PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX, St. 39 (5722) A- Makarios ni popustil pred pritiskom Bali je odpotoval v Ankaro in Atene Turki grozijo z invazijo otoka - Ciprska vlada bo zahtevala od Varnostnega sveta jamstva proti invaziji - Novi spopadi na otoku Nosenko v ZDA NIKOZIJA, 14. — Ameriški državni podtajnik George Bali m uspel prepričati ciprskega predsednika Makariosa, da bi sprejel angleško-ameriški načrt o vojaški intervenciji NATO na Cipru. Makarios je odločno zavrnil vsako intervencijo, ki ®e bi bila povezana z Združenimi narodi. Zato se je spor znova zaostril, ker so začeli Turki groziti z invazijo. Voditelj ciprskih Turkov Kučuk je namreč no-*oj izjavil, da sedaj «ima Tur-pravico in dolžnost intervenirati na Cipru, ne da izvrši invazijo, temveč da prinese mir in red». Medtem ko po včerajšnjih spopa-*“b vlada danes v Limasolu mir, je V Paphosu in Polisu na zahodnem uelu otoka prišlo danes do spopadov, med katerimi so baje zgubili življenje trije Turki. Bali se je danes razgovarjal tudi * Kučukom in je nato odpotoval z letalom v Ankaro, časnikarjem je Bali izjavil, da bodo ZDA in Velika Britanija nadaljevale napore, da se najde sporazum. Bali se je danes sestal s predsednikom turške vlade Inonom in z zu. njanjim ministrom Erkinom. Zvečer je odpotoval v Atene. V krogih ciprske delegacije v OZN so nocoj izjavili, da bo ciprski zunanji minister Kiprianu prišel v nedeljo v New York na vodstvu ciprske delegacije, da zadevo znova predloži Varnostnemu svetu. Zvedelo se je, da bo ciprska vlada zahtevala od Varnostnega sveta, naj jamči varnost in ozemljsko celovitost v Cipru, da se prepreči morebitna intervencija Turčije in razdelitev otoka. Iz Ankare poročajo, da se turška vojna mornarica baje pripravlja, da prevzame nadzorstvo nad pristaniščem Iskanderun v vzhodni Turčiji, ki je nasproti Cipru. Turški vojaki na tem področju so baje v pripravljenosti, in ukinili so vse dopuste mornarjev. Iz Londona je odpotoval danes v Nikozijo general Richard Carver, ki bo poveljeval angleškim enotam, ki imajo nalogo vzdrževati red na Cipru. S tem bo razbremenil generala Younga, ki je odgovoren za angleška oporišča na otoku, če bi prišlo do sporazuma o ustanovitvi mednarodne vojaške sile, bi jim eventualno poveljeval general Carver. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi, m,,, nun,KnuiHumnmniiuniimmmi, n, miiitmimiimmmiiiiiinmiiimiim mim mi ii„iii„i„„„„i nuni, iiiiiiiituiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii V OKVIRU PRIPRAV NA KONFERENCO 0 TRGOVINI IN RAZVOJU Resolucija zvezne skupščine SFRJ o gospodarskih odnosih na svetu Jugoslavija bo povečala svoje prispevke za sklade OZN za finansiranje držav v razvoju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Zvezna skupščina Jugoslavije je sinoči po obširni razpravi o pripravah za konferenco Združenih narodov o trgovini in razvoju soglasno sprejela resolucijo o o-snovnih stališčih Jugoslavije do vprašanj sodobnih gospodarjih in trgovinskih odnosov na svetu. Resolucija bo služila za osnovo dela jugoslovanske delegacije na konferenci, ki se bo ž^ela 23. marca t.l. v Ženevi. Zvezna skupščina Jugoslavije so-?*■ da je konferenca o trgovini m razvoju važen korak v smeri napredka mednarodnega sodelova- li ^ 4 igif1 DA m; Kriza na Cipru se nevarno zavlačuje. Ameriški podtajnik Bali “‘ uspel prepričati ciprskega predsednika Makariosa, da bi sprejel “Uglo-ameriški predlog o vojaški intervenciji, ker ni povezan s sklepom Združenih narodov. Vo-®“elj ciprskih Turkov pa je hkrati zagrozil, da ima Turčija sedaj »Pravico in dolžnost intervenirati, zato da prinese mir in red, ne pa ds. izvrši invazijo«. Istočasno je Jn|šlo včeraj do novih spopadov, Pri čemer so padli trije Turki, ciprski zunanji minister bo na če-*« ciprske delegacije jutri v Ncw Zorku predložil spor vnovič Varnostnemu svetu. Iz Ankare pa so sporočili, da sta turški vojaki in v°jna mornarica pripravljeni na Področju pristanišča Iskanderun “asproti Cipru, čeprav je podtajnik Bali izrazil včeraj zaskrbljenost. se zdi da ne ZDA ne Anglija ne nameravata dopustiti nepo-™dne Povezanosti vojaške intervencije s sklepom OZN. «New zork Times« je pred dnevi nam-zoč poudaril, da se ne sme raču-"ati na OZN, češ da bi mogla SZ Pozvročiti nove nemire s pomočjo komunistov, katerim da je dal nakarios preveč svobode. Razen «ga pa da je treba preprečiti, a ciprski incident razdeli atlantsko zvezo (Grčijo in Turčijo), kaj-atlantske države «morajo to zvesti «čeprav bodo v Rusiji in “a Cipru dvignili trušč«. Afriški ministri v Dar Es Sala-™u so pozvali Somalijo in Etio-sti n‘'J takoj ustavita sovražno-*“• Somalsko-etiopski spor pa bo Proučeval odslej poseben odbor ‘rinajstih ariških držav; odbor ‘reh opazovalcev pa bo odšel na koaj spopadov, da bi nadzoroval •horebiten sporazum o ustavitvi ročatn"0?11' Toda lz M ROSWELL (Nova Mahika), 14. — V nekem letalskem oporišču, oddaljenem le nekaj kilometrov od Roswella, je včeraj v podzemeljskem skladišču prišlo do eksplozije rakete tipa »Atlas«. Eksplozija Je povzročila silovit po. žar. Pri tem pa ni bilo smrtnih žrtev. Raketa ni bila opremljena z atomsko konico. Obletnica bombardiranja DRESDEN, 14. - Prebivalci Dresdena so včeraj zvečer proslavili 19. obletnico dogodka, ko je njihovo mesto proti koncu druge svetovne vojne bilo po zavezniških letalcih popolnoma uniče-no. V noči med 13. in 14. februarjem leta 194)5 so se nad mestom v zapovrstnih valih pojavili sovražni bombniki in ga povaem u-ničili. Ta napad se nasploh srna. tra za eno najbolj uničevalnih vojaških dejanj proti kakemu e v. ropskemu mestu med drugo svetovno vojno. Nad 10.000 oseb se je udeležilo množične demonstra-clj« na Starem trgu. Mnogi drugi meščani pa so se udeležili verskega obreda v cerkvi St. Kireur. ki je bila ponovno rekonstruirana. Med demonstracijo je bil prečrtan telegram, ki ga je dreeaesi-ski občini poslal Jack Perry, član »veta za mednarodno razumevanje v mestu Coventry, v katerem je bilo med ostalim zapisano: «Co-ventry se spominja tega dne...« itd. Tudi angleško mesto Coveu try je bilo namreč trdo prizadeto po nemških bombnikih, in to že v samem začetku druge sve-tovne vojne. ■IIIIIHIIMIHOtlllimtllllltllHIIIIIIIIIIHIIMIMUlllltltll Kongres ANPI (Nadaljevanje s 1. stran i) * li Itnjtfje w qlprlrtli&cv gla&bu ^ bUliu’i,'itu(* Orkester iz Ljubljane bo gostoval v Vidmu Simfonični orkester ljubljanske Glasbene akademije bo 31. marca nastopil v Vidmu. Pozneje pa bodo Videmčani z zborom tn orkestrom nastopili v Ljubljani. — Ljubljančani bi ob priložnosti, ko bodo gostovali v Vidmu, nastopili tudi v Trstu, vendar ni za nastop na razpolago nobene dvorane. Minister Corona na gledališkem festivalu BOLOGNA, 14. — Minister za turizem in prireditve Corona je danes zvečer v imenu vlade t) občinskem gledališču v Bologni odprl XIV. dramski festival. Danes je nastopilo stalno gledališče iz Genove z delom Luigija Pirandella eVsak na svoj način» v režiji Luigija Sguarzine. — Ob svojem prihodu v Bologno je minister, ki ga je spremljal šef kabineta dr. De Bi ase, najprej obiskal dom počitka gledaliških umetnikov ter je vsem 62 osebam v tem domu osebno razdelil darila ministrstva. V gledališču pa je pred predstavo razdelil «zlate Neptune«, ki jih je podelila občina, Lilli Brignone, Albertu Lionellu, Luigiju Squarzi-ni, Lucianu Damianiju, Eugeniu Guglielminettiju in Orestu Del Btrontr. Mladinska knjiga je izdala že 1500 knjig Pri založbi Mladinska knjiga je te dni izšla že tisočpetstota knjižna publikacija. To je 62. zvezek zbirke Kondor: slzbrane pesmi« Otona Zupančiča v izboru in redakciji pesnika Janka Glazerja, ki je napisal tudi spremno besedo. Naslovno stran knjige, ki bo dejansko prva široko dostopna zbirka Zupančičeve poezije za dijake, krasi večbarvna reprodukcija R. Jakopiča. Okrog 500 oseb na »srečanju z avtorjem« RIM, 14. — Med 43. ssrečanjem z avtorjem» je bila danes zvečer v nekem rimskem hotelu predstavljena knjiga «Amore senza paura», katero avtor je Leonida Repaci. (Knjiga je izšla v založbi Sugar.) Prireditve se j« udeležil tudi podpredsednik vlade Nenni ter ministrska podtajnika Fenoaltea in Gatto. Govoril je kritik Giuseppe Ravegna• ni. Organizatorica Flora Volpini se je navzočim — okrog 5OOs.o-seb — zahvalila za udeležbo. Zagrebška Filharmonija v Avstriji in CSSR Orkester zagrebške Filharmonije bo marca odpotoval na desetdnevno gostovanje po Avstriji in Češkoslovaški. Od V. do 24. bo nastopil na Dunaju, v Linzu, Salzburgu in v Pragi. Pod vodstvom dirigenta Milana Horvata bo ta ansambel igral dela Papan-dopula, Hindemitha, Čajkovskega, Stravinskega, R. Straussa in Brahmsa. Zagrebška Filharmonija se je tudi že dogovorila za sodelovanje na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah, za oktober pa ima v načrtu turnejo po mestih Zvezne republike Nemčije. » * * MILAN, 14. — Danes je bila v tScali» premiera Verdijevega «Macbetha». Dirigiral je Hermann Scherchen, režiser pa je bil Jean Vilar. V glavnih vlogah so peli Birgit Nilsson, Giorgio Merighi, Bruno Prevedi, Gian-giacomo Guelfi, Ivo Vinco in Mi-rella Fiorentini. Prva plesalka je bila Carla Fracci. Ob desetletnici smrti znanega pedagoškega delavca Edvarda Čibeja iz Slokarjev pri Ajdovščini so tamkaj na njegovem domu pripravili spominski večer. Edvard Čibej je bil posebno znan po zasebnem muzeju s področju prirodoslovja in narodne kulture. Na spominskem večeru so sodelovali tudi domači pevski zboT tn recitatorji. Sopranistka Anna Moffo se je v sredo zvečer v londonskem gle^ iišču »Covent Garden« onesvestila med predstavo «Rigoletta» že nekaj minut potem, ko je prišla na oder. Zdravniki so ji predpisali pop0,rt mir. Na sliki je pevka ■ svojim možem na letališču v Londona N>iiiiiiiifiiiiaiiiiiliiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii,iMiiiiiitiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii,"f,l,i> Zakaj odhajajo angleški znanstveniki hitro odobri predlog senatorja Par-rija o financiranju partizanskih združenj, naj se priznajo kot moralne ustanove zgodovinski zavodi odpora. Popoldne se je začela diskusija o Boldrinijevem poročilu. Govorili so številni delegati raznih italijanskih dežel. Med drugimi je govorila Lidia Baldini iz Longarona, ki je izjavila, da Je pri nesreči pri Varontu zgubilo življenje 79 prebivalcev Longarona in Erta, ki so bili partizani. Delegat iz Benetk je sporočil, da so znova postavili spomenik italijanski partizanki, ki je Dil uničen pred dvema letoma, in je dodal, da pripravljalo v Benetkah veliko zborovanje, na katerem bodo govori- li o odnosih med kulturo in odporom. Delegat iz Reggio Emilie je predlagal ustanovitev pokrajinskih ustanov, ki naj bi zbirale tn proučevale najvsinejše dokumente o odporu. Ob zaključku debate so se sestale posamezne delovne komisije. LONDON, 14. — Nenehno izseljevanje angleških znanstvenikov, od katerih jih 60 odst. odhaja v ZDA, je predmet resne zaskrbljenosti sedanje angleške vlade. Po nekaterih uradnih podatkih, se okrog 160 angleških znanatveni-kov vsako leto odloči za odhod v tujino. Zabeležene so bile številne odpovedi službe med učnim osebjem univerz v Birminghamu, Londonu ln Bristolu. Združenje univerzitetnih docentov ugotavlja, da je lansko leto 42 docentov in asistentov odšlo v ZDA, vtem ko se je drugih 71 preselilo v druge dežele. Združenje obenem opozarja, da Amerika priteguje vsako leto večje število znanstvenikov ln raziskovalcev, ln sicer se med temi nahajajo najboljši elementi. Laburistična stranka, ki skuša to odseljevanje na široko Izkoristiti v svoja volilne namene, je s tem v zvezi dvignila velik preplah ter postavila zahtevo, naj bi se v spodnjem domu začela razprava o tem vprašanju. Vlada je načelno sprejela zahtevo po razpravi, zavrnila pa je laburi- stično zahtevo, naj bi se imenovala posebna preiskovalna koleslja, ki bi ta problem proučila. Etna bruha CATAN1A, 14. - Reka lave, jo že od začetka februarja brun osrednji krater ognjenika £tne_’ je rahlo preusmerila svoj tok Pr0 tl Jugu. Ta pojav je moč lepo opazovati iz Catanie. znotraj doline «De! Bove» je °P f žiti, da reka lave spreminja srne in se pomika proti hribovju #Mon ti Centonaris. Trojčki CAPRINO VERONESE (Verona'. 14. — V porodniškem oddelku J gospa EHsa Pellegrini, stara let, povila trojčke. Novoroje kom so dali imena Umberto, , retta in Aurelio. Gospa Pelležri1] Ima že dve deklici, stari 8 1° leta. 2T* ••• .... mammmmš WNSmm mm ■ ' . P ;ip Važna tiskovna konferenca Pred nedavnim so se mnogi listi razpisali o izrednem uspehu skupine kitajskih kirurgov, ki jo vodi komaj 34-letni kirurg. Ta je ob sodelovanju svojih kolegov nekemu kitajskemu delavcu ponovno prisadil roko, ki mu jo je krožna žaga v zapestju dobesedno odsekala. Uspeh kitajskega kirurga je vzbudil veliko zanimanje posebno zaradi novega načina «suture» t. j. sešivanja krvnih žil, ki doslej ni bil znan. Doslej smo podobne primere ponovnega pri-sajanja rok in drugih organov že imeli. Zal pa so se skoraj vedno izjalovili, ali pa je bil njihov uspeh le neznaten, dočim kitajski delavec, ki so mu odsekano roko spet prisadili, danes more z njo spet delati, kot pred nesrečo. Sovjetska agencija TASS pa je pred tremi dnevi prinesla obširno vest o nekem drugem velikem uspehu na tem področju in sicer o presaditvi organa z enega organizma na drugi organizem, konkretno o presaditvi ene •noge z enega psa na organizem drugega psa in žival normalno živi že 38 dni. Ce je uspeh prej omenjenega kitajskega kirurga iz. reden, ni nič manj pomemben u-speh sovjetskega kirurga. Zakaj, bomo videli pozneje. Ta zanimiv primer spada v o-kvir znanstvenih raziskav in poskusov, ki se vršijo v nekaterih bolj razvitih deželah, predvsem pa v Sovjetski zvezi in Združenih državah, in katerih namen je, ustvariti «banko nadomestnih delov®, s katerimi bi si mogli pomagati pri zdravljenju nekaterih neozdravljivih bolezni. Precepitev ali bolje presaditev, o kateri poroča moskovska agencija TASS. je vzbudila izredno zanimanje med javnostjo, predvsem pa med strokovnjaki zato, ker dokazuje koristnost neke po- PROIZVODNJE ZDRAVIL Bodo skupine «Cose nostre» prišle končno «na rešeto»? j... ru*-ene države se že deset-k0 8 ub'jajo s problemom, ka-bitiZavreti in morda celo iztre-bo .gan^terstvo. Resnici na l.tu-ri«we treba reči, da so bile ame-8tv e oblasti — policija in sod-Jhah, v tei svoji akciji ^aj ^ odločne in so se pogosto tu-^“^šile, saj so mnoge znane *a dSter-e’ ki s0 imeli na vesti kak e8et>ne umorov, obsodile na hen°. ■ et° zaP°ra — n.pr. zaradt p0r)ri^avlienega davka ali česa Udobnega Sedaj pa se zdi, da koi;cga vPrašanja lotevajo z ne-Vsai ? vefi° odločnostjo. Znaki zl kažei0 tak0- ziV(J ezna vlada je začela ofen-cjji Proti kriminalni organiza-«C0’ 3e znana pod imenom hja * n°8tra,>- Ta akcija se začele * v.®^° sodn° akcijo, ki jo žii# Prof'*! newyorški zvezni to-orPa„Pr°ti Petim «družinam» te rofi,. lzaci3e, ki delujejo na pod-so j{j.ameriške metropole. Doslej Porot'Ca*' Pred posebno zvezno terim? ,3° gangsterjev, med ka-ttin. 'I tudi znani vodja Tho-krat Uahese. ki je bil že več-utno» K bt°.?en sodelovanja pri °bsot ' k* pa ie bil Ie enkrat krni en 'n Se tokrat — zaradi TJe avtomobila. je bi]°tenz’ya P^ti gangsterstvu Ptern 8 najavljena prav v pri-šk0 m trenutku, ko je newyor-vtisomrebival8tvo Pod mučnim zaradi smrti Edmonda ta, ki je zgorel v lastnem avtomobilu. Avtomobil je zgorel v čudnih okoliščinah, ki postajajo še bolj značijne in zgovorne, če vemo, da je bil Nugent ključna priča v neki preiskavi o gangsterstvu v grofiji Nassau. Dokazov sicer še ni, toda policija je prepričana, da so Nu-genta umorili ljudje, ki so povezani z gangsterstvom. Dvanajst gangsterjev iz »družine#, ki jo vodi Luchese, so bili že zaslišani in zvezna porota baje razpolaga z mnogimi podatki in dokazi, ki niso le iz onih virov, ki jih je dal Joseph Valachi, pač pa tudi mnogi kaznjenci iz iste «družine», ki so že v zaporu in ki jih je FBI že prisilila, da so «peli». Preiskovalni organi bodo izkoristili tudi izpovedi oseb, ki jim je na osnovi posebnih pravil zagotovljena imuniteta tudi glede izpovedi proti samim sebi, če bi te bile koristne zg odkritje zločinske dejavnosti nekoga drugega. Na tak način se bo »vezno tožilstvo izognilo predpisom tako imenovanega petega popravka Vsia ve, ki dopušča priči, da ne odgovarja na vprašanje, če meni, da bi ji odgovor mogel povzročiti škodo. Zvezni tožilec Morgenthau ni sporočil, kaj vse se očita 30 predstavnikom newyorškega gangster-stva iz organizacije «Cosa no-stran. Policija pa ji pripisuje ce lo vrsto zločinskih dejavnosti od izsiljevanja do razpečavanja mamil, goljufij preko delavskih sindikatov itd. Luchese je bil celo industrialec. Uveljavil se je v konfekcijski industriji in zatrjuje, da je bil «pošten podjetniku, ki pa da ga je policija preganjala «iz neznanih mračnih razlogov«. Tridesetim osumljencem, ki so jih minule dni zasliševali in ki bodo lahko le pozneje obtoženi, bodo, kot se zdi, sledili drugi predstavniki »družin« organizacije «Cosa nostra«. S tem v zvezi se omenjajo Carlo Gam-bino, Joseph Bonanno in Miche-le Miranda iz skupine pokojnega Frofacija. Nadalje še člani Lu-chesejeve «družine» Anthony Co-rallo, John Ormento in John Dio-guardi. Sicer pa predstavlja ta akcija le drugi del borbe proti gangsterstvu, kajti prvi del je bil širše »čiščenje«, pri katerem so prišli v roke policiji vsi bratje Oallo, ki so tvorili svojo »družino«. Kljub temu da se ameriške policijske in sodne oblasti nerade loteva‘o akcij, če preiskovalni organi ne razpolagajo z zadostnimi dokazi, se zdi. da je zvezni tožilec to akcijo začel na temelju določenega že zbranega dokaznega materiala, ki obeta uspeh. Ta akcija je baje med newyorškim prehivalstvom vzbudila zanimanje in so mnogi ob tem čut li nekakšno olajšanje. SOBOTA. 15. FEBRUARJA 1964 Nacionalni program 6 30 Vreme na ital. morjih; 8.25 Jutranji pozdrav; 8.50 Strani iz albuma; 9.15 Pesmi; 10.00 Operni program; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Simf. glasba; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Jutrišnji šport; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Koncert za mladino; 20.25 A. Savigno; »Agencija Fix»; 21.25 Ital. melodije; 22.30 Ples. II. program 8.35 Poje Mario Abbate; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.05 Orkestri; 14.00 Pevci, 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 17.05 in 17.40 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.35 Vaši izbranci; 20.15 Dora Musumeci pri klavirju; 20.35 Iz Verdijevega «0-tella«. ///. program 18.30 Gledališki pregled; 18.45 Prosperijeve Variacije; 19.00 Prejeli smo; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Schubertove skladbe; 21.20 Francoski pesniki; 21.30 Koncert. Slovenija 6.10 Napotki za turiste; 6.20 Angleščina; 6.45 Pregled športnih prireditev za nedeljo: 8.05 Vedre melodije: 8.55 Radijska »ola; 9.25 »Zimsko veselje«; 9.45 Zabavna glasba; 10.15 V ritmu polke; 10.35 Zbor Robert Wag-ner; 11.00 Pozor, nimaš predno. stil; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Od tod in ondod; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Zbor »Zarja« iz Trbovelj; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino: 17.35 Pesmi narodov; 19.00 Aktualnosti; 18.10 Mezzosopranistka Oralia Dominguez; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Priljubljene popevke; 20,20 C. Brown: Usodni Toledo; 21.00 Sobotni ples. Ital. televizija Od 8.30 do 14.40 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.20 Oddaja za delavce; 19.30 Sedem dni v parlamentu- 2015 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni program; 22.05 Knjižne novosti; 23.05 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik: 21.15 Balada štirih Amerik; 22.05 TV zgodba; 22.30 Kolesarske dirke v Milanu; 23.15 Šport. Jug. televizija 18.00 Poročila: 18.05 «Kretnica» — zgodba iz cikla mladinskih iger; 19.00 Tv obzornik; 19.30 Zaledeneli kontinent — film; 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 »Ogledalo državljana Pokornega« ■— humoristična oddaja: 21.45 Serijski film; 22.15 Poročila. sebne pripravljalne tehnike, s katero se da premagati doslej še ne premagana ovira, ki se kaže v tem, da neki organizem ne pre nese «sožit;a» s prisajenim organom, ki prihaja z drugega organizma. Problem, ki smo ga pravkar omenili in ki se izraža v odporu organizma proti tujemu organu, spravlja kirurge v velike težave, zaradi česar so celo del-no uspele precepitve tujih organov tako redke. Doslej so kirurgi reševali take primere s tem, da so skušali najti potreben organ z nekega organizma, ki je bil biološko skrajno podoben organizmu, ki je novi, odnosno tuji organ potreboval. Glede tega so znani poskusi precepitve ledvic z enega dvojčka na drugega, toda le pri tako imenovanih pravih dvojčkih, to se pravi pri enojajčnih dvojčkih. Ce takšne »biološke podobnosti« ni, organizem o-stro reagira proti tujemu organu in rezultat teh reakcij se lahko spremeni ne le v neuspeh kirurškega posega in precepitve, pač pa celo v smrt organizma, kateremu smo hoteli pomagati. Sovjetski kirurgi pa so v primeru presaditve noge z enega psa na drugega preprečili reakcijo, o kateri je govora, s sledečo tehniko; Ko so sklenili, da bodo napravili ta poskus, so komaj šest dni staremu psičku, kateremu so nameravali pricepiti tujo nogo, odvzeli vso kri in mu jo nadnme. stili s transfuzijo krvi, ki so jo vzeli nekemu drugemu že odraslemu psu, ki je sedaj svojo nogo moral žrtvovati. Uspeli poskus presaditve je o-pravil sovjetski kirurg Anastas Lapšinski s travmatološkega o. srednjega inštituta v Moskvi. Dr. Anastas Lapšinski je ob tem izjavil, da ta tehnika še ni tako izpopolnjena, da bi jo-mogli uporabljati tudi na človeku. Kljub temu pa da predstavlja to precejšen korak naprej v reševanju problema odpora enega organizma proti delu tujega organizma. Za kroniko bomo dodali še to, da se pes, ki je moral žrtvovati za ta poskus nogo, kliče Ciganka, pes pa, ki so mu tujo nogo pricepili, se kliče Bratik. Prvi je lep pes s temnim krznom, drug: pa ima rdečkasto dlako. Značilno pri, teiji je dejstvo, da je na precepljen; nogi zrasla prej ostri žena dlaka, ki pa je ohranila svojo prvotno temno barvo. Kazen tega, da Bratik drži včasih nekoliko skrčeno pricepljeno nogo, kot drži skrčeno nogo vsak ranjen pes, ne opažajo na njem nobenih drugih motenj. V zvezi s problemom odpora enega organizma do prisajenega organa z drugega organizma, je bil pred tednom dni v Nevv Yor-ku širši znanstveni sestanek, ki so mu prisostvovali tudi sovjetski kirurgi. Na tej konferenci so bili prikazani novi spodbujajoči poskusi kot npr. presaditev pljuč /, enega psa na drugega. Glede tega possusa je vredno poudariti, da je neki pes s presajenimi pljuči s tujega osa , živel kar dve ie-ti. Tu pa je treba poudariti še dejstvo, da so si kirurgi pri tem pomagali s posebnimi zdravili. Drugi primer, ki je bil prikazan v Nevv Yorku, je primer »reševanja pac.enta s hudo sladkorno boleznijo«. Konkretno je šlo za poskuse psih, ki so jim posredovali sladkorno bolezen, nato pa jim presadili pankreas z drugega, zdravega psa. Se bolj zanimivi so bili primeri presaditve mišičevja ali posamez-nih mišic na miših in drugih glo-dalcih. V tem primeru so zabeležili tudi uspehe, ki dajejo veliko upati, saj so posamezne živali s presajenimi mišicami živele tudi do osem mesecev. Nekaj primerov tudi o poskusih na ljudeh samih: najmanj 256 osebam so doslej že presadili ledvice, ki so jih vzeli z mrličev ali z drugih živih oseb, celo z živali. Pred kratkim je neki A-meričan živel eno uro s srcem, ki so ga nanj presadili s šimpanza. Pri slednjem poskusu velja poudariti to. da je bilo šimpan/ovo srce premajhno, da bi moglo zdržati breme organizma celega človeka. Na konferenci v Nevv Yorku je bilo rečeno tudi, da so doslej že štirim osebam presadili jetra, dvema pa pljuča. Ni pa bilo pri tem povedano, koliko časa so ti ljudje živeli z »izposojenim« tujim organom. V celoti pa velja, da so vsi zgoraj navedeni primeri uspeli ie v neznatnem številu in to le pri presaditvi ledvic, kajti vsi ostali pacienti so s tujim organom vzdr-žali le kak dan in nato pod’-gli »raznim boleznim«. Zato je 1em-bolj pomemben poskus sovjetskega kirurga s Ciganko in Brsti-kom, ker je bil izvršen s posebno tehniko za borbo proti odporu enega organizma proti tujemu organu. Mnogi strokovnjaki so se ustavili na hipotezi, da bi se moglo tkivo človeka ali živali ločiti ^ razne vrste podobno kot imamo tudi kri različnih grup. Znano je, da smemo nekomu s transfuzijo dati le kri iste grupe. Potemtakem bi oilo možno, da tudi za primere presajanja organov z ene.' ga organizma na drugega najdemo dva ustrezna organizma, katerih tkiva so si biološko zelo zelo blizu, podobno pač kot » krvjo, Sovjetska industrijska proizvodnja v številkah V najvišjih sovjetskih krogih te dni razpravljajo o težavah v kme. tijstvu, ki so -e še posebno v lanskem letu pokazale. Ker točnih podatkom o sovjetskem pridelku nimamo pri roki, bo morda koga zanimalo, kako je s sovjetsko industrijsko proizvodnjo. Seveda gre tudi tu za podatke le nekaterih panog in ne celotne industrijske zmogljivosti. Kljub temu so številke ki jih je pred nedavnim objavila »Sovjetskaja Kosija«, -zanimive: Železne rude je Sovjetska zveza v letu 1963 nakopala 137 milijonov ton, jekla pa je izdelala 80,2 milijona ton. Nafte so v minulem letu v SZ načrpali 2C6 milijonov ton, .premoga pa izkopali kar 532 milijonov ton. Proizvodnja električne energije je lani znašala 412 milijard kWh, kar je skoraj 2000 kWh na prebivalca (Zaradi primerjave bomo povedali, da je lanskoletna proizvodnja elektrike znašala v Italiji 62 milijard kWh, torej približno 1200 kWh na prebivalca). Ce so gornje številke razmeroma velike, je naslednja razmeroma zelo nizka: avtomobilov so lani v SZ izdelali komaj 587 tisoč. Zato pa traktorjev 325.000, kombajnov 186.000, eskavatorjev 18 tisoč. Papirja so sovjetske tovarne papirja lani dale 2.9 milijona ton, cementa >o izdelali 61 milijonov ton, radijskih sprejemnikov 4 milijone 800.000, televizijskih sprejemnikov 2.500.000, hladilnikov pa 911.000. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba: 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Po tujih krajih- 12.30 Za vsakogar nekai; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Pesmi za kvartete; 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Vohunka v tovarni B'arben», radijska drama; 16.20 Ciganski orkester; 16.45 Mali koncert; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kateidoskop; 18.00 Iz zgodovine slov. književnosti; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Jazz; 19.00 Caterina Villalba in Tony Renis: 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zbor »Jacobus Gallus«; 21.00 Lahka glasba: 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Glasba iz filma »Lolita«. Trst ‘ 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Operetni program; 13.35 Eno uro v diskoteki; 14.35 Orkester p.v. A. Casamassime; 14.45 Dantejev »Pekel«. Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Ritmi; 14.00 Popevke; 14.30 Kulturni zapiski; 14.40 Dalmatinske narodne; 15.30 Zabavna glasba: 16.15 Pevci; 16.30 Dogodki m odmevi; 16.45 Klasiki; 17.00 Izbrali ste; 17.40 Jazz: 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Bob-bv Darin; 19.30 Prenoa RL; 12.15 Pie*; 23.00 Prenos RL. ""‘■"•mm,,, ‘iiiimitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiaiiiHiiiiiiiiimiiiiimiitNiiiitiiiliftiiiitiimiritiiiiiitiiiiiiliftitnitititiittiiinitiiiiiiiiiiiiitiiifitmt ZVEZNI DRŽA VNI TOŽILEC MORGENTHAU ZAČEL Z AKCIJO Tak'nih prijetnih kotičkov Je ob opatijski obali veliko OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ker nimate ustreznih svetovalcev, se odpovejte neki novi dejavnosti. Pazite, kaj govorite pred tujcem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite ljubeznivi z osebo, ki utegne postati vaš sodelavec. Postali boste duhovno bogatejši. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne ustvarjajte sami povodov za kritike. Bodite bolj strpni z najmlajšimi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Odnosi s predstojniki bodo napeti. Pokažite razumevanje do osebe, ki je nekoliko živčna. LEV (od 23.7. do 22.8.) Mobilizirajte vse svoje sposobnosti in dosegli boste, kar si želite. Odpustite nekomu krivico, ki vam jo je storil. „ , DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odpovejte se vsem improvizacijam. Zavrnili boste neko čustveno ponudbo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zagotovoljen vam je dobiček. Ce menite, da imate prav, pojasnite svoje stališče tudi družinskim članom. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zmanjšala se bo vaša dejavnost. Prevzeli boste nalogo posredo-va}“a v nekem nevšečnem sporu. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pn izvajanju svoje pobude, se ne ama.to ustaviti pred zapreko. Ne bodite preveč širokosrčni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nastopil je ugoden trenutek, da razvijete svoje načrte. Novice, ki čust 0<*'0“''no vplivale na vaša VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ogni-•e se diskusiji, ki bi vam odvzemala dragoceni čas S previdnostjo segH P°'cvar'Ie- har ste že do- RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zaradi nezaupanja utegne priti do oslab-!i. .sodelovanja med vami in ružabniki. Opazili boste pri sebi jeV>ak0' k* i° pr* druS'b zaniču- 54.696, doseglo pod Italijo največ 42.723 1. 1925 ter začelo spet naglo rasti v letih po vojni; lani se je povzpelo na 158.640. Z navedenim pa še niso izčrpani vsi jubileji, ki padejo prav na letošnje leto, n. pr. 80-letni-ca hotela Kvarner. Pomembni sta še zlasti letnici 1794 in 1834, torej 170-Ietmca rojstva in 80-letnica smrti bjura Matije Špo-rerja, zdravnika in književnika, ki ga lahko imamo za idejnega Ustvarjalca Opatije in neutrudnega propagatorja kvarnerskih, lepot. Kot zdravnik (doma iz Karlovca, služboval pa je tudi v Ljubljani) se je zavzemal, da se Opatija razvije tudi kot zdravi- V palači Marignoli v Rimu so senator Montagnani Marelli, poslanec Scarpa in profesor Berlin-guer pred kratkim imeli tiskovno konferenco, na kateri so nakazali, oziroma pojasnili osnutek zako-na. ki ga za podržavljenje farmacevtske industrije predlagajo komunistični parlamentarci. Omenjeni osnutek zakona zadeva okrog 40 odstotkov nacionalne farmacevtske industrije, nanaša pa se samo na osnovne proizvode in aktivne substance. Po računih predlagateljev, bi nacionalizacija stala državo okrog 200 milijard. Potem ko je v kratkih besedah razložil stanje v farmacevtski industriji, je senator Montagnani Marelli izjavil, da je namen osnutka predvsem: 1. zagotoviti italijanskim državljanom kvalitetnejša in po učinku ustreznejša zdravila, pač skladno z najnovejšimi znanstvenimi uspehi in odbitji; 2. zagotoviti dobavo zdravil po ceni, ki bi bile kar najbolj blizu proizvodnim stroškom. Za dosego takšnega cilja, pa je treba predvsem podržaviti proizvodnjo aktivnih substanc in £>a zdravil, ki so očitno socialnega Pomena: antibiotikov, cepiv, vitaminskih jr. sulfamidnih proizvodov ipd. Omenil je nadalje, da bi obseg nacionalizirane pro-‘Zvodnje odgovarjal približno •*)-odstotkom celotne prodaje zdravil. Na osnovi zakonskega osnutka, i ministrstvu za zdravstvo, ki dsluje po direktivah parlamenta m na osnovi poročil Vsedržavnega sveta za raziskave, kakor tudi Poročil posebne komisije, ustanovljene pri istem ministrstvu, ila poverjena naloga: l. da vskla-i znanstveno raziskovanje, ki se nanaša na zdravilstvo; 2. da do-°či nova zdravila, ki se bodo Proizvajala, oziroma uvažala v državo; 3, ga odobri letne in več-etne proizvodne načrte, ki jih Parlamentu predloži prav za to ustanovljena Vsedržavna farma-Oovtska ustanova. Vsedržavna ustanova bi nada-morala — na osnovi tega, kar 80 komunistični parlamentarci Zatem še rekli v svojem pojasni-u v zvezi z novim zakonskim nsnutkom — po ustreznih cenah ndkupiti od podjetij, ki bod.o ir.u-ra,a Po stopitvi v iteljivo zlrtrima nacionalizaciji prenehati g pro-r'°dnjo, vsa specialna zdravila, Preostali material za konfekci-K> itd. Obenem z javnim sektorjem Proizvodnje zdravil, bi še naprej ® siajal tudi "privatni Sektor, ka-erega obstoj in delovanje v po-iameznfti primerih pa bi bila od-Vlsna od predhodne odobritve mi-n-strstva za zdravstvo, kakor bi ' Poleg tega, imelo nadzorovati , Kvaliteto izdelkov. Odločujoča u-8tanova za določitev cen izdelkov rivatnega sektorja, bi bila osred-, nja komisija Medministrskega od-°ra za cene, katere bj šest me-8ecev po objavi zakona morala izdelat: metodo za določi- ^ e Prodajnih cen specialnih zdra-* ■ metodo ki bi nato imel* ■h predložena v odobritev mi-Istrskemu odboru za zdravstvo. , “misija bi nadalje imela pred-0 ih ministru še sledeče; 1. vse-ržavno tarifo za honorarja far-acevtov; 2. vsedržavno tarifo liski kraj. Pozneje je bil šporer precej pozabljen, po vojni pa so po njem imenovali neko ulico v Opatiji. Da bi v okviru vseh letošnjih proslav v Opatiji bilo odkazano častno mesto tudi Špo-rerju, se zlasti zavzema predsednik Pododbora Matice Hrvat-ske na Peki prof. Antič Sestavljen je poseben odbor za letošnje proslave v Opatiji. Vsi ti jubileji in proslave pa bodo organizatorjem še večja pobuda za še pospešeno delo za napredek Opatije in njenega turizma. V nreteklem letu je Opatija dosegla 1.078.000 nočitev, kar je dosedanje največje število in je tako zrušen rekord iz 1. 1913. V okviru sedemletnega načrta pa nameravajo močno povečati število ležišč v hotelih in penzionih visoke in najvišje kategorije. Zlasti pa se nameravajo potruditi, da bi raztegnili trajanje turistične sezone. Spričo zares ugodnega podnebja je gotovo velika škoda, da niso kapacitete tega letovišča bolj izkoriščene. Seveda pa to ni samo problem Opatije, temveč splošno vsega turizma in ne samo jugoslovanskega. O vsem tem je bilo govora na omenjeni tiskovni konferenci in prišlo je tudi do dovolj žive diskusije, med katero so padli razni predlogi, ki so se nanašali na potrebo izboljšanja številnih zadev, ki še niso vedno na potrebni višini. Pripombe se zlasti nanašajo na gostinstvo, na ta osnovni element turizma R R. KORISTNA POBUDA V OKVIRU JUBILEJNIH PROSLAV Turizem Opatije bo letos proslavil stodvajsetletnico Na programu pa je še proslava raznih obletnic, kar vse naj pripomore k še uspešnejšemu razvoju Opatije Bilo je še precej snega ob poti, na cesti pa tu pa tam led, ko smo se pred dobrima dvema tednoma vozili proti Reki. Vendar je sneg že precej pred Reko izginil, v Opatiji, kamor smo se pravzaprav namenili, pa je bilo prav pomladansko prijetno. (Kosilo v hotelu Continental — lepa postrežba^ nizke r_ene — je ugoden vtis, še povečalo). Vabilo občine Opatijti ha tiskovno konferenco,* k» je .bila v začetku tega tedha, je bilo tako še posebno, vabljivo. Opatija namerava v letošnjem letu proslaviti celo vrsto jubilejev, od katerih je mogoče s turističnega gledišča pač najbolj pomembna 120-letriica opatijskega turlžma. Samo ime Opatija je dovolj zgovorno glede začetkov tega .naselja. Ime, se namreč v »vezi s samostanom in cerkvico sv. Jakoba javlja že v XIV, stoletju. Kipaju je Jjlfrog samostana in ceritAe nastalo majhno naselje. Zunanja slika, značaj in pomen Opatije pa se znčne'hitro 'spreminjati od 1. 1844 dalje. Tega leta. je namreč patricij, ■ bogataš Higin pl. Scarpa sezidal na najlepšem mestu ppatije vilo ter jo po svoji ženi imenoval «Angio-lina«. Obiski njegovih številnih prijateljev v tej vili, pa tudi postanki v tedanjih skromnih go- stilnicah pomenijo začetek turizma v tem kraju, ki je bil dotlej manj pomemben kot Lovran m Moščenice. Vila «Angiolina» je pod svojo streho sprejemala najodličnejše osebnosti svojega časa in tako je sloves Opatije vedno bolj rasel. Razumljivo je, da so zrasli v tem kraiu pozneje številni hoteli. Nastalo je daleč znano mesto hotelov in parkov. Razvoju Opatije Je pripomogla tudi železnica od Pivke proti Reki in prav letos je tudi 90-letni-ca bližnje železniške postaje Ma-tulji. In medtem ko je bila že 1. 1844 uvedena redna tedenska pomorska proga Trst-Reka, pa je 40 let pozneje tudi Opatij.a dobila svojo prvo progo. Od 3. novembra 1884 je namreč začel redno voziti parnik «Abbazia», ki so ga zgradili v Trstu, med Reko in Opatijo; ustavljal se je tudi v Vdlosku in plul do Lovra-na. Prav tega leta je parnik »Ab-bazia« napravil po Kvarnerskem zalivu prvi izlet za goste Opatije. (Nekoliko anahronistično se torej sliši, da bo prav letos — če se med tem kai ne uredi — Opatija brez proge). Letos poteka nadalje 80 let, odkar ima Opatija svojo turistično statistiko. Tako n. pr. ta statistika navaja, da je 1. 1883/4 obiskalo Opatijo 1412 oseb. Število se je 1. 1912 dvignilo na magistrov za izdelavo enostavnih zdravil; 3. odstotek dobička v prid farmacevtov v zvezi s prodajo zdravil privatnikom, dobrodelnim in javnim ustanovam, ki zdravila brezplačno razdeljujejo Onim, ki imajo do tega pravico. Potem, ko so komunistični parlamentarci končali s svojim razlaganjem, se je začela diskusija, ki so se je udeležili vsi udeleženci tiskoyne konference. Med drugimi je spregovoril tudi profesor Ernesto Rossi, ki je izjavil, da se mu nacionalizacija, ki jo predlagajo komunisti, zdi nevarna, in sicer zaradi možnega tajnega sporazumevanja med političnimi poslovnimi in upravnimi ustanovami. Po njegovem bi povsem zadostovala neka določena oblika podržavljenja, kot npr. že danes obstaja v pogledu ki-nina, pri čemer naj bi se osnovni farmacevtski artikli prodajali po proizvodni ceni, vtem ko bi se javne podporne in podobne ustanove obvezale, da bodo zdravila kupovale samo pri državnih podjetjih. Sovjetski kirurg Anastas Lapšinski s psom Bratikom, ki mu je pred 38 dnevi presadil s Ciganke nogo. Na sliki se vidi, da je začela na pri-sajeni nogi spet rasti črna dlaka, kot jo je imela Ciganka, ki je morala «žrtvovati» nogo za znanstvene poskuse HOROSKOP REŠEN PROBLEM ODPORA PROTI TUJEMU PRISAJENEMU ORGANU? Bratik že mesec dni teka z nogo ki mu jo je «žrtvovala» Ciganka Rezultati kitajskega kirurga - Kaj obeta nova tehnika - Mnenja in uspehi ameriških in drugih strokovnjakov - Tudi tkivo organizma deljeno na grupe? Vreme včeraj: naj višja temperatura 6.5, najnižja 1.5, ob 19. uri 6.2 stopinje, zračni tlak 1014.3 raste, vlaga 55 odst,, veter vzhodnik severovzhodnik 3 km, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 6.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA. 15. februarja Jordan Sonce vzide ob 7,09 in zatone ob 17.30. Dolžina dneva 10.21. Luna vzide ob 8.29 in zatone ob 19.42. Jutri, NEDELJA, 16. februarja Danilo P0R0CI10 TRŽAŠKI TRGOVINSKE ZBORNICI Industrijska proizvodnja je lani občutno narasla Znatno zvišanje indeksa življenjskih stroškov ■ Več umrlih kot rojenih ■ Naraščanje zaposlenosti in znižanje brezposelnosti Izšel je mesečni bilten tržaške trgovinske zbornice za mesec december, ki obsega tudi podatke o tržaškem gospodarskem in socialnem položaju v preteklem letu. Ob koncu lanskega leta je bilo na našem področju 304.092 prebivalcev in torej 1.2 odst. več kot lani, ko je prebivalo y naši pokrajini 300.363 prebivalcev. Povečanje števila prebivalcev gre izključno na račun imigracije, saj je lani 648 oseb več umrlo, kot se je rodilo otrok. Ti podatki so torej negativni, saj govore o nujnem staranju prebivalstva. Razveseljiv pa je podatek o razvoju industrijske dejavnosti, saj je lani dosegel indeks industrijske proizvodnje 252,6, medtem ko je znašal 1962. leta 234.3. Povečanje industrijske proizvodnje gre predvsem na račun pričetka obratovanja nekaterih novih podjetij v žaveljskem industrijskem pristanišču, kot tudi ugodne zaposlitve v večini tržaških industrijskih obratov z izjemo ladjedelniške industrije, V okvir teh pozitivnih podatkov spada tudi naraščanje zaposlitve in znižanje zaposlenosti, saj je bi. lo lani zaposlenih 97.767 oseb, medtem ko je bilo predlanskim 94.488 oseb. Brezposelnih pa je bilo lani 7.579, predlanskim pa 9.157. Vsi podatki pa niso tako pozitivni. Tako je zlasti negativen indeks življenjskih stroškov, ki ga tudi v tej publikaciji za naše področje še niso izračunali do konca leta, vendar pa že oktobrski indeks nudi dovolj jasno sliko. Indeks življenjskih stroškov je namreč lanskega oktobra dosegel 78.88, medtem o je znašal 1962. leta 71.14 in se je lani torej povečal za 7.74 točke, medtem ko se je predlanskim le za 4.23 točke. Indeks torej govori o pravem skoku cen potresnega blaga in za življenje nujno potrebnih uslug. Potrošnja ni zabeležila večjih iz-prememb in na osnovi zbranih pokazateljev ni mogoče dajati toč-nejše ocene, ker statistično ugotavljajo potrošnjo le maloštevilnih vrst blaga. Občutno se je zvišala potrošnja električne energije za razsvetljavo (od 48.7 milijona na 52.2 milijona kWh), kar govori o zboljšanju življenjske ravni, večjem številu gospodinjskih strojev, televizijskih sprejemnikov in podobnem. Znižala se je potrošnja tobaka (1962. leta 490.910 kg, lani 479.682 kg) rib. rakov in mehkužcev (1962. leta 27.457 kg, 1963. leta 26.108 stotov), zvišala pa se je potrošnja mesa (1962, leta 111 tisoč 889, lani pa 116.250 stotov). Namestitev kajute na ladjo «Fides> 22.400-tonska motoma ladja, M jo gradijo v ladjedelnici Sv. Roka za družbo «Sioula Oceanica« v Palermu, se bo imenovala »Fides«. Na novo ladjo so včeraj namestili montažno navigacijsko ka- juto iz zlitine lahkega jekla, ki tehta 15 ton in meri 1350 m v širini im 9.50 m v dolžini. Ladja bo prevažala razsuti tovor. To je že tretja ladja, ki jo gradijo CRDA za palermsko družbo po turbinskih cisternah aAmelia Gri-maldi« in «Auriga Primo». Nova ladja je enaka kot ladja «Giovam-ni Grimaldi«, ki so jo ladjedelnice izročile leta 1962. Imela bo pogonski stroj 9000 konjskih sil. Vozila bo z brzino 15.5 vozla. Prostora. v podladju bo nad 29.000 kub. m. Stavka v podjetju Atlas Po predvčerajšnjih pogajanjih med sindikati in podjetjem Atlas se je zdelo, da bo spor z delavci poravnan, saj so se sporazumeli o proizvodnih nagradah ter so pričakovali samo še dokončni odgovor podjetja. Včeraj pa je podjetje popolnoma spremenilo svoje stališče in sporočilo, da ne sprejme delavskih zahtev. Ko so delavci zvedeli za to. so ob 10. uri zapustili delo in pričeli stavkati. Preklican odpust v podjetju SIIMA Podjetje SILMA je pred nekaj dnevi popolnoma neupravičeno odpustilo enega delavca. Delavci so takoj odločno odgovorili na to in začeli stavkati. Včeraj so b:la pogajanja, na katerih je podjetje preklicalo odpust. Ker so delavci napovedali stavko tudi glede nekaterih mezdnih zahtev, so -.e začela tudi pogajanja o njih. Delavci so zato prekinili stavko. Jutri skupščina komunističnih žena V nedeljo, 16. t. m. ob 15.30, bo v Ljudskem domu v Ul. Madonni-na (z vhodom v Ul. Capitolina 3) skupščina tržaških komunističnih žena. O temi: «Prisotnost žena je nujna za narodno obnovo« bo govoril senator Giuliano Pajetta. Na skupščino so bile povabljene ženske sekcije vseh političnih strank, sicer pa je skupščina javna. Začetek pogajanj za tekstilno stroko Včeraj pa so se pričela na sedežu Zveze industrijcev pogajanja med tekstilnimi industrije! in sindikati za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Na sestanku so razpravljali o razčlenjenih pogajanjih in o priznanju sindikalnih pravic v podjetjih. Pogajanja se bodo nadaljevala danes. Poleg predstavnikov tekstilne stroke se jih udeležujejo ■iiiiiiiiiiiiiuiiiHiiimiiiiiHiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiimuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiHiuiiiiiiiiiii IZREDNA SEJA REPENTABORSKEGA OBČINSKEGA SVETA Šest milijonov državnega prispevka za gospodarski načrt 1963-64 Selad naj bi prevzela kakšno delo z domačo delovno silo - Izbira prostora za praznik terana in pršuta ter za razstavo živine Sinoči je bila izredna seja repen-taborskega občinskega sveta, ki se je zavlekla do 23. ure. Občinski svet je najprej imenoval člane novega odbora občinske podporne ustanove (ECA). Izvoljeni so bili: Ludvik Guštin, Mihael Guštin, Josip Doljak, Alojz Grgič in Alfonz Škabar. Nato je občinski svet sprejel na znanje sporočilo o državnem prispevku v znesku 6 milijonov lir za javna dela v okviru gospodarskega načrta 1963-64. 55 omenjeno vsoto bodo uredili novo centralno kurjavo občinskega sedeža, popravili bodo občinske zgradbe in popravili ceste. Prav tako je občinski svet odobril načrt za javna dela v okviru gospodarskega načrta 1964-65, za kar bodo zaprosili 25 milijonov lir državnega prispevka Nato je bilo govora o Seladu in zaposlitvi domače delovne sile. Zupan je obljubil, da se bo na pristojnem mestu zavzel, da bi v repentaborski občini Selad prevzela kakšna dela in zaposlila domačo silo. Občinski svet je za tem odobril sklep, da se izboljša javna razsvetljava v Repnu in na Colu, za kar bodo porabili 140.000 lir. Sledila je razprava, ki se je precej zavlekla, o izbiri prostora za praznik terana in kraškega pršuta ter za razstavo goveje živine. Občinski svetovalci sj se dogovorili, naj bi bil praznik terana in pršuta v Repnu ali na Colu, razstava goveje živine pa med Colom in Repnom, to je blizu sedeža občinske uprave. Občinski svet je na zadnje še odobril predlog občinskega odbora, da bi občina izkoristila predpise zakona štev. 181 iz leta 1962 glede državne podpore za gradnjo in izboljšanje občinskih cest. Omenjeni zakon namreč določa državni prispevek v višini 80 odstotkov skupnih stroškov. Občinski odbor je sestavil načrt v tem smislu za skupno 12 milijonov lir, kar pomeni, da bi občina dobila državno podporo v znesicu 9,6 milijona lir, 2,4 milijona lir pa bi prispevala občina. Dve spominski znamki Italijanska poštna uprava bo v teh dneh izdala dve seriji spominskih znamk. Prva v počastitev spomina Galilea Galileia ob IV. Stoletnici njegovega rojstva, bo iz-ila 15, t, m. Y seriji bosta dve znamki z nominalno vrednostjo 30 in 70 lir. 18. t. m. pa bo izšla serija spominskih znamk Michelangela Buonarottija ob IV. stoletnici njegove smrti. V seriji bosta dve znamki z nominalno vrednostjo 30 lir za redno pošto in z nominalno vrednostjo 185 lir za letalsko pošto. Obe znamki bosta veljavni za frankiranje do 31. dec. 1965. zamenjati pa ju bo mogoče do 30.6.1966. Znamka za letalsko pošto bo koristna predvsem za pošto, namenjeno v Brazilijo in Urugvaj. tudi predstavniki osrednjih sindikalnih zvez. Zborovanje PSIUP Poslanec Vittorio Foa, član centralnega vodstva PSIUP in vsedržavni tajnik CQIL, bo govoril jutri ob 10.3Q na javnem zborovanju v kinu Arcobaleno. Popoldne istega dne bo Foa prisostvoval skupno z vodilnimi plani štirih deželnih federacij otvoritvi novega sedeža posoške federacije v Tržiču, zvečer pa se bo vrnil v Trst, lojer se bo udeležil pokrajinske skupščine, ki bo ob 20 30 na sedežu v Ul. Zonta 5. Občinski seji v Nabrežini in Miljah V ponedeljek bo v Nabrežini seja občinskega sveta, ki bo med drugim prav verjetno razpravljal tudi o spremembi in dopolnitvi gradbenega pravilnika. V Miljah pa bo seja občinskega sveta v sredo. Na dnevnem redu je občinski proračun za letošnje leto. Pred razpravo bo župan utemeljil proračun in obraz- Sestanek odbora za center teoretske fizike Snoči ob 18. uri se je na tržaški univerzi sestal mestni odbor za ustanovitev mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Na sestanku so spopolnili osnutek statuta za konzorcij, v katerem so zastopane raane javne ustanove. Ta konzorcij bo moral opraviti vse birokratske posle za uresničenje dokončnega sedeža centra. Posebno pokornost so posvetili začasnemu sedežu centra, ki bo na Trgu Oberdan št. 6, kjer so sedaj ženska tehnična šola in nekateri uradi vladnega generalnega komisariata. Za to šolo in za urade bo treba najti druge prostore, ki jim bodo služili do 30. aprila 1965, ko bo moral biti na podlagi mednarodnih sporazumov na razpolago dokončni sedež za ---*— " Miramaru. center v V sredo stavka kemičnih delavcev V Rimu so se včeraj sestala tajništva vseh treh sindikalnih organizacij kemične stroke ter razpravljala o nadaljnji borbi, ker niso delodajalci kljub zadnji dvodnevni stavki nič popustili in ni zato pričakovati nobenih pogajanj. Sindikati so sklenili, da napovedo tridnevno stavko, ki bo trajala od prve delovne izmene 19. t. m. do tretje delovne izmene 21. februarja. Sindikati so tudi sklenili, da se bodo delavci še nadalje vzdrževali nadurnega dela 24. februarja se bodo ponovno sestali ter določili nadaljnji potek borbe, če se ne bodo delodajalci medtem premislili. V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKOVNE BORBE Včeraj popolna 24-urna starka uslužbencev openskega tramvaja Sindikati so preklicali stavko, ki so jo napovedali za 20. t. m. Zaradi stavke openskega tramvaja so včeraj vozili na Opčine privatni avtobusi Včeraj je bila po vsej državi enotna 24-urna stavka uslužbencev, ki so zaposleni na tramvajih, avtobusih in zasebnih železnicah. Zaradi stavke je b.l po vsej državi ustavljen mestni promet. Prav ta- ložil glavna poglavja. ..............nimnuumt........................... SEJA POSEBNE KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA Čudno ozadje zadeve o proizvodnji nestrupenega gorilnega plina Acegat je kupil nove naprave bres posvetovanja z občinsko upravo ■ Še nič dokončnega o količini ogljikovega oksida v plinu Včeraj smo poročali, da podjetje Acegat gradi naprave, s katerimi bo lahko proizvajalo gorilni plin, ki bo vseboval največ 5 odstotkov ogljikovega oksida in bo zato tudi mnogo manj nevaren. To xar smo mi včeraj pisali, je sinoči bolj obširno in podrobno poročal odbornik za industrijska podjetja dr. Verza na sestanku posebne komisije občinskega sveta, ki se ukvarja z vprašanjem proizvodnje in_ dobave nestrupenega plina potrošnikom. Na sinočnjega sestanku je prižel na dan spor, ki je nastal med občinskim odborom in glavnim občinskim tajništvom na eni ter ravnateljstvom podjetja Acegat na drugi strani. Podjetje Acegat je kupilo nove naprave za proizvodnjo plina, ne da bi se o tem poprej posvetovalo z občinsko upravo, da bi občinski odbor vedel, koliko bodo sploh te naprave stale in podobno. Hkrati pa je prišlo tudi na dan, da je odbornik dr. Verza vse te stvari sicer vedel, kljub temu pa ni nič točnega poročal občinskemu svetu med razpravo o potrebi po proizvodnji nestrupenega plina. Sedaj pa se zdi, da se je občinski odbor nekako umaknil s svojega dosedanjega stališča in da bo odobril nakup naprav, ki jih že montirajo. Čeprav smo včeraj poročali, da bodo proti koncu aprila začeli dobavljati potrošnikom plin z največ 5 odstotki ogljikovega oksida, je bilo na včerajšnjem sestanku komisije občinskega sveta rečeno, da se sploh še ne ve, koliko ogljikovega oksida bo pravzaprav vseboval plin potem ko bodo zgradili nove Acegatove naprave, ker je treba še določiti količino plina, ki ga bo Acegatu dobavljala železarna Italsider, ki vsebuje 7 odstotkov ogljikovega oksida, in koliko plina, ki ga bodo proizvajale nove Acegatove naprave, ki pa bo vseboval največ 3 odstotke ogljikovega oksida. Svetovalec inž. Cuffaro se je tudi na včerajšnjem sestanku komisije odločno zavzel za to, da je treba nuditi potrošnikom takšen plin, ki ne bo vseboval več kot 3.8 odstotka ogljikovega oksida, če se hočejo dejansko preprečiti smrtne nesreče. Pri Na križišču Trga Garibaldi z ulicami D’Annunzio, Bosco in Molino a Ven-to, kjer upravlja promet stražnik, so včeraj začeli postavljati semaforje vsem tem je treba tudi omeniti zainteresiranost železarne Italsider, ki noče izgubiti tako močnega klienta kot je Acegat in zato tudi nudi svoj plin po sorazmerno nizki ceni. Količina ogljikovega oksida v gorilnem plinu, potem ko bo Acegat proizvajal plin s svojimi novimi napravami, bo odvisna od sorazmerja količine plina, ki ga bo proizvajala sama in plina, ki ga bo kupovala od Italsider. In prav o teh količinah doslej še ni bilo nič točnega določeno, razen morda želje posameznikov, da bj prišlo do dobave plina s 5 odstotki ogljikovega oksida, kot smo to včera-j napisali. Zaradi vseh teh sporov in nesoglasij v menjih, se bo komisija* občinskega sveta sestala ponovno prihodnji petek. Na sestanek bodo povabili tudi vodilne funkcionarje podjetja Acegat, da bodo svetovalcem obrazložili svoje stališče. razne vile na Opčinah ali pod obalno cesto, ki so v zimskem času prazne, ker lastniki stanujejo v mestu. Neznanci so te dni vdrli v vilo v Ul. dei Salici 17 na Opčinah, ki je last 70-letnega Leoneja Singerja S Trga San Giovanni 6. Tatovi so preplezali mrežasto ograjo in nato S silo odprli stranska vrata ter tako prišli v notranjost. Prebrskali in razmetali so vse kote ter odnesli nekaj kriminalk, nekaj leposlovnih in učnih knjig, razno perilo, -dve obleki, porcelanasto vazo, servis za kavo in za kajenje in nekaj poslikanih krožnikov v skupni vrednosti 150.000 lir. ' Tatvino je opazil neki uslužbenec Singerja, ki hodi enkrat tedensko na Opčine, da prezrači prostore vile. Takoj je obvestil lastnika, ki se je podvizal na Opčine in ugotovil škodo. Singer je tatvino prijavil na komisariatu na Opčinah. «Andrca Mantcgna* v ladjedelnici Sv. Roka Včeraj popoldne so pripeljali v dok ladjedelnice Sv. Roka v Miljah ladjo «Andrea Mantegna«, ki je v noči med ponedeljkom in torkom nasedla južno od Pulja. Ladjo so privlekli vlačilci družbe Tripcovich, ki so jo »pravili s sipine. Ladja ni nič poškodovana na zgornjem delu in tudi o-sehje je popolnoma zdravo. Morebitno škodo na trupu pa bodo ugotovili, ko bodo ladjo spravili na suho. Kapitan je izjavil, da je ladja nasedla zaradi megle. Računajo, da bo čez teden dni lahko zopet plula. Karambol avta RK med vožnjo v bolnišnico Včeraj popoldne se je 54-letna Angela Canciani por. Pacor iz Ul. delle Cave 45 zastrupila s plinom. Malo prej je postavila na plinski gorilnik posodo z vodo. ki je verjetno prekipela in pogasila plamen, ne da bi se Cancianijeva tega zavedla. Plin je začel uhajati in Cancianijeva je zaradi slabosti padla v nezavest na tla v kuhinji. Ležečo na tleh je Cancianijevo našel sin, ki se je malo potem vrnil domov na kosilo. Takoj je zaprl pipico in poklical na pomoč strica 62-letnega Giovannija, ki stanuje na Lonjerski cesti 12. Canciani je poklical rešilni avto RK v katerega je stopil tudi sam in se skupno z materjo odpeljal v bolnišnico. Toda predno je rešilni avto privozil v bolnišnico, se je zgodila še druga nesreča. Avto RK z evidenčno tablico 5442, ki ga je vozil 61-letni Roberto Obran iz Ul. Colom-bo 2, je po Ul. Giulia komaj privozil do vogala z Ul. Rossetti, ko je s te ulice namenjen v Ul. Ri-smondo privozil s svojim taksijem TS 27192 58-letni Giuseppe Ferlet-ta iz Drevoreda D’Annunzio 6. Tr-čenje je bilo neizbežno, ker sta se oba šoferja prepozno zavedla nevarnosti. Na srečo ni bilo človeških žrtev, le avtomobila sta utrpela precejšnjo škodo. Končno so Cancianijevo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi zastrupitve s plinom sprejeli na drugi medicinski oddelek s prognozo okrevanja v 5 dneh. Tatovi v vili Neznani tatovi se zavedajo, da Je še najbolj donosno, če vdirajo v ko je bil. na primer ustavljen promet z malimi ladjami in čolni v krajevnem prometu v Benetkah. Po vsej državi je stavkalo okrog 100.000 uslužbencev te stroke, ki zahtevajo izboljšanje prejemkov in povečanje števila zaposlenih vsaj za 15.000, ker morajo opravljati sedaj uslužbenci zaradi pomanjkanja osebja povprečno vsak dan po poldrugo uro nadurnega dela. Uslužbenci zahtevajo, da bi opravljali službo tako, kot določa delovna pogodba. Poleg tega zahtevajo, naj se ukine nadurno delo, hkrati pa naj se ohrani višina prejemkov, ki jih imajo sedaj skupno z nadurnim delom vred. Ce bi podjetja pristala na to, bi jih delovna sila stala 27 odstotkov in pol več kot sedaj, toda ona so pripravljena pristati samo na 5 odstotkov izdatkov več, kot jih imajo sedaj. Ker so stališča delodajalcev in uslužbencev preveč vsaksebi, so sindikati tokrat že tretjič napovedali stavko. Napovedali so tudi že četrto stavko za 20. t.m. Spričo tega je začel posredovati minister za delo sen. Bosco, ki se je posvetoval s predstavniki sindikatov in delodajalcev. Na podlagi teh razgovorov je minister sklical sestanek predstavnikov obeh strank, ki bo na ministrstvu v ponedeljek ob 17.30 uri. Na njem bodo skušali poravnati spor. Zato so sindikati tudi preklicali stavko, napovedano za 20. februar. , Zaradi posebne pogodbe niso pri nas prišli v poštev za stavko u-službenci Acegata zavoljo česar ni nič trpel mestni promet. Stavkali pa so uslužbenci openskega tramvaja, za katere velja ista pogodba kot za uslužbence mestnega prometa v drugih mestih. Stavka je bila popolna. Namesto tramvajev pa so vozili na Opčine avtobusi podjetij «Carsica» in «Ser-gas», za kar je aal pobudo vladni generalhi komisar. Slovensko gledališče v Trstu Danes 15. t. m. ob 15. in ob 20. uri v Tolminu, jutri, 16. t. m, ob 15. in ob 20. uri v Idriji, v ponedeljek, 17. t. m. ob 15. in ob 20. uri v Postojni, v torek, 18. t. m. ob 15. in ob 20. uri v Kopru WILLIAM SHAKESPEARE JOŽE JAVORŠEK Iz take smo snovi kot sanje koncertna uprizoritev Nastopajo: Mira Sardočeva, Jožko Lukeš, Stane Starešinič PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK•KONTOVEL priredi jutri, 16. t. m. ob 17.30 v dvorani na KONTOVELU Prešernovo proslavo Spored: 1. Nastop pevskega zbora iz Velikega Repna , 2. O Prešernu govori Boris Race 3. Nastop pevskega zbora Prosek - Kontovel 4. Recitacije 5. Nastop združenih pevskih zborov iz Velikega Repna in Proseka - Kontovela ob spremljavi harmonikarja Oskarja Kjudra. Vljudno vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE priredi jutri, 16. februarja ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Prešernovo proslavo Na sporedu bodo pesnitve Prešerna, Ketteja, Murna, Kosovela in Župančiča. Pel bo pevski zbor Prosek-Kontovel Vljudno vabljeni vsi I Šola Glasbene Matice priredi v sredo, 19. in v četrtek, 20. t. m. V dvorani Glasbene šole v Ul. R. Manna 29/11. dva nastopa gojencev Začetek ob 20. uri. Vstop prost Vljudno vabljeni Gledališča VERDI Jutri za red A v parterju jn ložah ter za red B na balkonih in galerijah prva predstava Domzettije-ve opere «Lucia dl Lammermoor«. Dirigent Bruno Bartoletti. V glavni vlogi Renata Scotto, V ostalih P»: Renato Ciom. Enzo Sordello, Bruno Marangoni. Gianfranco Manganotti. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za sobotno pre-mi ero. TEATRO STABILE Danes in jutri ob 17. uri v Avditoriju (vhod iz Ulice Tor Bandena) zadnji ponovitvi Aristofanove igr« «Zene v parlamentu« v priredbi Lina Carpinterija in Mariana Faragu-ne. Režija Fulvio Tolusso, scene in kostumi Laura Sabatelli. Izvirna glaS‘ ba Doriano Saracino. Absolutna novost. Rezervacija in prodaja vstopnic pri centralni prodajalni v Pasaži Protti (tel. 36-372). Cene: parter A 1200 lir, parter B 700 lir, balkon 300 lir. Nazionale 16.00 «Tom Jones«. Technt-color. Albert Finney, Susannan York. Prepovedano mladini. ArcoDaleno- 16.30 «Antologia sessua-le», Francoise Arnol. Prepovedano mladini. Excelsior 15.30 «11 mio amore con Samantha«. Technicolor. Paul NeW-man, Joanne VVoodvvard, Penice 15.36 «L’ultimo treno da Vlen-na«. Technicolor. Robert Taylor> Lilll Palmer, Curt Jurgens. Grattacielo 15.00 «Sedotta e abban-donata«. Stefanta Sandrelli, Saro (JVzi. Supercinema 16.00 «La vergine di NO-rimberga«. Technicolor. Rossana Podesta. Christopher Lee. Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «La noia«. Catherine Spaak, Horst Bucholtz. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 «Gli eroi del VVest«. Technicolor. Walter Chiar:, Raimondo Vianello. Aurora 16.00 «11 re de! sole«. Cristallo 16.00 «1 quattro del Texas». Technicolor. Frank Sinatra, Dean Martin. Capitol 16.00 «Sclarada». Technicolor. Gary Grant, Audre Hepburn. Garibaldi 16.30 21,45 «1 due volti del-la vendetta«. Technicolor. Marlon Brando. Massimo 16.00 «Goliath e la schiava ribelle«. Technicolor. G. Scott. Impero 16.00 «Col ferro e col fuoco«. Moderno 16.00 «1 due monelli«. J°se" lito, Pablito Alonso. Sledi «Tom in Jerry». Astoria 16.30 »Solo sotto le stellea. Kirk Douglas. Astra 15.00 18.00 21.30 «11 giorno P>u lungo«. Vittorio Veneto 15.30 «Budda». Hod-ro Hongo, C. Soliš. Technicolor. Abbazia 16.00 «11 conquistatore del VVest«. Rod Cameron. Ideale 16.00 «1 tre del Texas». Technicolor. Marconi 16.00 «11 Boom«. Vittorio De Sica, Alberto Sordi. Skedenj 16.00 «Stella di fuoco«. Technicolor. Elvvis Presley. ..........................................................................................iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiniiiiiiiuiin.. HUDA PROMETNA NESREČA V Ul. ROSSETTI Z vespo se je zaletel v pešca in mu povzročil Hude poškodbe Žrtev je 70-letni lekarnar Zuccheri iz Ul. Canova 19 • Eno uro sta v Miljah ranjena čakala v razbitem avtomobilu na pomoč Eden hudo in dva lažje ranjena I treščil v zid ob cesti, ki se je najt bilanca hude prometne nesreče, I pol podrl in kamenje je zgrmelo iu- i na avtomobil. Zaradi tega sta oba potnika bila ujeta v avtomobilu in se nista mogla izvleči na prosto ker sta bila tudi ranjena. Sele uro kasneje je prišel mimo neki moški, ki je takoj poklical rešilni avto RK in karabinjerje s postaje v Ul. dellTstria. Ti so ce morali pošteno truditi preden so iz razbitin avta potegnili ranjena mladeniča. Oba ponesrečenca so potem položili v avto RK s katerim so ju prepeljali v bolnišnico. Steina so sprej;'.i na ortopedski oddelek zaradi zloma leve stegnenice in zloma čeljusti. Zdraviti te bo moral 40 dni, Lo Perfida pa so sprejeli na nevrokirurški oddelek, ker se je hudo pobil po glavi, čelu ter ranil po lopatici, ie-vem delu medenice in piščali, začasno je tudi izgubil spomin. O-krevai bo v dveh tednih. Na kraju nesreče so medtem karabinjerji opravili vse formalnosti, vendar niso mogli točno ugotoviti, kako se je mogla dogoditj nesreča. ki se je, dogodila včeraj zjutraj v Ul. Rossetti na vogalu Ulice Alfieri. Približno ob 8. uri se je z vespo TS 29710 peljal proti Montebelu 28-letni delavec Silvio Lubis iz 1)1. Farnetto 33. Na zadnjem sedežu vespe je sedela Lubisova žena 23-letna Maria Primosi. Ko sta zakonca privozila do vogala Ul. Alfieri, je Lubis opazil, da je v tistem trenutku na prehodu za pešce prečkal cesto 79-letni lekarnar Giuseppe Zuccheri iz Ul. Canova 19 Vespist se je skušal izogniti pešcu, vendar mu to ni u-spelo in je s silo trčil vanj ter ga podri. Pri trčenju se je prevrnila tudi vespa in zakonca sta se znašla ranjena na tleh Mimoidoči so se podvizali in poklicali rešilni avto RK, toda medtem so Zuccherija in Lubisa odpeljali v bolnišnico z zasebnimi avti, Lubisovo pa z rešilnim avtom. Najhuje se je poškodoval priletni lekarnar, ki je zaradi hudega udarca v glavo krvavel iz levega ušesa, pobil in ranil se je tudi po čelu in levem licu ter si zlomil levo ključnico. Sprejeli so ga r,a nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Lubisovo so tudi sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 10 dni zaradi ran in udarcev po glavi in ran po desni strani medenice. Njenemu možu pa so nudili prvo pomoč, ker se je ranil po ustnicah in nosu ter ga nato odposlali domov s prognozo okrevanja v enem tednu. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Dva mladeniča sta se predvčerajšnjim zvečer ranila pri avtomobilski nesreči, ki se je dogodila v Miljah v Ul. Battisti 17 in sta več kot eno uro bila v avtomobilu, ker nista mogla odpreti vrat, preden so jima priskočili na pomoč. Okrog 23.30 sta se v avtu TS 40180 peljala proti Miljam 21-letni Fulvio Lo Perfifo iz Ul. C. Colom-bo 5 in 22-letni slaščičar Giovanni Stein iz Naselja sv Sergija 2014. Za volanom je sedel Lo Perfido, ki je pred kratkim prišel na dopust od vojakov. Vožnja se je srečno nadaljevala dokler ni Lo Perfido privozil do ovinka pri ladjedelnici Felszegy, kjer je iz neznanih razlogov izgubil nadzorst- Požari suhljadi Gasilci z gasilske postaje v Miljah so morali včeraj zvečer gasiti dva požara suhljadi. Prvi po. žar je nastal oikrog 18.45 na Zlati Kroni pri Domju, kjer je gorela suha trava in grmičevje na 23 tisoč kvadratnih metrih površine. Po eni uri dela so gasilci pogasili ogenj do zadnje iskre. Ob 20.30 je na Krmenki pri Dolini nastal drugi požar. Vnela se je suha trava na približno 2000 kvadratnih metrih površine. Gasilci. katerim so pomagali agenti s komisariata v Miljah, so požar pogasili po eni uri dela. Slikovito trčenje v Ul. Piccardi Predvčerajšnjim popoldne je v Ul. Piccardi pri hišni štev. 32 prišlo do slikovitega trčenja dveh tovornikov In zasebnega avtomobila. Na srečo ni nesreča zahtevala človeških žrtev. Okrog 13.30 je Carlo Marcusa lz Ul. Damiano Chiesa 26 vozil navzdol po Ul. Piccardi cisterno natovorje no s pettisoč kilogrami goriva, na menjenega za tvrdko Avon iz Ul Giarizzole 20. Ko je Marcusa pri vozil do štev. 32, kjer Je neko grad bišče, je opazil, da mu je prlvo vo nad avtom, zavozil na levo in I ril nasproti tovornik natovorjen z materialom, ki ga je vozil Rudolf Krusic. Marcusa se je ustavil, toda Krusic je mislil, da bo utegnil speljati mimo in tako zavoziti na gradbišče, kamor bi moral peljati material. Toda ko sta bili težki vozili vštric so se zagozdili blatniki tovornika v blatnike cisterne. Pri tem je za tovornikom privozil s svojim fiatom 1100 TS 60347 Elvino Merlan iz Ul. Piccardi 34, ki ni pravočasno zapazil, da se je tovornik ustavil ter je zavozil pod zadnji del tovornika. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci, ki so morali najprej sneti blatnike obeh težkih vozil, da sta se lahko premaknili in nato potegnili izpod tovornika še Merlanov avto. Skoda na vseh treh vozilih znaša 250.000 lir. Vespa v vespo Sinoči so sprejeli na nevrološki oddelek 45-letnega Lorenza Roicija iz Carbole 22 in 36-letnega Aurelia Rocchettija z Reške ceste 17. Prvi se bo moral zdraviti dober teden, drugi pa dober mesec. Okrog 23. ure seje Rocchettl peljal z vespo po Istrski ulici in je hotel kreniti na levo v Ul. Maren-zi, tedaj pa je z nasprotne strani tudi z vespo privozil Roicl. Krepko sta trčila in zletela na cesto. Roici je imel več škode, ker si je le zbil dva zoba in je zgubil spomin; Rocchettl pa si je zlomil desno nogo, rani si je desno roko, pobil se Je p oglavi, dobil živčni pretres in zgubil spomin. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I KINO ŠKEDENJ predvaja danes 15. t. m. ob 15. uri Cinemascope barvni fUm: Stella di fuoco (Ognjena zvezda) Igra ELVVIS PRESLEY Fotografije, id jih je posnel Mario Magajna na plesih v Hotelu Excelsior, na novinarskem plesu Primorskega dnevnika in na otroškem rajanju v dvorani stadiona «Prvi maj«, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir« Kakor Je redno vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, tako bo tudi* nedeljo 16. t.m. redni sestanek od *"• do 12 ure v prostorih kluba v Ui. dei Montecchi 6. SMUČARSKI IZLET SPDT V KRANJSKO GORO V nedeljo 23. t.m.. kakor že dogovorjeno. priredi SPDT smučarsk izlet v Kranjsko goro za začetnik kakor tudi za Izvežbane smučar) (seveda ni rečeno, da ne bo prostora tudi za nesmučarje). Kakor * se domenili že na predavanju SPD1' bo za to priliko na razpolago PrV“" vrstn-l smučarski učitelj, na kar V°" sebno opozarjamo mladino. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. februarja 1964 se Je v 1 j stu rodlo 13 otrok, umrlo pa Je oseb. . Umrl so: 77-letna Ines Pagliaro v Flnzi, 82-letna Emilla Slrola, 81-1«"* Maria Stadtna vd. Roiazzi, 86-1 e to Emma Mandias por, Cordi, 74",et„a Francesco De Ponte, 84-letna Ah" Pangos por. Muradori, 87-letni Lin* Mola. DNEVNA SLUŽBA LEKARN O* Biasoletto. Ul. Koma 16; Al Galono. Ul. S. Cilino 36; Alla MadoriP4 del Mare. Largo Plave 2; Sant'An"y Strada dl Flume 63; Davanzo, U‘-Bernim 4; Godina AIFIGEA. Ginnasnca 6; Al Lloyd. Ul. Oroio-glo 6; Sponza. Ul. Montorsino 9. NOČNA SLUŽBA LEKAHN U«1"' Davanzo, Ul. Hermni 4. Godina a ITGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Llo.*“; Ul. Orologlo 6; Sponza Ulica Mon torsino 9. PR A VUKE na gramofonskih ploščah: Andersen : «SVINJSKI PASTIR« pripoveduje Stane SEVER » : »CESARJEVA NOVA OBLAČILA » Stane SEVER » : «KAKOR NAPRAVI STARI JE ZMERAJ PRAV » stane SEVER » : »VŽIGALNIK« » stane SEVER Cen, »„ki plota ss>— li, fKS IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaslišali so zadnjega obtoženca na razpravi o goljufijah v bolnicah Danes bo sodišče zaslišalo osebe, ki so bile zaradi goljufij oškodovane Na kazenskem sodišču (predsednik Bosehini, javni tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) je bila vče-^aJ zjutraj triintrideseta razprava Proti obtožencem, ki so zakrivili Eoijufije in tatvine kot uslužbenci združenih tržaških bolnišnic. Sodniki so včeraj zaslišali zadnjega obtoženca Celestina Coderi-j13' ki je uslužben kot strojni vod-d v bolnišnici pri Magdaleni. Na ^ razpravi pridejo na vrsto oškodovane stranke in nekateri zdravniki. Pred Coderinom so sodniki za-bsali še obtožeica Štolfo in Cer-«°la v zvezi s postavitvijo hladil-e naprave v celici za krvno ban-°: Predvsem so se sodniki za-, *v,li na dejstvu, da je Štolfa Plačal Cergolu potni list in poto-bj,nj® v Švico in ga s tem prido-i. da je posredoval pri uprav-, P1 odboru, da bi dobil v zakup 3 ra postavitev hladilne napra-ohi Ferst°l tn Štolfa sta namreč “tožena medseDojnega podkupo-in goljufije. Štolfa je Cergo-tu,?°‘eg potovanja v Švico izročil “"'Par smučk, potem pa si je ji J c®rgolu izposojal denar za ve-obresti. T,„,“1°ženec se je izgovarjal, da t *ovanja v Švico ni plačal on, Siveč tvrdka «Frigotecnica», ki ški 3ela ves interes, da si trža-1 izvedenec ogleda podobno na-Pravo v Švici. Nadalje je Štolfa > yeuian, stjf« aelavca, ki je podiral jfojjfl . na katerih 50 skupno z učitelji Dusti sevalne naprave, naj mu razpravljali o koristi in pomenu sj ““ neko staro železje. S tem j9 'e najnreč Coderin pomagal, da bn3yedil neko drugo napravo v Je n ,nic’- Ko je železje odrabil, Part 1 0 njemu, ker bi sicer pri- .-ai° tvrdki, ki je podrla ogre-napravo. Ker je smatral, da lin ” zeIezje z majhno komercial-li-.eeno tvrdki, ki je podrla ogrela ?° napravo. tr— ------*“’ *- J,o železje z Ijal - 0 pač njegovo, ga je odpe-tr»n Iz bolnišnice in ga porabil v j68 Vlni v Ul. Ginnastica 52, ki jo žeW-ravliala njegova žena. Drugo e0 ^e pa je odpeljal v bolnišni-C0rta .dojenčke, kjer ga je spravil. Wrlnn s? torei izgovarja, da ni j>h nobenega prekrška, ki mu dal ■ lta obtožnica. Se več, pove-V k.!e!, d,a je rajši sam prinašal ge “‘nišnicp ne pa odnašal. Z dru-sv0j an' je vedno vestno opravljal v po'eg tega je še vedno Ependira’ k° pa "loral biti su- Poskus samomora 8 strupom za žitarice bal'3 drugi medicinski oddelek j. nišinice kamor so jo prepelja-zvnrt zasebnim avtom, so včeraj Din tj" spre-jeli 63-letno gospodi-u Valeno Stock por. Santin od zdravstvene vzgoje na šolah, ki naj bi bila poverjena učiteljerri, katere pa je treba o tem dobro pučiti. Tako so bili učiteljem prikazani praktični primeri vzgojne tehnike in so jim razdelili posebno knjižnico o prehrani, ki jo je izdalo ministrstvo za kmetijstvo. Zanimiva in koristna je bila tudi pobuda za kampanjo med prebivalstvom za dobro in pravilno prehrano ki je bila prva te vrste v Italiji. To kampanjo so'izvedli sporazumno med odborom za zdravstveno vzgojo, občinskim zdravnikom in Delavskimi zadrugami. V veliki samopostrežni trgovini Delavskih zadrug v Ulici del Teatro Romano so tedaj priredili razstavo, na kateri so nazorno prikazali javnosti kuhinjske recepte in nasvete, kako je treba pripraviti povprečno dnevno hrano, da vsebuje dovolj kalorij in da je hkrati tudi dosegljiva za povprečne žepe. Te recepte je sestavila diplomirana dietičarka, ki je prišla posebej v ta namen iz Rima v Trst. Vse te nasvete in recepte so tudi natiskali in jih razdeljevali ljudem, ki so prihajali v trgov1m. Poleg tega je odbor za zdravstveno vzgojo poskrbel tudi za do- V Gorici ustavljen avtobusni promet zaradi vsedržavne stavke šoferjev Stavka delavcev opekarne «Calce Isonzo» - Pričetek pogajanj za ureditev položaju delavcev krajevnih ustanov Stavftie, ki jo je progla-sila CG-IL v goriSki pokrajini, so se u-deležili vsi delavci o-pekarn, Stavkali so za dosego izplačila proizvodne nagrade. Delavci opekarn bodo prihodnji teden sestali na skupščini, da določijo nadaljnji potek sindikalne borbe, če bi podjetje #Calce Isonzo«, pri katerem so zaposleni, vztrajalo pri svojem nepopustljivem stališču. Na zahtevo sindikalne stroke pokrajinskega sindikata name- ŠTEVERJAN DANES, 15. t. m. ob 20. url v novem sedežu p.d. «BriŠki griča na Valerišču predavanje novinarja Jožeta Korena o »ZGODOVINI TISKARSTVA, O PARTIZANSKEM TISKU IN O NASTAJANJU ČASOPISA* Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi Maria Magajne in Rafaela Perka. PEVMA DANES, 15. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani v Pevmi predavanje fotoreporterja Maria Magajne o »POTOVANJU PO TURČIJI* s prikazovanjem številnih lastnih barvnih diapozitivov. varniške proizvodne delovne nagrade. Sodelovanje šoferjev na mestnih avtobusnih progah v vsedržavni stavki, ki je trajala včeraj ves dan, je bilo tudi v Gorici popol-no. Šoferji podjetja ATA, ki so bili pozvani na stavko, sploh niso pripeljali iz remize niti enega avtobusa. Prevoze po mestu je za silo uredila gorišsa prefek. tura, ki je za to priliko najela avtobuse nekaterih zasebnih podjetij. Kljub temu pa so predvsem tiste osebe, ki so se pripeljale z vlaki v Gorico, in med temi so bili predvsem dijaki, morali dol-go časa čakati na izredna prevozna sredstva. Marsikdo je zamudil šolo, prav tako pa so kas- neje prišli na delovno mesto delavci in uradniki, ki o stavki ni-so bili obveščeni. Odpade izlet SPD v Kranjsko goro Smučarski izlet, ki ga je pripravljalo Slovensko planinsko društvo in bi morali iti jutri v Kranjsko goro, je odpadel zaradi premajhnega števila vpisanih. Za premajhno zanimanje je vzrok predvsem vreme, ker ni bilo padavin in torej ni tudi dovolj snega za smučanje. Nesmučarjev pa ni bilo toliko, da bi lahko napolnili avtobus. VPRAŠANJE KOMISARSKIH REŽIMOV Odgovor predsednika pokrajine na vprašanje svetovalcev KPI V svojem pismu pojasnjuje odnose do komisarskih režimov, kakor tudi faze izgradnje jeza pri iočniškem mostu Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli, je poslal komunističnima pokrajinskima svetoval- zorcij na Prevalu se predsednik sklicuje na spremembo pravilnika, ki ga pristojno ministrstvo še ved- cema Bergomasu in Brunu Marizzi no proučuje. Prav tako obstajajo pismeni odgovor na njuno vprašanje, ki je zadevalo obstoj komisarskih režimov v namakalnem konzorciju na področju Krmina m Gradiške ter melioracijskega konzorcija na Prevalu. Pokrajinski predsednik pravi, da so razni krogi že večkrat izrazili željo po odpravi obstoječih komisarskih režimov ter njihovo nadomestitev z izvoljenimi upravnimi organi. V mejah možnosti je bilo tem predlogom tudi ugodeno. Tako so prav v zadnjem času imenovali predsednika trgovinske zbornice, kakor tudi civilno bolnico v Krminu, zavod «A. Cerruti« iz Kaprive in morsko zdravilišče v Gradežu. Kar zadeva melioracijski kon- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiimiiiMiiiimiiiiiiiiiiiniimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiaiiiMuuMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuM GORIČANI V ŠTEVILKAH ščencev krajevnih ustanov, včlanjenih v CG-IL, je odbornik za persomal goriške občinske uprave določil sestanek, ki bo v petek,, 21. februarja. Razpravljali bodo o Vključitvi delavcev v stalež, o njihovem vpisu v socialno zavarovanje, o kongtobaciji prejem, kov, zboljšanju sanitarij, okrepitvi usluge za pobiranje smeti itd. Intersind je določil za sredo 19. februarja v Trstu sestanek za. stopnikov sindikalnih organizacij in podjetja Safog v Gorici, da bi se v skladu z določili delovne po. godbe pogovorili o izplačilu to- V 13 letih je prebivalstvo naraslo samo za 1325 oseh Gorica bi morala svojo obmejno lego še bolj izkoristiti za razvoj mednarodnega turizma KlMO «|BI8» PROSEK Predvaja danes 15. t. m. ob 19.30 uri barvni film: SIS ST LA FAVORITA DELLO ZAR ŽRrajo: ROMY (Slssi, carjeva ljubljenka) SCHNEIDER in JEAN CLAUDE PASCAL polnilne tečaje in predavanja bolničarkam in socialnim delavkam, na katerih so jim predvajali posebne filme, ki jih je izdelal center za socialno kinematografijo. Vredno je tudi omeniti dve anketi, ki jih je napravil center v preteklem letu, in sicer eno o vzrokih, ki so privedli, da se je prebivalstvo tako množično odzvalo pozivu za cepljenje proti kozam, drugo, pa kaj vojaki vedo o spolnih boleznih. Poleg tega pa je treba omeniti tudi prireditev »svetovnega zdravstvenega dneva«. Ob tej priložnosti so bile razdeljene po šolah knjižice #Ni dovolj samo hraniti se, trebe se je tudi pravilno hraniti«, v kateri je prof. Vendramini napisal razpravo o važnosti prehrane. Center za socialno kinematografijo pa je v teku lanskega leta s svojimi skromnimi sredstvi izdelal 22 raznih filmov z raznovrstno socialno tematiko. Za ministrstvo za zdravstvo mentarni o delovanju leg tega pa je center med drugim napravil tudi dva barvna dokumentarna filma o prehrambenem stanju šolskih otrok v Trstu. V stanovanju se je obesil Včeraj popoldne so v mrtvašnico glavne boAnišmice prepeljali truplo 78-letnega kurjača Tom-masa Semillijd, ki se je obesil v svojem stanovanju v Ul. Piccardi 7, Kakor sta ugotovila zdravnik RK dr. Veronese in sodni zdravnik dr. Nicoiini je nesrečnež podlegel okrog 11. ure dopoldne. Se-milli se je obesil na podboj vrat nevestine spalnice, ki se je zaradi dela oddaljila z doma, Obešenca je našel 52-letni sin Emilio Semilli, ki se je okrog poldne vrnil z dela domov na kosilo. Komaj je vstopil v stanovanje je zagledal očeta, ki je visel s podbojev vrat. Takoj je prerezal vrv ter očeta položil na tla, da bi mu pomagal. Medtem je poklical rešilni avto RK, vendar ni bilo več pomoči. Prihiteli so agenti letečega oddelka policije, ki so po pregledu trupla izdali dovoljenje za premestitev trupla v mrtvašnico Sorodniki Tommasa Semillija pravijo, da oče ni imel nobenega razloga za samomor. IIIIMIIIHimilllllllllllllllHIIIMIMIIMIIIIIIIIIIIlUlUlllllltlimilllMIIIIIIIIIIItlllllllillllllllllllllllllllllllllllHiMIt Gorica je med mesti, ki imajo .sedež pokrajinske uprave med tistimi, ki beležijo najmanjši prirastek prebivalstva. _ To velja ne samo za preteklo leto, ampak za vsa povojna leta na splošno, pa čeprav se je položaj v zadnjih letih nekoliko izboljšal. Vzrok za tako stanje pripisujejo nekateri dejstvu, da se je meja po zadnji vojni tako približala mestu, da ga je popolnoma odrezala od njegovega glavnega zaledja, od gori-ških Slovencev v Gornjem Posočju, v gorah, na Vipavskem in na Krasu; ti so največ prihajali v Gorico, dočim prihajajo Furlani v mnogo manjši meri, ker se o-bračajo raje proti Vidmu, ali niž. je doli proti morju v Tržič, ki s svoje strani tudi vedno bolj teži proti Trstu, Z uvedbo prepustnic in malega obmejnega prčmeta ljudi in bla- iiimiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiitiiltiimniiiiimvimiHiiiMitmiiiiiHiuiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiniiuiiiiiiuiiiuiiiiiiia IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA ■ • -• *- Vožnje mladih izprijencev z ukradenimi avtomobili Zaradi mladoletnosti dva nista bila obsojena Sredi Gradiške je do smrti povozil mopedista Pred goriškim okrožnim sodiščem so se morali včeraj zagovarjati trije goriški mladeniči zaradi kraje avtomobilov. Na zatožni klopi so sedeli 23-letni Giuseppe Custrin iz Gorice Ul. Brigata Etina 2, 17-letni B.B. in 17-letni G .P. V obtožnici je rečeno, da so v dobi od 21. do 27. marca in ponoči od 4. na 5. marec ter od 6. na 7. april ukradli na ulicah v severnem delu Gorice več avtomobilov, in sicer tri fiate 500, en fiat 1100 In en fiat 1400 ter da so tudi šofirali brez predpisanega voznega dovoljenja. Njihova kriminalna dejanja so se zaključila, ko so v noči od 6. na 7. april ukradli v Ul. Balil-la fiat 1400, ki je bil last gori- Janc na 0. mernik- Predvaja danes 15. t. m. ob 18. Preiskavi sexyja: uri barvni in super film o 90 N0TTI IN GIRO PERIL M0ND0 (90 noči okrog po svetu) Mladini pod 18. letom vstop prepovedan SPOR S KAVARNARJ1 ZAKLJUČEN Cena erni kavi ostane nespremenjena Javni lokali bodo zopet prejemali sladkor in kavo proste cone Novi predsednik trgovinske zbornice v Gorici inž. Rigonat je v posebnem pismu Pokrajinski zvezi trgovcev sporočil, da bodo v bodoče kavamarji zopet prejemali sladkor in kavo proste co. ne. Kot znano so jim ukinili nakazila za to blago pri zadnjem povišanju cene imi kavi, kar so napravili brez predhodnega sporazuma s trgovinsko zbornico. S tako poravnavo spora je dosežem tudi sporazum za ceno črne kave, ki bo oetala nespreme-njena in se torej ne bo povišala, pa čeprav se je cena kavi v zrnju v zadnjem času povišala za 300 lir pri kg. Kavami?« klienti so vsekakor zadovoljni s tako odločitvijo in upajo, da v doglednem času ne bo prišlo do kake ponovne podražitve skodelice kave. g/fVO PROSEK-KONTOVEL Predvaja danes 15. t. m. ob 19.30 uri Činemascope barvni film: ILGI0RN0EL’0RA (Dan in ura) ^ajo: S. SIGNORET in S. WI TMAN pomenili še o raznih drugih zadevah, ki zanimajo domače živinorejce. Odbor vabi vse člane, da se v lastnem Interesu udeležijo-tega zbo. rovanja. Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Sovodnjah Jutri, 16. februarja z začetkom ob U. uri bo v sejni dvorani na županstvu v Sovodnjah redni letni občni zbor domače zavarovalnice goveje živine, Ob tej priliki bo tajnik društva Dreja Tomšič poročal o delu društva v lanskem letu ln .....................— o položaju živinoreje na področju | Favettt 37, ki se je z žebljem zboa-občine. Na zboru bodo odobrili tu la doma na desni nogi. Okrevala dl račune. Izvolili nov odbor ter se | bo v treh dneh. Snežne razmere na goriških smučiščih Po podatkih Goriške turistične zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj na raznih goriških smučiščih »tanje snega naslednje: V Idriji 10 cm srena in ena stopinja pod ničlo; Cmi vrh nad Idrijo 15 cm srena in 8 stopinj pod ničlo; na Laznah 20 cm srena im —2; na Vojskem 36 cm srena in —3. Za smučarje je najbolj prikladno v Črnem vrhu in na Laznah. Na Laznah bodo jutri dopoldne tudi smučarske tekme, za katere se zanima lepo število smučarjev, bodisi da bodo v njih sodelovali, ali pa prisostvovali samo kot gledalci. škega trgovca Danila Nanuta, kateri stanuje v tej ulici. Z ukrade-mim avtom so se zaleteli v neki zid v predmestju. Drugi dan so ljudje našli razbit avto im policijska preiskava je privedla do aretacije treh obtožencev. Custrin in B. sta tatvino priznala, dočim je P. vse skupaj zanikal, čeprav sta druga dva povedala, da je bil tudi on v njuni družbi. Tako zadržanje obtoženca p, je pripravi, lo tudi državnega tožilca do tega, da je zahteval zanj pogojno kazen in ne odpustitev kot za mladoletne predvideva zakon. Za Custrima pa je zahteval pet let zapora in denarno globo v znesku 140.100 lir. Obtožence so branili odvetniki Mamolo, Bemot in Cossa. Ta slednji je skušal prikazati vse kot navadne tatvine, ker so obtoženci po vsakokratni rabi pustili vozi-la nekje v bližini kraja od koder so ga prej odpeljali. Sodišče pa je vseeno spoznalo vse tri za krive. Glede obeh mladoletnikov so ustavili sodni postopek zaradi njune mladoletmo-sti. Cuatrina, ki je bil že prej kaznovan, pa so obsodili na tri leta in dva meseca zapora, na globo 90.000 lir ter na tri mesece im tri dni pripora zaradi šofira nja brez dovoljenja. Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 51-letni Ugo Dal Ben iz Gradiške Ul. Trieste 2, ki je dne 24. decembra 1962 popoldne s svojim tovornikom na trgu Gradiški podrl mopedista Luciana Tellinija iz Romk. Pri tem je ta dobil poškodbe, zaradi katerih je že naslednji dan umrl v gori-Skl civilni bolnišnici. Obtoženec je zanikal, da bi bil cm povzročil nesrečo. Vendar ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na štiri mesece za. pora in 7000 lir globe ter na od. vzem šoferskega dovoljenja za 12 mesecev. Kazen pa je pogojma. Obtoženca je branil odv. Cossa. Državni tožilec dr. Diez, predsednik sodišča dr. Cenisi, sodni, ta Arculeo in De Carlo. Oddali so dela za vodovod na Vrhu Uprava furlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO) je včeraj tudi uradno predala nadaljevanje del za napeljavo vode na Vrhu podjetju, ki je to delo prevzelo na nedavni dražbi. Gre za zaključno napeljavo vode po hišah, ker so po vasi glavno cev napeljali že prej. Vaščani bi želeli, da bi z delom čimprej začeli in ga kmalu tudi dokončali, da bodo v poletnih mesecih končno preskrbljeni s pitno vodo za ljudi in za živali. Tudi prevzem, nik del je obljubil, da bodo začeli z deli čim bo nastopila pomlad in jih vreme ne bo oviralo. sporna vprašanja med občinskimi upravami, ki imajo svojo zeml o na Prevalu. Zaradi vsega tega je nemogoče točno določiti število glasov članov, ki bi zagotovilo popolno zakonitost volitev. S spremembo izredne v navadno administracijo bo prav gotovo lažje imenovati posvetovalni svet, ki ga predvideva čl. 7 in za katerega je goriška prefektura že poslala svoj predlog ministrstvu za kmetijstvo. Isto je mogoče reči tudi za ustanovitev posvetovalnega sveta za namakalni konzorcij na področju Krmina in Gradiške. Komisar tega konzorcija pa ima ob svou strani nekaj svetovalcev, ki jm je sam imenoval. Le ti prav gotovo vedo za težave, ki se pojavljajo zaradi prehoda na navadno uprav j, ker niso bile izvršene vse nriorave v zvezi z glasovi posameznih članov konzorcija. Kar zadeva gradnjo jeza pri mostu IX. avgusta, je pokrajinski predsednik zapisal, da predstavlja izgradnja zamotan tehnični problem, ker je treba pri gradnji jeza na peščenih tleh upoštevati pretakanje vode skozi zemeiiske plati pod samim objektom. Ker bi morali temelje takšnega jeza zgraditi 15 do 17 m globoko, so se odločili za cementno pregrado, ki bo pritrjena k bregu. Dosedanji gradbeni postopek so ovirale vremenske prilike, zlasti pa visok vodostaj. Navzlic temu je podjetje zgradilo skoraj polovico jeza. Vsa dosedanja dela veljajo okoli 160 milijonov lir. Ce bodo z delom nadaljevali po dosedanjem ritmu, bo objekt zgrajen do polovice ori-hodnjega leta. Do takrat bodo zgradili jez, kakor tudi vse glavne kanale, po katerih bo tekla voda, zajeta v Soči. Pokrajinska svetovalca bosta na prihodnji seji zastavila predsedniku Chientarolliju nekaj vprašanj o delovanju posvetovalnih svetov. ga, se je dalo le delno od. pomoči i temu dejstvu in treba bi hilo ukreniti še marsikaj, da bi izboljšali gospodarsko stanje našega mesta Predvsem bi morali izkoristiti prav njegovo obmejno lego za razvoj mednarodnega tu-rizma, pri čemer bi bilo potrebno predvsem še večje sodelovanje s sosedno Slovenijo na vseh področjih im drugi določeni ukrepi za usmeritev tujih, turistov, ki prihajajo v Italijo, preko Gorice, ter poskrbeti tudi za primerno turistično opremo mesta. Ce. preidemo na konkretne številke, kar se tiče goriškega prebivalstva, lahko ugotovimo, da je štela goriška občina ob koncu leta 1963 vsega 43419 prebivalcev in je to število naraslo v teku leta le za 406 enot. Od tega prirastka je 182 moških in 224 žensk kar je še bolj povečalo razliko v številu med enim,, in ?dni^:m spolom, razliko, ki je dosegla 2908 v korist ženskam. S tem se Je še bolj zaostril problem za žerislte, kako dobiti sorodno dušo in ;o spraviti v zakonski jarem. V pri-merjavi z zadnjim ljudskim štet-jem leta 1951, ko je štela Gorica 42.094 prebivalcev, pa je število meščanov naraslo le za nekaj nad 1303 ljudi, ali torej povprečno manj kot po 100 ljudi letno. Lani je znašal naravni prira. stek iz razlike med rojstvi im u-mrlimi 97 oseb (prejšnje leto 64), ostali prirastek je iz razlike med priseljenci in izseljenci. Kar se teh slednjih tiče se je lani izselilo kar 1364 ljudi od tega 804 moških, ki so šli v druge kraje za delom in zaslužkom. Lani se je poročilo 323 parov, ali nekaj več kot prejšnje leto, kar je pripisati izboljšanim pogojem za ustvaritev lastnega doma. Otrok se je rodilo 1154, vendar jih je od teh le 590 od staršev, ki ima;o stalno bivališče v Gobici, dočim so ostali od staršev iz pokrajine. Med meščani je bilo lani 493 smrtnih primerov im jih je za 13 več kot leta 1962; vendar pa moramo ugotoviti, da se je zmanjšala umrljivost med otroki, zlasti pri starosti pod enim letom. .....................................................................I... Danes ^všteverjanu seja občinskega sveta Danes, v soboto ob 20. uri se bo na županstvu v Steverjanu zbral občinski svet k redni seji. Na dnevnem redu so piretežino u-pravni problemi občine. Med dru-gim bodo morali svetovalci imenovati nadzornika pri nadaljevanju vodovodnih del in s tem v zvezi predlagajo nekateri imenovanje inž. Schiozzija. Kot znano bodo letos napeljali vodo še v tiste zaselke, ki jih do sedaj vodovod še ni dosegel in je ta dela prevzelo neko podjetje iz Ro-viga, katero je napravilo na.iniž-jo ponudbo. Seveda se bodo ob tej priliki pogovorili tudi o raznih drugih občinskih problemih, ki niso izrecno na dnevnem redu. Ob 11.15 pa sta prišla po prvo pomoč zakonca 64-letni Luigi Stor-chl in njegova žena 56-letna Romtl-da doma iz Gorice Ul Michelstetter št. 9, ki sta v družinskem prepiru dobila poškodbe na glavi. V bolnišnici so jima nudili prvo pomoč prognozo okrevanja v petih dneh za moža in v osmih dneh za ženo. Včeraj okrog 15.40 so poklicali goriške gasilce v hišo št. 5 v Ul S. Glovanni v Gorici, kjer so se v stanovanju Mariana Mora vnele saje v dimniku. Ogenj se je razširil tudi na bližnje tramovje ter zajel del stropa. Gasilci so morali delati dobro uro, preden so odstranili nevarnost požara in so morali odstraniti del tramovja in stropa škodo canijo na okrog 10 tisoč lir. VERDI. 16.30: «1 tabu«. Dokumentarni italijanski film v barvah Romula Barzellinija. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.15: «1 quattro del Tekaš«, F. Sinatra, Dean Martin, A-nita Ekberg in U. Andress Ameriški barvni film v kinemaskopu. Začinja predstava ob 22. VITTORIA. 17.00: «I,a spada del Cid«, C. Deberg in R. Carey Italijanski barvni film v kinemaskopu. Zadnja predstava ob 21 30. CENTRALE. 17.15; «Chlamami Bua-na», B. Hope in A. Ekberg. Ameriški film v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici nal višjo temperaturo 6,3 stopinje ob 15.55, najnižjo 0,2 stopinje nad ničlo ob 5.40. Povprečne dnevne vlage je bilo 55 odstotkov. Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČU Kljub nasprotovanju levičarskih svetovalcev podaljšali koncesijo mestnih prevozov zasebniku Pred glasovanjem so zapustili sejno dvorano svetovalci KPI in PSIUP, svetovalca PSI pa sta glasovala proti predlogu odbora, kakor tudi proti podražitvi vozovnic Včeraj ob 9.45 zjutraj so nudili v goriški bolnišnici prvo pomoč 40-letni Ludmlli Rijavec iz Gorice Ul Otrok je padel v vrelo vodo Včeraj nekaj pred 13. uro so po-kltcall avto Zelenega križa v Ulico Sassari 77 v Gorici, kjer se Je precej opekel po nogah komaj 4-let.m Renzo Bello, ki je ponesreči padel v škaf * vrelo vodo. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, “Jer so mu zdravniki ugotovili o-Pekllne druge stopnje, ter ga pridržali za nekaj dni na zdravljenju. Občinski svet v Tržiču je z navadno večino glasov odobril predlog občinskega odbora, da se za nadaljnja tri leta, začenši s 1. januarjem 1964, pooel- koncesija za vzdrževanje mestnega avtobusnega prometa dosedanjemu koncesionarju Bonezziju m da se cena navadne vozovnice podraži od sedanjih 30 na 40 lir. Za predlog je glasovalo 18 svetovalcev (KD, PSD1, PL1 in MSIJ proti pa dva svetovalca PSI. V času glasovanja je zapustilo sejno dvorano 5 svetovalcev KPI in dva PSIUP. Svetovalci KPI in PSlUP so zapustili sejo v znak protesta proti odločitvi župana, češ da jim ni hotel dati možnosti posega v diskusijo. Zaradi županove prepovedi so se predvsem levičarski svetovalci zelo razgreli ter mu očitali protidemokratičnost Spor Je nastul po govoru de-mokristjanskega svetovalca Ginal-dija ki skupno z nekaterimi svojimi kolegi iz stranke ni bil prisoten na občinskih sejah, ker naj bi se ne strinjal s predlogom odbora za nadaljnjo podelitev koncesije zasebnemu evtoprevoznemu podjetju, pač pa »e je ogreval za municipalizacijo te javne usluge. Ginaldi je v glavnem odgovarjal na trditve komunističnih svetovalcev, ki to poudarjale razprtije v večinski stranki. Ginaldi je navedel več podatkov kakor tudi programskih smernic. Ob koncu svojega govora je svetovaleo napovedal svojo podporo predloga odbora za podaljšanje koncesije. K besedi se je prijavil komunistični svetovalec Saggini, ki je zahteval pravico govora, da bi odgovoril na trditve svetovalca Gi-naldija. Župan pa mu ni hotel priznati pravice govora, češ ds predstavlja seja nadaljevanje seje od prejšnjega večera, ko so komunistični svetovalci zapustili sejno dvorano tik pred volitvami. Medtem je vstal socialistični svetovalec Giorgi, k. je zagrozil županu, da bo zapustil dvorano. Obrnjen k svetovalcu Sagginiju, je župan dejal, da je KPI delala okoli tega vprašanja že dovolj propagande. Tedaj je vstal komunistični svetovalec Zorzenon, ki je županu odrekal pravico govoriti v imenu demokracije, kadar sklicuje občinski svet na podlagi člena 127 pokrajinskega in občinskega zakona od leta 1915. Po govoru svetovalca Martinija je svetovalec Semola predlagal prednostno res> lucijo. Semola se dejal, da se skuša zadušiti glas ene politične skupine v občinskem svetu, ko se ji ne prizna pravica do govora na občinski seji. Posebno ima ta «ko-pina pravico do Stvora, ker je župan dovolil govo iti tudi občinskemu svetovalcu f-inaldiju, kr .-e poprejšnjih sej m udeležil Načel-nik skupine svetovalcev KPI Semola je dejal, 111 imajo pravico vsi svetovalci odgovoriti svetoval cu Ginaldlju Poasniti moramo naše stališče na tt dlagi ponvi ni-ka ter v demok.-o 40*0404040404040404040*040 ♦0*0*0*040*0404040#040*0*0*040«040*0*0*0«*0«0*0*0*0*0*0«C>»0*':7 BRANKO MARUŠIČ 2. Na Goriškem v drugi polovici 1.1918 Liberalci, pripadniki predvoj- > narodnonapredne stranke in > konca junija 1918 dalje čla-Jugoslovanske demokratske ranke (JDS) še od daleč ni-i pokazali tolikšne aktivno-i. V znatno večji meri so lihovo stranko zajele vojne •ilike (vojaška služba, konfi icije itd.), kar je imelo za jsledico razbitost stra:. ke, ki tedanjem še vedno vojnem anju ni imela pogojev za ou-jvitev po zgledu klerikalcev, rstavili so sicer v Gorici nek ibor JDS, ki pa se s svojim slom ni izkazal. Iste ugoto-tve veljajo v enaki meri tu-za socialdemokratsko stran->, njen voditelj, dr. Tuma je vel v Trstu, zato je bilo nje->vo politično delo drugam u-nerjeno. V začetku druge polovice le-, je tako pričelo na Goriškem 3 več kot triletnem presled- ku znova strankarsko življenje, ki se je pa odvijalo v drugačnih oblikah kot predvojno. Zunanji politični dogodki in nenormalne razmere v deželi so narekovali drugačno pot razvoja slovenskih strank, ista oblika in smer dela sta ustvarjala pogoje, ki so zmanjševali politično ostrino in pripadnike strank zbliževali. III Obnovitvena dela so se nadaljevala, vendar pa kljub temu, da je bil sedaj letni čas nadvse primeren, odgovorni čini-telji pri tem niso pokazali pričakovane vneme. Protesti in grajanja so od strani Slovencev prav deževala. Na sestanku «Zveze slovenskih županstev« v Gorici 24. julija je bilo na ta račun povedanih dovolj trpkih besed in eden izmed številnih govornikov Je ob tej priliki dejal: «Kjer je kaj korist- nega, pridemo Slovenci tretji na vrsto, -tako pri obnovi, ki neguje Furlane in goriške Nemce; kjer je kaj dobrega pridemo Slovenci drugi na vrsto, tako pri aprovizaciji, ki pozna bolj Furlane, kjer je kaj slabega smo Slovenci prvi, zato so tudi zvalili vso begunsko mlze-rijo na nas, samo, da je ne ostane niti trohica ne za Fur lane ne za Nemce«. Pri obnovi so bili Se dalje, kljub slovenskemu nasprotova nju, v naj večji meri zaposleni Nemci, ki so tudi z lahkoto dobivali razne gospodarske koncesije. Kritike je bil deležen tudi deželni glavar FaidutU, češ da imajo v njem veliko-nemški načrti pospešitelja. Fr.i-duttijevo favoriziranje furlanskega prebivalstva je bilo o-čdtno, temu se ni veliko čuditi, upoštevajoč okolnost, da Je prav to prebivalstvo tvorilo večino Faiduttijeve Furlanske ljudske stranke. Beguncem, ki so se vračali Jo oblast odrekala begunske podpore. Nemški uradniki, zaposleni pri obnovi so zabavljali ljudstvo in izjavljali, da se slovenski poslanci brigajo za razne druge reči, manj pa za begunce. In ljudje prihajajo vedno bolj do prepričanja, pravi slovensko časopisje, da je edina rešitev le lastna moč v združeni Jugoslaviji pod habsburškim žezlom. Prvega Junija se je na Goriško vrnila podružnica Ljubljanske kreditne banke, konec istega meseca pa se je v Ljubljani postavila Obrtna centrala za obnovo Goriške, ki je imela za cilj združiti in podpirati obrtnike za obnovo Goriške. Neugoden odmev je v tem času imela vest, da se pripravlja obnova nemške gimnazije v Gorici, glede obnove slovenske pa so se pristojne oblasti izgovarjali na razne načine. Razmere so bile še vedno nenormalne, kar dokazujejo tudi sko-raj dnevna poročila o ropih in ubojih na Goriškem in ostalem Primorskem. IV. V sredini avgusta 1918 je bil v Ljubljani postavljen Narodni svet, organ združene slovenske buržuazije, ki jo je bližajoči se poraz monarhije odvrnil od do-takratnega pasivnega 'poseganja v razmere. Meščanske stranke so se v brigi za lastne pozicije, pričele združevati, sedaj Jim ni šlo več za Avstrijo, buržuazija Je hotela oblast, ki bi kljubovala revolucionarnemu gibanju ljudskih mas. Narodni svet v Ljubljani Je bil prvi organ, prva stopnica, ki je vodila k temu. V njem Je bilo za predstavnike z Goriškega pridrža- nih troje mest. V svojem komunikeju, ki ga je svet ob svoji ustanovitvi izdal, je bila izražena potreba po ustanovitvi pokrajinskih odsekov Narodnega sveta, katerih namen Je bil, da bi zbirali gradivo za ugotavljanje slovenskih meja, pomagali pa bi tudi prebivalstvu v raznih gospodarskih zadevah. Niti ne mesec dni po ustanovitvi osrednjega Narodnega sveta v Ljubljani, se je 13. septembra v Gorici postavil pokrajinski odsek Narodnega sveta za Goriško, če je bil osrednji Narodni svet v Ljubljani organ oblasti željne buržuazije in kot tak protirevolucionaren element, potem za goriškega velja, da je bil njegov podrejeni organ in obenem odraz potreb tamkajšnjih prilik. Posploševati obče slovenske razmere na Goriško pa bi bilo neumestno, nenormalni pogoji življenja in dela so krojili svojstveno in značilno dejavnost ljudstva, strank ln njih eksponentov. Vabilo na sestanek, ki je prinesel ustanovitev pokrajinskega odseka, sta podpisala v imenu SLS dr. Ličan, v imenu liberalcev pa dr. Karel Podgornik. Udeležil se ga je predsednik Narodnega sveta dr. Anton Korošec; v svojem pozdravnem govoru Je Jasno pokazal cilje Narodnega sveta, ki hoče prevzeti naloge, ki jvi opravljajo vlade. Opozoril je na možnosti italijanske okupacije teh krajev, poudaril je, da je treba ljudstvo pripraviti za različne situacije, ki jih bo ustvaril konec vojne. Važno je tudi zbiranje znanstvenega gradiva o mejah in narodnostnih prilikah, da bo ob potrebi na razpolago. Delovni del sestanka je prinesel vrsto sklepov. Najvažnejši je bil gotovo ustanovitev pokrajinskega sveta za Goriško s 30—40 člani (ta se ni nikoli osnoval), ki naj bi svoje vrste po potrebi dopolnil. Njegov izvršni organ je bil pokrajinski odsek Narodnega sveta, v kate rem so bile ob ustanovitvi zastopane SLS, JDS in agrarna stranka. SLS so zastopali; dr. Anton Brecelj, dr. Ivo Novak, Ciril Metod Vuga in Svi-toslav Premrou, JDS: dr. Fran Gabršček, Fran Dominko, Anton Kozman in dr. Karel Podgornik in agrarce: dr. Alojzij Franko, dr, Peter Medvešček, Anton Strekelj in Ivan Mermo-lja. Administracija odseka je bila poverjena dr. Antonu Breclju. Porazdelitev mest je bila enakomerna. Glede vstopa socialdemokratskih predstavnikov v svet pa naj bi Narodni svet v Ljubljani reševal s stranki- nim vodstvom v Ljubljani. Nadaljnji sklep je bila ustanovitev ((Ljudskega tajništva«, z namenom, da bi pomagalo ljud stvu pri reševanju raznih za dev, ki se tičejo obnove in a-provizacije. O pristopu pred stavnikov beneških Slovencev v pokrajinski odsek naj bi raz pravljal ljubljanski Narodni svet (zanimiva pobuda ni bila neko osamljeno dejanje, saj so se že po kobariškem prodoru, ko je avstrijsko-nemška vojska zasedla tudi Beneško Slovenijo javili glasovi, da naj bi se ti kraju ob sklepanju mitu priključili Avstriji). Različni diskutanti so menili, da so furlanski kraji deležni boljše oskrbe od slovenskih, glavarstvo v Gorici rešuje prošnje za pod pore zelo počasi. Z Goriškega naj bi se umaknili tudi vojaški ujetniki, ki so velika nadloga. Obnova Goriške teče počasi in pokrajinski odsek naj bi zbral o tem gradivo in ga predložil poslancem v državnem zboru na Dunaju. R&zpra va se Je odvijala o še drugačnih tekočih zadevah. Ustanovitev pokrajinskega odseka in z njim koncentracija meščanskih strank Je ustvarila novo politično vzdušje pri Slovencih na Goriškem. Agrarna stranka je kljub nameravani združitvi s klerikalci ostala sa- mostojna grupacija. Klerikalca ki so imeli v tistem času pr®,, gotovo vodilno vlogo, so b» prisiljeni da so si mesta v odseku porazdelili na enakoinen ne dele. Tudi je vstopila v odsek s svojo mlajšo, kalnejšo garnituro. ((Goriš* straža« glasilo goriške SLS > pisala o ustanovitvi odseka, k zelo čudi, v zelo skopih b®? dah, brez pričakovanega navo* šenja. Izšla je šest dni po m govi postavitvi, kot organ str»- ’ ke, ki je kljub združitvi s dalje ohranjala svojo strankam sko samostojnost. Le dan po ustanovitvi por-• (inskega odseka, je predseds1*, Narodnega sveta v Ljubljani P salo vodstvu Jugoslovanska^] cialdemokratske stranke v bljanl in povabilo njene Pr® stavnike na sodelovanje v P krajinskem odseku. OdgcV' vodstva JSDS ni znan, do * delovanja pa ni prišlo, kar l gotovo preprečil dr. Henrik j, ma, odločen nasprotnik P® ,r. ranja delavske stranke v bo žuazijo. Dr. Tuma je tedaj * vel v Trstu, vendar Je bilju, gov vpliv opazen tudi na G°J škem in seveda tudi v slove skem merilu, kjer se mu L ni posrečilo prodreti s svoji*1 nazori. __- (Nadaljevanje sledi)