Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
ev. l^e.
V Ljubljani, v torek 14.
avgusta
1888.
Letnik: XVI.
' One p. n. naročnike, ki so v zadnjem času se kje drugje naselili, prosimo najuljudneje, naj nam nemudoma izvolijo naznaniti svojo preselitev, ker če tudi so nam po časopisih znane prestave posamnih, neznano nam je, kedaj se je kedo naselil na novem kraji.
Opravništvo „SL0VENCA" in „D0M0LJUBA".
Strossmayeijeva brzojavka.
A Mnogo prahu vzdignila je biskupa Stross-mayerja brzojavka, s katero je pozdravil devetsto-letnico krščanstva v Rusiji povodom slavnosti v Kijevu. Vsi listi naše države in inozemski skušajo vsak na svoj način tolmačiti dotične vrstice; jedni najdejo v njih veleizdajo, drugi jednake zločine, a tretji hočejo biskupa očistiti teh očitanj. Preostudno pa pišejo o tem predmetu plačani pisarji, ki sede v vredniških sobah židovskih listov na Dunaji in v Pešti. Več mesecev pred kijevsko slavnostjo kričali so ti listi na vse strani, da se pripravlja pan-slavistiška demonstracija, da panslavisti kujejo zaroto. Proti komu? Gotovo proti židovskim zastopnikom liberalizma in javnega mnenja. Ali bi se človek smijal ali jezil nasproti židovskim lažnikom?
Ni naša naloga, niti namen, braniti djakov-skega vladiko, marveč le konstatovati, da pri tej priliki židovski listi zopet kažejo nepoštenost svojo ter grde pred svetom Slovane v habsburški monarhiji. Pa poglejmo si brzojavko; ta slove:
»Častim se najsrdačnijim veseljem prisustvovati današnjoj vašoj svečanosti. Baština sv. Vladimira, sveta vjera, je uzkrsnuče i život, svietlo i slava ru-skoga naroda. Bog blagoslovi Eusiju, da jakošču vjere, uzornim životom, pomočju božjom in krščanskim junačtvom uz svoje druge zadače i onu najusvišeniju svjetsku misiju izpuni, koju joj je Bog namienio. Tu su najiskrenije želje moga srdca. Molim vas, da budete tumač tih mojih obsječaja kod ostale brače, koju prijateljski pozdravljam i ot-činski blagoslivljem."
Strossmayerjevo katoliško prepričanje je brez vsake sumnje. Svojo pokorščino nasproti sv. Stolu in zvestobo katoliški cerkvi pokazal je pri mnogih prilikah. Nalogo življenju svojemu si je stavil, da
pripelje pravoslavne Slovane v naročje katoliške cerkve. Te želje ni nikoli zamolčal, tega upanja nikoli zatajil. Ta idejal ga je vodil tudi kot politika, ko ga je Nj. veličanstvo 1. 1850. poklicalo na Dunaj v »pomnoženi državni zbor". Že tedaj je opozarjal merodajne kroge na iztočno vprašanje in dokazoval avstrijskim državnikom, da morajo ustreči željam Jugoslovanov, predno potrka na vrata svetovno balkansko vprašanje. Ko pa so 1. 1867. Madjari dobili v roke gospodstvo v ogerski državni polovici, zapustil je popolnoma politično polje, da bi tem vspešneje delal za katoliško cerkev ter pobijal pravoslavje. V tem oziru pridobil si je mnogo zaslug z ustanovo katoliškega semenišča za Bosno in oživljenjem ilirskega narodnega kapiteljna »San Giovani del Gaboni" v Rimu.
Jedinost cerkve je volja in obljuba Kristova; delati za to jedinost v pravi katoliški cerkvi je dolžnost vsakega kristijana, tembolj katoliškega vladike.
Krščanstvo v Rusiji, ko je ogromni narod odpovedal se paganstvu, stopil v zadrugo krščanstva ter postal deležen krščanske prosvete in vseh blagrov njenih, katere so dotlej vživala romanski in germanski narod, — ali ni to dogodek, kojega se morajo veseliti vsi narodi krščanski? To veselje je naravno, je plemenito, priča je krščanskega čustva. Iu tako veselje je navdajalo djakovskega vladiko, ko je odposlal napominono brzojavko. Propadla je sicer globoko pravoslavna cerkev, odrvenela je in uvela, a verniki njeni prejeli so sv. krst in milosti njegove. Narod ruski je le materijalno a ne formalno deležen nesreče pravoslavja.
»Dedščina sv. Vladimira — pravi katoliški vla-dika — sveta vera, je vstajenje iu življenje, svetloba in slava ruskega naroda". Vera, katero je sprejel sv. Vladimir, prava je Kristusova vera, katero iz-poznava vsak pravi katolik; in tega semitje v vred-ništvih gotovo ne vedo. Sv. Vladimir prejel je sv. vero, ko se iztočna cerkev ni še bila ločila od rimske.
Dedščina sv. Vladimira je torej katoliško krščanstvo. In katoličanstvo
more biti »vstajenje in življenje ruskega naroda". Vstati pa more isti, ki leži pod gomilo ali na odru mrtvaškem. Iu tak mrlič je ruski narod po letu 1054, ko se je ločil od cerkve katoliške.
»Bog blagoslovi Rusijo — nadaljuje vladika — da v pravi veri, z božjo pomočjo in krščanskim junaštvom poleg druzih svojih nalog izpolni tudi ono, najvzvišenejšo svetno nalogo, katero ji je Bog naklonil."
Te besede so najbolj dregnile v židovsko gnezdo. In kaj je »piava vera", katero misli Strossmayer? Gotovo le katoliška vera, za katero hoče Strossmayer pridobiti pravoslavne. In svetovna naloga? Ali nima vsak večji narod, vsaka velesila svojo nalogo? Mi ne vemo, katero nalogo je mislil djakovski vladika, a gotovo ne nalogo Hunov, Obrov, Mongolcev in Tarkov, marveč da Rusija prevzame pravo krščansko prosveto ter jo razširja po prostrani Aziji Ali pomeni ta naloga panslavizem, pred katerim bi se židje v dunajskih in peštanskih redakcijah trikrat na dan prekrstili, ko bi jim dišal sv. krst? Aii ti židje, ki se sedaj potegujejo za katoličanstvo, ne poznajo Strossmayerjevih želja, ki so svetovnega pomena, da bi se namreč iztočna cerkev zjedinila z rimsko? Strossmayer je prepričan, da je to »svetovna naloga Rusije, katero ji je Bog namenil". Da pa se tej nalogi skrajša in ugladi pot, treba je, da jih nekdo vabi ter pričenja zvezo tam, kjer jo je presekala človeška prevzetnost. Vzroki mržnji mej narodi morajo se polagoma odstraniti, o tem so prepričani vsi veliki duhovi. A mej te duhove ne spadajo možje »P. LI.", ,,P. Journala", »N. P. P." itd. Ti spadajo med smeti, iz katerih se širi mej narodi smrad, gnjiloba in izprijenost; to so duhovi, ki rajajo na grobovih slabejših narodov. Tudi mi smo se učili nekoliko latinski in znamo, kaj pomeni »divide et impera".
Hvala Bogu, da smo preboleli in spoznali svoje nasprotnike. Oprezni moramo biti in za vsak slučaj pripravljeni z dobrim, postavnim in poštenim orožjem proti denuncijacijam židovske gospode.
LISTEK.
Ribštvo na cirkniškem jezeru.
Opisal c. kr. gozdni asistent Viljem Putick.
Mej mnogimi zanimivostimi in ob enem redkimi naravnimi prikazuimi na Notranjskem zavzema gotovo jako imenitno mesto cirkniško jezero blizu južno-železnične postaje Rakeka.
Kakor znano, zaslovelo je to jezero po celem svetu vsled svojih posebnih vodnih razmer. Že stari zgodovinopisci imenovali in popisali so je kot »lagus palus", Strabo kot »lugeus lacus". V poznejših spisih nahaja se samo pod imenom »lugeus lacus" — »luknjičasto jezero"*) ter se je kot tako uvrstilo mej deželne »naravne redkosti".
Slavni letopisec baron Valvazor se posebno marljivo peča v svojem delu »Die Ehre Ivrains" (1689) s cirkniškim jezerom. Že koj v začetku svo-
*) Pl. Steinberg pojasnuje zaznamovanje »lugeus lacus" nastopno: Ker je pokrajina, kjer so razširja to vodovje, polno lukenj in predorov, mogoče je, da je iz staro besede „lueg", nemški »loeh", navstal rimski pridevek ,.lugeus"; »lugeus laeus" pomeni torej toliko, kakor luknjičasto jezero.
jega popisa dežele Kranjske pravi o naravno-redkih prikaznih cirkniškega jezera: »Oni, ki bi hotel čudno lastnost (jezera) samo s pridnostjo takoj pojasniti in jo spoznati z marljivim preiskavaujem, kakor z vodomerom: ta bi je zaradi pomanjkanja v to potrebnega časa, zadostne priložnosti in temeljitega in resničnega pouka nikedar ne mogel do konca in popolnoma preiskati; temna knjiga narave ostala bi še vedno zaprta, poznejšemu svetu moralo bi se ša vedno mnogo pustiti v preiskavanje."
Potem opisuje na podlagi lastnih opazovanj razmere pritoka in odtoka jezerskih voda.
Še podrobneje najdemo razjasujene te posebne vodne razmere v delu »Grilndliche Nachricht von dem iu dem Innerkrain gelegenen Zirknitzer See" (Temeljito poročilo o cirkniškem jezeru na Notranjskem) od Franca Antona pl. Steiuberga leta 1758.
Iz zgodovinsko-bogatih virov teh obeh del zajema tudi večina pisateljev poznejših časov, ako so objavljali nekaj poročil o tem svetovnem čudežu s porabljenjem lastnih opazovanj in starodavnih bajk, koje so nabrali mudeč se le po nekaj ur v Cirknici. In celo do današnjih dni ohranila so se skoraj ne-premenjena ona poročila o skrivnostnem prihajanji
in odhajanji voda cirkniškega jezera. Le še nekaj zamotanih podmen je dopolnilo te najstarejše podatke, in s tem so je skušalo z znanstvenega stališča verojetno razložiti, kaj vse morejo skrivnostna tla jezera leto za letom iz globine prinašati.
Iz onih popisov je dalje tudi znano, da se more na miljo široka planjava cirkniškega jezera tekom leta najraznovrstneje izkoristovati, in sicer: ko je voda popolnoma izginila, rabi se cela jezerska pokrajina za poljedelstvo, v jeseni za lov, in ko je jezero zopet napolnjeno, pa za ribštvo.
Ribštvo je tukaj gotovo poleg drugih načinov izkoristovauja cirkniškega jezera najzanimivejše. Ne samo zaradi mnogih ščuk, lipanov, klinov, mren iu rakov, ki se polove vsako leto, marveč zaradi tega, kako se vrši glavni lov, in te razmere bodo menda v strokovnih krogih vzbudile veliko zanimanje.
Treba je biti le enkrat osebno navzoč pri tem znamenitem dogodku, kako se v nekojih dneh polovi nad 300 meterskih stotov rib in jih ravno toliko, če ne več, izgine s podzemeljsko odtekajočim se jezerom, potem se človek najbolje pouči o sedanjih ribarskih razmerah cirkniškega jezera.
(Dalje prih.)
#
Ih/avnozboiska levica.
A Mnogokrat pojavljali so se mej nemško-narodno stranko dogodki, ki so pričali o pruskem duhu, protiavstrijskem mišljenji nekaterih nemško-narodnih krogov. In kakor njihova glasila pri mnogih prilikah neopravičeno očitajo avstrijskim Slovanom panslavizem, tako tudi z navideznim užaljenjem in srdom oporekajo slovanskim listom, ki imajo večkrat priliko opozarjati občinstvo na njihove protiavstrijske izjave. Nedavno pa so „Preussische Jahrbiicher" — gotovo Nemcem prijazen časopis — objavili objektivno sodbo o avstrijski državnozborski levici ter ji brali levite. Dotični pisatelj svetuje najprvo našim Nemcem, naj n e š k i 1 i j o v „r e i c h" in ne igrajo s plavico. Dalje piše: „Nemci so razdvojeni, brez moči in vpliva, nezadovoljni, vdani pesimizmu, brez vere v se in svojo vrednost". Kako so prišli v ta položaj ? Po svoji krivdi. Ko so izgubili vladno krmilo, zgodilo se je to v prvi vrsti vsled nejedinosti mej vladno stranko, vendar je bil temu še drug vzrok. Nadgospodstvo jednega naroda v državi, kjer biva več enakoveljavnih narodov, bilo je nestvor, protinaravno in trajno nemogoče. Država, kakor Avstrija, more se razvijati le na podlagi enakopravnosti, in največja napaka Nemcev je bila in je, da tega nočejo spoznati. Ko bi bili 1. 1879. računali z izpremenjenimi razmerami, gotovo bi se bili prepričali, da ne morejo sami gospodovati. Ali nova vlada zatira Nemce? Vodje opozicije to trdovratno trdijo, akoravno o tem niso prepričani. Vznemiriti hočejo nemški narod, vzbuditi gibanje in tako obnoviti nemškoliberalno strankarsko vlado. Prvi del načrta posrečil se jim je iz-vanredno, a drugi del jim je popolnoma izpodletel. Vodje opoziciji iz 1. 1879. potisneni so danes v drugo in tretjo vrsto, nje vodijo že drugi.
Opisavali so Nemce kot neodrešene otroke ,matere Germanije', skušali so Avstriji izneveriti nemško prebivalstvo ter vzbujati upanja, ki bi Avstrijo ponižala, da, razrušila, ko bi se uresničila. Nemška opozicija je vedno upala, da bo pruska vlada za-njo se potegnila. Na to opomnijo „Preuss. Jahrblicher": „Opozicija trdi: trajno je nemogoče, da se Avstrija v vnanji politiki približuje Nemčiji, v notranji pa Nemce zatira (1). Obžalujemo, da moramo presekati vrv od sidra upanja; a ker je strohnela, bolje je, da ladijo izročimo valovom, dokler ni premočen vihar. Torej rečemo odkrito: mogoča je taka politika na zvunaj in znotraj. Zgodovina izpričuje. In tudi v tem slučaji je mogoče. Kje in kako more vnanja avstrijska politika nasprotovati notranji? Ali se bo nemška vlada potegnila za Nemce v Avstriji? Nikoli ne bo tega storila, ker tako bi se razrušila zveza. Varovala se bo najmanjšega videza, da se vtiče v notranje avstrijske razmere ali da podpira opozicijsko stranko, ker noče žaliti dinastiškega čuta samostojnosti zveznega vladarja. Ali se bo vzbudilo javno mnenje v Nemčiji in pritiskalo na svojo ali avstrijsko vlado? To bi bilo mogoče, ko bi v Avstriji doživeli drugo pravljico o zapuščenem in izdanem bratskem narodu; ko bi prišlo tako daleč, da bi avstrijski Nemci do nas vzdigovali roke in klicali na pomoč. Toda razmere niso take. Nemcev v Avstriji je deset milijonov in tem kličemo ,pomagajte si sami'."
Iz teh jasnih in pametnih besed razvidimo, da Nemci v „državi" niso prepričani o zatiranji avstrijskih Nemcev. In kdo naj jih zatira? Vlada? Ne! Morda Cehi, Poljaki, Slovenci? Avstrijski Slovani bili bi gotovo zadovoljni, ko bi bili tako zatirani, kakor so sedaj Nemci. Ti so izgubili nekaj predpravic v državi, in to jim greni življenje. Slovani ne zahtevajo prednosti, marveč iste pravice, kakor vsi drugi avstrijski narodi. Ako se Nemci postavijo na pravo avstrijsko stališče, ako opuste igro s plavicami, mogoča bo mej narodi sprava, ki je potrebna deželam in državi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. avgusta. Notranje dežele.
Papeževi nuncij nadškof Galimberti seje predvčerajšnjim s svojim tajnikom dr. Giovannijem povrnil na Dunaj.
„Oesterr. Kevue" pravi, da je Gautscheva kriza toliko ko končana, in sicer neugodno za Gautscba. Šolsko vprašanje se ne more več posta-
viti z dnevnega reda, zaradi tega bo moralo Taafle-jevo ministerstvo voliti mej državnozborsko večino in pa naučnim ministrom. Po mnenji lista bo Gautsch izročil svoj portfelj, še predno se bo sešel državni zbor.
Vojaških vaj na Hrvatskem vdeležil se bo tudi angleški princ Wales kot cesarjev gost.
Stotnika JVendta, ki je bil ustreljen pri vajah v Krakovem, usmrtil je neki vojak, ki se ie minole dni sam objavil. Vest mu ni pripuščala molčati, kajti smrtna kroglja je zadela napačnega. Zločinec se je hotel maščevati nad nekim nadporočnikom, ki je vodil dotično strelne vaje.
T n »iije države.
Dunajska brzojavka „severni brzojavni agen-turi" poroča: Diplomatski krogi so prepričani, da bo v kratkem princ Koburški prostovoljno zapustil Bolgarijo. Nemčija je storila že diplomatske korake v tem oziru. Avstrija ne bo ugovarjala prostovoljnemu odstopu prinčevemu; isto bo baje storila tudi Italija. — „Bomanul" pravi, da je nevarno gibanje v Bolgariji vedno silnejše. Izdajajo se vse mogoče naredbe, da bi se preprečili uemiri. — Poročila iz Bolgarije so vedno nezanesljiva, in težko si je naslikati pravo podobo o bolgarskih razmerah.
Umirovljenje srbskega generala Horvatoviča napravilo je neprijeten vtis na politiške in vojaške kroge. Dotični dekret se je izdal v odsotnosti kraljevi ter ga je podpisala pooblaščena vlada. Zaradi tega se obče sodi, da je to storil Kristic samovoljno, ker se je hotel odkrižati neljubega mu nasprotnika.
Nemški državni zbor bo neki že v prihodnjem zasedanji obravnaval o večji svoti, ki se bo dovolila cesarju, da ž njo deloma pokrije vsakoletne reprezentacijske troške.
Francoski poljedelski minister Viette je izdal poročilo na podlagi izkušenj, koje je nabral na svojem zadnjem potovanji po vinorejnih pokrajinah Herault. Gard in Gironde. Vinska letina bo letos dobra, kajti boj zoper trtno uš je bil zelo vspešen; obnesli so se razni načini boja zoper filoksero: pre-plavljenje vinogradov, cepljenje na ameriške trte, i. t. d. Minister smatra vprašanje rešenim, kako se more uničiti trtna uš.
Francoski minister Goblet je predvčerajšnjim sprejel italijanskega veleposlanika Menabreo. Odgovor italijanskega ministerskega predsednika Crispija na Gobletovo noto o masavski zadevi pričakuje se v nekaterih dneh.
Potovanju belgijskega kralja v Anglijo se opravičeno pripisuje politiški namen. Znano je, koliko se ta vladar zanima za srednje-afriške razmere, ki so se na berolinski Congo-konferenci vravnale posebno vsled njegovega prizadevanja. Do danes pa se je v srednji Afriki od takrat mnogo premenilo. Zaradi tega trdijo, da hoče belgijski kralj z nova sklicati afriško konferencijo.
Angleška vlada je dobila jako vznemirjajoče vesti o odnošajih mej Francijo in Italijo. Nedvojno je, da ju hujska Nemčija. Zaradi tega je dobil vojvoda Edinburški povelje, da mora biti za vse slučaje pripravljen z desetimi oklopnicami, s kojimi naj križari okrog Bajruta.
Mladoturška stranka se je po dolgem pre-stanku zopet oglasila. Tajna knjižica, tiskana v turškem jeziku, razširja se po celem Carjigradu ter se je je posebno veliko razdelilo v mošejah in softa-šolah. Brošurica zahteva, naj se uvede parlamentarizem, to bi bila edina rešitev za Turčijo. Poslala se je tudi vsem višjim oblastnijam in vredništvom; celo sultan je dobil jeden iztis v roke. Tiskarna in spisatelj sta popolnoma neznana. Eedarstvo se zelo trudi, da bi prišlo temu na sled; listom se je za-povedalo, da morajo molčati o tem.
Govori se, da bo nekdanji rumunski ministerski predsednik Ivan Bratiano zapustil svojo domovino ter se stalno nastanil v Parizu, in to zaradi tega, ker izprevidi, da je izigral za vselej svojo vlogo. Ž njim izgubi kralj Karol najmočnejšo zaslombo.
Izvirni dopisi.
Iz Šiške, dne 13. avgusta. Ni je slovenske vasice, koja ne bi letos priredila bodisi skromne, bodisi veličastne, vsigdar pa prisrčne veselice v proslavo štiridesetletnega vladanja N j. veličanstva presvetlega cesarja. Tudi naša občina ni smela in tudi ni hotela tedaj zaostati. čitalnici njeni pripadla je naloga, da prva pokaže, kako Šiščanom gori v srcih ljubezen do plemenitega vladarja. In rešila je to nalogo povsem častno s svojo včerajšnjo veselico tako glede vsporeda, kakor tudi obilnega obiska. Navzoči so bili mej drugimi tudi okrajni glavar, g. M ah ko t, državna poslanca gg. Klun in dr. Ferjančič, ter mnogo odlične ljubljanske gospode. Predsednik čitalnici, gosp. Fr. Dr en i k, označil je pomen veselice v svojem krasnem in navdušenem govoru nekako tako-le:
Zemlja je živo telo; saj rodi in živi brezštevilna bitja. Gorka je, v njenem osrčji vre, po ognjenikih iz nje kipi iu — človek občuduje te prizore.
Zemlja ta podoba je človeku, podoba je narodom. Življenje narodov razvija se videzno-nravno.
Mladost-starost, veselje-tuga, trud-počitek, mir ia strast zasleduje se in menja, kakor pomlad in zima, dan in noč.
In kakor se v naravi vrše od dobe do dobe izredni in velikanski prizori, isto tako človeka, narode tu in tam zavzame mogočna sila, navdušenje. In taki pojavi so pomenljivi, kajti izvirajo iz srca, nravni so in pričajo krepost.
Slovenski narod, star je narod, toda večino svoje dosedauje dobe, stoletja in stoletja, je le životaril. Čutil je ljubezen do domovine, do gospodarjev, vladarjev, in čutil je dolžnost pokorščine. Toda srce mu je bilo le toplo, vroče ne.
Še le, ko je vzplamtela tleča iskra, ko se je zbudila Slovenija — somnambula — ter se zavzela, pognala je ljubezen prava do mile domovine, do vladarja. Zdaj je postal slovenski narod zmožen, da se je navdušil za ideale svoje.
Da je temu tako, pokazal je leta 1883, ko je bival presvetli cesar v deželi Kranjski, tako lepo, tako srčno. Toda vulkanu enako vskipela mu je ljubezen sedaj ob 401etnici vladanja Nj. veličanstva cesarja. Z mogočno, nevzdržno silo hiti narod slovenski plest venec slave, vdanosti, zvestobe in ljubezni za maziljeno glavo.
In šišenska čitalnica, skromno društvo, je tudi prihitela, da poveže v ta venec: lavor, lipovo cvetje, vijolico in rudeči klinček v znak zvestobe, upanja, ljubezni.
Šišenska čitalnica in ž njo vsa častita navzoča gospoda hoče se združiti s celim narodom slovenskim v navdušenem vskliku: Bog živi — Bog ohrani milega vladarja, Franca Josipa cesarja! Slava, slava, slava 1"
Za govornikom stoječi pevci in pevke zapeii so cesarsko pesen s spremljevanjem vojaške godbe, narod pa jo je stoje in odkrito poslušal.
Vojaška godba pod vodstvom gosp. kapelnika Nemrave svirala je izvrstno. Narodni komadi: „Mila lunica", „Domovini", „Pridi Gorenc" i. dr. so elektrizovali.
Tudi pevski zbor čitalniein in njega vodja, g. nadučitelj Govekar, stekla sta si povsem zasluženo pohvalo. Reči se sme o naših pevcih: Malo jih je. a vsaka pevkinja in vsak pevec je na svojem mestu! Ubrani glasovi, čista harmonija so dokaz skrbi in pridnosti, dokaz napredka.
Ako še povem, da je bil tudi lepi Koslerjevi vrt z zastavami kaj okusno okrašen, da ga je vsakdo zapustil zadovoljen, dokazal sem, da smemo biti Šišenčanje ponosni na svojo delavno čitalnico.
Iz Kamnika, dne 12. avgusta. (Blagoslov-ljenje veteranske zastave.) Kamniško mesto praznovalo je danes lepo slovesnost, blagoslovljenje zastave veteranskega iruštva. Mesto je bilo okrašeno z zastavami, pri vhodu v mesto je stal slavolok z napisom „Viribus unitis". Ljubljansko in domžalsko veteransko društvo prišla sta jako številno z godbama. Od kamniških društev pa so se vdeležili slavnosti: čitalnica, pevsko društvo „Lira" in požarna bramba. K slavnosti došla je kumica zastavi gospa baronica "VVinkler in gospod deželni predsednik baron "VVinkler. Ob 11. uri sošla so se vsa društva z zastavami pred farno cerkvijo. Č. g. dekan Oblak, ki je pri vhodu v cerkev sprejel kumico baronico "VVinkler in gosp. deželnega predsednika, daroval je sv. mašo, pri kateri je pevsko društvo „Lira" res dovršeno pelo. Po sv. maši blagoslovil je č. g. dekan pred cerkvijo krasno, v zlato vezeno veteransko zastavo, katera ima na eni strani avstrijski grb, na drugi pa podobo Matere Božje z Jezusom v naročji.
Ko se je izvršilo zabijanje žebljev v zastavo, pripela je baronica \Vinkler prelep trak na zastavo, ki nosi na eni strani napis: Baronica Emilija "VVinkler in krasno vezeni grb "VVinklerjev z napisom: „Pro fide.Caesare et Patri a", na drugi strani pa dan slovesnosti blagoslovljenja. Mej zabijanjem žebljev pelo je pevsko društvo „Lira" izborno Jenkovo „Molitev". Potem je predsednik ljubljanskega veteranskega kora g. Mi h alič, ko so druge zastave pozdravile novo veteransko zastavo, izročil isto kamniškim veteranom z navdušenim slovenskim in nemškim ogovorom, v katerem je veterance pozival, naj vselej zvesti ostanejo cesarju in domovini, ter sklenil s trikratnimi „živiou- in „slava"-klici ua presvetlega cesarja, katerim so vsa društva in mnogo-brojno občinstvo navdušeno pritrjevali, godbe pa zasvirale cesarsko himno. Potem so na velikem trgu vsa društva pred kumico baronico "VVinkler defi-liraia. Ob 2. uri popoludne bil je v dvorani kopa-
lišča kumici na čast slovesen obed, b kateremu so bili povabljeni tudi zastopniki došlih veteranskih društev. Gospod M i h a I i č napil je cesarju, gosp. Iti e del iz Domžal nadvojvodi cesarjeviču Eudolfu, predsednik kamniškega veteranskega društva gosp. Stare kumici baronici Winkler, deželni predsednik baron W i n k 1 e r domoljubnim veteranskim društvom, g. Mihalič avstrijski armadi, g. župan Fišer deželnemu predsedniku baronu \Vinklerju in slednjič baron Winkler kamniškemu mestu, kateremu želi, da kmalu dobi toliko zaželjeno železnico.
Ko je še g. Stare nazdravil došlim veteranskim društvom, bil je obed končan in pričela se je na vrtu Staretove gostilnice ljudska veselica, pri kateri so svirale tri godbe; konečno je bila loterija in druzih zabav obilo. Kumica baronica AVinkler in gospod deželni predsednik baron \Vinkler sta počastila ljudsko veselico s svojo navzočnostjo in se tam mudila dlje časa. Gospod Mihalič pozdravil je v daljšem govoru deželnega predsednika kot prijatelja veteranov, kar je občinstvo navdušeno odobravalo. Ob 9. uri zvečer zapustili so nas ljubljanski veterani, kateri so se nam jako priljubili in katerim kličemo: „Na svidenje!"
Iz Polhovega Gradca, dne 13. avgusta. V nedeljo dne 12. t. m. nas je obiskal tajnik kmetijske družbe in potovalni učitelj gospod Gustav Pire. Predaval je po krščanskem nauku v šolski sobi nad lll2 uro o govedarstvu in sadjarstvu, seveda samo najvažnejše reči. Precejšnje število gospodarjev je bilo navzočih, ki so ves čas prav pazljivo poslušali. Saj pa tudi mora gospoda G. Pire a vsakdo pazljivo poslušati. Beseda mu teče gladko, glas mu je krepak in snov je bila splošnje razumljiva in silno poučljiva. Prav hvaležni so bili vsi poslušalci za lepe nauke in pričakovati smemo, da bodo ti nauki tudi kaj sadu obrodili.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
III. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič poroča, da so tri predilnice in tkalnice na Kranjskem, namreč tvrdke: Schwarz, Zoblin in drug. v Litiji, predilnica in tkalnica v Tržiči in c. kr. priv. predilnica in tkalnica v Ljubljani, javile, da se na-merja, ne podaljšati znova dnevnega delavnega časa za jedno uro, kakor je to dovoljeno z visoko mini-stersko naredbo z dne 27. maja 1885, drž. zak. št. 85, nekateri obrtnim strokam za dobo jednega leta ter z nadaljnjo visoko ministersko naredbo z dne 8. februarija 1886, drž. zak. št. 27, podaljšano do 11. junija 1888. Ob jednem izročile so rečene tvrdke zbornici spomenico „Die Neubelastung der osterr. Industrie durch den elfstundigen Arbeitstag", katero je društvo avstrijskih predilničarjev poslalo Njega Uzvišenosti gospodu trgovinskemu ministru. Ta spomenica poteguje se za podaljšanje dnevnega delavnega časa za jedno uro.
§ 96 a) zakona z dne 8. marca 18S5, drž. zak. št. 22, določuje, da v obrtih, kateri se vršijo po tvorniško ali fabriško, ne sme za obrtne pomočne delavce delovni čas v 24 urah iznašati čez 11 ur največ in sicer tako, da se prestanki dela ne štejejo va-nj.
Vendar sme trgovinski minister v porazumu z ministrom notranjih stvari — zaslišavši trgovske in obrtniške zbornice — ukazoma imenovati one vrste obrtov, katerim je z ozirom na izkazane posebne potrebe njihove vsakdanji delovni Čas podaljšati za jedno uro ter je treba spisek tistih od treh do treh let pregledovati.
Z naredbo z dne 27. maja 1885, drž. zak. štev. 85, podaljšalo je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo pojedinim obrtnim strokam dnevni delovni čas za jedno uro za dobo jednega leta ter z nadaljno naredbo z dne 8. februarija 1886, drž. zak. št. 27 podaljšalo do dne 11. junija 1888. Iz vlog, poslanih zbornici od domačih predilnic in tkalnic, povzeti je, da visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo neki namerja ne ponoviti tega privoljenja, nego uvesti jednajsturni delavni dan tudi za vse stroke tkanin v zmislu rečenega zakona.
V vlogi, poslani Njega Uzvišenosti gospodu trgovinskemu ministru in izročeni zbornici, dokazuje se s številkami, da se bodo podražili obrtni izdelki, ako se skrajša delovni čas, ter se pobijajo trditve, ki nekajo ono podraženje. Potem se natanko primerjajo davčna bremena avstrijske obrtnosti z bremeni zapadnih dežel, osobito Pruske, iz česar vidimo, da mora avstrijski obrtnik o jednakem obsegu obrta
in o jednakem dobičku v najugodnejšem slučaju trikrat, poprek pa trikrat in pol toliko plačevati neposrednih državnih davkov, nego njegov pruski tovariš. Nato se natanko navajajo večja bremena avstrijske obrtnosti v ostalih delih proizvodnih troškov nasproti drugim državam evropskega kopna, od katerih izimši Švico ni nobena smatrala za umestno sprejeti jedenajsturni delovni dan v zakon, dočim oblastva v Švici izpreminjajo zakoniti jedenajsturni delovnik po večkratnih posamičnih dopustilih dejanjski malone v dvanajsturni delovnik. Pojasnjujoč nasledke, kateri nastajejo iz jednostranskega obremenila obrtnega proizvajanja v Avstriji nasproti Ogerski, katera ima z Avstrijo vendar jednotno carinsko ozemlje ter se trudi z največjimi državnimi olajšili pospeševati razvoj velike obrtnosti v svoji deželi, sklepa vlogo, da se s to naredbo, s katero se misli koristiti avstrijskemu delavcu v tvornicah, sicer v prvi vrsti škoduje današnjim podjetnikom, ali da se trajno z oškodovanjem životnih uvetov obrtnosti ovira nadaljnje razvijanje, da, trajni obstoj obrtnosti same v deželi z vsemi nasledki za narodno blaginjo, davčno moč in za izvor aaslužka zaščite potrebnega prebivalstva.	(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Vesela vest.) Ravno ko smo končali današnji list, došla nam je z V e 1 i k o v c a nastopna vesela brzojavka: Zmaga naša! Gregor Einspieler dobil 78, nasprotni kandidat Pleschutznig (reete Plesivčnik) 3 3 glasov. Živeli vrli volilci! Še niso s pokojnim Andrejem Einspielerjem položili v grob zadnjega Slovenca v Korotanu!
(Dolenjska železnica.) Iz Novega Mesta se nam poroča: Dne 10. t. m. popoludne je cesarski svetnik gosp. M urnik poročal v mestni dvorani o sklepih deželnega zbora glede dolenjske železnice. Navzoči so bili mnogi župani in odborniki dolenjskih občin iu drugi, ki se zanimajo za to podjetje. Sklenili so, da bodo v kratkem pri sejah občinskih odborov sklepali, na kateri način bodo občine podpirale za Dolenjsko prepotrebno železnično progo. Mnogi župani izjarili so se že sedaj, da hočejo občine brezplačno odstopiti za železnico potrebni prostor po občinskih pašnikih in tudi gradivo kot: les, kamen in pesek. Gosp. ces. svetniku Murniku so navzoči izrekli soglasno zahvalo za njegov trud.
(Prošnja na presvetlega cesarja.) V včerajšnjem dopisu z Dunaja opozarja naš dopisnik na prošnjo obrtništva avstrijskih dežela na presvetlega cesarja, naj obrtni zakon z dne 15. marca 1883 ne ostaue pozabljen, temveč obrtniški stan pride do svoje veljave in varstva. Prva izdava te prošnje je bila zaplenjena, pa priredili so hitro drugo, v kateri so izpremenili nekatere izraze. Prošnja je tiskana v vseh avstrijskih jezikih. Slovenski prevod je preskrbelo „Kranjsko obrtno društvo". Vodstvo dunajskih obrtnih zadrug razpošiljalo bo to prošnjo po vsi Avstriji, da se s tisočerimi podpisi rokodelcev izroči Nj.veličanstvu.
(Vredništvo „Obrtnika"), ki je postal sedaj glasilo „ kranjskega obrtnega društva", prevzel je g. Matija Kune. Želimo obrtnikom mnogo vspeha, da se zmagovito bojujejo proti tuji, židovski konku-renciji na korist svojo, domovine in države.
(Ogenj.) Od Stare Cerkve na Kočevskem se nam poroča: Dne 12. t. m. popoludne pogorele so ua Mlaki (Kerndorf) tri hiše z drugimi poslopji. Zažgali so otroci. Pogorelci so bili zavarovani.
(Glas iz mej občinstva.) Kdor se hoče sprehajati ali mora hoditi ob Ljubljanici od mesarskega mostu navzdol s svojo družino, ustrašil se bo žab
—	ne pravih, a človeških, ki skačejo popolnoma nage v vodo, pa ne samo male, ampak tudi velike. Redarja ali kacega druzega poveljnika ni, in tako se te človeške žabe razne velikosti prav po svojem veselji vrte po vodi — raznim gledalcem v zabavo in — pohujšanje. Morda bodo te vrstice povod, da bo kedaj kak redar šel tje pogledat; saj ni treba posebne ure, ker to se godi ves dan, kedar ni dežja.
—	Javno kopališče je pač na „pasjem brodu", koder ni javnih sprehajališč.
(Na Bledu) so zadnjo nedeljo praznovali 401et-nico cesarjevega vladanja. V cerkvici na otoku je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo; sešlo se je na otoku mnogo gostov in domačega ljudstva. Popoludne je bila na slavnostnem travniku tombola, katere čisti dohodek je namenjen za sirotišnico. Zvečer je bila razsvetljava in prosta zabava. Navzoča sta bila vojni minister FZM. Bauer in knez Win-disch-Graetz.
(Na Krškem) praznovali bodo jako slovesno cesarjev rojstni dan. Zvečer dne 17. t. m. bo mesto v zastavah in razsvetljeno. Zjutraj dn6 18. t. m. budnica, ob 9. uri slovesna sv. maša. Po sv. maši slovesna seja mestnega zastopa, ki odpošlje Nj. veličanstvu brzojavno čestitko. Nato slavnosten govor v telovadnici meščanske šole, pogo-ščeuje in obdarovanje šolskih otrok. V ta namen je gospa Hočevarjeva darovala 120 gld. Popoludne ob 2. uri godba pred stanovanjem g. okrajnega glavarja, ob 4. uri ljudska veselica na Gre-goričevem vrtu.
(Za sirotišnico v Kočevji) daroval je preč. g. kanonik A. Zamejic 1000 gld. Bog živi blagega dobrotnika.
(Iz Trsta) se poroča, da namerava odvetnik g. dr. Bizjak preseliti se v Brežice.
(Hiša kat. društva rokodelskih pomočnikov) v Št. Vidu nad Ljubljano je malone popolnoma dozidana in se bo v kratkem blagoslovila.
(Brzojavna postaja v Novem Mestu), ki je bila doslej samostojna, združena bo s 1. aprilom 1889 s poštnim uradom.
(Razpisane) so nastopne učiteljske službe: V Sorici služba učitelja, plače 400 gld., priklada iu stanovanje; — na Trati druga učiteljska služba, plače 400 gld. in stanovanje; — v Škofji Loki četrta učiteljska služba, 400 gld. plače; — v T r-steniku, plače 400 gld., priklada in stanovanje; — v Smledniku služba drnzega učitelja, plače 400 gld. in stanovanje; — v Šent Jurji služba druzega učitelja, plače 400 gld. in stanovanje; — služba učitelja na novo ustanovljeni šoli v Ter-bojah, plače 400 gld., priklada in stanovanje. —• Prošnje do dne 30. avgusta t. 1. okrajnemu šolskemu svetu v Kranji. — V Šent Vidu pri Ljubljani jo izpraznjena četrta učiteljska služba, plače 400 gld.; prošnje do dne 24. avgusta okrajnemu šolskemu svetu za okolico ljubljansko.
Telegrami.
Celovec, 14. avgusta. Gregor Einspieler zmagal sijajno, dobil 78, nasprotnik Plesivenik le 83 glasov. Navdušenost nepopisna. Živio!
Praga, 13. avgusta. Povodom cesarjeve štiridesetletnice je knez Ivan Liechtenstein daroval 10.000 gld. za hiralnico v Češkem Brodu in brezplačno vožnjo vsega gradiva. Dalje je dovolil za vzdržavanje hiralnice 20.000 gld. brez obresti za 20 let.
Haga, 13. avgusta. Kraljica Natalija je odpotovala v Pariz.
Turin, 14. avgusta. Naučni minister je rekel pri včerajšnem banketu, da je Italija odkritosrčna prijateljica mirovni zvezi in se ogiblja pustolovstva ; njene zveze so mirovne zveze ; mir se bo ohranil tudi onim na korist, ki si ga tako ne žele. Shod v Peterburguje pospešil mirovno stvar, shod v Rimu bo mirovne namene znova potrdil brez motenja enakotežja v Srednjem morji. Italija si mora kot pomorska država zopet pridobiti trgovinski promet na morjih.
Rim, 13. avgusta. Ekspedieija proti rodu Debeb je bila dne 8. t. m. tepena vsled izdajo Assaortinov, ki so zbežali k Abisincem in prijeli Italijane. Palo je pet italijanskih častnikov in 200 bašibozukov. Sovražnika je palo 350 mož.
Umrli so:
10.	avgusta. Leopold Vidmar, strugarjev sin, 1 mes., Stari trg št. 20, katar v črevih.
11.	avgusta. Reza Urbančič, gostija, 80 let, Florijanska ulice št. 14, Marasmus.
12.	avgusta, Janez Počivavnik, posestnikov sin, 5 let, sv. Petra cesta št. 85, Peritonitis. — Ana Breskvar, knjigo-vezeva hči, 3 leta, Kožne ulice št. 11, Scrophulosis.
V bolnišnici:
8. avgusta. N. N. delavec, okoli 40 let, Comotio cerebri* - Franc Pirinan. delavec. 46 let, jetika._
T u j c i.
12. avgusta.
Pri Maličii: D. in S. Ranzlnger iz Kočevja. — Riedel. Rosenberg, Menkes, trgovci, z Dunaja. — Dr. Beck, primarij, z Dolenjega Avstrijskega. — Dantovie, svetnik, iz Zagreba.—• Puttick, zasebnik, iz Planine. — Dr. Seheinmaul iz Nemčije.
Pri Slonu: A. Lovak, zasebnik, iz Nemčije. Anton Kopostier iz Reke. - K. pl. Lugnani s Tirolskega. — Dr.
G. Krek, profesor, iz Gradca. — Taussig, trgovec, iz Linea, — R. (irubitseh, trgovec, iz Gradca.
Vremensko sporočilo.
K* Čas □	Stanje		Veter	Vreme	; Mokrine ina 24 ur v mm
opazovanja	sritkomera t mm	toplomeru po Celziju			
7. u. zjut7 13. 2. u. pop. |9. u. zveč.	738-2 736-9 737-2	198 29'7 20-8	si. sever si. zap. si. sever	jasno sk. jasno jasno	0-00
u. niči/. i u i tj	u	oviui
Srednja temperatura 23 4" C., za 3-8" nad normaloiii.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
kr.
14. avgusta.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl. 30
Sreberna „ 5 »i „ 100 ., „ 16 % „	83	„ 05
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 20
Papirna renta, davka prosta......98	„ 25
Akc-ije avstr.-ogerske banke. ...'..	870	„ —
Kreditne akcije ..........317	„ 40
London.............123	„ 45
Francoski napoleond....................9	„ 77
Cesarski cekini ....................5	„ 81
Nemške marke ....................60 „ 20
Oznanilo.
(i)
Pouk v I. mestnem otroškem vrtu s slovenskim poučnim jezikom prične se
v 20. dan avgusta letos
s sveto mašo v sv. Petra farni cerkvi.
Vpisovanje otrok vršilo so bode od 17. dne t. m. nadalje med 8. in 11. uro dopoludne in 2. pa 4. uro popoludne v učnih prostorih na sv. Petra nasipu š t e v. 6 5 pri tleh na levo.
Vodstvo I. mestnega otroškega vrta ljubljanskega
v dan 14. avgusta 1888.
Ustanovljena leta 1847.
II
J. J. NAGLAS-A
Lj iibljana,
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vseli v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, liišne in i»ostilni-čarske oprave
po najnižjih eenali.	(6U)
Črnilniki gratis in franko.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mimm $pzOTe9
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe
2>o mogoče nizke j ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dola. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
oooooo
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Elierl, x
Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X in napisov.	X
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
S	5
y za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. 1
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot Jk znano reelno fino delo in najnižjo cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pusicah (Bleehbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrsto v prodajalnah.
Cciiilto ii(l zahtevale.
Za šolsko mladino pri slavnostih povodom 40letnega vladanja Nj. veličanstva cesarja priporočava z barvotiskano sliko cesarja našega in 17 lesorezniini podobami okrašeni, v najinem založništvu izišli slavnostni spis
Naš cesar
(1848—1888).
Zgodovinski spis za slovensko mladino.
Prirortil učite 1 j.
Slavnostni ta spis, koji so priporočali visoki c. kr. deželni šolski svJSti kranjski, koroški, primorski in štajerski najtoplejc v nakupovanje, je kaj prlličen zaradi svoje patrijotične vsebine kakor tudi zaradi bogate oprembe svoje v stalen spomin na letošnjo štiridesetletnico vladanja >'j. veličanstva cesarja našega Frana Josipa I.
Cena spisu je 18 kr. Za 100 in več kupljenih izvodov so znatno cena zniža.	(10)
liazprodajalcein dovoljuje se rabat.
Ii nI. Kleingr & M Barti.
^ Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča
trgovina z železnino in orodjem
mestni trg; IO.,
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-plcskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni.	(23)
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejen«
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šelenburgovo ulico št. -A,
Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO jj-1. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevan je.
Št. 5041./888.
(3)
Naznanilo.
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna- in zeniljišno-odvezna blagajna kranjska dne
16., 17. in 18. avgusta
t. I. strankinemu prometu zaprta.
Od deželnega odbora vojvodinje Kranjske.
V Ljubljani dne 6. avgusta 1888.
„cH'metova/Ccc" je edini sCcvensfii, gcspcdazsfii Cist s podoSami. „efivnctova-tac" izfiaja dva-fizat na mesec na ceCi pod. „aKmcto-va-Cec" pzinaša pcfjedcCs/ie, iivinazslle, vinazsfie in dznge čCanfie, gcspodazsfie novice tez daje nazcčnilicm svojim dcfze gcspodazsfie svete. „eKmctovcUcca stoji na Četo £ gCd., za gg. nčiteCje in knjižnice Cjitdshifi šoC pa Ce / gfd. dTazcčnifii, fii vstopijo med fetem, doSe vse izišCe številke tistega Cetnifia.
METOVALEC.
nts<m!i gospitati im s rrfi>8°
ari.. lir*. IMU>.
^Jzt
nat"
je Cist s pode farni, ki pzinaša sad-jazsfie in spCcfi vztnazs/le članke. ^GVztnaz" izfiaja dvafizat na mesec. „<3XM'nazja" dcSe nazočnifii „3fmetos
vate a"
:as
ta
v-
(13)
Darilce pridni šolski mladini, zlasti letos jako primerno in spominljivo, je knjižica:
„Zlatomašnik LEON XIII."
(s podobico).
Dobiva se po 6 kr. — 50 iztisov vkup po 5 kr. v Ljubljani pri ..Katoliški družbi'1, Stari trg št. 13.
Po ravno isti ceni „Papeževa nezmotljivost".	(6)
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
zavarovanje življenja,
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno jo zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima	ar, s mrmra «.:■.•«»■
W	" -w	katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25% celo 48%.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.407 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(39)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastnej liiši (Grosposke ulice 12.)