Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak petek.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2'72 K, za četrt leta 1'36 K: za Nemčijo za celo leto 5'96 K, za pol leta 2 98 K, za četrt leta 1'49 K; za Ameriko za celo leto 7'28 K.
Posamezna številka 10 w.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica 16 vin. za enkrat; 12 vin. za dvakrat; 10vin. za trikrat; večkrat po dogovoru.
68. štev.
V Ljubljani, v petek, dne 12. julija 1907
Leto X.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Opravništvo .Rdečega Prapora*, Ljubljana, Jurčičev trg, štev. 3 1.
Državnozborska volilna pravica.
Socialni demokratje so podali v državnem zboru predlog, ki poziva vlado, naj predloži deželnim zborom v prihodnjem zasedanju načrt za splošno in enako volilno pravico. Vlada je takoj nastopila proti temu predlogu in minister Bienerth je produciral ravno tiste argumente, ki jih poznamo že od barona Becka: Splošna in enaka volilna pravica je dobra za državni zbor, ki je političnega značaja, deželni zbori so pa administrativna telesa in zato mora biti v njih zavarovano zastopstvo <interesov;> tistim, ki plačujejo največ davkov, mora biti zagotovljen upliv.
Argumenti vlade proti splošni in enaki volilni pravici za deželne zbore so ravno tako piškavi kakor so bili puhli argumenti prejšnih vlad proti splošni in enaki volilni pravici za državni zbor. Seveda se baronu Becku ni čuditi, ako se upira demokratiziranju deželnih zastopstev; saj tudi državnozborske volilne reforme ni zagovarjal in pospeševal iz srčne potrebe, ampak le zato, ker jo je prevzel kot dedščino od »rdečega princa*. Šel je do tiste točke, do katere je absolutno moral iti; naprej ne bi bil napravil reakcionarec nobenega koraka več. Kako naj bi se torej ogreval za odstranitev privilegij iz deželnih zborov?
Gospod Beck je bil morda dober uradnik v blrokratičnem smislu; politično je pa prav mala glavica vzlic svoji veliki pobožnosti. Kakor je bila splošna in enaka volilna pravica potrebna za državni zbor, ne samo zaradi ljudstva, ampak tudi — in še prav posebno — zaradi države, tako je tudi potrebna za deželne zbore. In minister, ki pozna ljudsko dušo nekoliko bolje, nego klerikalni gospod Beck, bi lahko razumel, da izza uveljavenja splošne in enake volilne pravice za dunajski parlament ne more biti miru, dokler ne zmaga ta pravica na celi črti,
Razlika, katero dela Beckova vlada med politiko in administracijo, je sila nerodna in otroška. Ljudstvu dvajsetega stoletja bode težko dopovedati, da je politika posebna skrivnost metafizičnega značaja. Polagoma seje razširilo izpoznanje, da ne tiči v vsej politiki nič druzega, nego gospodarska stremljenja in ni samo slučajno, da je najvažnejša politična debalta v vsakem parlamentu proračunska. Vse obzidavanje politike je zastarelo; povsod si posegata politika in gospodarstvo v področje in nikakor ni mogoče, ločiti drugo od druzega.
Tako je tudi v deželnih zborih. Njih političnega značpja ni mogoče zatajiti; kakor so delo državnega zbora dolgo zadrževala narodna vprašanja, katerim prizna tudi vlada gotovo političen pomen, tako so ovirala nacionalna vprašanja tudi delo cele vrste deželnih zborov, kar ne bi bilo mogoče, ako bi bili ti parlamenti in parlamentki nepolitični.	*
Ali administrativni značaj deželnih zborov sploh ne more veljati za argument proti splošni volilni pravici, temveč ravno zaradi njega je splošna in enaka volilna pravica najbolj potrebna. Nekdaj se je lahko ljudstvu pripovedovalo o gospodi, ki plačuje največ davkov. Danes pa vemo, da plačuje državi, deželi in občini največ tista 'masa, kateri ne potrjujejo davčni uradi niti vinarja. Plačujejo seveda indirektno; ali to je
vseeno. Brez njih ne bi imela ne država, ne dežela, ne občina dohodkov, ki jih ima. Česa ne plačajo uradom izravnim ali ne izravnim potom, to plačajo delodajalcem s svojim delom, odnosno z diferenco med vrednostjo njih dela in plačila.
Baron Beck je dejal, da se bode borila njegova vlada proti socialni demokraciji na ta način, da bode izvršila socialne reforme, ki jih imajo socialni demokratje v svojem programu. Ako bi bilo to odkritosrčno, bi moral brez poziva sam dati namestnikom in deželnim predsednikom nalog, da predlože deželnim zborom pri prvi priliki splošno in enako volilno pravico. Kajti to je socialna reforma prvega reda. Delavsko ljudstvo je socialno oškodovano in ponižano, ker nima v gospodarskih vprašanjih v deželi nobene besede, mora pa vendar slušati vse zakone in se pokoravati vsem sklepom, ki jih store deželni zbori brez njegovega sodelovanja. Socialna pravičnost zahteva, da se položi na vago, na kateri so dolžnosti, tudi pravice.
Deželni zbori bi morali biti korporacije ^ za gospodarska vprašanja. Ali ker v njih ni ljudstva, je bilo doslej tudi tukaj mnogo več psevdo-političnega frazerstva, nego gospodarskega dela. Veleposestniki, buržoazija, privilegirani razredi sploh nimajo takih gospodarskih potreb, kakor jih ima masa. Za izkoriščanje jim zadostujejo obstoječi zakoni, vse njih gospodarstvo pa ni nič druzega, nego izkoriščanje. Njih interesi ne trpe, ako se prepirajo državnozborski poslanci o deželnih barvah na Martu in zato puščajo resna gospodarska vprašanja v nemar. Splošna volilna pravica izpre-meni sestavo deželnih zborov, naloži deželnim poslancem novo odgovornost in vstvari jamstvo, da bodo tudi deželni zbori delali.
Splošne in enake volilne pravice za dežele ne prepreči nobena vlada; ali lahko bi preprečila boj, ako bi bila sama tako prervidna, da bi storila, kar se bode moralo storiti.
Državni zbor.
Pretečeni teden so bili na razpravi nujni predlogi zaradi galiških volitev. Socialni demokratje so zahtevali, naj se naloži državnim pravdnikom po Gališkem, da uvedejo preiskavo proti tistim uradnim osebam, ki so zlorabljale svojo uradno oblast. Razprava v parlamentu je bila jako burna*. Dogodki ob volitvah, ki so jih naslikali socialni demokratje in Rusini, pričajo, da vladajo na Gališkem še vedno prave aziatske razmere. Primerile so se v raznih krajih prave grozovitosti, tekla je kri, silovalo se je volilce, branilo se jim je na volišče, plačevalo se je glasove. Ta volilna sleparstva v največjem slogu pa niso pomembna samo za Galicijo. Državni zbor bi bil moral z največjo odločnostjo nastopiti proti njim že zaradi čistosti volitev po celi državi. Utiski velikih dogodkov potlačijo navadno vser manjše v ozadje in tudi razmeroma velike volilne sleparije, kakršne poznamo tudi na Kranjskem, probledč spričo takih grozovitosti, kakor so se godile na vzhodu. Dokler ne bode poražen gališki zistem, ni popolnega jamstva za poštene volitve nikjer v državi.
Večina državnega zbora pa očevidno nima smisla za to. Razkritja socialnih demokratov in Rusinov bi bila morala prisiliti celo zbornico, da bi bila nastopila kakor en mož proti poljski žlahti in izrekla: Nikoli več takih volitev. Ali v meščanskih strankah je preveč takih, ki sami ne bi sedeli v parlamentu, ako ne bi bilo pomagalo nekoliko
gališkega zistema in tako se lahko razume, da je večina odklonila nujne predloge.
Minister Bienerth, ki se ga je nekdaj smatralo za precej modernega moža, je zagovarjal gališke oblasti. Obljubil je sicer, da bode nastopil proti vsaki nepravilnosti eksekutivnih organov, ali to je pač premalo. Organi, ki zlorabljajo svojo oblast, navadno ne verjamejo takim ministrskim besedam, ampak mislijo, da morajo čitati v ministrskih govorih «med vrsticami*.
Nenavaden moment v tej debati je bil, ko so rusinski poslanci nepričakovani v zboru zapeli «Še Ukrajna ni izgubljena*. j
Kot generalni govornik je utemeljil predlog socialni demokrat dr. Diamand.
Nujnost je bila odklonjena z 249 proti 138 glasovom. 249 prijateljev so našli »legalno* izvoljeni gališki stančiki!
*
Na petkovi seji je odgovarjal poljedelski minister grof Auersperg na interpelacijo zaradi velikega razločka med cenami živine in mesa. Dejal je, da vlada preiskuje to vprašanje. Tekom zadnjih mesecev so cene živine padle, cene mesa so pa ostale enake. Minister ni povedal ničesar, kar bi moglo res in izdatno uplivati na znižanje mesnih cen.
*
Potem je začela razprava o socialno-demo-kratičnemu predlogu, ki zahteva splošno in enako volilno pravico za deželne zbore. Utemeljil je predlog sodrug Nemec. Ako se vlada ne uda zahtevi, napovedal je še ostrejši boj, nego je bil za državnozborsko volilno pravico. Generalna govornika sta bila sodrug S el iger, ki je izvrstno zagovarjal predlog in Hribar, ki je polemiziral z drjem. Krekom. Pikantno je, da je bil Hribar generalni govornik proti predlogu. V tem parlamentu se ni čuditi, da je bila tudi nujnost tega predloga na torkovi seji odklonjena.
*
Zbornica je začela z razpravo proračunskega provizija, ki ga je predložila vlada.
*
Med vlado in češkimi poslanci se vodi pogajanja, kako naj bi se v državnozborskem zapisniku ravnalo z nenemškimi govori, predlogi in interpelacijami. Stvar je važna in težavna. Največja težava je v tem, da je jezikovna enakopravnost v Avstriji večinoma na papirju. Ako bi bili vsi narodi dejansko ravnopravni, tedaj ne bi bilo gotovo nobenega pametnega razloga, upirati se radi posredovalnega jezika, tudi če bi ta bil nemški. V dosedanjih razmerah pa čuti vsak narod v rabi nemškega jezika privilegij, s katerim se zapostavlja nenemške narodnosti in utira pot nemškemu (državnemu* jeziku. Vendar je naravno, da mora biti v parlamentu neko sredstvo, ki služi medsebojnemu razumevanju. Govori v državnem zboru morejo imeti le tedaj pomen, ako jih državni zbor razume. Air* resnica je tudi, da je med poslanci dosti takih, ki se ne morejo v nemškem jeziku tako izražati, kakor bi bilo potrebno. Med pravico nenemških poslancev in potrebo parlamenta je torej treba najti srednjo pot. Doslej se to vladi še ni posrečilo.
*
Legitimacijski odsek se je konstituiral pod predsedstvom drja. Šušteršiča ter je volil referente, proti katerim so vloženi protesti. Odsekova večina ne kaže mnogo volje, da bi strogo pre-
iskala nepostavnosti pri volitvah. Poslanec Per-nerstorfer je predlagal, naj priporoči odsek zbornici, da se uniči vse tiste volitve, pri katerih se da dokazati direkten upliv vlade. Večina je ta predlog odklonila!
Hrvatska.
V Zagrebu, 1. julija 1907.
Več kakor dvajset let ni bil položaj na Hnat-kem tako kritičen, kakor je sedaj. Naključje je naneslo, da se je imenoval ban ob času bojev zaradi hrvatskih grbov Pejačevič, kakor se je imenoval zadnji ban, ko je začela borba zaradi železnic. Kakor oče je demisioniral sin. ko so postala tla prevroča. Takrat je bil imenovan general Ram-berg 7« kraljevskega komisarja in sledil mu je KhuenH dervary kot ban; sedaj je tukaj imenovan sodnk Rakodczay za bana, a s komisarsko nali go.
Hitro je prišlo. Komaj leto je minilo, odkar j pri saborskih volitvah zmagala opozicija, stoječa nu stališču reške resolucije. Stali poznavalci razmer so se čud li prijateljstvu Hrvatov in Madjarov, bolje rekoč madjarske fevdalno advokatske klike, vladajoče na Ogrskem. Ali madjarski aristokratje so potnbovali upore v boju z Dunajem; za njo seže kaj plača, zlasti če je kupnina, ki se jo zahteva, samo pravica. Reška resolucija je imela svojo politično vrednost Optimisti so lahko računali, da potraja vsaj modus vivendi dlje časa.
Zaračunali so se. Kmalu je prišel prelom; a priti je moral. Koso Hrvat je izrekli: »Rajši s Pešto, nego z Dunajem*, je mislil vsak pravi madjarski šovinist, da je s tem že utemeljena madjarska država. Na Hrvatskem je prišla opozicija do vlade, kaj naj bi hotela še več? »Iti z Madjari* pomeni za Arpadovce, izpolniti vse madjarske zahteve .. t Ko je Košut predložil svojo železničarsko pragma-tiko z zakonom o železničarskih plačah, je bil gotovo prepričan, da sprejmejo Hrvatje oboje kakor med. Seveda je bila to politična kratkovidnost prve vrste. Vsebina Košutovih načrtov je večje važnosti, nego je videti na prvi pogled. Regulacija plač je škandalozna; naj višjemu uradniku se ima povišati dohodke za 50 odstotkov, najnižjim služabnikom pa nič. Prava strokovna organizacija ima biti železničarjem prepovedana, koalicijska svoboda naj bi za nje sploh ne veljala. To je ena stran brutalne osnove. Druga stran je ta, da bi moral znati železničar tudi na Hrvatskem madjarski, ker se zahteva, da bodi notranji službeni jezik izključno madjarski. Polit čno je to nasilje, ker ima biti tudi o ogrsko-hrvatski nagodbi uradni jezik v celem obsegu Hrvatske in Slavonije izključno hrvatski. Gospodarsko je pa taka določba goljufiva, kajti Hrvat ali Srb, ki ne zna madjarsko, ne bi mogel dobiti na ta način sploh službe pri železnici.
Ako se ne bi bili hrvatski poslanci uprli temu naskoku, bi bili gotovo izgubili vsako zaslombo med narodom. Ker so pa to storili, so izzvali madjarsko koalicijo in boj. Doslej je bila njih taktika v budimpeštanskem državnem zboru zelo spretna. Neugodne posledice, ki so nastale doslej, so le navidezno hude. Ako se kaže narod tak, kakor sedaj, ne more biti igra izgubljena.
Ban Pejačevid je odstopil. Imenovan je Rakodczay, ki se je nekaj imenoval FuCek in je vseskozi madjarskega mišljenja. Ali s tem je doslej prav malo dosegel. Kar se je godilo za časa Fejervaryjeve vlade na Ogrskem, se ponavlja sedaj na HrvaUkem. Novi ban ni mogel sestaviti kon-stitucionalne vlade; prejšnji oddelni predstojniki so odstopili, novi, katerim je Rakodczay ponudil mesta, niso hoteli sprejeti portfeljev, tako da je moral imenovati uradnike. Tudi veliki župani so začeli odstopati.
To so vendar znamenja, da je danes na Hrvatskem drugače, nego je bilo pod Khuenom. Edino upanje novega bana je razpust sabora in nove volitve. Gotovo bode tedaj vladin pritisk velik, ali mogoče je vendar, da zmaga opozicija, tembolj ker je menda tudi starih madjaronov sram, da bi služili Rakodczayu. Hudi boji čakajo deželo; ali že davno ni bil položaj tako zanimiv, kakor sedaj in tudi to je v politiki nekaj vredno, kajti zanimivost situacije upliva Vedno na razvoj.
*
Hrvatski poslanci, ki so zapustili ogrski državni zbor, so hoteli poročati v saboru o ceh m konfliktu ter so v ta namen zahtevali, naj se skliče sabor.
Predsednik dr. Med a ko vi d je tudi ugodil želji in je brzojavno sklical sabor. Novi ban Rakod-czay je pa to preprečil; izposloval si je kraljevski reskript, s katerim se odgodi zasedanje sabora. Poskusiti hoče torej svojo srečo z absolutizmom.
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah VT S)
Domače stvari.
Kranjski deželni zbor bode, ako je graška »Tagespost* prav poučena, še enkrat sklican in vlada hoče baje poizkusiti, da bi dosegla sporazum med strankami zaradi volilne reforme. Seveda hoče imeli vlada na vsak način kako pokveko, ker se boji splošne volilne pravice v dežtlah, kakor hudič kiiža. Ali se ji posreči sporazum, je seveda veliko vprašanje. Poskusiti ga, je pa vsakakor njena naloga. Od obeh slovenskih strank pa ima ljudstvo pravico zahtevati, da vstopite resno v dogovor. Nemška stranka nima z ljudstvom sicer nobenega stika, ker je izšla iz fevdalnega veleposestva, s tem pa še ni rečeno, da ne bi moglo govoriti ljudstvo tudi ž njo. Pred razpravo seveda ni mogoče določiti končnega rezultata. Pač pa lahko pravimo že danes, da bodemo pazno zasledovali vse delo, ki se tiče volilne reforme in premotiti se ne bodemo dali z nobeno frazo. V zadnjem deželno-zborskem zasedanju so grešili liberalci in klerikalci in sedaj naj pazijo., da ne ponove tedanjih grehov. Ako je res v kratkem času, ki ga ima deželni zbor še do svoje naravne smrti, nemogoče izvršiti splošno in enako volilno pravico, tedaj mora biti strankam naloga, skleniti tak kompromis, ki se ji čim najbolj približuje. Seyeda mora biti izključen vsak sklep, ki bi onemogočil splošno in enako volilno pravico za bodočnost. Stranka, ki bi le zahtevala kaj takega, bi si naprtila odgovornost, katere se ne iznebi zlepa. Tudi veleposestnikom bi se še pr'š!o do živega, ako bi menili, da si morejo zagotoviti svoj povsem krivični privilegij na ta način. Ali tudi bodoča klerikalna večina ne sme biti povod, da se razbije kompromis. Klerikalna stranka ima danes večino v deželi; to sicer ni nič veselega, ali dejstvo je in bilo bi zelo nespametno, ako bi se skušalo umetno preprečili, da dobi večino tudi v deželnem zboru. Politično je to itak le koristno; ako doseže večino* si položi klerikalna stranka sama vrv okoli vratu. Sicer bi bjlo pa sploh ne-umljivo, zakaj naj bi se liberalci upirali klerikalni zmagi. S tem. da odobravajo Hribarjevo politiko na Dunaju, so se Rak že postavili na klerikalno podlago; edino, kar'bi še mogli zahtevati, bi bilo, da si ustanove meščansko sekcijo v klerikalni stranki. Kako se to napravi, jim že še povd diplomat Ivan Hribar.
Imenitno je govoril dr. Krek v državnem zboru za splošno in enako volilno pravico v deželne zbore. Skoraj kakor socialen demokrat je govoril. Kar se tiče njegove osebe, smo itak že davno prepričani, da bi se najbrže razvil do socialne demokracije, .ako — no, ako ne bi bil duhovnik na Kranjskem. Ali dr. Krek je govoril kot govornik slovenske1 klerikalne stranke in njegovi osebni nazori ne pridejo toliko v poštev, kakor značaj stranke, kateri pripada in za katero je prižgal luč svojega znanja in svoje zgovornosti, dim pa to premislimo, se mora naše veselje nad njegovim govorom precej znižati, kajti ljubezen naših klerikalcov do splošne in enako volilne pravice je jako problematična stvar. Bil je v deželnem zboru čas, ko bi bili lahko izvršili volilno reformo, vsled katere bi se bilo pravici — ne mnogo, a vendar nekoliko — ustreglo. Ali s tisto ref. rmo ne bi bili profilirali klerikalci, zato so ji nasprotovali z vso močjo. Na klerikalno obstrukcijo v kranjškem deželnem zboru se vendar še ni pozabilo. Lani so bili pripravljeni, glasovati za volilno reformo, ki jo je predložila vlada, čeravno ni odgovarjala zahtevi splošne in enake volilne pravice. Zadovoljni qo bili ž njo, kar so upali, da jim zagotovi absolutno večino. Načelo je torej našim klerikalcem precej Hekuba, lastni profit jim je glavna stvar. O tem nas ne premotijo najlepši in najbolj demokratični govori njih zastavonoscev.
<Sl0TeniU Narod* zahteva glede deželno -zborske volilne reforme sprejem vseh volilcev, ki plačajo več kakor 200 kron direktnega davka v kurijo veleposestnikov. Ali je to stališče lista, ali zahteva liberalne stranke, je spričo čudnega razmerja med «Slov. Narodom* in oflcielno »narodno-napredno stranko* težko vedeti. Vidi se pa, da je (udi liberalni radikalizem gtede splošne in enake volilne pravice dokaj mlačen; tudi liberalcem, ki so opravičevali svojo lanjsko obstrukcijo, Češ da zahtevajo brezpogojno splošno in enako volilno pravico, bi bila' všeč vsaka reforma, ki jim prinese dobička. V takih razmerah je seveda težko, doseči miren sporazum med nasprotnimi .stališči. Stvarno je seveda sestava kranjske veleposestniške kurije pravi nesmisel; saj so že «deželne deske* v naši dobi muzejski anahronizem, In če je res, da je splošna in enaka volilna pravica za kranjski deželni zbor za sedaj nedosežna, bi bilo vsekakor koristno,
lotiti se tudi reforme v kuriji veleposestnikov. Ali vpraša se vendar, zakaj se ne bi moglo priti do splošne in enake volilne pravice? »Slov. Narod* pravi: »Ker jo odklanja vlada.* Topa ne bi smelo biti merodajno za samostalno politično stranko. Vlada je eksekutivni organ, ki ima izvrševati voljo konstitucionalnih zastopov, ne pa narobe. Ako se udajajo stranke diktatu vlade v takih rečih, tedaj je smešno, da jo napadajo v personalnih in podobnih vprašanjih. Dokler plešejo parlamenti, kakor žvižga vlada, je naravno, da se bodo Becki in Scbwarzi preklicano malo brigali za izvenparla-mentarne zahteve in proteste strank in časopisov v vprašanjih drugega reda.
Klerikalni demagogi so se že zopet spravili na »delo*. »Reševali* hočejo kmete pred socialno demokracijo. Dr. Lampe je bil zadnjič v Št. Lam-bertu, kjer je prodajal svojo agrarno modrost, misleči, da bodo socialni demokratje držali roke nav-skriž, dokler on in njegovi pajdaši farbajo kmete. Polemizirati s to družbo, je že precej dolgočasno, ker so laži klerikalnih agitatorjev vedno enake. Kakor so bobnali ob volitvah, tako trobijo sedaj: »Socialni demokratje hočejo popolnoma uničiti kmete s tem, da zahtevajo, naj se odpre meja za srbsko živino*. Dr. Lampe je le pozabil povedati, kje so na Kranjskem tisti kmetje, ki se jim je bati konkurence tuje živine. Zlasti v tistih krajih, po katerih je vandral zadnjo nedeljo, vedo kmetje komaj, kako tekne goveje meso in največ jih je med njimi, ki morajo kupiti pri mesarju, ako hočejo ob velikih praznikih zavžiti kaj mesenega. Kmet, ki ima kako kravo, jo rabi za mleko, za gnoj i. t. d. Velikih živinorejcev, ki bi oskrbovali živinske sejme, najde pa bore malo med »kmeti*. Pobožni Lampe naj rešuje veleposestnike pri veleposestnikih, ne pa pri kmetih, ki so proletarci in potrebujejo sami nizkih, ne pa visokih cen. Sleparstvo, ki tiči v agrarni demagogiji, bodo že še kmetje tudi izpoznali in tedaj bodo pokazali klerikalcem, kje so vrata. »Kmečke zveze*, ki jih snujejo klerikalci, bodo pa danes ali jutri še najboljše bojne organizacije — proti klerikalcem.
Gospod Čememlk po božji neprevidnosti začasni načelnik okrajne bolniške blagajne, si resnično umišlja, da je on tam absoluten in neodgovoren gospodar. Odbor, nadzorništvo in take reči ne ekzi-stirajo zanj. Mož kar na kratko zlorablja svoj pro-vizorij. Tako si je drznil, na lastno imenovati nekega Accetta, stavbinskega sinčka in Čamerni-kovega agitatorja, za kontrolorja v blagajni. Mož, mož — kdor tako visoko leta, pade nizko!
Društvo tiskarjev za Kranjsko ima dne 13. julija shod, na katerem bo razpravljalo o pravilih državnega društva, ki se ga namerava osnovati.
Gospod Veroviok, dosedanji član slovenskega gledališča v Ljubljani, je prevzel artistično vodstvo dramatičnega društva v Trstu. To je dalo nekaterim povod za napade na vodstvo ljubljanskega gledališča, kakor da bi se dalo gospoda Verovška z verigami ukleniti. Mi pa mislimo, da je naloga, katero je prevzel gosp. Verovšek, za slovensko gledališko umetnost sploh koristna in mu želimo iskreno prav mnogo uspeha. Ako se mu posreči napraviti v Trstu pravi oder, bode to velikega pomena in tudi ljubljansko gledališče bode imelo od tega neposredno korist. Čim več je prave dramske umetnosti na Slovenskem, tem bolje za tisti oder, ki naj bi bil prvi. Sicer pa gosp. Verovšek tudi Ljubljani ni »izgubljen*. Kakor smo poučeni, bode imel dosti preložnosti za gostovanja in tedaj bode gotovo vselej iskreno pozdravljen.
V Hribarjevi tovarni za pletenje nogavio so
take razmere, da že davno kriče po javnosti. Znano je, da je bil gospod Dragotin Hribar ob času zadnjih volitev strasten korteš za liberalno stranko, za katero se je tudi pri volitvah v bolniško blagajno kaj toplo zavzemal. Celo njegova gospa je morala takrat agitirati za liberalce in oba sta obljubovala delavkam zvezde z nebes; pripovedovala sta, da se zviša bolniško podporo in da se — odpravi kontrolo, ako zmaga liberalna lista. No, liberalci so takrat pogoreli in ni se jim treba blamirati, da ne morejo izpolniti obljub, ki nasprot,tyejo zakonu. Ali gospodu Dragotinu Hribarju, temu navdušenemu prijatelju delavstva, ni treba posegati v bolniško blagajno; ako hoče pomagati svojemu delavstvu, ima mnogo bliže sredstva za to. Izdravi naj le razmere v svoji pletilnici, pa bode dobro. Veliki človekoljub ima v svoji tovarni delavke, katerim daje ogromne plače po krono, po pet kron na teden! Ako zasluži katera 10 kron* * je že mnogo, 14 kron je pa skoraj nezaslišana izjema in za to mora delati od ranega jutra do poznega večera ter vse praznike. Ali to neverjetno izkoriščanje še ne pove vsega, Delavke v Hribarjevi tovarni ne pridejo v slučaju bolezni do tiste bolniške podpore, do katere bi imele pravico, toda ne po krivici blagajne, ampak po zaslugi gospoda Dragotina Hribarja, ki zglašuje tudi take, ki zaslužijo, seveda ob skrajnem tlačanstvu, po 10 do 14 kron, v sedmi razred, kamor sqdijo tiste, ki zaslužijo po 1 do 5 kron. Vsldd tega dobe te delavke samo po 36 vin. bol* niške podpore na dan, morale pa bi biti vpisane v osmi razred. Ni nam natančno znano za vse slučaje, koliko jim odtrga zavarovalnine, ali po pritožbah raznih bolnikov vemo, da odtrguje po 12 vin. na teden. Torej plačajo že mladostne delavke, ki spadajo v sedmi razred, po 1 vinar na teden več, nego iznaša prispevek delodajalca in
delojemalca. Delavka, ki je uvrščena v sedmi razred, bi morala plačati 31 vin. mesečno, delodajalec pa 16 vin,; odtrga se pa delavki sami 48 vin., torej oba prispevka. — Ljubezen gospoda Hribarja do njegovega delavstva osvetljuje tudi sledeCi slučaj: K volitvi za blagajno sta hotela peljati Hribar in njegova soproga delavke korporativno in jih tako prisiliti, da glasujejo po njuni volji. Med njimi je bila delavka, ki se ni dala prisiliti, temveč je volila po svojem lastnem prepričanju. Kazen jo je doletela še tisti dan. Zapustiti je morala mesto, na katerem je zaslužila po 14 kron, ter je prišla k stroju, kjer ne more zaslužiti nikakor več nego 5 kron na teden. Gospod Dragotin bode seveda dejal, da to ni terorizem. Zanimivo bi bilo tudi izvedeti statistiko tuberkoloze v tem slavnem podjetju. — Imenitno je, da se odtrga vsaki delavki v Hribarjevi tovarni po dva vinarja na teden za snažen je stranišč. Menda ima pač podjetnik halogo, skrbeti za snažnost v svojem zavodu, ne pa delavke. Ravno tako bi bilo treba ogledati tudi poglavje o kaznih v tem vzornem podjetju, kateremu bode treba posvetiti mnogo več pozornosti nego doslej. Za danes bi »prijatelju delavcev* prav prijazno svetovali, naj napravi red v svoji tovarni. Predvsem naj vpelje plače, s katerimi se lahko živi; da dobi kaj prakse, naj pa sam poskusi, živeti le en teden s petimi kronami, pa se bode menda prepričal, da je tako izsesavanje delavske moči naravnast barbarsko. Preneha naj tudi z zabavljanjem nad bolniško blagajno, pa naj stori sam svojo dolžnost, da pridejo delavke do svojih pravic. Drugače se pa Še vidimo, kajti gradiva je v tej izkoriščevalnici toliko, da ga ne zmanjka prekmalu.
Ljudsko izobraževalno društvo s knjižnico se snuje v Dolenjivasi pri Senožečah. V ta namen se je sestavil pripravljalni odbor, ki bo tudi sprejemal kake morebitne darove s hvaležnostjo.
Dopisi.
Iz Idrije. Za idrijskega rudarja je edina organizacija, h kateri more z zaupanjem pristopili: socialno-demokratična politična organizacija ter strokovna organizacija »Unija rudarjev v Avstriji.* Vse drugo je le slepilo. Klerikalci, ki so vedno in povsod proti delavskemu ljudstvu, ribarijo sedaj z nekim »strokovnim društvom kranjskih rudarjev.* Rudarji! Pošteni, zavedni možje! Pokažite hrbet tem intrigantom. — Ce bi klerikalci kaj hoteli za rudarje napraviti, bi to že zdavnaj napravili! Vsi dosedanji c. k. poljedelski ministri so bili in so klerikalci. Ali vse, kar se je v Idriji pridobilo, je le posledica dela soc.-dem. organizacije, Tčftant Arko se jenedavnozmibistrom Buquoy pe}jal v enem vozu v Logatec. Govorilo se je: »Rudarji so zdaj lahko veseli, — Tehant je zanje govoril z ministrom.* No — in kaj se je zgodilo ? Se slabše je pri našem rudniku sedaj kot je bilo poprej! — Zatorej: klerikalci proč od rudarjev — rudarji proč od klerikalcev.	I. S.
Zagorje ob Savi. Precej časa nismo že ničesar poročali o našem zagorskem rudokopu, sedaj nas sili na to divje priganjanje in vedno zniževanje akorda od našega čednega gospoda inženirja Piča. Takoj, ko je poprejšnji inženir odšel, smo opazili, da je prišel na njegovo mesto človek, ki mu bode freba priporočiti knjigo »Umgang mit Menschen*, ker z dosedanjim postopanjem je ta gospod pokazal, da ne smatra rudarjev za ljudi. Postal je največji tiran zagorskih rudarjev. Po rudniku dirja pd enega dela do druzega, priganja kakor da bi človek mislil, da je v prisilnici. Plače so vsak dan slabejše, zraven tega pa kliče rudarje v svojo pisarno in jim žuga s kaznijo, če ne bodo nakopali toliko voz premoga, kakor on hoče. Žuganje je seveda takšno, kakršno rabijo najhujši izkoriščevalci in deložrci: da jih odpusti. Ob nedeljah se goni toliko delavcev na delo, da se človek pri rudniku več ne spozna, ali je nedelja navadni delavni dan, ali je še dan za počivanje. V rudniku se vozi in koplje premog kot po navadi. Torej opravlja dela, katera so postavno prepovedana. Ljubljanski rudniški urad, kje pa si? Ali ne bi bilo treba, da bi tudi tukaj gospod Horjak malo ogledal, ker se za stvari, ki koristijo podjetniku, tako zanima? Gospod Horjak, pobrigati se zato bi bilo bolj potrebno, kakor pa hoditi na 25 letnico v Zagorje. Rudarji, pa odprite oči in otresite se brezbrižnosti ter stopite vsi v vrste tistih, ki se že leta in leta bojujejo za zboljšanje delavskega stanu. Strokovna organizacija mora biti; ko bo do zadnjega moža popolnjena, potem bodo tudi omenjena zatiranja nemogoča.	Rudar.
Hrastnik. Gospod urednik, sprejmite te-le vrstice, katere vam pošljem; moja roka je sicer težka, ker sem navaden rudar, ne bom vam napisal bogve kaj posebnega, ali to, kar vam napišem, je gola resnica in zasluži, da se pove javnosti.
Pri nas je bilo v času državnozborskih volitev tako strankarsko hujskanje od strani naše liberalne gospode, da smo seveda komaj čakali, da je pretekla volilna doba. Mislili smo, da bode- potem konec strankarske strasti, ali zmotili smo se. Gospodje še vedno od jeze divjajo, na čelu tega po-cuvjanja sta jim dva prva čedna junaka, in sicer gospod Urban K ožel in Dominiko Majcen, Ta dva gospoda se večkrat menda nasrkata opojne ♦božje kapljice*, ali pa Italijana v Birtičevi kleti,
ki je poceni. Ta dva gospoda pa sta tudi na čelu hrastniškega konsumnega društva, v katerem se danes jako čudno postopa. Tiste delavce, ki so znosili to premoženje skupaj, ki nočejo biti narodnjaki, se zmerja z raznovrstnimi primki, katerih pri teh narodnih gospodah ne manjka. Prepoveduje se jim dati blago na kredit, če so socijalisti, nasproti se da »parklježem* na kredit kolikor hočejo, tudi če so čez 200 kron dolžni. Tudi v drugem oziru je jako čudno. Za letni račun neverno ničesar, nasproti dajo druga konsumna društva svoj letni račun članom, pri nas pa se nas ozmerja. Skladiščnih knjih v našem konz. društvu ne poznajo in še veliko drugig napak bi bilo treba odpraviti, posebno pa strankarsko strast iz zadružnega podjetja. Raditega smo v nedeljo za dan 23. t. m. sklicali občni zbor in zahtevali novo izvolitev odbora in reorganiziranje v celem vodstvu in pristop k zavezi avstrijskih konzumnih društev. :Ker pa je bilo okoli 130 socijalnih demokratov in samo kakih 30 narodnjakov, je tistih 30 narodnjakov tako razgrajalo, da se je razšel občni zbor brez vsacega sklepa. Razsajali so seveda zato, ker so bili v manjšini. Jako imenitno pa se je obnašal gospod K ožel, zmerjal in zabavljal je, da smo mi, ki hočemo kon-sumno društvo uničiti, da ga hočemo ogoljufati. Gospod Kožel, od nas še ni bil nikdo v zaporu radi goljufije in si kaj tacega ne pustimo očitati, vsaj tudi mi vam nikoli nismo kaj takega očitali. Čeravno se je v nedeljo zabranilo z divjanjem, da bi se storilo potrebne sklepe, napravili bodemo takoj novo vlogo, da se skliče občni zbor in izvrši potrebno za obstanek našega podjetja.
Rudarjem pa, ki še niso popolnoma na jasnim, povemo sledeče: Naš boj ni naperjen ne proti osebam, ne proti strankam, temveč edino gre se nam zato, da rešimo našo družabno organizacijo propada in odpravimo politično strast iz njega ter uravnamo celo vodstvo, ki bo delalo v korist vseh nas delavcev, ne pa v korist politične klike, kakor je opaziti dosedaj.
Rudarji na delo torej, z nami, da obvarujemo društvo propada.
Iz stranke.
Iz DoL Logatca. Na dan.' 29. junija je sklical izvrševalni odbor idrijske okrajne organizacije L YO-lilno-okrajno konferenco za okraj Idrija—Logatec —Vrhnika—Cerknica. Konference se je udeležilo 52 delegatov in precej gostoy. Zastopani so bili kraji: Idrija (17 delegatov), Sp. Iprija (3), Žiri (1), Hotederšica (1), Vrhnika (16). Rakek-Unec (1), Cerknica (2), Logatec (12). Izvrševalni odbor jijgosl. soc-dem. je zastopal sodrug Fran Bar tl. Sodr. Josip Kopač iz Trsta je brzojavno pozdravil konferenco obžalujoč, da se vsled nemile ovire ne more udeležiti konference. — Konferenco je otvoril sodr. Anton Kristan iz Idrije, npkar so bili izvoljeni v predsedstvo: sodr. Tomaž Bjrus (Idrija) in sodr. L. Urbas (Logatec) za predsednika, sodr. Ivan Bezeljak (Idrija) in Filip Kette (Vrhnika) za zapisnikarja. Sodr. Fr. Bart) pozdravlja v lepih besedah imenom izvrševalnega odbora jugoslovenske soc, demokracije I. volilno-okrajno konferenco in ji želi polnih uspehov.
K prvi točki (poročilo o izidu volitev v državnozborskem okraju Idrija—Logatec—Cerkvica—Vrhnika) je poročal sodr. Anton Kristan, ki je temeljito preiskal vzroke rezultata te volitve. Govorili so še: Filip Kette (Vrhnika), Jereb (Žiri), Urbas (Logatec), Zalar (Unec), Bar tl (zastopnik iz vrš. odbora stranke).
O organizaciji in taktiki je govoril zopet sodr. Anton Kristan, ki je v poljudnih besedah razjasnil pomen, zmisel in nalogo organizacije ter razložil taktično postopanje pri organizacijskem delu. Debate so se udeležili: Kette, Kraševec, Urbas, Bartl, Brus i dr. Vsprejel se je predlog poročevalca: ustanovljati povsod, kjer je le pet do 10 sodrugov, krajevne politične organiza-
cije ki se pridružijo volilno-okrajni organizaciji, katera se pravkar snuje; ustanavljati po kmetih izobraževalna društva — industrialnim delavcem pa priporočati povsod pristop v strokovne organizacije.
Nato se je ustanovila volilno-okrajna organizacija za okraje Idrija—Logatec—Cerknica—Vrhnika s sedežem v Idriji ter se je izvolilo v izvrševalni odbor za to organizacijo sodrug e: Anton Kristan, Ivan Štraus, Ivan Kokol j, Tomaž Brus iz Idrije in sodr. T. Filipič iz Sp. Idrije.— Kontrola pa se je enoglasno pridelila odboru vrhniške krajevne organizacije. (Velikansko veselje je zavladalo med vsemi sodrugi, ko se je ustanovila volilno okrajna okrajna organizacija ter s jem napravil pravi okvir našega političnega dela!)
O »tisku* sta poročala sodr. Fr. Bartl (upravnik »Rdečega Prapora*) in Anton Kristan. »Rdeči Prapor* se mora razširiti povsod. Vsakega sodruga dolžnost je, da je naročnik na »Rdeči Prapor*. List bo moral tudi večkrat izhajati, konferenca pozdravlja trikratno izdajanje lista. Začasno glasilo okrajne organizacije je list »Naprej* v Idriji. Priporoča se naročanje »Naših Zapiskov*, ki znanstveno reprezentujejo soc. dem. stranko.
Socijalistični kmetski prgram je podal sodr. A.Kr istan. Orisal je soc.-demokralične zahteve v sedanji dobi z ozirom na bajtarje, kočarje, kmečke delavce in kmečke posle ter načrtal socialistični kmečki program v bodočnosti.
K »slučajnostim* so udeležniki konference izrekli različne želje v našem bodočem delu.
Konferenca je trajala od 9. ure do 12. in od 1. do 7s>4- ure popoldne. Ni dvoma, da bo obrodila obilo sadu. — Na delo bo treba, na delo neumorno v korist potlačenih in izkoriščanih!
—ak.
Strokovni pregled.
Mizarska stavka v Ljubljani je pri Petrinu in Rozini končana; drugod traja še dalje.
Splošni strokovni kongres bode letos od 21. do 25. oktobra na Dunaju v novem delavskem domu. Na dnevnem redu so poročila, organizacijske zadeve, nadalje: »Organizacija in taktika* ter »Delavsko varstvo in novi parlament*.
Pravni praktikantje na Češkem so v pasivni rezistenci. Socialistični poslanec dr. VVinter je v njih zadevi interpeliral v državnem zboru.
Hrvatska socialno-demokratična stranka napreduje veselo. To priča najbolje njen tisk. Doslej je imela svoj tednik na ta način, da je izhajala dvakrat na mesec »Slobodna riječ*, dvakrat pa »Napred*. Pred kratkim je začela izdajati tudi srbski list (v cirilici) in nemškega. Sedaj pa naznanja, da začne »Slobodna Riječ* od 8. t. m. izhajati po trikrat na teden. Našim sodrugom priporočamo, naj se vgledajo v hrvatske socialiste.
Izkaz prostovoljnih daril.
Tiskovnemu skladu so prispevali: Organizovani peki, ker je imelo gibanje pekovskih • pomočnikov popoln uspeh 6 K; sodrug Anton Puc 1 K.
sssas&sssstfssssfisssas&sg;
H	KAVARNA	?|
§ ,Unione‘ §
preje ,Tedesoo‘v Trstu §
se priporoča cenjenim sodrugom najtop- K leje. Na razpolago so vsi važni in slo-venski, italijanski in nemški listi. Vse A3 pijače poceni. Napitnina je izključena. ^
Stanje hranilnih vlog:
24 milijonov kron.
Rezervni zaklad: 860.000 kron.
HM
-**.•
HH
m
HM
1
Mestna hranilnica ljubljanska
▼ lastni hiši, Prešernove ulice 3, poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure po-
goldne. jih obrestuje po	ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu,
.entni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervhega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem ih vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoČi zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.	26-1
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na ftemljiiča po 47,°/„, na menico in na vrednostne listine pa po 5 % na leto.
K-—
Kr-
t-e-
Ki—
HS-
H«r-
t-tr
Kž~
H8~
Xr
Kir
Kr
*-£—
K—
K—
Kr—
Hg~
K~
HS-
Hg~
M&-
k-
Ht-
Kr-
Delniška dražba združenih plvovaren Žalec in Laški trg
Telefon St. 108.	v	Ljubljani	Telefon	St.	IBS.
priporoča svoja
Han* Kirchstelger:
fsfi spovednim pečatom.
7 evtotjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan.
Dalje.
Ko so luči ugasnile, ko je godba utihnila in so topiči zadnjikrat počili, je pokleknil škof in je zahvalil Boga iz vsega srca, da mu je daroval z gospodom Grosom tako pridnega, za dušni blagor vnetega duhovnika, čegar srce ni poznalo druge ljubezni, kakor ono za svojo cerkev in za svojega škofa.
Klečal je ob tej molitvi na tistem klečalu, na katerem je klečal župnik Hercog po cele ure za žrtve spovednega pečata, da bi Bog rešil duše onih, katerim sam ni smel pomagati, ne da bi bil kršil najsvetejšo zapoved.
V tem srečnem razpoloženju je šel škof počivat v posteljo, v kateri stari župnik po cele noči ni našel pokoja ter je moral poslušati, kako so se potihoma odprla vrata kaplanove sobe in se je njegov duhovniški gost v nogavicah vtihotapljal k žrtvi svoje strasti. Kako strašno dolgo so trajale tiste tihe nočne ure, preden je slišal proti jutru zopet tiste korake in tisto zapiranje vrat!
Škof se je smatral za vsevednega, a bila je sreča zanj, da sedaj ni bil tako vsegaveden. Niti slutil ni, da je bila postelja, v kateri je počival ves blažen zaradi lepega večera, še lastnina zavrženega župnika, ki je sedel prav tega večera zmrzujoč v tuji deželi na klopi poleg bogatega samostana, zapuščen in utrujen na smrt, z rožnim vencem v tresoči roki. Morda tudi to ne bi bilo motilo škofovega počitka. Ako bi bil pa vedel, da sede bakljonosci in godci v gostilni, kjer jim plačuje mlinar v imenu svojega sina piva in da je le pijača uprizorila ovacijo, da je kupil mlinar baklje, sveče in smodnik, da se je prisililo hišne posestnike na razsvetljavo z grožnjo, da se jim sicer pobije okna, da je bila vsa slavnost le dobro plačana komedija, ako bi mogel to le slutiti v svojem slepem samoljubju tedaj bi bilo njegovo spanje morda vendar nekoliko vznemirjeno. Slepo zaupanje v svojega ljubljenca in v svojo nezmotljivost bi se bilo morda močno pretreslo.
Pokanje topičev pa ga je zjutraj zbudilo v najkrasnejšem razpoloženju. Bil je čudovito lep dan. S hribov so prišli kmetje in hlapci, kmetice in dekleta v prazničnih oblekah. Stare ženice so prilezle iz svojih podstrešnih izb, da dobe škofov blagoslov in smejoča se mladina je bila v vrstah za slavnosten sprevod. Danes so se vsi lahko smejali, saj je bil strogi izpit iz veronauka srečno končan.
Samo učitelji, ki so nadzorovali otroke, so bili resni. Stari župnik jih je že te-
I. letnika štev. 2. in 3. III. letnika štev. 1.
6. 7. in 12.
Nadalje se kupi dobro ohranjene cele letnike
leta 1900, 1901, 1903, 1904 in 1905
Ponudbe na upravništvo »Rdečega Praporja".
■v- moniJeo j
Klaten ieiijo ■dvbeo. po ceni in rtonesljivo-potovali rta/seobme/o
cSimoril^z/fjTieteten
v	itobtp 6 vorsk« ulice20.
'i&tdtvvrstnuCPojasnila- cky'o se br&ptlačno.
J~~.     .	................ .	...................
* 'fVua domača sloDeoska pitJoDarrja 6. Jtieijeuil) dedie«D
30
•	IJ	^,1' A £jL 4 4*	pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu
L/	ML/OlfOL/G CJIICČ >T. 12
Ustanovljeno teta 1866.	Številka	telefona	210.
M
M
J!
istUjatdj ita odgovorni urednik Fr»n Bar tl,	Ti*k*	iv.	Pr.	Lampret	v	Kranja