trgovci eta nastali dve struji: eni eo biii za to, da se trgovine zapro že ob šestih, drugi pa, da se zapro ob gedmih zvečer. Zmagali so drugi. Prepričani smo, da je veliko ugodnejše za trgovce zapiranje ob sedmih, ker pač naša Sobota ni mesto, ima bolj podeželski znaSaj in se naj- več kupuje med šesto in eedmo uro. Zmagala je večina. Črensovcl. V zadnjem času smo imeli V naši župniji precej porok. Na take prihajajo za.dnji čas tudi takšni ljudje, ki niso bili povabljeni. Nekateri so toliko obairni, da samo skozi okna gledajo, drugi pa po veej sili hočejo bitii v hiši. Imamo sicer več gostiln, nekateri ,pa točijo kar tako. Neko nedeljo zvečer se je nekaj takih pivcev z godcem na čelu suvalo po cesti. Seveda so hoteli hiti tudi na goetiji, kjor se jim je videlo še lepše. Potem je pa prišlo med njimi do neeiporazuma In prepira, najbrž zarad,: tega, kateiri bi prej šli noter. In kmalu so se zabliskali tudi noii in konec je bil, da so enemu od teh prerezali žile na levi roki, da so ga moraJi odpeljati v soboško bolnico. Konfno je prišel orožnik in bitro napravil mir. Čudno je to, da tako »prijateljsko« ravnajo med seboj fantje, ki eo bratje enega društva, in bi morrali pokazati več izobrazbe. Turnišče. Dne 20. novembra nas je obiskal g. ban dr. Natlačen, ki smo ga prisrčno in slovasno sprejeM. — Umrl je v soboški bolnici naš vaščan Rajtar Florijan v starosti 70 let dne 25. novembra. Pokojnik je b 1 vedno marljiv kot čebela. Dolga leta je bil gonjač živane s sejmov na pcataje Lendava, Beltinci in Sobota. Zadnja leta je delal pri gostilničarju Balažiču, kii je z njim izgubil marljivega in vestnega delavca. Spomlaidi mu je umrl sin Matjaš, ki se je vrnil iz Franoije, v cvetu mladoeti. To je očeta zelo žalostilo in sedaj se je tudi on preselil v večnost. Blagemu poko.jniku naj sveti večna luč, preoetalim svojcem naše fekreno sožalje! — Poročali smo že na tem mestu o prireditvi »Kolinske večerje« po naiših gostilnah. O neki taki veuerji je tole poročati: Obiska je bilo toliko, da se je zdelo, kakor bi bili v časih, ko je kar mrgolelo denarja. In to še ni bilo diovolj. Vršila se je celo noč in še v pondeljek cel dan. da nekatemov niso šli kot v pondeljek zvečer. In. zelo čudno je to, da je v tolikih mestih taka velikanska kriza, za naše gostiilne je pa ni. Je pač to poglavje, ki da mislibi.