281. številka. Ljubljana, v četrtek 7. decembra. XXVI. leto, 1893. lahaja vaak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za a vit r o-o g er h k c dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld.. za jeden neaec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 .!•,.(.... kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje nadom račuua se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Dpravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v soboto dne 9. decembra 1893. Pokazali so jim vrata! Pred nekaj leti začel je Mahnič na znani arogantni način pisariti tudi o hrvatskih razmerah, dasi jih je poznal samo iz ptičje perspektive. Sodil in obsojal je duhovne in posvetne rodoljube, zna-■ost, literaturo in socijalne razmere, in celo proti svetli zvezdi mej katoliškimi škofi, proti biskupu Stroesmavru, drznil se je v gorostasni svoji domišljavosti stegniti nečiste svoje prste. Ves ta trud je ostal brez uspeha. Nihče se ni zmenil za njegovo apitje, nihče ga ni počastil z odgovorom. Morda je temu ali onemu hrvatskemu rodoljubu časih vzkipela kri, kadar je čital netaktuH in v nedostojni obliki izražene nazore MahoiČeve, ali polemike ni nihče začel, videvši, kako odločno in soglasno obsoja vsa slovenska inteligencija Mabničevo počenjanje. Mahnič pa ni miroval in da bi zanesel seme nesloge, ki je v Slovencih po njegovi zaslugi tako bujno vzcvetelo, tudi mej hrvatske brste, napotil se je sam mej nje in lazil od duhovnika do duhovnika od Zagreba tja do Djakova. Upal se je celo stopiti največjemu katoliškemu škofu naše dobe pred obličje in tam, če smo prav poučeni, je izvedel, da veliki biskup StroBBmsvr obsoja njega počenjanje kot sekatoliško, neplemenito in nerodoljubno. Klavern se je Mahnič vrnil b svojega potovanja in od tedaj z novo srditostjo delal zdražbo mej Hrvati, ter s pikrimi besedami zbadal hrvatsko duhovščino, zdaj prikrito, zdaj neprikrito. Verni Mahoičevi privrženci spoznali so hitro, kako bi ustregli svojemu mojstru in gospodu tudi v tem oziru in jeden njegovih jogrov, neki Fr. Štingl, oglasil se je v češkem mesečuiku .Vlast" ter oadi priobčil v Mahničevem zmislu pisan članek RQuud« I i bet", v katerem govori o „hrvatskih katoličanih". Naš .Slovenec" je seveda ta članek z največjo radostjo pozdravil in priobčil iz njega daljši izvod, ne sluteč, da utegne dobiti priliko, priobčiti odgovor na ta članek, odgovor iz peresa jednega najodlič-nejših Zagrebških duhovnikov. Rečeni prijatelj članka „CJuodlibet* izrekel je uvodom svojega spiBa M pohvalo gorečemu potego- vanju Slovencev za katoliško Btvar", potem pa se je lotil Hrvatov in mej drugim pisal: »Skrajen čsh bi bil, da se toli važen in močan narod povrne k onim krščanskim idejalom, za katere je Že toliko prestal. Hrvatski narod je narod krščanskih rauče-nikov; inteligencija tega naroda pa se sedaj klanja neverskemu rscijonalizmu in materijalizmu! — — Hrvatska je poplavljena z liberalnimi ČaHoikt.-- Ali imajo Hrvatje katoliških listov? Na žalost — njih Število je pičlo, ki se odlikujejo h plemenitimi mislmi in nazori. Ves ta trud za nrobuditov katoliške zavesti ostaja brezuspešen. Pa zakai ? Zeo točno odgovarja jeden slovenski list: HrvatBki časopisi katoliške barve prinašajo svojim bralcem lepe, temeljite razprave o važnih vprašanjih Pišejo popolnoma po katoliškem prepričanju ia oduševljenju. Toda zelo malo ali skoro nič se ne bavijo s sedanjimi 8tvurmi in razmerami, v katerih živi hrvatski narod Oni preveč na splošno in abstraktno razlagajo in branijo krščanska uačelu; zato obviBi vhp v zraku ; bralcem ho to prikupi, če tudi jim ne poda stvarnega vžitfca. Kristus nam ni zato pivedal večnih resnic, da bi ostale v teoriji, v /.raku, nego da bi jih uvedli v življenje. Krščausko podlago treba vporabiti v stvarnih razmerah, da se proti njim uredi in obnovi ljudsko življenje. Zato je potrebno, da b« uvaža stanje, v katerem Hrvatje a preje, kakor se pokaže, kako bi moral hrvatski narod živeti po krščanskih idejalih, se mu mora dopovedati, za koliko se je odtujil onim idejalom. Narodni odgojitelji morajo seči v današnje okoliščine, presoditi spine in knj'ge, ki vplivajo na duševni razvitek naroda. Tak začetek je težak, ker je treba brezstranBko odkrivati rane, rezati, sekati, Žgati; to pa je neobhodno potrebno. Oitajte pisma sv. Pavla, tudi on je raz* lagal isto tako nauke iu osnove nebeškega učitelja, kakor vsi katoliški listi; ali, izvzemši lista do R'm-Ijanov, opažamo v vseh njegovih listih, kako globoko jo posegel v stvarne razmere onih eerk\a in vernikov, katerim je piBal; kako nepristransko seka na levo in desno, kako svari, opominja in sramoti Bvoje protivnike, protivnike Kristusove vere ! Takega Pavla, oboroženega z dvobrušenim mečem nepristranske, katoliške kritike pa je treba našim bratom na Hrvatskem. Kntikovati se mors, kar fle sedaj godi, kar ae sedaj piše, pa ne, kar se je pisalo v 13. ali 14 stoletju; potem pa to, kar ne piše in dogaja doma, pa ue drugod. Khj koristi, ocenjevati francoske, nemške in laške framasone, kaj pomaga, ruvati se z Volterjem, Ruso orn, ki ae ne morejo več braniti, obaojati zapadui avetohol, ko so pa oui, katerih se to tiče, nočejo braniti — ali mar ni dosti takega materijaliatičnega gradiva nakopičenega v domačih hrvatskih listih? V listih, katere čita slastno hrvatska mladina? Vile, navadne hrvatske vile morajo zgrabiti Hrvatje pa brezobzirno očistiti domačo hišo! Kdo bi se bal vika iu krika? Brez boja ui miru, katerega nam je Kristus prinesel na svet. Katolikom treba dandanes brezobzirnosti, odločnosti; ne smemo gledati na to ali ono otran, ka; bode rekel ta ali oni, Če gn kritika neusmiljeno zadene; od Slovencev naj se Hrvatje uč6: oblika slovenskih katoliških kritikov je odločna, brezozirna, ne oma-guje, ampak napreduje viteštvo katoliških idej. Po tej odločni kritiki je boj za katoliško idejo v Slovencih slaven, a pri Hrvatih? Dandanes ne smemo nasprotnikov verev katoliške milovati, ničesar jim dovoliti; — bode ii hrvatska inteligencija še nadalje z brezdelnostj) čas tratila, si bo brzo skopala grob mdiferentizma in hrezznačajoega oportunizma! Preje se je Hrvatska zvala antemurale chriBtiani-tatis, pa bati 8e je, da ne bi zgodovina tega nekdaj častnega naslova ne premenila v antimurali christia-nitatis." Ta predrzni napad na Btanovske in rodne brate je oašel zasluženi odgovor in sicer v glasilu hrvatske duhovščine Zagrebšae škotiie v „Katoličke m Listu". Spisal pa je ta odgovor prt-fekt in katehet v plemičkem konviktu Zagrebškem, v vseh krogih kot uzoren duhovnik spoštovani gospod S. K oren i ć, tinti, ki se je udeležil katoliškega shoda v Ljubljani, tedaj mnogo občeval s prvaki naše .katoliške stranke", pa se vrnil v Zagreb, ne da bi bil prisegel na Mahničev evangelij. Ta katoliški duhovnik in teologični pisatelj odgovoril je na Mahnič-Čtiuglove napade, in ker so njegova navajanja načelne važnosti in tudi za nas Slovence jako zanimljiva, hočemo priobčiti kolikor toliko popolu izvod iz njegovega spisa, Gosp. Kore nič pravi mej drugim: „Veseli nas, da se Čehi in Slovenci zani- LISTEK. Popotni tovariš. (Prevod iz ruskoga.) (Dalje.) Pastorat je bil od blizo še kraBneji. Zunaj in znotraj je bil bogato okrašen; vse je bilo tu kar si moreš izmisliti za svojo zložnost. Prosta sem dobil sedečega na mehkem naslanjači. To vam je bil resen, precej poln, no čeden in nikakor ne star možak. Videlo se je, da .Gladna Gorica" spada v Župnijo tega samega prosta, a Mati v število njegovih žup-njanov ... In tako se je za vzdrževanje tega samega pastirja izbivala z rasprodajo 7aostala desetina od mojega novega znanca; da bi plačal to desetino, vlekel so je v mestice bedni Mati, zajemaje in izžemaje vodo s svojimi raztrganimi čevlji, brede po tajajočem se snegu za svojo onemoglo kljuso, z dvema sodoma brezove smole. „Res, jaz nisem hotel okraBti prosta, le o pravem času nisem mogel plačatitf . . . donel mi je, kakor da slišim, glas mojega Mati. VstopivŠi k proštu, dobil sem ga v družbi cerkvenega staje jši ne Id prav v zelo živahnem razgovoru. „In ti še hočeš biti pošten človek ! . . . Ti? , . Si li povedal, koliko ima krav? . . Jaz vem, da imaš ti zbrane natančne poizvedbe, kje so?. . In molčiš!" gromel je srditi glas proštov. »Kdo ima poizvedbe, jaz?" začudi se eta-rejšina. „Da, ti in' prav ti! . ." reče prost, gledaje srpo s svojim ošabnim pogledom v obličje starejšioe. „Prosim vas, kako naj vem za vso goved v župniji? . .u odvrne Btarejšina glasno. »Lažeš ... Ti znaš vse to dobro! . . Le povedati nočeš. Ti psi mi kradejo, ti pa jim daješ potuho! Tak Bi, kakor oni! . . Ali ne veš, da ima isto ime tat in oni, ki tatu prikriva?. . Isto ime, isti greh in isti nadevek — tat!u Stare|šina je bil razžaljen, postal je rdeč, a oči so se mu zasvetlile. »Dovolite . . . Zdi bo mi, da ni moja dolžnost, hoditi po dvorih in šteti krave. Ako bi jaz i znal in molčal, nadejam se, ne bi mi radi tega trebalo odgovarjati ui Bogu, ni zakonu, ni vesti . . . Jaz vem, vsi ljudje se dele v dve vrsti: prvi — hočejo več vzet«, drugi — manj dati! D;i bi vi pogledali v kočo našega siromaka, — potem bi morda umeli, zakaj hoče manj dati!.. Vi gospod prost, izgovorili ste po moji sodbi neopravičeno in več, nego treba ..." Prišla je vrsta na prosta, da postane rdeč, no to ga ni pobilo povsem, tudi on je zakričal na Btare)Šioo s polno zaveBtjo svojega službenega dostojanstva : »Vi ste bo spozabili, vsi ste pozabili, s kom govorite!. ." .Motite se, jaz vem, s kom govorim. Jaz govorim s pastirjem; vem pa tudi to, da to ni tisti dobri pastir, o katerem govori sv. blagoveBtje.4* In cerkveni starejšina se obrne in odide. Prišel sem na vrsto jaz; prost se še dolgo ni mogel upokojiti. »Ste li videli", obrne se proti meni, .kako se je vedel ta pes? . . In s takim jezikom in takih besed ni govoril v prvo! . . Niemu ni nič tako govoriti z ljudmi, ki so višji od njega ... To je grozno! Niso mi rekli zastonj moji tovariši že davno: „i >. ako bi tak starejšina naletel na nas, mi bi z umih opravili mimogrede!" No, idite, storite! . . Ste videli, kako je odšel? . . Ste videli?" vpraševal me je prost. Jaz nisem odgovoril: zdelo se mi je, da je bila pravica ne na strani proštu, in pospešil sem maju za nes Hrvate, ali kdor hoče nepristraoAo ia pravičnu soditi razmer« kakega naroda, mora ali sam biti v položaju, da se 2 njimi točno in jasno Beznani ter imeti dobro voljo, popisati jih resnično, ali če mu jib je kdo drugi popisal, mora biti to verodostojoa osoba. Gosp. Stingl ne pozna sam hrvatskih razmer, niti ga je kdo objektivno o njih poučil. To je najbolje pokazal v svojam »Quodlibetu", v katerem je od besede do besede ponatisnil tisto, kar je dr. Mahnič spisal in v »Rimskem Katoliku11 V. zv. I. 1892. str. 315—317 priobčil. (Gosp Stingl je torej navaden plagijator. „Slovenčevci" morajo ,11. K." kaj površno pregledovati, da tega niso zapazili. Op. ured) Ali niti oni, ki stoje okolo ..i i. K", niso gosp. Stingla trezno in objektivno o hrvatskih razmerah obvestili, nego sh oddaljili ne samo od resnice, ampak tudi od onih prvih in poglavitnih praktičnih moralnih vprašanj: quis, quid, ubi, qnbuB auxdiis, cur, quomodo, quaodo. Kakor je p >v3od mnogo dobrega m Blabega, tako je tudi na Hrvatskem. Kje nas boli iu katera bol nas najhuje tišči, to čamio in vemo sami najbolje in ni potrebno, niti nam je všeč, da kdo drugi in še na tako nespreten način s prntorn kaže na nata rane. G. Stingl ali bolje rečeno dr. Mahnič trdi, da tisti, ki na Hrvatskem zastopajo verske in cerkvene interese, branilo krščanske principe preveč abstraktuo — da bi bilo treba kazati hrvatskemu uarodu, v koliko se je oddaljil od teh principov, poBezati v današnje okolnosti tet presojati vseučilišče, »Matico Htvatbko", »Vienac", časopise, društva itd. Kakor se vidi, gg. Stingl in Mahnič naših razmer niti ne opazujeta, ampak kar nepremišljeno sipata fraze okolu sebe. Da sta opazovala naše delovanje, uve rila bi bo bila, da bo ne samo oni listi, ki zaeto-paio verske in cerkvene interese, ampak tudi drugi, vsem na če u pa hrvatski episkopat 8 svojim klerom in tudi učena hrvatska inteligencija ne samo abstraktno, nego tudi praktično ia odločno branili krščanske principe. In listi, ki zastopajo v Hrvatski verske in cerkvene interese, niso prizanašali listom, ki bi grešili zoper verske principe, naj bodo že te ali one politične barve ali stranke, in to ne samo abstraktno, ampak tudi praktično. Ako se želita gg. Stingl in Mahnič o tem osvedočiti, naj vzameta v roke hrvatske liste. Ni ga vprašanja, ki se je pojavilo v Hrvatski, da bi »Katolički l/nt", nIIrvatski učitelj", a tudi drugi bolji listi o n,em ne samo abstraktno, ampak praktično razpravljali. Kar se pa tiče nepovoljne sodbe o naših posvetnih društvih, o »Matici Hrvatski" in o »Viencu" in na-bveta, da bi je bilo treba napasti, sodimo, da nam Kg. Stingl in Mahnič s tem nista izkazala nikake usluge in da bi bila bolje storila, da se nista lotila stvari, katere ne razumeta. Mi poznamo najbolje knjige, katere izdaja to društvo. Hvala Bogu in poštenim ter izbornim možem, ki vodijo »Matico Hrvatsko", ni ta, kar jej je samo v čast, doslej še nikdar zlobno, vedoma in hot>ma grešila zoper verske principe, ako se je pa kdaj kaj takega uti-hotajiilo v njene knjige, se to ni zgodilo z voljo in vedno«!jo teh mož, ki vodijo »Matico". Kar smo rekli o .Matici Hvatski", pravimo z najglobljim prepričanjem tudi o »Viencu". G. dr. Mahnič pravi dalje, da bi hrvatski duhovniki morali sedanje pojedine mož« in njihova dela brezobzirno kritikovati, sekati in paliti, da se krik in vik razlega na vse strani, a g. Stingl pristavlja, da naj se Hrvati od Slovencev uče kritikovati. Mi sodimo drugače. Glavna stvar pri vsakem katoliškem listu in pri vsaki kritiki je, da stoji na strogo dogmatični podlagi in da od tega ne odneha ni za las Zato pa vender nismo tistega mnenja kakor gg. Stingl in Matouič, da je v nevažnih okolnostih brez zadostnih razlogov in brez ozirov takoj skočiti v boj. Naše skromno mnenje je, da bi se morda na ta način dobri stvari ne samo nič ne koristilo, ampak škodovalo. K|er gre za principijelno vprašanje, bodi kritika odločna, a kolikor mogoče objektivna in razborita. Neprestano /badanj«, pikanje in zaletavanje bodi v osobe ali dejanja more več slabega nego dobrega prouzročiti. Mi in mnogi odlični možje v Hrvatski in izven Hrvatske sodimo, da bi morda g. kritika dobri stvari bolj koristila, ako bi v svojih glasilih manj zbadala in kazala malo več takta in krščanske razboritosti. Pri neki zuameniti in hvalevredni dogodbi (kat. shod), pri kateri so uiin bile uekatere reči jako všeč, imeli smo priliko, uveriti se na lastne oči in na lastna ušesa, da bi za sveto iu rodoljubno stvar bilo dosti bolje, da se je postopalo bolj dobrohotno in bolj taktno. — — O načinu in o pravi krščanski modrosti je naposled vse odvisno. Zato naj nam gg. Stingl iu dr. Mahnič ne zamerita, da ne moremo |>o8nemati uiunega načina kritikovanja. Gosp. Stingl in dr. M^bnič nam svetujeta in priporočata, naj čitamo piBma apostola Pavla, da vidimo, kako on razlaga nauke odredenikove in kako v vseh list h, izvzemši list na Rimljane, maha in seka na deano in levo, ue gle^e* na to, če koga rani ali ne. Zdi se nam, da sta g. Štiugl in Mahnič v svoji skromnosti predaleč zašla, ko sta nam svetovala, na) čitamo sv. Pavla. Mi čitamo sv. Pavla brez njunega nasveta, ker je to naša dolžnost. A kadar ga čitamo, se trudimo, da ga čiinbolje razumemo tako glede forme, kakor glede vsebine, in fcitaje te liste smo zapazili, da sta se gg. Stingl in dr. Mahnič v mnogočem jako — jako oddaliila od sv. Pavla. A morda bi za sveto in za rodoljubno stvar bilo bolje, da gospoda Stingl iu dr. Mahuič malo redkeie mahata in sekata in bolj, ter večkrat in charitate et prudeutia svetujeta in učita, sv. Pavla pa v miru pustita, ter ga ne zlorabita. Kajti, ako Be ne varamo, kolikor ae v nas morda greši per defectum, toliko sta gospoda Stingl in dr. Mahnič grešila s svojim načinom in taktom per excessum, česar vsega pri sv. Pavlu ni. G>sp. Stingl zaključil je svoj quodlibet z besedami: „Preje se |e Hrvatska zvala antenmurale christianttatis, a bati se je, da bi zgodovina tega nekdaj Častnega naslova ne prememla v antimurali christianitatis". G. Stingl naj se umiri. Mnoga buna je že vihrala čez Hrvatsko, marsikako čašo bridkosti je moral narod hrvatski ž« izprazniti, dokler se ni v svojem razvoju popel do te duševne višine, na kateri se nahaja. Dokler je jeden del hrvatskega naroda gradil to svojo duševno trdnjavo, zidove, vrata in kule, je drugi del držal v rokah orožje. Kakor so kače opasale in stiskale Laokoona in njegove sinove, da so tr- torej da sva prešla k moji reči. Prost mi je bil uljuđen, prijazen in kmalu sva se pogovorila. Njemu je bila brez dvoma dobro znana župnija njegova, znane so mu bile do dobra mestne šege, običaji, Bredstva in potrebnosti prihodkov — tako sem sklepal po njegovem govorjenji. Presvedočen je bil, da bo njegovi župnjani skrajno nevedni, in da so dolžni biti zelo hvaležni tem „dobrodeteljem", kateri so vzpreieli vse breme skrbij za nje. Proštu je tekel govor prav lepo ... To je bila nekaka tužna propoved mučenca svojega dolga, svojega prepričanja, mučenca, ki ga tolpa ne umeje, no on se trudi mnogo za njo. Nemožuo je bilo dvomiti, koga je prišteval prost naravnost k številu »blagodete-Ijev*, kateremu je narod dolžan brezkončno priznanje . . . Požuril sem se skončati razgovor ter se poalovil. In zopet sem bo spomnil „Mati z Gladne Gorice", Mati in njegove cunje, kljuse in sodčka smole ... Iu mislil sem si: tu — Mati in tu — prost, človek ta, človek oui, in kako globoka razlika! .. Prvi — v domu vseh zložnostij uživa vse prijetnosti živenja, ue da bi se bal, da je ostal kaj (Iu]/. u, ue boječ se razprodaje, z mehkimi rokami, rdečtga, lepega in zdravega obličju, zibajoč se na mehkem stolu; drugi v neprestanem prisilnem trudu, glttdcu, prezeben pod svojo razcapano obleko, v raztrganih čevljih, prerano razgubančenega obličja, a okolu njega gladna, polgola kopica otrok, 8 prav tako ženo in za vse te je neredko isti obed, kakor za njih kljuso. In sedaj — v verjetuo prog-nivših btenah kočice — imajo vsi jedno pekočo sbrb, isto gorje' kako bi se dalo o pravem času plačati vso »desetino" temu proštu.. . Skrb, katera jih bode uničila ne sedaj, no jutri! . . Kaka razlika v resnici mej njma, mej tem proštom in Mati z „Gladne Gorice" — mej tema dvema stvoroma iBtega velikega Stvaritelja, čitavšima sicer vsak dan iste zapovedi Njegove, »da bi hodila po njegovih stopinjah" .. . V meBtici mudil Bem se nekaj dnij, da sem opravil svoja opravila. Naprej pa mi je bila pot po samotah, vzeti sem si moral spremljevalca. Sede v flaneh, poslušal Bem, kako je pel po tihem za se svoje pesmi. Vidno je bilo, da je bil ta mladenič popolnoma brez skrbij — nezgode živenja ga še niso težile. Srečni časi, lepa doba našega živenja! . . Vso pot sva Bpregovorila le dve — tri beuede — meni ni bilo do razgovorov, a pri srci mi je bilo hudo! . . Ko sva se vozila kako vrsto daleč, opaziva nedaleč kmetski dvor in okolu njega zbrano množico ljudij. _ (Dalje prib.) peli težke bolesti, tako je bil tudi hrvatski narod, kakor nas uči njegova krvava ali slavna zgodovina, zdaj bolj, zdaj manj pritiskao in kakor bydra na Ilerakleja, tako so ae .neprijatelji dvignili na nje govo Ime in kakor Heraklej je premagal svoje protivnike. Moči, s katero se je upiral svojim protivnikom, ni zajemal iz sebe, nego iz one čiste, nepokvarjene, Žive vere Knstive, katero je podedoval od svojih prednikov in za katero je pre-lival svojo kri. Vera njegova ga je pačila, ga je tolažila iu mu dala zmago v boibi. In kakor nekdaj, tako je tuli danes hrvatskemu narodu vera njegova še jedina zaslouiba in jedino jamstvo srečne h >-dočuosti. Vera je bila in je š'i dane« s hrvatskim narodom in njegovo zgodovino najožje spojena. — — Doslej, hvala B gu, še nismo zaslužili, da nam zgodoviaa vzime Častni naslov ,antemurale christianitatis* in zanašajo se na milost božjo in na živo vero in zavednost hrvatskega naroda upamo, da se Stinglovo Žalostno prorokovanje ne izpolui nad hrvatskim narodom". Ali |e treba temu protestu katoliškega, v najsvetejših svojih verskih in rodoljubnih čutilib užaljenega duhovnika še kaj pristaviti? Mislimo, da ne. Kdor čita ta, z opravičeno ogorčenostjo pisano obsodbo vsega MahniČ6vega delovanja in nehanja, se hitro prepriča, da vlada mej brvatidco duhovščino ia mej slovenskimi nasprotniki Mabničevimi popolno soglasje v vseh načelnih vprašanjih, in v tem tiči pomeo Koren ć »ve s plamtečim vznosom spisane raspravice. Ako kdo, tako je bil g. Korenić poklican kot jeden stebrov »Katol. Lsta", glasila duhovščine Zagrebške škofiie, odgovoriti Mabniću, ia povedal mu je v imeni te duhovščine, da bo ne strinja niti z njegovimi nazori, niti z njegovo taktiko, da oboje obsoja kot slabo in škodljivo veri in narodu, ter je glede Hrvatov in razmer na Hrvatskem njemu in njegovim prilepkom — vrata pokaml! Državni zbor. Na Dunaj i, 6. decembra. V današnji seji prišlo je do velike socijalno-politične debate, pri kateri se je zopet pokazalo, da so gospodarski nazori mej liberalci in konservativci nepremodtui. škoda, da se poslanci za dotična stvarna izvajauja niso dosti zmenili. Začetkom seje stavijo posl. Tauscbe in tovariši nujni predlog, naj se tovornina za seno ia slamo na železnicah zniža, zatem naznani podpredsednik dr. Kathretn izid dopolnilnih volitev v posamne odseke in naposled se začne v prejšnji seji zaustavljena debata o zavarovanju za slučaj nezgode. Generalni govornik contra posl. baron Morsey povdarja, da je njegova stranka vzpodbodla vlado, da je začela delovati na socijalno političnem polju, pravi, da bo zavarovalnice za slučaj nezgode jako nepopularne, da se prisjievki iztirjavajo na burean-kratičen način, kar le množi nezaupnost prebivalstva proti uradnikom in se izreče zoper to, da bi se to zavarovanje raztegnilo na male obrtnike in na kmetske posle. Generalni govornik pro dr. Barnreitber pojasnjuje jako obširno delovanje teh zavarovalnic, priznava, da ni vse tako uzorno, kakor bi moglo biti, prereka pa trditev, da zaslužijo ti zavodi nezaupnost, s katerim gleda prebivalstvo nanje. Zagovarja potem predležeči načrč in ga priporoča za vzprejem. Poročevalec posl. Neuvvirth odgovarja Eben-hoehu in Moraevu, grozi z agrarnim socijalizmom in se poteza za predlogo. Očita nasprotnikom, da neprestano tožarijo o pomanjkanju poslov, dočim ao tega sami krivi ker plačujejo pošlo s 25 do 35 kr. na dan, pa se celo ustavljajo, da bi ti siromaki se zavarovali zs slučaj bolezni in nezgod. Pri glasovanju sklene zbornica, da je začeti specijalno debato. K § 1 govori dr. Kronavvetter, grof Pininski, vladni zastopnik baro Plappart in dr. Lueger. Po daljši razpravi se vz prej me predloga s pristavkom, da zavarovanju niso podvrženi tesarji in tlakarji. K § 7. govorita dr. Lueger in dr. Pat t a i, ki sta oba nasprotnika dotičnih določb, potem pa so razprava zaustavi in na vrato pridejo interpolacije. Prihodnja Heja jutri. Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu44 ftt. 281, dnć 7. decembra 1893. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 7. decembra. Glas slovenskih Hohemvartovcev Včerajšnja »SUdstei riache Post" prinesla je pod zaglavjem „Zur parlameutariacben L age" članek, ki |e vreden pozornost', zlasti ker je njega poglavitna trditev v d i j* oie t ral nem nasprot stvu z dotičnimi pojasndi „S 1 o v e n č e v i m i". Dokazujoč najprej, da bi izstop v Hripravljen na podlagi dogovorjenega j>rngrama pristopiti slovanski koaliciji in od po slati svoje zastopnike v vkupno parlamentarno komisijo ter pooblastil svoje zastopnike, naj nadaljuiejo pogaja n|!i radi ustnnovitve slovanske koalicije. — Mu loruski klub odložil je, kakor znano, odločbo glede pristojiH slovanske koalicije. Poljaki ga silijo na vse možne načine, naj se ne loči od njih. S tem je tudi v zvezi avdiienca poni. Bhivvinskega pri cesarju in pa ustanovitev maloruskih paralelk na nemški gimnaziji v ČJrnoveib. Hohemvart in Mladočehi. Kako nasproten je »si o venski" poslanec grof Hohenv/art vsem prijateljem in snovateljem slovansko koalicije, pokazal je pri dopolnilni volitvi v odsek za volilno rt firmo. Na predlog poslanca Ro mančuka sklenila je zbornica pomnožiti število članov tega odHeka za 12 mož. MladoČeški klub je storil na pristoinem mestu potrebne korake, da se mu izmej teh novih mest prepusti jedno, kar ima po parlamentarnem običan z ozirom na število svojih članov pravico zahtevati toliko bolj, ker pride jedno mesto že na 10 poslancev in bi morali Mladočehi prav za jirav imeti štiri zastopnike v tem odseku. Nemški liberalci in Poljaki so bili pripravljeni ustreči tej zahtevi mlad očeškega kluba, ali grof Hobenwart se je z vso eneržijo uprl, češ, da so Mladočehi ekstremna stranka, katere zastopstvo v odborih je zato čim bolj omejiti. Vitanje (Iržave. If&VO srbsko mlnisterstvo. Včeraj se je razglasilo imenovanje novega mi-nisterstva, katero je bil sestavil general Gruj ć Novi kabinet je takole sestavljen: predsedstvo, vnanja dela iu vomo ministarstvo: Grujić; finančno raiuisterstvo : V u j i č; notranja dela : M i I n h » v I j e v i e ; jiravoBodje: M a k s i m o v i č; trgovino: Milnševič; javne zgradbe: Stan kovic; nauk: V e s n i ć. — Koj po razglašenem imenovanji Hešel se je radikalni klub, da se izreče o novem ministerstvu. Pričakuje se, da se bo radikalni klub odločil za podpiranje novega kabineta, a priznava se tudi, da mimsterstvo n ma upanja, da bi se dolgo vzdržalo. Kudikalci silijo na to, da prevzame Pasič imnistersko predsedstvo in se ne bodo prej zadovoljili, da to dosežejo. Italijanska ministarska kriza. Zanardelliju h" še vedno ni posrečilo sestaviti novo minioterstvo. Sumu finančnega ministra še išče, ker je marki Gu cciardioi definitivno odklonil. Vojnega ministra je že dobil in sicer s pomočjo kralja Umberta. Ker noben, količkaj ugledni general ui hotel prevzeti tega portf-lja, pomagal je kralj Za-nardtliiju s tem iz zadrege, da je geoeralu San Marzano ukazal, da mora stopiti v novi kabinet kot vojni minister. Sau Marzano se je kot vojak sicer uklonil kraljevi zapovedi, ali rad tega ni storil, ter takoj izjavil, da ne privoli, da bi se znižalo število stalne vojske. Portfelj vnanjih del prevzame na splošno začudenje general Baratieri, rodom Tren-tinec Finančno miniaterstvo je najvažneje in zlasti v sedanjih okolnoatib je za vlado usodnega pomena, kdo prevzame ta portfelj, zlasti ker «e bo Zauar-dellijevo ministerstvu moglo upirati le na jako neznatno parlamentarno večino. Dopisi. Iz Maribora 5. decembra. [Izv. dopis ] (Slomšek ov večer) Začela se je zimaka se20iia in vsa društva se pripravljajo za običame zimske veselice. V nas Bicer narodno društveno življenje ni bogBivedi kako živahno in razvito, ali kdor upošteva težavne okolnosti, v katerih se naha|Hrao in pa m luč n ■ m nekaterih rodoliubov, ki se le v nemški kazini domače Čutijo, ta mora prizuati, da se še dovolj dobro diž mu. Naša čitalnica ima trdno voljo, da ne zaostane za nobenim drugim društvom in bo s |>ohvalno marljivoBtjo pripravlja za veliki Slom-sekov koncert. Pevski zbori se jako marhivo vadijo, tako da bo smemo nadejati nenavadnega užitka, vrli tamburaši se trudijo neprestano, da bi zagotovo sijajen uspeh, iz kratka, pričakovati je, da bo ta koncert nekaj izrednega. Pri tej priliki videti bo tudi dovršeno umetniško delo, Slomšekovo podobo, katero je moisterski naslikal odlični narodni umetnik g Dekleva. Pogoji so torej dani, da jiostane Slom-šekov koncert najznamenitejša slavuost Mariborske čitalnice v tekoč, sezoni, če — se ne bodo zopet odtegnili tisti, nemško kazino obiskujoči narodnjaki. Pričujoče vrste uiso nikako očitanje in naj nikogar ne žalijo, preveč smo tu eksponirani, da bi smeli drug drugemu kaj očitati, pač pa opomin, naj se vsi narodni krogi združijo, da se Slomšekov koncert sijajno obnese. l/. Itre/.le, 27. novembra. [Izv. dop.| (Šolski nadzornik.) Narodna (ljudska) šola in vse, kar sodi k nji, je toli znamenitega pomena za obče izobraženje in napredek človeštva, da mora živo zanimati vsakega izobraženca kateregakoli naroda ; koliko več pa vsakega rodoljubnega Slovenca, saj je vendar jasno, da le po zdravih pedagogičnih načelih urejena narodna šola in vešče in vestno uči-teljstvo nas moreta najhitreje dovesti do boljših političnih, kulturnih in gospodarskih razmer in nam najlaglje zagotoviti narodno bodočnost. Drugod prešinilo je že davno vse kroge spoznanje, da je dobra narodna šola jeden prvih pogojev narodni blagosti in stori se vse, kar je le možno v prospeh šole in učiteljstva. — Drugače je — žal — še v naa. Ne moremo sicer trditi, da to spoznanje ni razširjeno tudi v nas: ni ga menda izobraženega rodoljuba mej nami, ki bi živo ne čutil in vedel, kako zelo nam treba dobre šole in vrlega učiteljstva, a doslej smo primeroma malo kazali z dejanji svoje sj>o-znanje. V tem oziru učiti se nam je še mnogo od naših nasprotnikov, nikakor pa jih ne smemo posnemati glede sredstev, katera rabijo, da si osvoje šolo, posebno v nas Slovencih, kajti b tem bi tudi mi grešili zoper pravi smoter šolo. Trudimo se in žrtvujmo vse. da si osvojimo šole in da učiteljstvo na na.ši zemlji predobimo zase, a v tem bodi nam načelo: le vse naravnim, poštenim potem. Koliko je resnice v tem, kar smo doslej rekli, temu ni treba daleč iskati primerov in dokazov, Brežice same nudijo nam najpristnejši, čstudj bolestno zanimiv primer. Letos pošla je doba dosedanjim okrajnim šolskim nadzornikom na Štajerskem. Nekaterim okrajem so se bili namenili mesto dosedan ili novi, tako tudi Breskemu. Dotičnim tukajšnjim oblastvom bilo je tedaj izbrati in predlagati namestništvu, oziroma deželnemu šolskemu svetu novega primernega moža za nadzornika. Mi Slovenci v Hreškem poli* tičnom okraji nismo vajeni, da bi nas katerakoli nblastvs božala in negovala, kamoli proteževala; skoro vsak uradnik, ki pride sem službovat, je narodu tuj in meni, da je njegova jedina ali vsaj glavna naloga, prezirati ter zaničevati vse, kar je narodno, slovensko, a pospeševati vse, kar služi v po veličanje nemštva. Kar v jionos jim je to. A tem bi lahko napisali cel šopek zanimivih člankov. Tudi nedavno urnrši voditelj okrajnega glavarstva g. Hototuli d' Arailza nam ni bil naklonjen, a jeden sam čin iz njegovega kratkega tukajšnjega u radovanja priča, da je bil vender mož, katerega stran-karstvo in političen fanatizem nista mogla zaslepiti v toliki meri, da bi bil žrtvoval znamenit smoter narodne šole tukajšnjemu nemčnrskemu strmljenju. Iskaje mej učiteljstvom moža, katerega bi mogel predlagati in priporočati za šolskega nadzornika, bil je skrajno vesten in natančen ter je poizvedoval na vse strani, da izbere le takega učitelja, ki bode najbolje pospeševal smoter šole, pa bodi njega politično mišljenje, kakeršnokoli. Njegov izvoljenec bil je tedaj g. Josip Mešiček, nadučitelj v Globokem. Mož je odličen šolnik, zelo vešč, maren in vesten, kremenit značaj ter povsem mirnega, neagi- tatoričnega vedenja in živi le za šolo. Vse učitelj-8tvo v okraji ga zelo čisla in ga prišteva najsposobnejšim šolnikom. Narodnim našim nasprotnikom pa se ve, da ni ugajal navzlic vsem navedenim svojstvom, kajti jedno grdo marogo ima, zatajiti neče in ne more svoje matere, svojega rodu, ni slovensk odpadnik — in tak ni zanje, takega ne morejo rabiti za svoje politične svrbe. Trudili so se zato zelo, da bi voditelja glavarstva odvrnili od tega kandidata, a brezuspešno. Ko so pa izvedeli, da ga bode jiredlagal tudi deželni šolski svet na |>rvern mestu, začeli so pravo gonjo zoper njega. Oni to izvrstno razumejo ter porabijo vsa sredstva, dopustna in nedopustna, da dosežejo svoj nnmen. Ker mu niso mogli drugače do živega, črnili so ga po svojih časnikih, da je fanatičen Slovenec, pan-slavist. In ko tudi to ni pomagalo, izmislili so si drugo. Nikoli niso v zadregi. Ue so vsi poskusi bili brezus{>ešni: ko jo treba odstraniti kakega neljubega jim kapelana — in neljub jim je vsak, kateri je zaveden in ljubi svoj narod ter deluje in se žrtvuje zanj — ali če je namestiti kakega žuj>-nika, o katerem sodijo, tla bi njih političnih teženj vsaj ne oviral, če jih ne bo* dejanjski podpiral, hajd takoj „peticijon" ali „deputacijon" h knozo-škofu; če je treba namestiti kakega v njih smisla porabnega, ali odstraniti takega učitelja, ki jim križa njih ponemčevalne načrte, hajd „deputacijon" k deželnemu šolskemu svetu; če gre za kakega sodnega uradnika — politični so itak vsi brez izjeme a priori po njih kroji, jmrdon, želji, — hajd „deputacijon" k predsedništvu v Gradci. Torej iz kratka: deputacijon sem, deputacijon rje! In žal, navadno ne brez uspeha, jiovsod „vse dosežejo, kar jim drago." Ne, vender jedna izjema! Tu ni šlo, deželni šolski svet ostal je pri svojem predlogu in iz tega sklepamo, naj reče kdo kar hoče, da deželni šolski nadzornik g. dr. Jarc je cel mož, ves šolnik. Tu je pretrgana nit naših dotičnih podatkov, a nič ne de, pomagali nam bodo drugi dalje in do konca. ČJe ni hotel deželni šolski svet, hotel bode g. minister Gautsch, tako so te tešili in bodrili. Vsaj naš nadučitelj, gospod .lanez Orni k je javno trdil: „Der Mešiček soli sicb keine Hoffnnngen machen, dass er lWdrkssclmlinspector wird, trotzdem ihti der Landes-Schulrath an ersrer Stelle vorgeschlagen bat, meine Partei ist rniic htig genug, dass sie dies zu verhindern vvissen wird," in zadel jo je. Ne vemo, kak deputacijon so bili poslali k ministru Gautschu, najbrže g. Foroggerja ali pa celo Plenerja, a bodi kdorkoli, kar so želeli, so dosegli, imenovan je bil za nadzornika gospod Bdheim. Ta jim je pa štreno zmešal, ne »maram" je rekel in ljudje sodijo tak in tak, zakaj, a on že ve zakaj. Zdaj pa smo tam, kjer smo bili spočetka, vnovič išče se kandidat za nadzornika. Oh, teh se ne manjka! Naš nadučitelj g. Janez Orni k „tud' mej njimi je!" On živo hrepeni po tej časti in se že baba, tla ima „utemeljeno" nado, da bode imenovan, ker so vsa dotična oblastva Breška selo vneta zanj. Iskreno povemo, mi bi mu iz srca |>ri-voščili to čast, dasi nam sicer on ni kratko ni malo po volji, ker je skrajno grd odpadnik — in kaj to j»,mriii. ve vsak — ali narodna šola je [>re-važna in nam je preveč pri srcu, da bi mogli želeti takega moža za nadzornika. Gosp. Ornik je bil že obširno popisan na tem mestu, a ne laskavo, drugače pa je nemogoče, če se hoče resnico govoriti. Možno je, da so ga res priporočala tukajšnja mero-dajna oblas! va, sedaj ni tu več voditelj glavarstva g. Rotondi d' Arailza, drug njemu zelo ugoden vetrič pihlja zdaj tu, vender dvomimo jako, da bi ga mogel ta vetrič vzdigniti na mesto nadzornika. Obče mnenje ni za take žaloigre. Znano je, da je g. Ornik večen kandidat, za direktorja. Kolikokrat, so njega tukajšnji najudanejši in najhvah<žnejši mu politični somišljeniki hoteli mu priskrbeti to odlikovanje — in to so menda poskusili že trikrat, štirikrat — vselej sta se temu najodločneje uprla tudi njegov somišljenik prejšnji okrajni n uizornik g. Ambrožič in posebno pa najmerodajnejši mož v tukajšnjem nemčurskem taboru, g baron Moscon sam, oba, ker sta sodila, da bi bilo to odlikovanje v posmeh učiteljstvu. Težko, da bi poslednji, ki mu ni privoščil tega toli nedolžnega odlikovanja, ne storil tudi zdaj vsega, da prepreči imenovanje g. Omika za nadzornika, tudi če bi si s tem nako|>al na glavo nesrečo, da bi ga g. oče Dol Gott zopet obsodil in rekel: Dieser Hitron ist vvirklicb ein lieim-licher vVindischer." Gosp. Ornika nesposobnost je tukaj splošno znanu, ista je predmet tihemu za- smehu tudi mej njega somišljeniki in celo v pie-govor je prišla, kajti, če je kdo slab v pravopisu, se mu takoj rogajo : „Ti Bi Ornikov ortograf". Pa kaj to vse dene, on si živo želi biti nadzornikom in v tem ga zelo podpirajo vsi tisti njegovi somišljeniki in tukajšnji politični mata-dorji, katere malo ali nič ne briga, ali šola uspeva ali ne — saj je neki oče Del Oott rekel: B\Vas kiimmert es mieh, ob die Kinder was lernen oder nicht, dass nur die Schule in flann deutsch istu — ampak, da ga nagrade za njega politično agitatorstvo, osobito pa, da si pridobe v njem voljno orodje, s katerim bi si mogli prisvojiti šolo in uči-teljstvo za svoje politične namene. Kdo si pa tega imenovanja najmanj želi, kdo se mu najčvrsteje upira V1 Učiteljstvo samo, in sicer brez izjeme v vsem okraji, in to za to, ker soglasno sodi, da bi bilo to imenovanje šoli v največjo škodo. Preznačilno je, da so nekateri kolegi Ornikovi, ki so jednako nemški nadahnjeni in gore za nemško propagando, sestavili dopis o njega nesposobnosti za nadzornika ter ga poslali nekemu časniku v Gradec, da ga objavi in s tem prepreči imenovanje, a uredništvo jim ni ustreglo, temveč odvrnilo, da ne more pobijati svojega pristaša. No, g. Ornik ne obupa, „seine Partei ist miicbtig genug", če vse ne pomaga, pa pojde spet „deputacijon" k ministru. Ne vemo, kako bo, dobri g. Gautsch so šli v penzijon, g. minister Madevski pa je začetnik in ni še vajen na »deputucijone", najbrže se bode držal bolj tega, kar je „in actis". Ce bi pa g. minister Madevski vender tudi obrajtal »deputacijone", naj tedaj poskusi vsaj jedenkrat „deputacijon" iz našega tabora, izmej naših državnih poslancev, se ve da vladinih, drugi bi še kaj skazili — recimo gg. Vošnjak in Robič — in naj reče : Gosp. minister ! mi nismo prišli ničesar prosit, mi izrekamo le željo narodne (ljudske) šole v Breškem političnem okraji, da, če se ne more imenovati za okrajnega šolskega nadzornika že prej predlaganega odličnega šolnika, menda samo za to, ker je Slovenec, naj se vsaj imenuje mož, ki je povsem sposoben in vesten šolnik in — le šolnik! Domače stvari. — (»S I o venski Narod" pred sodiščem.) Žentpeterski kaplan g. V. Eržen doposlal nam je bil dne '27). novembra popravek do-stavka, kateri smo pripisali njegovemu, v št. 267. našega lista natisnjenemu popravku. Mi tega popravka nismo hoteli vzprejeti, vsled Česar nas je g. V. Eržen tožil pri m. d. okr. sodišči. Pn današnji obravnavi zastopal je naš list odvetnik g dr. Fran T e k a v č i č, ki je v daljšem, izvrstnem zagovoru dokazal, da Erženov popravek ni pisan v zmislu zakona, da ni stvaren, in da ga uredništvo zategadelj ni bilo primoiano vzprejeti in natisniti. Sodišče je tem argumentom popolnoma pritrdilo in na pod lagi zagovornikovih dokazov in izvajanj našega odgo • vornega urednika oprostilo ter g. V. Eržena obsodilo, da plača vse troške. — (Ljubljanski javni napisi pred državnim sodiščem.) Pred državnim sodiščem na Duuaji vršila se bode dne 13. decembra do-poluduo obravuava o prizivu Ljubljanske mestne občine proti odločbi mmisterstva za uotran|a dela, katero je potrdilo odločbo deželne vlade kraniske, prepovedujoče samofllovenske napis*) mestnih ulic, trgov in cest. — Ljubljansko mestno občino zastopal bode odvetnik g. dr. Jan Lenoch. — (»Pisateljsko podporno društvo") nas prosi, da objavimo tole beležko: „!>» bo vsaj deloma pokrijejo stroški za glasbo, pobirala se bode pri svečanostnem večeru, katerega priredi društvo v soboto, 9. t. m. »Pri Maliču", vstopnina 20 kr. za oBebo" — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Ureduištvo uašega lista vzprejelo je kot kronski dar: lz Borovnice po gospodu Ant. Ar kot u učiteliu 8 kron 20 vin., katere je nabral g. Fran C v ar, trgovec mej tamošnjiroi rodoljubi; darovali bo: g. F. Cvar 2 k., gg. J. Košir, J. Svete ml., J Drašler, J. Rogelj in F. Petrovčič vsak po 1 k., Fr. Zakrajšek in Fr Mavec vsak po 40 vin. gospa Iv. Košir in gdčna Fr. Košir vsaka 20 vin. — Živili rodoljubni darovalci in darovalke iu njih nasledniki! — (Iz učiteljskih krogov) se nam piše: Remuneracije za ročna dela se dovoljujejo vedno pol leta kasneje, nego bi se to imelo zgoditi. To gotovo ni v redu, da naj učitelj, ki itak ne živi v dobrih razmerah, tako dolgo čaka na svoje zaslužene krajcarje. Prosimo gospode deželne poslance, naj se v prihodnjem zasedanji deželnega zbora spomnijo te želje naših učiteljev. — (Dirkališča kluba slovenskih hi-c i k 11 s t o v »Ljubljana',) katero je nameravalo to društvo o svojem (asu napraviti, deželna vlada ni dovolila, ker mu namen in svrha nista — občna korist ali biagotvoriteljnost. — (Razstava,) katero priredijo učiteljice na c. kr. strokovni šoli za umetno vezenje in čip-karstvo, bode dne 9., 10 in 11. decembra 1893. od 9. ure dopoludne do 4 ure popoludno odprta. Razstava bo v II. nadstropji šole (Virantova hiša) in vhod iz Zvezdarskih ulic. — (Iz vojaških krogov.) Podmaršal baron Al bori imenovan je namestnikom komaodujočega generala na Danaji. Na njegovo mesto pride kot komandant 28. pehotne divizije podmaršal Ludovik Hegediis de Tiszavblgv, dozdaj poveljnik konjiške divizije v Jaroslavu. — (Komisijski ogled ob Ljubljani činem nabrežji) vršil se je denes popoludoe mej Radetzkvjevim in Frančiškanskim mostom in zadevajoč znižanje struge v pospeševanje osušitve barja. — (Nesreča.) Danes ponoči splašila sta bo konja g. Fiolicha z Vrhnike ter ušla v Ljubljanico. Hlapec se je rešil, konja pa sta utonila. — (Potres.) V noči od torka na sredo proti polu jedni uri bil je čutiti precej znaten potres, kateremu je bila smer od jugo-izhoda proti severo-zapadu. Tudi iz nekaterih kraiev na Notranjskem se poroča, da je bil ob istem čunu potres. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 26 novembra do 2. decembra. Novorojencev je bilo 10 (= 16 120/o»)tUJrtvorojenec 1, umrlih 14 (=22 88 °/00), mej njimi so umrli za vnetjem sopiluih organov 2, za želodčnim katarom 1, vsled nezgoda 1, za različnimi boleznimi 10. Mej umrlimi je bilo tujcev 5 (=35 7°/.), iz zavodov 11 (== 785 •/,). Za iufek cijoznimi boleznimi so oboleli: za duŠljivim kašljem 1, za vratico 1, za noricami 1. — (Kamniška čitalnica) priredi v nedeljo lino .10 decembra zabavo z naslednjim vzpo-redom: 1) Mlinar in njegova hči, Žaloigra v 5 dejanjih. — 2 ) Tombola z mnogimi lepimi dobitki. — 3.) Prosta zabava. — Vstopnina navadna — Začetek ob 7. uri zvečer. — (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Litiji) nabrala je že drugi s to ta k goldinarjev kot pokroviteljica družbe. Živile rodoljubne dame Ltijske in Smartinske! — (Nesreča na železnici.) Silna burja vrgla je v torek pri tovornem vlaku mej Ležečami in Divačo ravno pod Gabrkom utico, v kateri je sedel na vozu 67,etru sprevodnik južne železnice g. Fran Zaje z vagona in je bd Za;c vsled padca teško poškodovan. Prenesli ao ga v bolnico v Ljubljano. — (D o 1 e n i s k a železnica) Generalno nadzorstvo avstrijskih državnih železnic dovolilo je 8tavbinskemu podjetniku G. pl. Ce coni j u in drugom v Novem Mestu, da smejo začasno prevažati gramoz z lokomotivo ua oddelku od 67 do 77 2 kilometra proge Groauplje-Novo Mesto-Straža. — (Nova obrtna n a d a I i e v a I n a šola) se bode odprla z dovoljenjem naučnoga ministra v Ribnici na Dolenjskem. Ker je v RibuiŠki dolini že od nekdai prav cvetoča obrtuija, je tata obrtna šola bila res jako potrebna. — (Nova čitalnica) se je osnovala v Kostanjevici na DjlenJBkem in je osnovanu odbor že prelložil pravila vladi v potrjenje. — (Nova pošta.) Dne 11. decembra t. 1. odpre se v Or t neku v okraju Kočevskem nov c. kr. poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto. Služboval bode ob jedcem kot nabiral-nica c. kr. poštnohranilničnega urada ter imel zvezo po železnici Ljubljana Kočevje. — (Najden mrtvec.) Pred nekaterimi duevi našla sta posestnik Janez Klopčič in goslač Karol C ttnian pri Studi v reki Bistrici truplo 691et-nega oženjenega poseBtnika Jurija Petaverja iz Brezovice. Petaver odšel je od doma konec minulega meseca, potem pa se ni čulo nič o njem. Bržkone je mož, ki je bil nekoliko bolan na umu, zaradi domačih prepirov si sam vzel življenje, ker se na truplu ni poznalo, da bi bil kaj poškodovan. — (Promet tujcev.) V hitu za turiste v hotelu pri Sv. Janezu v Bohinju bilo je v minulem poletji 81 tujcev, izmej katerih je 41 ostalo do S dni, 16 do tedna dnij, 24 pa nad teden dnij. Pod vodstvom dveh koncesijoniranib vodnikov naredili so ti tujci 12 gorskih izletov. — (Zravstveno stanje) Na Vojskem pri Idriji zbolelo je v poslednjem času 16 oseb za logarjem, ki že dlje časa razsaja v tej visoko ležeči vasi. V jedni sami hiši je bilo 10 bolnikov! Izmej teh sta umrla 2, izmej ostalih pa 1. Stori se, kar je mogoče, da se prepreči daljnje razširjevanje bolezni, kar pri razmerah, kakoršne bo nahajajo na deželi, ni tako lahko. — V Babuem polji v Logaškem okraji pokazale so se ošpice mej šolskimi otroci in bo je s poukom na tamošnji ljudski Soli začasno moralo prenehati. — Davica, ki je razsajala v nekaterih občinah Kočevskega okraja, je sicer malo ponehala, ker ni zbolelo na novo nič otrok, vender pa je precej huda in je izmej poprej zbolelih 12 otrok dozdaj umrlo 6, ozdraveli pa so samo 4. — V Postojia-sitem okraji hripa ponehuje in bo le še 4 bolniki. OI početka zbolelo te 44 moških, 33 Žensk in 136 otrok, izmej katerih so umrle 3 ženske in 8 otrok. — (Koroški Slovenci) se pridno gibljejo. Te dni zborovale so štiri podružnice sv. Cirila in Metoda, katere so sploh neizmerne važnosti za narodno probujo koroških Slovencev. A tudi posojilnice napredujejo prav krepko. Promet, ki je bil I. 1892. blizu 1 milijon in 300 000 gld., pomnožil se je za skoro 300.000 gld. Neizmerne važnosti je, da bo koroški Slovenci gospodarsko postavijo popolnoma na svoje noge, potem tudi nasprotnikom kmalu zmanjka tal. — (Hrvatske novice.) Staro PetrinJBko vojašnico da deželna vlada hrvatska, sedanja nje lastnica, popraviti in te bode sčasoma v njej'namestila bodoča medicinska fakulteta. V to svrbo se napravi velika dvorana in drugi potrebni prostor . Do ustanovitve medicinske fakultete pa se bodo stanovanja dajala v najem zasebnikom. — Nedeljski »jour iix *" pevskega društva »Kolo" zbirajo vedno odlično in mnogobrojno občinstvo v društvenih prostorih in bo odlikujejo po zanimivem in raznovrstnem vzporedu. — Dne 13 priredi bivši učitelj .Glasbenega zavoda", komorni virtuoz prof J Karbulka koncert za slovo, pri katerem bode sodeloval tudi naše »Glasbene Matice" učitelj in izborni pianist g. K. 11 o 11 m e i s t e r. Koncert bode v poslopji »Kola". — Zagrebško tamburašku društvo „Hrvatska" priredi jutri, dne 8. t. m , v električno razsvetljeni dvorani »Zorinega doma" v Karlovcu koncert, katerega fiati dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. — V Karlovcu zanetili bo v poslednjem času neznani zločinci večkrat ogenj, ki pa bo je vselej srečno zadušil s početka. Zločincev policija dozdaj še ni mogla zaslediti. — Odkar je nastopilo mrzlo vreme, začela je ponehavati tudi kolera na Hrvatskem in se je pojavilo le nekaj posamičnih slučajev. — V Zagrebu poročila se je jgdčna O ga Žepi če va, hči pokojnega prof. Žepi ca, rodom Slovenca, z gosp. Aurelom Šenoa, k. fin. uradnikom, sinom vrlega rodoljuba Julija Šenoa, brata jiokojnega p satelja hrvatskega. — Mlekarski tečaj (M dkeret-kurs) bode na gospodarskem in gozdarskem učilišč* v Križevcih bodoče leto od 15. jaouvarja do 15- aprila. Število obiskovalcev je omejeno na 12. Učnine plačalo se bode 10 gld. — (Razpisana služba.) Na trorazredni ljudski šoli v Šmariji je razpisano tretje učiteljsko mesto, na dvorazredmei v Preserji pa drugo učiteljsko mesto vsako z letno plačo 450 gid Prošnje do dne 20. t. m. pri okrajnem šolskem svetu Ljubljanske okolice. J__I Y it Prvo krono družbi sv. Cirila ln.. Metoda 1 \±__A j__T Razne vesti. * (Preveč žensk.) Razmerje mej mo škim in ženskim spolom ni ugodno nežnejemu spolu, ki po številu prevladuje. Po najnovejših statističnih podatkih je v Evropi 170,818.561 moških in 174,914.119 žensk. Poslednjih je torej za 4,095.558 več nego moških. * (Ljubovna drama.) V nekem renomiranom hotelu v Vratislavi našli so petdesetletnega potnika zastrupljenega, z njim došlo mlado dekle, 18 let staro, pa ustreljeno. V knjigi za tujce sta bila zapisana kot zasebnik Maver in hči iz Magdeburga. Ta imena pa sta bržkone le tingirana, ker se sodi d* je bila dekle ljubica neznanega potnika. * (Sedemdeset neveljavnih zakonov.) Nedavno dobilo je 70 mladih zakonskih parov, ki so ne dali civilno poročiti v Solingenu na Pruskem, neprijetno vest, da je njih zakon ne postaven. Mej tem, ko je bil dotični, v to poklicani uradnik bolan, sta izvrševala civilne poroke nadžupan in njema prideljeni uradnik, ne da bi bila za tako poslovanje opravičena. * ( /j r t v a svojega poklica.) V Parizu umrl je policijski inspektor Colson vsled ran, katere mu je prizadejal anarhist Dnlac. Colson je prežal na imenovanega anarhista že dlje časa in ga je zasledil na poštnem uradu necega Pariškega predmestja, Lo sta Dnlac in neki tovariš njegov prišla po pisma. Ko ju je Colson prijel in j ma naznanil zapor, postavila sta se v bran in se je začel boj na življenje in smrt. Colson bil je ranjen večkrat z nožem, a držal je toliko časa Dulaca, da ni prišla pomoč. Isti dan, ko je umrl Colson, došla je zanj od policijskega prefekta zlata svetinja in 100 frankov nagrade. * (Morilec treh otrok.) V JozeftUlvi na Ogerskein presenetila je žena necega ubozega rudarja svojega moža s trojčki. Obupani oče, ki je itak imel sedem živih otrok, umoril je trojčke in potem po-beguil. * (O lokavosti Kafrov) v južoi Afriki, pripoveduie aogeški „G>ld Field Navv-j" nastopno dogodbico: Neki Kuf^r tu Sebokuui-ja stopi v krčmo, postavi temuozeleno steklenico na mi/o in zahteva, da se mu napolni z žganjem. Z\ plačilo položi novec za šest pen cev in hoče prav nedolžno in neumno dižec se oditi. Prodajalec ga ustavi, češ da je to dosti premalo zt (ilatčilo in ker Kafer n-raa dovolj denarja, izlije prodajalec žganje zopet iz megove steklenice v svoio veliko. Tega pa ni zapazil, da je prekanjeni divjak imel na dnu steklenice gobo skrito, ki se je napila žgauia prav pošteno, :n da ga je za toliko žganja opeharil. Knjitevnost — „Ljubljanski Zvon" prinaša v poslednji letošnji številki mimo dveh manjših pesmij Aškerčevo starogrško parabolo „Herkulov kipu in Trošanovo »Ljubezen", v pripovednem in zabavnem delu pa konec prejšnjih povestij in razprav. Zastopani so v listu z doneski N e j a z Nemcigren („ Abadon"), prof. dr. S. Š u b i c („Pogubni malik sveta"), prof. M. C i 1 e n š e k („Kako se branijo rastline nepoklicanih gostov"), Janko Kersnik („Jara gospoda"), prof. M. V a I j a v e c (»K drugemu sešitku slovensko* nemškega slovarja NVolfovega"), prof. V. H e ž e k (»Prinos k slovenskemu knjištvu") in prof. L. P. (»O jeziku Prešernovem"). Listek obseza na sedmih straneh književna poročila in druge drobne novice. — Mi hočemo o »Ljubljanskega Zvona" trinajstem letniku v jedni prihodnjih številk še priobčiti posebno izvestje; za danes pa opozarjamo svoje čitatelje na po/d v, s katerim se obrača „Ljubljanski Zvon" do svojih podpornikov in prja-teljev. Ta poziv slove doslovno tak6-le : Programu, katerega se je držal »Ljubljanski Zvon8 vso dobo do današnjih dnij, ostane zvest tudi odslej. Gojil bode torej leposlovno in znanstveno književnost v besede najširšem pomenu, gojil pa jo bode tem lože, ker si je tudi za prihodnje leto zagotovil pomoč najodličnejših književnikov slovenskih. Tako bode čislani na« novelist gosp. dr. Ivan Tavčar pod naslovom „V Zali" priobčeval daljšo povest, ki bode izhajala na uvodnem mestu bržkone vse leto; splošno priljubljeni pripovedovalec g. Janko Kersnik pa jame takisto že v prvi številki prijavljati kriminalno povest iz kmetskega življenja, naslovljeno »Očetov greh". Poleg nekaterih manjših pripovednih spisov imamo pripravljeni dve povesti g. Pod gorica na »Svadba na Selili" in »Cerkveni k Paska 1" in dve daljši povesti odličnih naših pisateljic, gospe Pavline Paj kove in gospodične M a r i c e; prva nam je spisala povest »Obljuba", gdč. Marica pa povest „S t r te peruti", katero bi imenovali roman iz učitelj ičinega Življenja. Sploh bode „Ljubljanskoga Zvona" v prihodnjem letu skrb ta, da bode, ustrezaje željam svojih naročnikov, v vsakem zvezku priobčeval vsaj po tri spise pripovedne vsebine. Izmej obilice poučnih in zabavnih spisov, katere so nam obetali ali že poslali različni pisatelji, izidejo, kolikor bode dopuščal tesni prostor našega lista, sčsebno te-le razprave: G. prof. V. Bežek bode nadaljeval korenito svojo studijo „O sloveuskih in nemških čitankah na naših srednjih šolah" ter sploh priobčeval kritiške in vzgojeslovne članke; g. prof. M. C i 1 e n š e k pripravlja spis geološke vsebine »S solčavskih planin"; gospod prof. dr. Karol Glaser bode pisal o „1 n d-skih izrekih"; g. J. Mantuani prijavi potopis »Tri dni ob Spre vi", gospa P. Pajkova »Aforizme o prijateljstvu", g. prof. dr. J. Pajk »Spomine na Davorina Trstenjaka", g. prof. R. Perušek razpravo ,He-rondovi mimijambi", g. prof. L. Pintar »Jezikoslovne črtice", g. dr. J. Rake ž razpravo „Grlo in glas", g. prof. Fr. Smol-n i k o v razpravo „0 r a z a t r e 1 i I i h* , g. prof. S. R u t a r razpravo »N ovi Rim in ostanki Starega Rima', g. prof. J. Stare »Pisma iz Zagreba", g. prof. I. Steklasa razpravi: »Khevenhiillerjeva vojska na Turke 1. 1 5 7 5." in »Padec Kaniže leta 1 600." — G. dr. P. Turner nam je obetal članek „0 socijalizmu", g. prof. M. Valjavec bede nadaljeval svoje »Dostavke k Wolfovemu slovarju", g. prof. J. Vrbovec pa bode priobčeval črtice »Iz domače zgodovine". — Od g. prof. Stritarja, ki nam je, kakor poudarjamo sosebno veseli, tudi za stalno obetal svojo pomoč, prejeli smo članek „Jež", katerega je spisal pokojni Matej Tonejec Samostal. Takisto so nam obljubili svojo podporo gg. A. Aškerc, D. Fajgelj, prof. A. Kaspret, Frid. Kavčič, prof dr. Fr. Kos, prof. dr. G.Krek, E Lah, dr. J a n e z Mencinger, dr. M. Murko, dr. V. Oblak, prof. Fr. Orožen, Fr. Podkrajšek, prof. dr. L Požar, dr. K. Štrekelj, dr. J. V o in j a k itd. — Iz tega pregleda je razvidno, da se „Ljubljanski Zvon" dobro podprt in založen odpravlja na delo štirinajstega leta. Će končno še povemo, da bode paznih očij zasledoval književno in sploh prosvetno gibanje našega naroda, tedaj se nam pač viti i nadeja upravičena, da ostane „Ljubljanski Zvon" i nadalje to, kar je bil dosihdob: književno glasilo razumništva slovenskega! — „S I o v a n a k a knjižnica." Urejuje in izdaja Andr. Gabršček. Snopič 5. Str. 68. V predležečem snopiču čitamo dve izvrstni humoreski „Cesarja je bil šel gledat" in „Pravda" ter lepo povest „Prevžitkar", katere je vse iz lužiškega preložil Simon Gregorčič ml., dodavši prav pregledno sestavljen članek „0 baltiških Slovenih in Luži-čanih". Prav na koncu je natisnjena Gregorčičeva pesem ,Sam" in to v cirilici. Dosedanji sešitki te knjižnice so nas uverili, da se uredništvo marljivo trudi, podajati občinstvu res najboljše proizvode slovanskih književnostij. Ker je izdajatelju treba vsaj še ;>00 do 400 naročnikov, da vzmore obilne stroške, opozarjamo čitatelje na to lepo knjižnico priporočuje jim, naj ne odlašajo z naročbo. Naročnina je tako malenkostna, da jo vzmore najsiro-raašnejši dijak, „Slovauska knjižnica" pa po vsebini in unanjosti taka, da ne dobimo d tuge, če ta poneha izhajati. — Zabavnik. Zbirka družbinskih iger za v sobi in pod milim nebom. Nabral in izdal Anton Urez ovni k, učitelj. Celje 189.5. I. Tiskal in založil D r a g o t i n Hribar. Str. 202. Cena 70 kr. po pošti 5 kr. več. Praktičen je ta g Hrezovnik, pridno zadeluje vrzeli v našem mladem slovstvu. Pred leti upeljai je nov „genre" s „Šalji v i m S 1 o v e n c e m" in z „Z v o n č k i", sedaj pa z »Z a b a v n i k o m". Taka knjiga bila nam je prav zelo potrebna, kajti do sedaj se je naša mladina tudi v odločno narodnih krogih igrala in razveseljevala prepogostoma le — v tujem jeziku. Temu zlu bo pred nami ležeča knjiga popolnoma odpomogla, kajti knjiga obsega na 207 straneh igre za vsako priliko, za vsako še tako različno in razvajeno družbo. Knjiga obseza: I. O r a k e 1 j. Ta ima 46 vprašanj in na vsako 10 bolj ali manj šaljivih (dovtipnih) odgovorov. II. Igre za zastavo (23) s 66 rešitvami. III. Družabne igre zav8obi in podmilim nebom. Teh je 52 in sicer proste igre s pripravami ali brez priprav, igre z žogo, s kroglicami, s kocko, 8 kvartarni, domino i. t. d. IV. P i k č a n j e. Ta oddelek ima 16 vprašanj, na koje vsako je 16 odgovorov, s katerimi vsak Iehko prihodnjost vedežuje. V. Slepilne igre in umetnije. Teh je 79 bolj ali manj težkih, a takih, s katerimi lehko vsako družbo kar najbolje razveseljujemo. VI. oddelek obsega 220 večinoma prav šaljivih in zasoljenih, toda skozi in skozi dostojnih ugank. Zadnji (VII.) oddelek pa obsega 36 resnih in šaljivih računskih nalog. — Kakor je iz te tu kratko navedene vsebine razvidno, hode zbirka dobro došla vsem rediteljem raznih „veselih večerov", »kratkočasnih izletov" i. t. d. Dobro došla bode tudi učiteljem, kateri bodo mogli pri telo- vadbi, pri šolskih veselicah i. dr. uporabiti marsikatero teh iger. Knjiga bode nekak „vademecum" vseh naših mladih Ijudij, katerim še „življenja grenkost" ni zamorila vsakega veselja. Prav hvaležni smo torej tako g. nabiratelju za njegov trud, kakor tudi g. založniku, da je tudi to knjigo tako elegantno opremil. — — „Vatrogasac" ima v št. 23. naslednjo vsebino: Zapisnik sjednice središnjega odbora zajednice hrv.-slav. dobrovoljnih vatrogasnih družtva. — Mlinar i njegovo diete. — Peta skupština zajednice hrv.-slav. dobrovoljnih vatrogasnih družtava. u Valpovu. — Ustrojenje prostovoljnih gasilnih čet. — Iskrice. — Šandor Maruzzi. — Dobava vode za gašenje požara. — Pravila ugarskog zemaljskog vatrogasnog saveza. — Naši dopisi. — Svaštice. — Molba. — »M atice Slovanska," prinaša v 11. št. nadaljevanje krasnih črtic „Na poušti života", katere je smeti prištevati najlepšim proizvodom nove češke pripovedne literature. Telegrami Slovenskemu Narodu": Dunaj, 7. decembra. V parlamentarnih krogih se govori, da vlada še ne misli v pomladanskem zasedanji predložiti načrta volilni reformi, ampak ga šele izdelati na podlagi novih davčnih zakonov. Dunaj, 7. decembra. Deželna zbora do-lenje-avstrijski in galiski se skličeta na dan 19. t. m., vsi drugi de/, zbori na dan 28. t. m. Dunaj, 7. decembra. Z ozirom na naznanilo Pariškega lista „Figaro", da je Italija pred dvema mesecema nameravala Franciji napovedati vojno in da je to Avstrija preprečila, izjavlja današnji „Frenidenblatt" splošno, da je ta vest povsem neresnična, ne reaguje pa nič na podrobne podatke, katere so v tem oziru priobčili francoski listi. Praga 7. decembra. Izjemno sodišče obsodilo je veleposestnika in reservnega častnika Vaclava Stčpaueka zaradi razžaljenja velečan-stva na deset mesecev težke in poostrene ječe. Praga 7. decembra. Danes je tu umrla vdova generala barona Filipovića. Lvov 7. decembra. »Reforma" javijo z Dunaja, da se izjemne naredbe razveljavija kojj ko se končajo kazenske pravde zoper člane Omladine, najkasneje pa pred sestankom državnega zbora meseca februvarja. Rim 7. decembra. Kralj je naznanil Za-nardelliju, da ne potrdi od njega predlaganega ininisterstva. Zanardelli zapustil je kralja jako nejevoljen. Kralj se ,e posvetoval s Crispijem in Farinijem in za danes k sebi povabil Sa-raeca. Listi javljajo, da kralj Zanardellijevega predloga zategadelj ni potrdil, ker je bil general Baratieri, rojen Trentinec, nasvetovan kot minister unanjih del. Narodno-gospodarske stvari. — .Železnica v Ziljski dolini iz PodkloŠtra v Št. Mohor" je ime deiuiški družbi, za katere ustanovitev so dobili dovoljenje od dotičnih mini-sterstev t:g Feliks pl. Mottonv, tovarnar Podklo Strom, Fran Lmnbreeht, posestnik in župan v Št. Mohorji in Janez Gasser st., tovaruar v Št. Mohorji. — Izdelovanje kos in srpov je v naši državi velikansko tu so posebno izdelki iz štajerskega iekla na 'Inhreni glasu Vsaao leto se izdelH, oziroma proda okolu 0 milijonov kos in srpov in se jih izvozi 2 do 3 milijone v tujo države. — Goveja kuga je popolnoma prenehala na Hrvatskem iu v Siavouiji in se toiej sme zopet od tam dobivati govejo živino k nam. — Krmila se smejo zopet izvažati iz naše drŽave, ker so je preklicala det ruti prepoved. — Trgatev na Francoskem in v Ital ji Francoska se je čudovito hitro zopet povzdignila iz trto-ušne kalamitete, ki je nekai let trajala do prve vinorodne dežele sveta L"toB pridelalo se je zopet 59 milijonov hektolitrov vina, to je za 20 milijonov več. nego se je v primeri pridelovalo v zadmih desetih letih. B »gato obrodila je trta v Šampanji, pridelalo se ie šeBtkrat toliko nego druga leta. — V Italiji ceui se letošnji vinski pridelek tudi okolu 30 milijonov hektolitrov, ki se bode torej izvažalo v obilni meri tudi v naše dežele. Listnica uredništva. Prijatelj narodne opero v Ljubljani. Vale pismo duh ju laniuialo, obžalujemo le, i nećete ratkriti Ujnoiituega Vašega ineognito. Kadi bi Vam marsikaj odgovorili v intorenu atvari. Naznanita nam vnaj kako lifro, pod katero Vinu bode možno odgovoriti poste restante. Tujci: 6. decembra. Pri Mallel t Schvrarz, Zeitler z Dunaja. — Bayer iz Zagreba. — Ranzing»r iz Trbovelj. — Tilesz iz Ljubljane. Pri Nlonu: \Veinmann, VVeckher, Rougon z Dunaja. — Mankoč iz Trsta. — Sajovic iz Kranja. — Seanpulva iz Maribora. — Kolmnki iz (i- ko Pri batarwli° C — 4 6u C — aon c si. svz. si. svz. si. svz. jasno jasno jasno 0 00 »m 1 Srednja temperatura —8'4* «a 8 8° pod normalom. JZhjLnetjsjl^si "borza dne" 7 decembra t. I. Skupni državni dolg v notah ..... 97 gld. 60 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 97 „ 25 , Avstrijska zlata ivnta....... 117 „ 95 „ Avstrijska kronska renta 4°/,..... » 55 „ Ogerska zlat« renta 4°/0...... liti , 25 „ Ogerska kronska renta 4u/0..... 94 B 15 n Avstro-ogei-ske bančne delnica .... 1*101 n — ( Kreditne delnice......... 344 „ 50 „ London vista. 124 „ 55 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 „ 20 20 mark............ :2 , i4 , 10 frankov . . . ,....... 9 „ 911 , , Italijanski bankovci........ 4H „ 15 „ C. kr. cekini........... 5 , tU „ Dne 6. dveembra t i. 4n,0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. I 14 gtd. 75 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gtd.. . 191 , 50 , Dnnava reg. srečke 5° u po 100 gld. 128 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4' ,"/<, zlati zast. listi . V21 , — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 190 B 75 „ Ljubljansko srečke...... . 25 , — „ Kudoltove srečke po 10 gld...... 24 , — , Akcije anglo-avstr. banke po 20e gld. . . 152 , 25 „ Tramway-dm$t. velj. 170 gld. a. v. . •.'70 „ — „ Papirnati rubelj......... I „ 32 „ C. It. glavno ravnateljstva avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega oćL 3_. olctoTora. 1893. Nastupiiii omoiijiMil jiriliajulni in nilliajaliii čaai oznnueni ho t mml nji-rrriip/ilirm runu. Srednjeevropski čas je krujneinu rusu v Ljubljani za 'i minuti naprej. Odhod iz Ljubljano fjuf. kol). Iti/ fJ uri ii min. ;•«> mn-i ima-lmi vluk v Tri.i*. I'nntiihnt, riMjalc, CaJ-1'in'c, Frnii/i!ii«f<'Hti<, Ljubno, [>uu.ij, i mM Solzthnl t Atnien, lsulil, • i munilon, Solnntirii.il, IjHinl-timtoln, Zeli na Ji'ioru, Ntcvr, Lino, Hti-ili'ji-vicc. Manjino vare, BgMa !■'rmicnva vari', Karlova vare, PrmffO, I»mr.iiau«, Ihimij vin Amsti.ttitn Oh 7 uri mi in i u tjutrttj imi-lmi vUlc v Trliii, l'.nit.il.rl, Heljalt, Ca-lovnu, PrmnaeiiMiiMii-, I,pil.no, Iliiii.ij, cea Solzthal v Soluoirrml, liiinaj via Am ti O/i II uri nit min ttopo/uditr onolmi Tlak v Trbii, 1'ontnliel, Beljak, iVInvn', Knin/i'iiaifiiit tu, Ljubno, Dunaj lih t .tri 90 "liri pOfMftaUflM nselmi vlak v Trlilž, Beljak, Celoveo, Solnouratl, ljunil-Oaatetu, Zoll na ji'zoru, Inoinntat, iireKuic, ('urili, limiavn, 1'aris, Line, Iichl, BltdaJsvios, l'1/.nnj, Marijin« vare, Kirnr, Kranuiivi) vari', Karlovu vare, Pragi), Drazilaim, Dunaj vi.i Amstetteu, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Itl> .» itri .1/5 min. zjtttrnf osebni vlak z I)un:ij> • \ n .• hn.1.-'lan, 1'raifu, Krancovih varuv, Karlovih varov, Ktfra, Marijimli varov, l'lanja, Mu-l.'i- vn- Solnournila, Linua, Stevra, Iselila, (imunrlmia, Znlla na ifziTti, 1 ti I ■( i irtiiuiia, Ljubiie^a, lli'ljaka, Celovca, Fransiiiisfnste, Trhiia. Itti II tiri 'Jt min eJppotsMffM osebni vlak s Dunaja viit Arnstetten, lira/.lan. 1'rnifit, Krancovih varov, K.irlovih varov, Kgra, Marijinih varov, 1'Uuja, Ittiili-jcvic, Sul ini^raila, [selila, i i uitimlica, Lincu, Stevra, lan/.a, »ietn-vi«, 1'urilin, llrevjiimn, Zella na jeseni, Leml-Oasteina, Ino-mosta. Ljubimcu, Coluvca, l'oiitalila, I'rti i is M / »n .>.'{ min pppohtllnm OMbtd vlak z iJanaja, Ljubnecra, [Vijaka, Tulovcu, Fran/1'imfestn, 1'mit.ibla, Trliiza. I tli u tiri 97 min zvrrr nmitoii vlak z iMinij », Ljubnega, Beljaka, Celovca, 1'enitulila, lrtjiis. ti tiri 'J.l mi rj. „ M o. ., to „ Odhod lz LJubljane ijuž. kol.). ijntntt v Kočevje. ti/mltnlm* n n trrrrr . „ Prihod v LJubljano juž. kol.). miiI. u;«-. snl.no / » luviske ai 1.1 a- L lil \ llljniio HllUlKi (lani. n). lili 111111 - is r t tu ^uLii j. m liliiafa«. v oajlepil llbdn, uicter po goldinarjev 2.5(» do gltl tt.25, in vse vrste suknenega blaga, i ;t/.(>. .si I i;t proti povKetju kot ruelne« in solidno znano skladiši-e »uknotiega blaga @iegel»Ixialao£ v Brau. Vzorci zastonj in frankovano Jamči sr. da poHiljatvoi vzorcem popolnuma odgovarjajo. Na uvaiionjc! Spofttovano p. n. občinstvo se osobito npozarja mi t>>, ds nii Itutuu IiIhko po pravili to-vnrutrskili cenah brci povifiauja is ib) pnSiljs zgolj tvrdka Si<-ai-lnili..l v Krmi. Ob sebi se torej ntneje, da ju vso tako blago, *e se ilircUtno iiuro-inHtno «ru«|<** nego onu, ki se naroeuje b posredovan jt-m aguntov. ZshtevMJ^e dakle vzorcev in na-roćujte «ilr«kl.uu broz posredovalnib trgovcev, ki blago samo podražit jejo. (1016—lri) Večjo množino tirolskega in dolenjskega 1874—30) le prisluo blago — ponuja no primerno nitki ceni v posodah od 50 litrov vise Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. % Na najnovejSi in najboljši nabiti (694—45 J • m®tee In K»bavfa } ^ rintavlja brei vHnkih Sob^in ter «»pravliH plombo. • ^ visi i J »a in vrh a.ibiian o|mtiicI jc. — odstranjuje 4 ^ /ubile i.a>i«M'lii<> z ti8ujrt*'njeiu iivca # j zobozdravnik A. Paichel, J • pol^fr cevijarnkuga mostu, v Kobler-jevi biSi, 1. nH'lnrr. J Dobro, 110 v o slivo vko prodaja po 47 goldinarjev IOO litrov Fr. jjRi-ijatelj (1210-2) ▼ Triliću, pri Mokronogu, na Dolenjskem. i* \ 1033 TovariiiNkn zalogu šivalnih strojev in velocipedov i IVAN JAX { m v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. ^ ^ -H Ceniki zastonj in poštnine prosto. H- ^ » r Zavarovalnica na življenje in hranilna banka v Stuttgartu. (Lebensversicherungs- & Ersparnis-Bank in Stuttg'art.) Pod držsvniin nadzorstvom. Premoženje bankino znaša: HM milijone m. Posebni rezervni fond: I7'.S milijonov m. Ustanovljena 1854. leta Vsota zavarovanega kapitala: Iia.S-1 milijonov m. Ves preloltels pripada jedino le zavarovancem in se mej te vsako leto razdeli in sicer na ta način, d« se znižajo letne premije vstikega posameznega zavarovanca za 40 ta pnštedek ali dobiček h . pa lr da doseči tuko, ker vodstvo pozorno in štedljivo posluje in ker ta zavod dela jedino ua to, da pospeSujo interesu svojih zavarovancev. Primer: 30 let star človek zavaruje za slučaj smrti 10.000 gld., letna premija znaša 2l<> gld., po 5. letu pa g/ld. 147 60 (torej za 40°/o men j). ;}Metni plača po 5. letu samo gld. 16-8R iia leto, ali pa 4'detui „ ,, „ , n „ -Jd-lO od 1000 gld.; prvi bi torej vplačal, če bi 60 let star postal, za 10.000 gld. vsega vkup samo 4920 gld., 35letnl .„ n n s n 4777 „ in 4nk'tni , „..... n n - - . " ■ - 4690 n in v filnoajn smrti se takoj izplača 10.000 gld. brez vgeg.i odbitka. Pri kombiniranem zavarovanju na doživetje in na smrt (to je, Ae zavarovanec doživi v naprej določeno starost, .-am potegne zavHrovalr*ino, v slučaju prejšnje njegove nturti se pa ista takisto izplača takoj in v celem snetka) je vkapno plačilo tako nizko, da se isto s prostim zavarovanjem vred za slučaj smrti dobro obrestuje. Primera: 30letni zavaruje 1O.0O0 gld. na 55. leto, letna prebija znaša po 5. letu 266 gld. 80 kr., vsegi vkupe bi plačal 6438 gld. 60 kr. m izplačalo bi se njemu samemu 10.000 gd., ko doseže 56. leto svoje stitrnsti; če bi pa preje umrl, pa boika izplača takoj celih 10.O00 gld.. če tudi ue bi bil več, kot jeden obrok vplačal. (Ako bi pa zavaroval na 60. leto, bi vaega vkup vplačal 5727 gld. tu vzprejel 10.000 gld.) \i tega se razvidi, da se zavarovancu vplačano premije dobro obrestujejo in je vrh tega za slučaj smrti brezplačno zavarovan. Zavarovanje velja tinti za slučaj vojske za celo svoto brezplačno in brez vsake formalnosti. Pogoji zavarovanja so iako ugodni in se vsakemu, ki se h..če zavarovati, izročč pravila v celeui obsegu z m.sta\ki premij l>rrzplačno. — Pojasnila, prospekti itd. dobivaju se pri glavnem zastopu za Kranjsko: J. Lininger-ju v Ljubljani ali pa pošilja iste (lvilb—1) bančni glavni nadzornik za Kranjsko, štajersko, Koroško in Primorsko: MakMo Vernoc v Ljubljani, Mestni trg št. 9. J. PSERHOFER'* Kri čistilne kroglice, i-,, univerzalne kroglice I,4> k uru a ..U zlatemu «lržuv> ■■emu jabolku" OiiuaJ, I., Nliiger&trac.ffte 15. . imenovane, zu«lu%ijo slednje ime po vhhj pravici, ker je v resnici jako mnogo bolezuij, v kojih bo te krorjlice zares izvrstno uč'nkovsle. Že mnogo desetletij so te kroglice sploSno razširjene in je mulo obitelji, kjer bi ne imeli vsaj malo zalogo tega izbortiega domačega sredstva. Mnogi zdravniki so pripororevali »u priporofuiejo te kroglice kot domače sredstvo, vzlasti proti vsem boleznim, ki nastanejo vsled slnli«- prebave in vsled ot»st niltel j. Od teh kroglic staii-: 1 AbatlJIca m 1*5 kroglicami 21 kr., 1 zvitek n O škai-ijicaiiii 1 g;l«jl. ft Ur., te bjb poglje nefrankovauo proti povzet u pa 1 «l«l. I« kr. Črt se poprei vpoSli« denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr, 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov S gld. 20 kr , 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko jeden zvitek se ne more pošiljati) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice" zahtevati in na to nnziti. da ima nspts na pokrovu vsaku škatlic^ na navodilu o uporabi stoječi i...iln k J. Piterliofer in s cer z nideel mi črkami. Balsam zoper ozeblino ftHPjFB?. poštnine prosto pošiljatvijo 60 kr. Sok od ozkega' trpotca iSlHir55rikrh9aft)' Američansko mazilo zoper protin, l loucek 1 gld. 20 kr. Prašek soper potne noge, B^^^iJ! niue prosto pošiljatvijo . "> kr. Balzam zoper golšo, prosto pošiljatvijo ti5 kr. Angleški balzam,1 Sftff? Življenjska esenca (Praške kapljice), l stekle n ičiua 22 kr. Fijakerski prašek za prsi, L ffifl! ptištnine prosto pošiljatvijo 60 kr. Tannochiniii - pomada najboljše Hredstvo za Nteu.lel-a, 1 lonček h poštnine prosto rast lasij, 1 pušča 2 gld. Univerzalni obliž K,fkrs: pošiljatvijo 7.r> kr. Univerzalna čistilna sol mače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Kazen tu imenovanih preparatov so v zalogi še. vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmaeevtiške specijalitete ter se poskrbti vsi predmeti, katerih morda ue bi bilo v zalogi, ua zahtevanje tofno in napjeneje. — JPoMilfatve po pošl i izvršujejo se najhitreje proti temu, da Be prej vpošlje denar, večje narocbe tudi proti povzetju zneska. £e Me preje vpoHlfe denar (iiii|bol|ck m poštno nakaznico), potem |e poštnina mnogo eeiieffia, ne|ro pri po*ll|atvuli proti povzet|n. (1164— Prodajalca mešaneoa blaga z blagom vred v za trgovino jako ugodnem kraju i» noten|«Ueni, kjer so najboljši živinski sem nji, s letnim prometom Kijoo d,, 10.000 gld., ae radi boleanl takoj prod«. Kupnina je tžOOO gld. — Ponudbe naj se pošljejo pod s i tro itV'* v Krško na Dolenjskem. (11».')—3 S£ Postranski zaslužek gld. *160 stalne letne plače si morejo osebe katerega koli stanu v svojih prostih urah prislužiti. Ponudbe pod IV. HHHH Radoltii Mon»e-)n v l'ragl. (120K) Tinct capsici compos. (PAIN-EXPKLLER), pripraveay v Riohtrovi lekarni v Praze, vSeobecni inim^ boleeti utižujici domači lek k mazani, jest na skladS t« vBtSine lekiren, laher po 1 zl.20kT., 70 a 40 kr. —Pfi kupovani tf eba m miti dobre na po zoni a prijinouti jen lahve ■ ochran-nou inamkon „kotTon" jakolto prave. tr«thedni «u*Ut«lstTi Rlchlrovi Itkirna „0 zlatih In" v Prui. Proda se pol leta star, popolnoma udomačen (1194—*> Več se izve pri Arko-tu v Dolenjem Lojalen. Stavtišče na Ollneali pri Ljubljani, tik državne c^ste, po priliki l1 a orala, Me |>ro«lM ali v celoti ali pa tudi po parcelah. — Več se izve pri lastniku n» 4i31lneith h. št. S. (118^—3) OOOOOOO Sričarls dtlejač v Ljubljani, Slonove ulice priporočata Zimske gospodske obleke od gld. 14. n deske ,<. i, 10 otroške ti 4 vrhne suknje „ 15 Menčikove z pelerinom m 15 Sacco iz lodna a 8 Kožušne sacco (oposum) i, 23 Hlače o o Spalne suknje „ 1Q Havelocke m 12 Dalje veliko izber u a f m i o ii e i s i Ii norosti j gospojinskih in dekliških konfekcijah, Velika zaloga mufov, boa, čepic za drsalce, ovratnikov itd. Najboljše izdelano perilo in kravate. ooo iz prve provenijencije, garantirano brez prahu, s parom očiščeno, razpošiljam za posku&ujo v zavojih po f> ko. p* poŠti in proti povzetju poštnine protito : Na pol belo novo akubljeno perje 10 funtov gld. 5'—, 6 50; čisto belo 10 funtov gld. 8—, 10--, 12—, 14—; čisto belo nu|ttne)*e vrate K) funtov gld. 16*-, 18'—, 20—. 24—i goaje per|e belo kot alabaater funt gld. 2*50, 8'—, 3'50*. — Specijaliteta: 4«otove poatelje za gospodo in posle gornja postelja, blazina, 2 \ zglavji, v kojih je 15 fantov dobrega posteljnega perja x dobrim jeleitoni, vso vkupo za gld. 13—, 16.—, 21"—, 30'— do gld. 60'—. Če komu kaj ne bi ugajalo, se nazaj vzame ali pa lainonja. (UM—4) Tovarna posteljnega perja >*. I lahu ICla/tov (Klattau) (CfJošlca.). P t O O TJ O iH N k Za želodec. (332—65) •Ti-iil£<>025y-jev Cognac-grenčec ateklenica 50 kr., 12 »teklenlc 5 gld. Slasten! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -== Pošilja se z obratno pošto. ==- Za želodec. Ljubljana Mestni trg št. 10. »♦BnWaa*«aa*^M**Bn**«nV**aB«"*nnW , Tvrdka ! rFrana Detter-jai priporoča svojo šivalne stroje in slamoreznice. ■ ■ Tu se tudi produ no znižani eeni samo nekoliko rabljena, tatov m ■ in ognja varna (1188—:<) 5 L7j*\T~ većja. blagajnica.. m t^a**«BM**nn^*a««^nn^#SnV*«aa^«M«^Ba**aa#*M«^nml Najboljše železo prodaja A. C. AHCIN pri „zlati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. Posebno priporočam orodja prve vrste za (l Ju—40) rokodelce in poljedelstvo Za j>ilo 1X1 "^odne žeigre kakor za se garantira, da so dobre. G-robni križi, sine za obloke. kuhinjska oprava itd. Ljubljana Mestni trg št. 10. Najboljše in najceneje kupuje bo železo, železiiiiia, okove, cement itd. pri Andrej Druškoviču v Ljubljani nti Me* I nem traru -»I. I O. Zalog-a nagrobnih križe v, štedilnikov, finih žag, ledenic (541 — 34) po najnižji ceni. 28 CW 399 CHOCOLAT MENIER Izjemna ponudba. ! Največja tovarna na svetu £ Vsak dan se proda: (i 148-4) 50.000 kilo. Dobiva ne v vseh apeoerljsklh, delikatesnih prodajalnicah Id kondltorljah. Od ta. do SO. decembra se zaradi velike zaloge sukneno blago za gosposke in deške obleke, menčikove in zimske suknje, sukneno blago za gospejne obleke, bar lian t, ki se da prati, ogrinjače in pleteno blago po jako z: jol i ž si n i Ta. cenah. razprodaja. Grobelnik 'L'i> vaško dru^o darilo, kajti one trpijo mnogo let in jih je moči celo po daljšem času popolni ti in povedati. Pristne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic itd. repre/entnjejo Jedino Igro, ki je v vseh deželah žela nepristransko pohvalo, in katero vsak, ki jo pozna, iz prepričanja dalje priporoča. Kdor se se ni seznanil s tem sredstvom, da se otrok igraje se prijetno zabava, kateri igri skoro ni najti primere, naj ai naroči čim hitreje od podpisan«- (irine novi bogato llustrovanl oenik in naj eita v nje tu natiaiiena m ne- ^mv. nja, ki so izredno laskava. — Pri kupo- P vanji blagovoli naj se izrecno zahte.rati: —'--■---~ Rlohterjeve sldro-omarioe s kamenčki za gradnjo hislo (Kicluer'« Aiiker-Steinbaukasteri) in naj se odločno odkloni vsaka o omarica brez tovarniške znamke sidra: kdor to nestori, dobi lahko /™ posnetek, ki je invnj vreden. Pristne sidro-omarioo s kamenčki za gradnjo hiiio se dobe za ceno 86 kr., 70 kr., 80 kr. do D gld, in vise in so v zalogi rV^'a«**: -v T"seh. finejšlli. trEro-vlga.a.xx z igračami. INovo! liicbterjeve strpljivostne igre: Jajoe Kolumbovo, strelovod, teil-telj v Jezi, preganjalce muh aH trm, Pvthagoraa itd. Novi zvezki Bodržujejo tudi ve.»zanimive zadaćo za dvojne Igre. Cena igri 35 kr. Pristno samo h sidrom! (1145 —S) F. Ad. Richter & Cie., I. avstro ogerska c. iu kr. priv. tovarna sidro-otnaric. » kauienrki za grajenje hiSic ■ »ntiiij. I., Nibelungengasse 4, UiidolNtadt, Korimlierg, Olten. ICotter-iIhiii. I.oihIoii B, d \t'«-Vork. S tem se javlja, da je otvorjena XVII. kralj, oger.ka državna dobrodelna katere elail dohodek vsled najvišje odločbe NJ. oes. In kralj, apost. veličanstva se ima razdeliti tem načinom, da dobi penzijaki zavod ogerskega narodnega gledališča dve desetinki, deželno društvo ogerskih gospodinj, podporno društvo za ozdravljene umobolne, Budimpešt>tnsko društvo prijateljev omladine, fund, ki se ima ustanoviti za kralj, ogerske uradniške vdove in sirote brez subsisteucije, Marija Valerijino airotišče v KoloSu, ženska obrtna dola v Nagy-Karoly-u (Siatmarska županija), penzijaki fond ogerskega druStva za upodabljajoče umetnosti in hrvatako-alavonski korekcijski zavod, ki se ima ustauoviti v Zagrebu, vsak po 1 desetinko. Skupni dobitki, katerih fitevllo Je določeno na 3282, iznašajo glase m nastopnega igralnega načrta 1H0.O0O gl«l., in a cer: glavni dobitek z dobitek 60.000 gld. I . 16.010 „ 'M 10.000 „ I g 5.(00 , f o 4.000 , 60 3.0 0 „ I > 2 dobitka 4 dobitki 20 dobitkov BO 200 , 3000 po SOČO gld. J . 10O0 „ I 1 500 „ l S 50 „ * io „ I h Žrebanje Je neprekliono 38. decembra 1893. — Srečke velja 2 gld. a. t. Srečke se dobe: pri loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (Pošta, Hauptzollamt, iialbstock), — pri vseh loterijskih in soluih uradih in davkarijah, pri večini postnih uradov, pri „Mercurji" na I Mi naj i in pri v vseh mestih iu važnejših mestecih obstoječih organih za prodajanje srečk. Budimpelta, dne 1. avgusta 1893. (1109—4) Kralj, ogersko loterijsko ravnateljstvo. ©i Popolna razprodaja. Ostanek skladišča iz konkurzne mase Viljema Sattner-ja kjer se mej drugim nahaja jako lepo sukneno blago za letne gospejne in gospodske obleke kakor tudi platneno blago in garniture se bode (1215-2) razprodajal izpod cenila. Razprodaja traja 9anld «e> cllT i i. Židovske ulice št. 6 V gostilni „Pri Roži" Židovske ulice št. 6 Plznsko točilno (zimsko) pivo iz meščanske pivovarne v Plznu, ustanovljene 1. 1842. KeST Toče raje se 3© začelo tt* soTooto dne 2. <3.eoezm.Toxsc t- 1- TS-Sl Celi sodi se oddaja jto arff/inalni/t cenah, v kojih so tročki vrača u jeni. (1201-2) Izda attrlj 10 odgovorni orednik: J • Nolli. Lautuiua ;u tiak .Ndrutlue Takaru.:" 0217