Ameriška Domovina
|A'H/K'
Iv O.
"5^ <CAN IN SPIRIT K>R€IGN IN LANGUAGE ONLY
SUJ
e/»iu—ho
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Juliet, San Francisco, ruttsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
CLEVELAND, OHIO, "WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 6,
1978
LETO LXXX — Vol. LXXX
Obveščevalna služba ZDA v Irana odrekla
SJKS'w Sri’S iKSS S'Si CARTERJEVA VLADA SKUŠA \'iz cuveianda
Oborožena sila je bila v mednarodni politiki ZDA ponovno uporabljena, toda njen učinek je bil večinoma le začasen.
MOUNTAIN VIEW, Calif. —
Zanašanje na elektronske Vesoljsko vozilo Pionir I je do-naprave in druga tehnič- segl° Pretekli ponedeljek bližina sredstva je onemogo- no naše§a sosednjega planeta čilo n a S t a jan je nezado- Venere in naslednji dan zakro-voljstva in pripravljanje žiI° okoli n;>e- Predvidoma bo Upora.	- krožilo okoli Venere vsaj 225
obda so
I	---—skupno
j uporabile na razne načine svoje
nevaren razvoj. Predsednik	Car-! Dr’ Vemer E'	Su°mi’ mete'	ob1oroižene sile v mednarodni
ter ip	tn	•„	_._r	Jreolog	na University of Wiscon-	politiki 215-krat. Večinoma je
sin, ki	vodi del	preskusov NA-	bila raba oboroženih sil, včasih
SA, je	dejal, da	bodo podrobno	le njihovo kazanje, uspešna, to-
pregledali Venerino klimo. ,da njen uspeh je bil običajno Višek napora bo dosežen pri- Kratk°trajen. hodnjo soboto, ko bo druga ve- ' Študijo sta pripravila Barry soljska ladja poslala proti Vene- Blechman in Stephen Kaplan.
^ velike vsaj
WASHINGTON n c a idni’ eno Venerino let°. in s svo- 1 WASHINGTON, D.C. —
riška obveščevalna siužba je ne- ' ^	skuŠf°. razrvešiti dija Brookings Institution,
i	_	, . .	v v J	skrivnosti Venere, ki ie zakrita javliena ta teden kaže
m spi eg u.aia naraščanje n°-' iedu človeka z gostimi, ne- ZDA v letih 1946-1975' tranje napetosti v Iranu in via-1	^
de ni pravočasno opozorila na
tprodirnimi oblaki.
ter je to javno ugotovil in opozoril na to dejstvo odgovorne.
Očitno so se predstavniki CIA vse preveč zanašali na podatke iranske obveščevalne službe, na splošno pa na elektronska in druga tehnična sredstva, vse premalo pa so razvoju sledili neposredno na samem mestu.
Če bi to storili, bi morali videti rastoče nezadovoljstvo v vodstvu islamske verske skupnosti in pripravljajoči se nastop proti vladi šaha Reze Pahlevi-ja, zlasti proti njenim reformam po vzoru Zahoda.
Predsednik Carter je zahteval spremembo in dopolnilo v delu obveščevalne službe, ki bi naj preprečilo taka “neprijetna” iz-nenadenja drugod na Srednjem vzhodu, pa tudi v drugih delih sveta.
im zborovala ia te&en
WASHINGTON, D.C. — Demokratska stranka bo imela koncem tega tedna svoje naj-večje zborovanje v teku zadnjih dveh let v Memphisu. Narodne demokratske konference se bo udeležilo do 5,000 delegatov iz vse dežele. Na njej bosta govorila predsednik Carter in podpredsednik Mondale, udeležili se jo bodo tudi vsi člani vlade in njeni vodilni uradniki.
Konferenca se bo sešla na te-temelju sklepa strankine konvencije leta 1976; njeno, sklicanje naj bi dalo strankinim vodnikom priložnost pretresati politiko vlade in jo vzporediti s sklepi konvencije in s konvenč-nim programom.
Konferenca bo trajala tri dni, toda nihče ne pričakuje kake
OMEJITI POVIŠANJE PLAČ DRŽAVNIH ZAKONODAJ
Državna zakonodaja Ohia je povišala svoje pl ° če s pri prihodnjim letom za 28%, daleč preko vladnega v> dila, ki omejuje letni povišek na 7%. še dalje ie šla zakonodaja v Illinoisu. Ta povišanja so zadela na močan odpor vodnikov boja proti inflaciji.
in okolice
rini površini štiri manjša vesolj- V njej pravita, da je kazanje ali ska vozila, ki bodo skozi Vene- raba oboroženih sil ZDA v med- j posebnoTivahne MTTekT vroče rmo ozračje padala na njeno po- narodni pobtiki dosegla cilj [razprave, četudi je nezadovoh-vrsmo, med padanjem pa poši- najkasneje v 6 mesecih, toda stvo v raznih sk inah in sesta_ ijalja nazaj meritve in ugoto- dosežno je ostalo kratkotrajno,; vinah stranke. To ni le y vrstah
vitve svojih naprav.
fazoliffl dovolj
Lepo vreme v novembru je povečalo porabo gazolina v času, ko je ta običajno pod letnim povprečjem.
WASHINGTON, D.C. — Četudi je Shell družba pretekli teden objavila, da je omejila o-skrbo svojih prodajal cev na drobno z le 75% povprečne lanske dobave za vsaj prihodnje štiri tedne, po izjavah zvezne vlade gazolina in drugih goriv ne manjka. Oskrba z gazolinom je zadovoljiva in ni nevarnosti, da bi prišlo do pomanjkanja in čakanja v dolgih vrstah kot leča 1974.
Shell družba je prišla v zadrego zaradi težav v nekaterih svojih čistilnicah, toda tudi ta zbdrega naj bi ne bila tako huda, da bi zahtevala resne ukrepe.
£e pred nekaj tedni so govorili o možnosti pomanjkanja gazolina brez primesi svinca, ker Jooraba tega raste z nakupi novih avtov. Lepo vreme v novembru je vabilo ljudi na ceste in so se precej več vozili kot običajno v tem mesecu. To se je seveda poznalo pri gazolinskih črpalkah.
Zvezno tajništvo za energetiko izjavlja, da ni nobene resne ■nevarnosti za kake težave v o-skrbi z gorivi na splošno in z gazolinom, tudi onim brez dodatka svinca, posebej.
Težnja po zgodnjem idhsdsj v pokoj še ni imtoa kljub inflaciji
WASHINGTON, D.C. — Inflacija in opustitev obveznega odhoda v pokoj s 65. leti utegne marsikaterega zadržati pred odhodom v pokoj, toda za enkrat taka težnja še ni opazna. Večina še vedno misli uri . upa na upokojitev pred dopoljenim 65. letom.
običajno ne preko treh let. | organiziranega‘delavltva, am-Skušnja je pokazala, da je pak tudi med črnci in med na-mogoče z oboroženo silo zavreti rodnostnimi skupinami, ki obi-in celo preprečiti nezaželjen čajno p o d p i rajo demokratsko
razvoj v svetu za določeno dobo, ki pa jo je treba-nato uporabiti za trajnejšo reševanje vprašanj mirnim potom in z mirnimi sredstvi.
stranko in njene kandidate.
Krščanski demokrat predsednik Venezuele
Sadat dal zasesti bolgarsko poslaništvo
Egiptski predsednik je dal zasesti bolgarsko poslaništvo v Kairu zaradi nasilja nat! Irejul Egipčankami.
M se upira LeUtvMa pred”"a°-izakon',daja Herrera, 53 let stari odvetnik som kupljenega poslopja.
CARACAS, Venefz. — Pri nedeljskih volitvah predsednika
republike je od 10 kandidatov	__
jatrras aassL-nas rtšSčSn
kam, da ostanejo na rednem de- tom vladne stranke Luisem Pi-lovnem mestu preko 65. leta, če neruo Ordazem. jim to dopušča zdravje in če to
in senator, je dolžil sedanji re-Prdučevalci položaja v naši žim r a z met a v a nja državnih deželi predvidevajo nadaljno sredstev in obljubil odločen boj rast življenjske dobe v ZDA in proti’ inflaciji, če bo izvoljen.
tem staranje naše družbe, ko Nasledil bo sedanjega predsed-naravni prirastek komaj še za- nika Carlosa Andresa Pereza, došča za ohranjanje sedanjega ki po zakonu ne more ponovno številčnega stanja prebivalstva. (kandidirati za predsednika re-Potrebno bo zato delovno dobo publike vsaj 10 let.
WASHINGTON, D.C. — Vsa dežela trpi pod divjajočo inflacijo in vsi se zavedamo, da jo bo mogoče omejiti le s skupnim naporom in skupnimi žrtvami. Predsednik Carter je ob objavi svojega programa boja to poudaril in pozval vse, da naj sodelujemo in pomagamo k uspehu, ker samo s tem bomo deželo rešili pred novo, težjo preskuš-njo. Odmevi na poziv predsednika so bili različni, počasi je vendar prevladalo prepričanje, da so ga vsi prizadeti sprejeli v manjši aji večji meri.
Državna zakonodaja v Ohiu j e kljub predsednikovemu pozivu izglasovala povišanje svojih lastnih plač za 28% in se pri tem sklicevala, da ni dobila nobenega povišanja štiri leta. Četudi zaseda državna zakonodaja ie nekaj mesecev in je to torej
Priznal je, da zvezna vlada nima nobnega zakonitega sredstva, da bi državne in krajevne javne zakonodaje prisilila zmanjšanju teh povišanj, pa nato dejal: Jaz mislim, da naj bi kričali. Končno so to voljeni u-radniki. Prišle bodo nove volitve!
Kasneje je A. Kahn na tiskovni konferenci dejal, da je vsem poslal brzojavke in jih opomnil da so sprejemljivi le letni poviški do največ 7% in opozoril na možnost, da bi 28 % povišek v državi Ohio razdelili ria štiri postopna leta povišanja po 7%.
Tako Ohio kot Illlinois imata r e p u b 1 ikanskega guverner j a. Republikanci so redno zagovorniki varčevanja z javnim denarjem, guv. J. A. Rhodes v Ohiu in guv. J. Thompson v Illinoisu imata sedaj priložnost, da v so-
podaljšati preko doslej običaj ne, ko smo še pred nekaj leti slišali predloge za njeno skrajšanje na 62 ali celo 60 let.
Sedaj zapušča nekako dve tretjini zaposlenih ljudi v naši deželi, ki so upravičeni do Social Security pokojnin, redno delo pred dopolnitvijo 65. leta. Pri podjetjih, ki dopuščajo zgodnjo upokojitev,
San Francisco dobil županjo D. Feinštein
SAN PRANCISCO, Calif. — Odbor mestnih nadzornikov je z veliko večino izvolil mestno nadzornico Dianne Feinštein, ki je začasno opravljala posle župana po umoru župana Georgea odhajajo upo-jMosconeja, za mestno županjo,
le delna služba, ki omogoča državnim poslancem, in senator- g^sjV1 s tem starim republikancem drugo, redno zaposlitev, so ; skim načelom vetirata prekosi ti povišali plače za $5,000 na naerno povišanje plač članom leto pd sedanjih $17,500 na'državnih zakonodaj in vodni-$22,500. Prav tako so povišali kovn državne uprave. Volivci ju plače državnemu guvernerju in bodo sodili po njunih delih!
K IRO, Egipt. Predsednik vocjnjkom drfavne uprave, pa George Voinovich, ki je bil
.tudi okrajnim upravam.	novembra izvoljen za podgu-
Podobno je storila državna j verneria Ohia, je izjavil, da od-v Illinoisu, le da si |klanja izglasovano • povišanje, je ona plače povišala kar za 40%. Člani mestnega sveta v Chicagu so si povišali plače za 60%, člani uprave okraja Cook v Illinoisu pa za 30%. Eden od njih je zagovarjal tako povišanje z izjavo, da niso oni krivi in odgovorni za inflacijo, ampak vodniki v Washingtonu.
Čemu naj bi torej sedaj oni trpeli škodo zaradi tega? Da gre pri tem za skupno narodno korist, za skupno narodno žrtev, temu narodnemu zastopniku ni prišlo na misel!
Mesto bo odpustilo policaje in gasilce—
Mestna uprava je objavila, da bo v prihodnjem februarju odpustila večje število policajev m gasilcev, v aprilu pa tudi cestnih delavcev, ko je treba spravit; mestne izdatke v sklad z mestnimi dohodki, če naj mesto dobi podaljšanje posojil od mestnih bank 15. decembra. Sadušnica—	/
V soboto, S. decembra, ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Tomšiča z 3. 61 St. ob 15. obletnici njegove smrti.
Krpe sta prinesla—
Krpe in odpadne tekstilije sta prinesla včeraj za čiščenje v liskami AD ga. Mary Sadar in g. Franc Štrukelj. Obema hvala! V petek zapovedan praznik—
V,petek, 8. decembra, je zapovedan praznik Marijinega Brezmadežnega Spočetja.
Sv. Miklavž—
Danes je god sv. Nikolaja (sv. Miklavža), v slovenskem narodnem in verskem izročilu velikega prijatelja otrok. Preteklo noč je “obiskoval domove”, in nagrajeval pridne z darili. —Otroke Slovenske šole pri Sv. Vidu je obiskal preteklo nedeljo v L* ruj .dvorjuri, otroke Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti pa bo obiskal prihodnjo nedeljo, 10. decembra, ob štirih popoldne v tamkajšnji šolski dvorani.
slenci v pokoj že pred dopoi- j prvo žensko na vodstvu mestne njenim 60. letom.	uprave.
Dva dni preje so člani poslaništva nastopili surovo in s silo proti trem Egipčankam in nato streljali y zrak, ko je množica pritisnila proti poslaništvu, da bi jih rešila nasilja. Notranje ministrstvo je zahtevalo od poslanika, da izroči krivce egipt-skim oblastem. Ko ta tega ni storil, je Sadat pustil poslopje bolgarskega poslaništva zasesti.
Razburjeni poslanik Georgi Vladikov je kričal poročaval-cem, da bo njegova vlada zaradi tega nasilja prekinila diplomatske stike z Egiptom. ■
Po izgonu egiptskega Zastopstva iz Sofije in odpoklicu bolgarskega poslanika iz Kaira je
Načelnik Sveta za ustaljene plače in cene Alfred Kahn je o-značil povišanje piač državnih zakonodaj v Ohiu in Hllinoisu za “podlo in neodgovorno” dejanje in pozival javnost, zlasti
Egipt včeraj uradno prekinil di- volivce, naj glasno protestirajo plomatske odnose z Bolgarijo. proti temu sebičnemu dejanju.
Po njegovem naj bi guverner Rhodes to ve tiral, državna zakonodaja pa bi izglasovala povišanja v obsegu porasta življenjskih stroškov.
----o----
Zadnje vesti
-----------(>_
Deželni pridelki cenejši
WASHINGTON, D.C. — Cene deželnih pridelkov so v novembru padle prvič od avgusta in sicer za 1.5% Nižje so cene goveda, prašičev in citrusov.
REZERVNI NABORNI SISTEM POMANJKLJIV, POČASEN IN NEUČINKOVIT
Vlak je vozil prehitro
SHIPMAN, Va. — Vlak Southern Railway, ki se je preteklo nedeljo iztiril, pri čemer je bilo šest oseb mrtvih, je vozil z br-zino 80 milj na uro, 35 milj hitrejše, kot je dovoljeno.
Vremenski prerok
Dopoldne jasno in sončno, popoldne postopna poblačitev z do 30% verjetnosti naletavanja snega zvečer in ponoči. Jutri proti jutru bo sneg prešel v dež, v petek hladnejše. Danes naj-višja temperatura okoli 39 F (4 C), jutri nekaj toplejše.
WASHINGTON, D.C. — Kongresni proračunski urad je objavil poročilo, v katerem ugotavlja, da je rezervni sistem za naborov slučaju vojne pomanjkljiv v taki meri, da ne bi bil sposoben poskrbeti za moštvo oboroženih sil v sorazmerno kratkem času, kot je predvideno.
Sistem ni niti izdelal niti preskusil potrebnega načrta za “hitro, množično popisovanje” vojnih obveznikov. Poleg tega nima potrebnih računalniških naprav, ki bi naj pripravo in izlvajanje takega načrta omogočale. Po ugotovitvi kongresnega proračunskega urada bi sedanji sistem mogel preskrbeti največ 60% potrebnega moštva šest mesecev po objavi mobilizacije.
Zakon, ki je odpravil obvezno vojaško službo, ni ukinil nabornega sistema, ta je
kljub temu leta 1974 zaprl svoje urade po deželi in omejil svoje delo na minimum. Če bi prišlo do vojne in bi bilo potrebno naglo izvesti množični popis, se misli naborni sistem poslužiti za pregled in vpoklic moških v starosti 19, 30 in 21 let državnih volivnih imenikov. Odprl bi naborne urade po vsej deželi in nastavil v njih vojaške rezerviste.
Proračunski urad sodi na temelju zbranih podatkov, da bi minilo od 65 do 95 dni po objavi mobilizacije, predno bi naborni sistem mogel poklati prve obveznike v vojaške e-note za vežbanje.
Pentagon računa na “bliskovito” vojskovanje, kot smo ga doživeli v začetku druge svetovne vojne. Sile Varšavske vojaške zveze naj bi poskušale nagel prodor v Sred-
njo in Zahodno Evropo, za katerih obrambo so odgovorne sile NATO. Načrtovalci narodne obrambe v Pentagonu sodijo, da bi morali imeti prve vojaške obveznike v vojaških taboriščih na vežbanju v teku 30 dni po objavi mobilizacije.
V zvezi s tako preračunanimi potrebami mislijo v obrambnem tajništvu na oživitev nabornega sistema in njegovih krajevnih uradov ter popis predvidenih vojnih obveznikov že v mirni dobi. To bi omogočilo njihov takojšen poklic v vojaško službo, če bi se za to pojavila potreba in bi Kongres uzakonil obnovo obvezne vojne službe.
Kongresni proračunski u-rad računa, da bi uresničenje tega predloga potrojilo sedanje stroške rezervnega nabornega sistema. Za ohranje-
vanje tega v sedanjem rezervnem stanju izda obrambno tajništvo letno 7 milijonov dolarjev, oživitev celotnega nabornega sistema pa bi stala letno okoli 20 milijonov.
Med članicami Severnoatlantske obrambne organizacije (NATO) imajo oborožene sile sestavljene iz prostovoljcev v glavnem ZDA, Velika Britanija in Kanada, vse ostale glavne članice imajo obvezno vojaško službo z obvezno dobo v rezervi. V državah z obvezno vojaško službo je mogoče oborožene sile naglo mobilizirati. V okviru NATO bi mobilizacija oboroženih sil članic v Evropi, če bi bila seveda pravočasno izvedena, okrepila obrambo v taki meri, da bi mogle ZDA poslati tja svoje rezerve in izvežbati in opremiti nove v qkviru potreb.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je ob obletnici proglasitve človekovih pravic v Združenih narodih izjavil, da so človekove pravice in njihovo spoštovanje temeljno načelo in cilj mednarodne politike ZDA. Od zasledovanja tega cilja jih ne bo odvrnila nobena stvar.
WASHINGTON, D.C— William H. Webster, direktor FBI, je včeraj izjavil, da namerava odpustiti dva nadzornika FBI, ki sta bila zapletena v vrsto nezakonitih vstopov v tuja stanovanja, prisluškovanja in v odpiranje pisem, 59 drugih uslužbencev FBI, ki so v različni meri sodelovali pri raznih nezakonitih dejavnostih, ne ho kaznoval, ker so delali v tedanji dobi v “posebnih okoliščinah”.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je umrl v Malcomb Grow bolnišnici letalskih sil na Andrew Air Firce Base, Md., gen. Geo-orge S. Brown, bivši načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA. Bolehal je zadnje leto na raku.
ANCHORAGE, Aljaska. — Sen. Ted Stevens je z bolniške postelje dejal, da se nič ne spominja, kaj se je zgodilo z letalom, v katerem se je predvčerajšnjim ponesrečil. Pri tej nesreči je bil on težko ranjen, njegova žena in štirje drugi pa so bili ubiti.
WALDEN, Colo. — Reševalci so včeraj dosegli ruševine letala in rešili 21 oseb živih. Letalo, ki ga je začel prekrivati led, je padlo v ponedeljek zvečer na vznožje gore v snežni vihri. Pri nesreči je bila mrtva neka ženska.
BRUXELLES, Belg. — Obrambni ministri držav NATO so na svojem decemberskem sestaku odobrili nov letalski radarski sistem, ki bo preprečil nepričakovan napad na dežele NATO, ko bo enkrat vključen v skupni obrambni sistem. Sposoben bo namreč “videti” s svojimi radarji na stotine milj daleč preko meja na nasprotnikovo ozemlje.
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Cyrus R. Vance bo koncem tedna odletel v Kairo in od tam v Jeruzalem posredovat v pogajanjih med Izraelom in Egiptom.
VATIKAN. — Tu je bilo objavljeno, da bo sv. oče Janez MOSKVA, ZSSR. — Včeraj sta Pavel II. imel na Sveti večer! polnočnico v baziliki sv. Petra, na božični dan opoldne pa bo prebral svojo božično poslanico in dal blagoslov “mestu in svetu” z balkona cerkve sv.
Petra. — Včeraj je sv. oče sprejel na daljši osebni razgovor poslanika ZDA pri ZN Andfewa Younga.
tu podpisala Sovjetska zveza in Afganistan, ki je s prevratom dobil v letošnjem aprilu prokomunistično vlado, 20-let-no pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. Afganistan se je s tem trdno povezal s Sovjetsko zvezo, četudi hoče uradno ostati še vedno “nevezana ’ država.
/UiERišKA Domovima
/m-iv*	rti— mo m e
«*s3SBaw.
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published Mon., Wed., f'ri., except holidays and 1st two weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14,00 za pol leta; $8.00 za 8 mesece Kanda in deželo izven Združenih držav;
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8,00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3' months Friday Edition only — $10,00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 176 Wed., Dec. 6, 1978
Ko so vrzeli vedno številnejše
L .
Slovenstvo v Ameriki je še živo, toda njegovo delovanje upada, peša, dejavnosti je vedno manj na vseh področjih. Višek, poldne je že mimo, toda do zatona je še precej dolga pot, še precej časa. Če bomo znali ta čas prav porabiti, zaton lahko potisnemo dalje v bodočnost.
Še pred desetletjem je bilo med nami veliko število vnetih narodnih delavcev, požrtovalnih ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoj čas za skupno narodno dobro. V skoraj vseh naših narodnih naselbinah je življenje naravnost kipelo.
S časom so postale vrzeli v naših narodnih vrstah, še prav posebno v vrstah narodnih delavcev, vse številnejše. Minil je čas, toda nikogar ni bilo, ki bi te vrzeli izpolnil. Pojavile so se nove ...
Ko ni bilo druge pomoči, so se vrste strnile, postale so krajše in vedno manj jih je. Veliko slovenske krvi se je pomešalo s tujo in se vključilo v nova okolja in skupnosti v izgubo slovenske. Precej rojakov in rojakinj je svojo narodno skupnost zapustilo sledeč svojemu poklicnemu delu, s časom na njo pozabilo in se utopilo v tu-
jim.

Nekateri so se ločili od narodne skupnosti namerno in prostovoljno v prepričanju,; da je za nje osebno to boljše, da se bodo tako preje in hitrejše izenačili s tujim okoljem in bodo od tega rajše sprejeti kot njegov lasten del.
Takih ljudi je bilo vedno nekaj pri vseh narodih, saj so že stari Rimljani o njih govorili kot o ljudeh, ki jim je “domovina tam, kjer je dobro”. Na spPbšno taki ljudje skupnosti niso nikdar kaj dali, od nje so le jemali, ko pa tega niso več mogli, so skupnost mirno zapustili in iskali drugo, za nje koristnejšo.
Vsako očitanje je nesmiselno in odveč, nikogar ne moremo držati v svoji narodni skupnosti s silo. Kdor nima narodne zavesti, kdor nima čuta in ljubezni do izroči' svojega rodu, kdor teh ne spoštuje in ljubi, se bo nujno izgubil.
Če nam je za ohranitev narodne skupnosti, moramo ohranjati v njej narodno zavest, jo gojiti in buditi v mladini, da bodo v njej zrastle vezi, ki jo bodo ohranile rodu
Mlad človek hoče biti ponosen na svoj rod. Če mu ■pokažemo, da ima dovolj vzroka za ponos, če ga o tem prepričamo in utrdimo, svojega rodu ne bo nikdar zata jil, ampak mu bo ohranil svobodo.
Prebivalstvo naše dežele je z izjemo Indijancev prišlo z vseh delov sveta, prineslo s seboj različne navade, izročila in verska prepričanja. Pretežna večina je prihajala v prvem razdobju iz Velike Britanije, sledili so Nemci in Skandinavci, tem vzhodna in južna Evropa.
Slovenci so kot posamezniki prišli v to deželo še pred njeno neodvisnostjo, številnejši po njej, v množici pa so začeli prihajati v zadnji tretjini preteklega stoletja in prihajali vse tja do let po prvi svetovni vojni, ko so ZDA svoja vrata močno priprle z uvedbo narodnostnih kvot.
Slovenski priseljenci v to deželo so pomagali graditi njeno materialno, pa tudi njeno duhovno bogastvo v vsaj taki meri kot pripadniki drugih narodov. O tem je na razpolago vedno več podatkov in gradiva, s katerim naj bi se v slovenskih družinah dobro seznanili zlasti o-troci. To jim bo ustvarilo samozavest, to jim bo budilo in ohranjalo ponos na svoj rod.
Prav in potrebno je, da naš mladi rod seznanimo z narodno slovensko zgodovino, da mu pokažemo, da je lahko ponosen tudi na njo, da se mu ni treba bati nobenega primerjanja s komerkoli.
Slovenski narod je v dolgih stoletjih, odkar je stopil v zgodovino v času velikega preseljevanja narodov v šestem stoletju, pokazal trdoživost, trdnost in vztrajnost, ki so ga ohranjale in mu pomagale skozi vse stiske in pre-skušnie.
Obdržal se je pred nasiljem Obrov, ki so izginili kot narodna skupnost kmalu potem, ko so izgubili svoio državo. Preživel je napade, pobijanja in ropanje Madžarov, ko so se na povabilo nemškega cesarja naselili koncem devetega stoletja v srednjem Podonavju in postali pjegov sosed.
Turki so nad dve sto let (1396-1608) prihajali iz leta v leto ropat po slovenskih deželah, jih pustošili in uničevali. toda slovenski rod se je obdržal.
Sosedje so v tisoč štiri sto letih, kar živijo Slovenci v svoji današnji domovini, to skrčili na približno eno tretjino, toda niso jo uničili. Naši pradedie in dedje so_ v vsaki stiski, vselej, ko so se vrste razredčile, ko so bile vrzeli v njih preštevilne, te strnili, da so Me trdnejše, od-porneiše, sposobnejše Prenesti vsak pritisk.
Ko se ie v preteklem desetletju nacionalizem bujno razvil v Nemčiji. Italiji in na Madžarskem, so bili naši predniki izpostavljeni'novi, hudi nevarnosti. Slovenski sosedje so stegovali roke po slovenski zemlji in po slo-
venski krvi. Prebujena slovenska narodna zavest je pre- kar z velikim zanimanjem čifa skušnjo vzdržala^ slovenski rod je uspešno obvaroval svo- mo. Kadar je kaj slovenskega jo zemljo in svojo narodno zavest. To je okrepil pred ali katoliškega v bližini ge. Gi-prvo svetovno vojno, med njo in po njej v taki meri, da zelle Hozian, se ničesar ne konje bil sposoben prenesti uničujoči napad, ki sta ga spro- ča brez nje. če bi bili vsi ljudje žila proti njemu nemški nacizem in laški fažizem v tri- po dobrih delih njej enaki, desetih letih in zlasti v času druge svetovne vojne. (imeli vsi popolno življenje Dolga stoletja trdne predanosti Kristovemu nauku, tem svetu, življenje po njem in z njim so dala slovenskemu rodu j Po končani seji bomo imeli njegovo duhovno vsebino in smoter. Upajmo, da. sta tako skupno zabavo in nam bo po-zasidrana v njem, da jih tudi komunizem ne bo bistveno streženo. imeli bomo božičnico prizadel z vsemi svojimi ponudbami, vabami in prisilo, in miklavževanje, zato starejši
(Konec sledi)
“Čarovnik z Rudnika” na obisku v Clevelandu
gati. Če slučajno kaj izveste, bi torej rad vedel, kam naj se o-brnem in dramatistom v Trstu ugodim. Hvala. Andrej Kobal.’’ Lepo prosim, če je komu mogoče to željo izpolniti, naj proti odkupu naznani na naslov: Matthew Tekavec, 20531 Gol-ler Ave., Euclid, O. 44119. Tel. 481-3437.
- M. T.
pripeljite svoje otroke s seboj.
Jože Vrtačnik
Č. g. Mirko Žerjav
CLEVELAND, O. — Pretekli mesec je prišel v naše mesto k svojim sorodnikom na obisk salezijanski duhovnik Mirko Žerjav, ki ga v Sloveniji poznajo tudi pod imenom “Čarovnik z Rudnika”, ker je župnik na Rudniku pri Ljubljani.
Poleg svoje skrbi za verske
iiklavživaifje SI@¥@gi$k@ Mb pri Harij! fiieteiefl
CLEVELAND, O. — Advent je tu, čas pričakovanja in v ta čas je vložen tudi god sv. Miklavža. Stara navada je, da smo otroci težko čakal na ta godovni dan. Pisali smo pisma svetniku in ga prosili za razne dobrote Iskreno smo molili tisti teden in vse ubogali v skrbi, da nas rogatec ne pogleda.
Tudi Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu je v pričakovanju. Že od pričetka šole se soboto za soboto vrše
in duhovne potrebe svojih fara- vaje, da bo ta otroški svetnik
nov se č. g. Mirko Žerjav ukvarja tudi z rokohitrstvom, artizmom, iluzionizmom, hipnozo, telepatijo in še ;z vrsto stvarmi, ki sodijo v parapsihologijo. Na videz kaj enostaven in preprost mož pri 58 letih lahko človeka v hipu “začara” in mu vsili svojo voljo.
Prvih “čarovnij” se je Mirko Žerjav naučil v času druge svetovne vojne, pozneje jih je več spoznal in preskusil pri nekem zdravniku, ki je bil pravi umetnik v teh stvareh. Nato je veliko bral in izpopolnjeval svoje znanje na tem polju s tujo lite-
dovolj lepo sprejet. G. Rudi Knez pa pili Zdaj tu zdaj tam Angelčki se morajo naučiti peti in rajati, za sliko nebes ni nikdar dovolj.
Kako je lepa slika prihod sv. Miklavža v spremstvu malih in velikih angeljev! Računajte tudi na rogatce^ kateri se bodo pridružili' in nagajali.
Gotovo ste že uganili, da boste zopet lahko gledali spevoigro “Miklavž prihaja”, katera bo podana prihodnjo nedeljo, 10. decembra, ob pol 4h popoldne v šolski dvorani. Od 2h naprej se lahko pogovorite s svet
raturo. Posebej se je ukvarjal | nikom pod staro cerkvijo. Ma-
s študijem hipnoze in telepatije.
Svoje znanje in spretnost v “čarovnijah” je izpopolnjeval tekom svojih poklicnih, duhovniških študij v Italiji. Nastopal je nato ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod po vsej Evropi, zlasti pa v Italiji, pa tudi v Ameriki in Kanadi.
Sodelavcu ljubljanskega lista Nedeljski dnevnik”, ki je prinesel o njem obsežno poročilo pod naslovom “Čarovnik z Rudnika”, je g. Mirko Žerjav dejal, da bi rad našel človeka, ki bi imel smisel in pravo veselje, da bi ga navadil nekatere trike, ki jih nihče drugi ne pozna.
Pri svojih sorodnikih v Clevelandu bo ostal do preko Božiča in Novega leta, nato se bo vrnil domov v Slovenijo.
S. P.
tere pa lepo prosimo za pecivo.
Lepo vabimo prijatelje in podpornike naše Slovenske šole, da se odzovete vabilu in se mladino veselite prihoda otroškega svetnika. Pridite!
Odbor staršev
Bi želji gfsiregiL ,*
EUCLID, O. — Pred par dnevi šem od dr. Andreja Kobala prejel pismo, ki mi omenja:
‘V Trstu so me pri slovenski televiziji prosili, da bi jim dobil ropije mojih iger, katere je pred mnogimi leti razpečaval pok. Erazem Gorše. Jaz sem od vsega ohranili le tri igre, katere sem jim v Trstu izročil in so dve od teh tudi vprižorili. Zdaj pa prosijo, če je mogoče vse dobiti. (Kolikor se spominjam, jih je 13.)
Ali veste, če je kdo v Clevelandu, ki ve, kam je šla-Gorše-tova zapuščina? On je imel V: razpečavanju deset mojih iger. Sem. že povpraševal, pa mi ni nihče mogel v tem oziru poma-
Letna seja
Društva sv. Vida št. 25
CLEVELAND, O. — Naše društvo sv. Vida bo imelo svojo glavno sejo in volitve odbora za prihodnje leto v nedeljo, 10. decembra, ob pol dveh popoldne. Če se bomo vsi člani zanimali za naše društvo, kot je to bilo do sedaj, bo to še dalje živelo. V sedanjem času ni lahko po-voljno delati za katoliške usta-'nove in organizacije. .
Ne smemo pozabiti na one, ki so ustanovili KSKJ in se že preselili v večnost. Mi smo se samo vpisali v KSKJ in tako smo postali člani te močne slovenske Katoliške organizacije.
V Clevelandu smo lahko ponosni, ki smo imeli nekoč velike in sposobne može pri naši KSKJ. Taka sta bila pok. Anton Grdina in pok. Jože Nemanich, ki sta bila oba večkrat izvoljena za glavnega predsednika KSKJ. Ta dva sta bila pri delu za KSKJ nenadomestljiva.
Ko čitamo “Ameriškega Slovenca”, najdemo več lepega in zanimivega napisanega, ki nam je v Veselje in zabavo..Nad vse krasno je napisano pod naslovom “Prekmurski kotiček”. Za vse to moramo dati veliko priznanje ge. Gizelli Hozian. Ona zelo veliko in zanimivega piše,
Skorajda že leto spel - ReMjeise„ e
NEW YORK, N.Y. — še par dni in uresničile se bodo naše prošnje, ko nas bo spet obiska! sv. Miklavž. Letos pride med nas prav na svojo Miklavževo nedeljo. S to nedeljo pa se nam bo spet začel adventni čas. Začeli se bomo pripravljati na Božje rojstvo, ko mu sledi novo pretrganje v templju časa. Novo leto bo spet.
Že dva tedna nisem pisal far-ne-srenjske kronike njujorških Slovencev. Ob lepi farni trgatvi sem obstal, kot da sern se ruj nega vinca napil in v srenj skem jarku obležal. Pa temu ni 'tako. Pred dvema tednoma je bilo, ko sem, svojo kroniko- odnesel na pošto in hkrati povprašal, če, je kaj pošte. Bilo jo je, bilo nekaj Med njo tudi Ameriška Domovina tistega ponedeljka, ki jav Ija, da je toliko oslabela, da lahko pride med nas le trikrat na teden. Nisem se hudoval na lastništvo, nisem se hudoval na u-redništvo, ampak sem .raje pomislil na naš skupni greh, na narodni greh, ki ga ob vsej svoji bahariji slovenski ljudje na A-meriškem delamo-, ko nimamo dolarja in ne zanimanja za svojo materino besedo, položeno v domač list. Ta ponedeljek je bil trenutek spraševanja naše skupne vesti. Alj bomo, čeprav morda že nekam kasno,- a morda
a
vendarle še. o pravem času spoznali, da bodo posledice zelo hude za vse naše narodne slovenske srenje po Ameriškem, če bomo raje vztrajali v tej dosedanji grešnosti in pustili, da nam list propade. Brez naročnikov in brez dopisovalcev list ne more izhajati, pa naj ima še tako blagohotnega lastnika in še tako dobrovoijnega in sposobnega urednika.
Menim, da moramo opomin tega ponedeljka vzeti resno in ga moramo premišljevati na Miklavževo nedeljo- in o Božiču, ko naročamo in kupujemo, včasih kar nepotrebna, bahaška darila in nič ne pomislimo, da se lahko nekoga močneje obdari, če mu naročimo slovenski list, in ali, če mu kupimo slovensko knjigo. Posebno starejši moramo na tak način pomisliti na mlajše, ko vemo, če bodo ti brali slovensko materino besedo, jo bodo vzljubili in nikdar opustili.
Opomin tega ponedeljka sem moral vplesti tudi v svojo farno-srenjsko kroniko, kajti pišem jo v- Ameriški Domovini, da bi se naše življenje Ohranilo za današnji in jutrišnji dan.
Na drugo novembrsko soboto na farni “trgatvi” sv. Cirila je oilo lahno popivanje ruj nega. Naslednjo soboto pa je Liga slovenskih Amerikancev, Inc., y New Yorku priredila nekaj drugačno popivanje. Sklicala je čedno število, nekaj nad 60-, Slovencev na svoj četrti simpozij, ki se zmeraj vrši v lepih prostorih Princeton kluba na 43. cesti našega mesta.
Za to njeno kulturno pod-vzetje — simpozij — sem zgoraj rabil izraz “popivanje” z namenom, ker me je nekaj naših preprostih srenjčanov -vprašalo, kaj pravzaprav pomeni beseda: simpozij.
Je pač to ena izmed tujk, ki jih naši “ta šolani” zelo radi .rabijo, kadar govore ali pišejo. Je tako, da jo včasih kar moraš. Vendar Ligino vabilo v sloven-
trti študijski dan, na drugi pa v angleščini na: The Fourth Sim-posium.
Simpozij je slovensko napisan latinski izraz symposium in grški: synposion, kar pomeni pitje. Vendar pri starih Grkih je bilo- to: pitje, popivanje po gostiji z duhovnimi razgovori.
In ta pojem se je prenesel na vsak strokovnoznanstveni sestanek ali posvet. Poznamo- pa tudi Platonovo delo:	Simposion, v
katerem grški filozof razpravlja o erosu, ljubezni, ki je hkrati tudi težnja k resnici, Spoznanju in lepoti.
Pa vse to je imel tudi četrti študijski dan Lige slovenskih Amerikancev, ki ga je letos vodil prof. dr. John. Nielson (Janez Šešek), ki.je hkrati priznan žnanstvenik.
Po pozdravnih besedah njega in dr. Petra Remca, predsednika Lige, ter svetokriškega župnika rev. Alojzija Hribška, ki je opravil tudi skupno uvodno molitev, nam je Vladimir Pregelj podal v lepem govoru prikaz, kako je bilo‘izseljeništvo boleče za Slovence, da naši pesniki, iz-razniki narodne duše, niso bili za ta narodno bolečino neobčut-j prvim svojim, nastopom prose-
na in čisto zasedena dvorana. V gosteh smo imeli Zvonovce na programu,, med “prosvetarji” pa še Andreja Remca iz Chicaga, Vladimirja Preglja in Mirka Javornika iz Washnigtona. Seveda najodličnejši gost pa je bila ga. Mary Molek, katero je vodnik ure naj poprej pozdravil in ravno v pozdrav gostov je pred nas povabil Bernardko Kuminovo-, da jih s pesmijo pozdravi. In zapela je njim ter nam vsem: Lepo mi poje črni kos .. in še lepše pa nam je zapela o njem Bernardka. Bravo! bravo! je bilo slišati in moja takojšnja kritika je bila: Bravissimo, bra-vissimo... Da ste slišali Kostanj skega klavirsko spremljavo in njeno petje. O, kakšno skladje in kakšna glasovna razsežnost. Nekaj čudovitega za o-troka — pevko.
V duetu sta Andrej ček in Inga Zupančič zapela pesmico: Ob bistrem potočku je mlin. Ob koncu mala nesreča, nič zato, le korajžno naprej ... Saj je imela veliko večjo nesrečo na otvoritveni predstavi v Metropolitan operi —svetovna pevka Le-ontil Price. In zatem so nas s
Ijivi, ampak je bila tako- silna, da je terjala od njih ^pesniškega izpovedovanj a. Stihe, nanašaj o-če se na to vprašanje, je g. Pregelj lepo izbral; te je on prebral v angleškem prevodu, v slovenskem originalu pa jih recitiral g. inž. arh. S. Kregar. Razpravo
netili “novi” Fantje z Osme, ki jih zdaj v novi sestavi vadi Nej-če Zupan. Resno jih je zagrabil. Za nastop mora iti kar brez not. Zapeli so nam koroško narodno: Tam, čicr teče bistra Žila. Že s prvim nastopom je dosegel skladje glasov in vnesel v pev-
o tem bolečem vprašanju nam [ski izraz milino ter bolest koro-je podal g. V. Pregelj v lepi Iške narodne duše in pesmi, slovenščini, ki jo je lepotno Fantje, led ste spet prebili in prednesel njegov govorni or- zdaj korajžno naprej! gan. In tako smo bili pogoščeni j Druga polovica prvega dela je tudi z lepoto in ljubeznijo, ko kila posvečena pozdravu nove-nam je nanizal “Izseljence v nau papežu Janezu Pavlu II., ki slovenskem pesništvu”.	| ga je s pesnitvijo Pipana izrekla
Druga točka Liginega četrte-i Marjanca Prelogova, naša tečaj-ga študijskega dneva je bila vse- nica na Koroškem. Pesem ob-kakor njegovo osredje, ki je bila javljamo na drugem mestu. Ing. v programu obtežena: “Sloven- Kregar pa nam je ob razlagi slik ska dediščina včeraj, danes in Evharističnega kongresa v Phi-jutri”. Prof. Nielson nam je ladelphiji pokazal povezavo a-predstavil go, Mary Molek, ženo mefiških Slovencev s sedanjim poznanega kulturnega delavca papežem slovanskega rodu.
med ameriškimi Slovenci. Sama je ob 200-letnici ameriške neodvisnosti napisala knjigo:	Im-
migrant Woman. V tem čudovitem opisovanju življenja svoje matere je hkrati podala prerez ameriških dogajanj vse od nastopa tega stoletja, v katere je bil z delom in voljo, hrepenenjem in porazi, dvigi, in padci zapleten tudi slovenski, rod, tod bivajoč, da prav v vsem, kot je bila njena mati.
Mary, rojena in vzgojena na Ameriškem, je podala svojo pripoved, potem ko ji je g. Nielson izročil priznalno plaketo, seveda, čisto razumljivo v angleščini. Poslušalstvo je takoj pritegnila s svojim nastopom, ki je kazal na popolno sproščenost, zato je takoj prezrla tehnološko pridobitev tega stoletja — mikrofon. Pripovedovala je svojo zgodbo tako doživeto, da smo pozabili na njeno , dolgost. Nagrajena je bila z očitnim priznanjem nas vseh.
Po kratkem odmoru je sledila še teza “Vloga ameriške žene slovanskega porekla pri ohranjevanju etnične kulture”. To je prav tako uspešno podala slavistka Patricia Ann Krafčik.
Točaji v ozadju dvorane so medtem pripravili za gostijo in pitje, med katerim je tekla beseda o ravnokar minuli duhovni gostiji, na kateri sta dali svoje tudi ga. Marjanca Burgarjeva, j ki je v njej lastno v angleščini j prebrala odlomke iz knjige Immigrant Woman. V Javornikovem prevodu pa jih je z globokim doživetjem podala ga. dr. Domenika Longo.
Temu lepemu Liginemu popoldnevu, katerega udeleženci smo, bili predvsem, to je: v glavnem, njujorški slovenski srenj-čani, ki se zmerom in povsod srečujemo, je sledilo lepo nedeljsko dopoldne pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi.
Bila je tretja novembrska nedelja z redno prosvetno uro po deseti slovenski maši. Naša cer-
Drugi del, glavn del je bil posvečen slovenski pesmi. Novi “Fantje z Osme” še niso mogli prevzeti mesta Zvonovcev, ki jim ga je odbral že nekaj let vodnik ure g. Kalan.
Zapeli so nam šest pesmi: J. Gregorc:	Okoli-	hišice..., A.
Schwab: Slanica ..., R. Gobec: Kaj bi te vprašal... in s spremljavo harmonike, ki jo je dal neverjetno občutljivi S. Mally, so nam zapeli: F. Gerbič: Kaj pa ti vriskaš ..., Slakovo popevko: Kadar pa mim’ hiš’ce grem ... in narodno: Sezidal sem si vinski hram ...
Zvcnovci so bili tokrat v formi in so zapeli, da jih je bilo veselje slišati. Reči moram, da so od poletja,sem spet veliko pridobili. In začudil sem se prvemu tenorju, ki je zvenel... kot da je Hanzijev odmev. Kot sern ujel, spet snemajo za novo ploščo. In to se je v nedeljo poznalo kar očitno, ker vadijo, vadijo, pilijo, pilijo in s tem se grade, grade ...
In mi njujorški srenj čani, iz-gieda tako, da smo se v 'novembru tudi začeli spet graditi, in daj, da nas,bo Miklavž ob svojem nedeljskem prihodu lahko pohvalil in da bo lahko izbrisal iz svoje knjige naše grehe do narodne skupnosti na tujem.
Tone Osovnik
12 NAŠIH VRST
ščini na eni strani vabi na: Če- : k vica' je bila skoraj napolnje-
Valley, Wash. — Oprostite zamudo pri poravnavi naročnine. Oči so mi oslabile, pa še vedno rada berem, ker me zanimajo novice iz naših slovenskih . naselij, posebno pa tudi novice iz Slovenije. Pogrešam dopise s. Lavoslave. Je že tako, da ima vsak svoje križe, tem se nihče ne izogne.
Prisrčne pozdrave vsem, ki sc trudite za redno izhajanje našega lista, prav tako tudi vsem, ki list berejo!
Mary Omejc
pa kot čitamo, nosi žalosten pe- 18. novembra i čat prvenstva med vsemi al- !
bertskimi kraji v številu umet- v Trbovljah: Ivan Škofljanec; nih splavov. Res žalostna ugoto-jvitev za menda najbogatejšo
Pozdrav Janezu Pavlu II.
Zvone zvonovi k veličasti dneva ... Srce nam od veselja prekipeva: na Petrov s^nl izvoljen je Slovan, h krmilu Cerkve od Boga poslan, da nam bo luč, ki ožarja pota in v nič sprhni nevere grenka zmota.
Da reši narode duhovne bede,
Slovana Bog da za pastirja črede. Slovenska mati, rada še bolj vneto žrtvuj se, da bo tvoje dete sveto.
Pod skrbnim vodstvom svetega očeta, naj bo slovenski narod božja četa, ki vreden bo, da mu nebeški ključi odprejo vrata k sreči v večni luči.
Egidij Pipan
Iz slovenskega Toronta
Letni članski zbor Župnijske hranilnice in posojilnice Slovenija
Zadnjo nedeljo v novembru so zborovale članice in člani Ž. H. P. Slovenija v župnijski dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Udeležba je bila’ nad vse pričakovanje lepa, velika dvorana skoraj polna. Ob napovedani uri je predsednik g. inž. Jože Škulj pozval najstarejšega člana g. Jožeta Kastelica, da je z molitvijo odprl zborovanje.
Predsednik je napovedal dnevni red, člani so izbrali tri skru-tinatorje, ki so bili gg. Frank Osredkar, Tone Muhič in Ivan Marn. Zapisnik zadnjega občnega zbora je prebral tajnik g. Frank Brence. O finančnem stanju te denarne ustanove je govoril blagajnik-upravnik g. Peter Markeš. On je tudi predstavil članom sodelavke in sodelavce v pisarnah: go. Mimi Se-ničar, ki vodi podružnico rta Brown’s Line, gdč. Karli Geno-rio, g. Johna Pleškota, gdč. Ma-}
družne družine. Na obrazu vseh je bilo brati zadovoljstvo in po nos, da pripadajo ustanovi, ki je njihova, ki stalno raste in se širi ter izboljšuje svoje usluge članom.
Posebnosti iz poročil. — V e-nem letu 169 novih članov. Kapital, ki se je dvignil za več kot an milijon dolarjev, je presegel 6 milijonov. Vloge so znašale nad dva milijona in posojil je bilo danih tri in pol milijona dolarjev. Letnega denarnega prometa je bilo 32 milijonov in sicer 8 milijonov več kot prejšnje leto. Nova podružnica v Hamiltonu je tudi posebnost, ki kaže na napredek. Pozna je bila že ura, ko so zadnji udeleženci zapuščali dvorano. ..
Iz gl. urada
ŽHP Slovenija
Zahvala vsem
Odbor, ki je pripravil slavje 60-letnice “29. oktobra” in 30-letnice emigracije, se na tem mestu zahvaljuje vsem, ki so v
kakršni koli obliki delali in po-rijo Muhič, g. Jožeta Žižka, gdč. magali, da je nadvse lepo uspe-Diane Grdun, go. Jožico Vegelj la vseslovenska manifestacija,
ki vodi podružnico Hamilton, in gdč. Nežko Kolenc. Za upravni odbor je poročal predsednik g. J. Škulj, o posojilih je govoril načelnik kreditnega odbora g. Jože Turk, za nadzorni odbor pa g. Viljem Stajan in avditor g. Zenon Gutkowski.
Nova pravila je razložil gl. manager. Imenovalna komisija, V imenu katere je govoril podpredsednik g. Peter Klopčič, je pripravila kandidate na izpraznjena mesta. V upravni odbor so člani ponovno izvolili g. Antona Seničarja. Ker g. Ivan Levstek ni več kandidiral, je bil na mjegovo mesto izvoljen g. Janez Marn. V kreditni odbor je ponovno kandidiral g. Janez Marentič in bil tudi izvoljen. Enako oba člana iz nadzornega od-bora gg. Leopold Benko in Marjan Ulčar. Tudi avditor j a so člani ponovno imenovali.
Člani so sprejeli in potrdili Vsa poročila brez kake velike debate. Tudi volitve so potekle y zelo mirnem ozračju. Člani so potrdili predlagane kandidate in Prav tako nova pravila. Za ko-frec je bilo 15 udeležencev nagrajenih. Imena je izbirala sreča. Ko so bile vse točke dnevnega reda izčrpane, je g. župnik Janez Kopač zmolil “Čast bodi ...”
Po uradnem delu se je začel družabni del. Ge. Turkova, Dolenčeva in Končanova so pripravile kavo in prigrizek. Poleg kuhinje pa so v baru dobri ljudje delili tekočine, ki so gasile žejo. Pili so to gg. Končan in Pleško ■hib, v pomoč jim je bil g. A. Seničar. Družabni del je bil skoraj tako dolg kot uradni in seveda mnogo bolj živahen. Razgovor med odborniki in člani,
kakršnih ni bilo v tujini zadnjih 30 let.
V prvi vrsti gre zahvala slovenskim dušnim pastirjem in našemu pomožnemu škofu dr. Alojziju Ambrožiču. Pripravljalni odbor je vedno dobil na razpolago cerkvene dvorane za svoje seje, kar sta omogočila gg. župnika. Na praznik sam so skupaj s škofom darovali zahvalno sv. mašo za slovenski narod. Bog jim plačaj in usliši njih prošnje.
Ga. Lojzka Svetina je odlično organizirala skupino narodnih noš. Te so bile slovenski pušelc v katedrali, slovensko cvetje v sprevodu in okras dvorane v hotelu. Hvala Vam, ga. Svetina!
njenemu spremljevalcu g. š. Vinčecu. Hvala g. Petru Koželju in njegovim pomočnikom, ki so usmerjali povorko tako spretno, da zaradi reda in discipline policija ni imela nikakega dela. G. Andrej Pahulje, njegovi Ka-| ravanci, dalje Veseli Alpinci so pa z živahnimi melodijami u-stvarjali v povorki veselo razpoloženje. Hvala jim!
Tudi tisti akademski mladini iz društva SAVA, ki je pod vodstvom gdč. Marte Jamnik krasila vozove in dvorano, čuvala o-troke, dajala informacije v hotelu in bila na razpolago vsem in vsakemu z nasveti, prisrčna hvala.
Hvala g. Vilkotu Čekuti, vodji Slovenskega gledališča v Torontu. Člani tega gledališča so pripravili kulturno prireditev, ki je bila na višku. Izvajali so 15 točk, ki jih je povezoval Čas v osebi g. Andreja Stražarja. Da je ta del proslave tako lepo u-spel, se je treba zahvaliti tistim, ki so darovali veliko ur časa in mnogo svojih talentov. Bili so to: Že omenjena pevska zbora, dalje “Fantje na vasi” pod vodstvom g. Naceta Križmana, “Mladi glas”,' ki ga vodi ga. Marta Mihevc; tej plesni skupini so pomagali nekateri plesalci iz Nagelj na; s pevskim nastopom sta sodelovala gg. Danilo Baša in Danilo Vovk; dalje ga. Silvija Ovčjak in g. Janez Kolenko, ki ju je spremljal g. Kolarič; ga. Anica Resnik in njeni malčki; igralci Marija Babič, Blago Čekuta, Mirijam Če-
ODiEV! S PRERIJE...
kanadsko pokrajino.
*
LETHBRIDGE, Alta. — Prav malo zanimivega se dogodi med nami. Pa je 24. oktobra popoldne našo malo srenjo pretresla vest, da nas je nenadoma zapustil sorojak g. Nikola Previsič. Pri kosilu je Nik — tako smo ga klicali — začutil bolečine v. prsih, legel, malo pozneje zahropel ... Odpeljali so ga v bolnico, pa srcu ni bilo več. pomoči, mirno je zaspal za vedno. Radi smo ga imeli, bil je dober sorojak. Ob. precejšnji udeležbi Hrvatov in seve Slovencev smo ga pokopali na božji njivi dne 28. oktobra.
Nekaj znancev je letos spet o-biskalo Slovenijo, trenutno pa ! se potepata na obiskih po Ar-Letina je bila dobra in kar o- gentini g. Ivan Boh in žena bilna, le nekatere kraje je tik Tončka. Sta odnesla pete prav pred žetvijo ali pa med to obi- na dan, ko nas je resno obiskala skala toča, ki je ponekod napra- zima s pedj0 snega in polnim
vila precejšnjo škodo, tudi med mernikom mraza ... Odšla sta našimi rojak. Ker smo imeli v argentinsko pomlad, kot poje prav lepo in kar dolgo jesen, so pesem o lepi Vidi: “Če doma jim
vsi pridelki pod streho, tudi sladkorno peso so pravočasno pospravili in bo sladkorna to-
dobro ni, na jug se dvignejo, poromajo žerjavi...”
Ja, menda nas v kratkem obi-
Pokojni Nik Previsič je bil doma v kršati Hercegovini.
Zemlja tam revno vrača trud, ki ga vlagajo vanjo, preveč je ljudi za borne pridelke, ni kruha za vse, zato so mladi in moč-ni odhajali za kruhom preko morja. Med te izseljence je usoda pognala tudi Nika. Leta 1928 je prišel v Kanado poln mladosti in upov, pa so trdi dnevi prvih začetkov v Kanadi tudi njemu narekovali pota iz kraja v kraj za kruhom; Komaj se je kot novonaseljenec ustalil v Sa-skatchewanu, so svet in seve tudi Kanado pretresla mizerna leta gospodarske krize. Kot tisoči je romal za delom in se leta 1936 ustavil v Britski Kolumbiji.
Našel je delo v gozdarstvu, pozneje pa v rudniku v Michelu. spopad s staro ljudsko motivi-Dolga leta je delal tam.	ko”. Dogajanje filma je postav-
Nov, povojni val je pripeljal v Ijeno v dobo Marije Terezije, kuta, Janez Mesec, Aleksander Kanado politične begunce z vseh Koželj, Tricia Adams in Franc- .evropskih vetrov. Tudi nas Sloka Čekuta. Hvala vsem tem za vence. Med prvimi povojnimi
varna še pred Božičem vso pre- gče nag misijonar, ki je sedaj delala v sladkor.	j nastavljen v Vancouvru, da nas
■malo izpraši v adventni dobi in Naše malo mesto Lethbridge notranje pripravi za Božič, je tretje po velikosti v Alberti,	pa^
Nov slovenski film
V Ljubljani so začeli predvajati nov slovenski film “Praznovanje pomladi”, o katerem pravijo, da mu sreča ni bila najbolj naklonjena. Scenarij Frančka Rudolfa je ležal po raznih predalih 10 let in se mu je med tem nabralo “nekaj prahu”.
Režiser France Štiglic je film, ki mu je podlaga folklorno ku-letovanje, še kar dobro otresel nekaj prahu. Film pa ima odlično scenografijo, tenkočutno kostumografijo in je kar “uspešen
trud, ki ni ostal brez uspeha.
Velika zahvala gre vsem organizacijam, ki so kakorkoli sodelovale in tudi denarno podprle, pripravljalni odbor. Imena darovalcev so objavljena na drugem mestu. Stroški cele prireditve so znašali čez $12,000. Ne bi bilo mogoče kriti te vsote s samimi vstopnicami za banket. Da je odbor zmogel vse to, gre zahvala dobrotnikom. Končna zahvala, a ne najmanjša, pa gre vsem udeležencem, ki so praznovanje s svojo navzočnostjo, s svojo dobro voljo in navdušenjem najlepše podprli. Slovenci smo pokazali, da znamo ceniti in to v “materialistični” Ameriki, kulturne vrednote slovenstva, najbolj pa svobodo, ki o-mogoča Vsestranski razvoj človeka in družbe. Ostanimo združeni in čuječi na braniku te svobode.
Odbor “60/30”
Z darovi so podprli praznovanje slovenskega narodnega praznika
Zahvaljujemo se dalje skavt-;'Frank Osredkar ..$100.00
novonaseljenci so bili tu Novakovi iz Naklega pri Kranju. Trdna kmečka družina je bila kmalu po začetku vojne doma trn. v peti zavidnim političnim nasprotnikom, posebno še, ker je oče, razgledan in vpliven Lovro Novak poleg kmetije uspešno organiziral in vodil mlekarsko zadrugo. Uspehi rode zavist in ko so se doma politično duhovi križali in delili v tabore, je seve postala trdna katoliško u-smerjena družina mnogim napoti. Ko so rdeči s silo in zlaganimi idejami mnoge strahovali, so bili vsi, ki jim niso sledili, v stalni nevarnosti. Tako so se tudi Novakovi ob razsulu nemške vojske umaknili s tisoči na Koroško, od tam pa se leta 1948 preselili v Kanado, na delo na sladkorno peso v Picture Butte, kakih 25 km iz Lethridga. Hčer-
Umetniške razstave
Slovenski slikar, grafik in keramik Karel Zelenko je razstavljal kar v sedmih mestih hkrati. Šest razstav je bilo v Sloveniji: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Tolminu, Velenju in Slovenj Gradcu, sedma pa je bila v Cuxhavnu v Zvezni nemški republiki. V novembru bo Zelenko razstavljal še v Bruslju, kjer je že imel razstavo leta 1970 in 1975.
grado, v drugih kategorijah prve nagrade niso podelili.
Pravih sodarjev vedno manj
Poročilo z Bizeljskega pravi, da je vedno manj sodarjev in da so zato zadnji mojstri v tej obrti močno zaposleni. “Vse manj jih je, ki bi z ljubeznijo gladili hrastove in akacijeve doge in nabijali na sode, kadi in škafe Čvrste železne obroče. Eden od njih je Jože Černelč,” poroča Delo. / Kupci prihajajo k njemu ne le iz okolice, ampak tudi iz so sednje Hrvatske, pa iz Ljubljane in Izole ter od drugod. Sam pravi, da je v nad 30 letih, odkar se ukvarja s tem poslom, napravil nad 6,000 najrazličnej šega vinogradniškega posodja.
v Dorfarjih (Žabnici): Marija Logonder, roj. Kokalj; v Sevnici: Anton Šantej; v Petrinjah: Karla Petrinja, roj. Petrinja;
v Brezovi (Šmartno v Rožni dolini): Ivan Koželj; v Ljubljani:	Marjana Virens,
roj. Majer;
na Bledu:	Marija Konc, roj.
Medja;
na Prevojah: Pavel Florjančič.
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do l. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje jev 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117.
------o------
Oglašajte v “Aroer. Domovini”
CLEVELAND, O
MALI OGLASI
House for Rent
C rooms off E. 185 St. Older couple preferred. 531-9232.
(173-177)
Gledališče v Ljubljani
V Drami so se v oktobru spoprijemali z letošnjim repertoarjem Malega Odra. Programski svet je razpravljal o petih predlogih: Mala Drama bi predvidoma uprizorila Molierovega “Namišljenega rogonosca”, “Odstrel”, sodobnega nemškega dramatika Xaverja Kroetza, Mar-quesovo pripoved “Polkovnik
nima nikogar, ki bi mu pisal” ka Marija je spoznala Nika, iz ter dramo Petra Božiča “Komi-znanstva je zrastla ljubezen in sar Križ” in “Friderika z Vero-ju leta 1950 povezala v zakon, inik” Petra Kmecla.
Kmalu nato sta se preselila
Zanimivi razstavi v Bohinju
V okviru letošnjega planin skega jubileja in prvega pristopa na Triglav so v planinskem bohinjskem kotu pripravili dve zanimivi razstavi.
Prvo razstavo so pripravili Bohinju, kjer se je s fotografj-iami planinskega sveta predstavil Jaka Čop.
Drugo razstavo pa so pripravili v Stari Fužini z naslovom “Triglav v očeh bohinjskih slikarjev”. Razstavljenih je bilo 31 slik z motivi Triglava in okolice.
i
skim skupinam, njih voditeljem payte Kveder, Lethbridge in voditeljicam in članom iz
v
obeh slovenskih župnij. Z zastavami in uniformami so olepšali vse slavnosti. Enako zahvaljeni lovci. S svojimi lepimi uniformami so prinesli pestrost, kjerkoli so se pokazali.
Zelo lepa zahvala pevskima zboroma Marije Pomagaj in Brezmadežne. Pod vodstvom g. Dušana Klemenčiča in umetnika prof. g. J. Osane so tako lepo izjavah petje in druge melodije, da so bili slovenski in tuji gostje lahko ponosni nanje. Hvala ge. Svetina, gg. O. Mauserju in B. Potočniku za branje beril in lepo petje pred oltarjem. Hvala Medenov! družini, ki je v narodni noši prinesla darove k oltarju. Zahvaljeni reditelji v katedrali, bodisi, da ste bili v narodnih nošah ali civilu. Prve
10.00
Rudi Kus ................. 50.00
Stanko Šajnovič ......... 100.00
Zveza DSPB .............. 200.00
Društ. Slovencev Baraga 250.00 Društvo Slovenski dom.. 50.00 SKD-SLS in Nar. fond.. 100.00
2.H.P. Slovenija......... 300.00
H.P.J.E. Kreka .......... 200.00
Jani Trpin .............. 100.00
Jože Jereb ............... 50.00
Platnar Bros, ........... 150.00
Anton Bavdek ............. 50.00
Neimenovana .............. 50.00
Društvo SJKB Tabor,
odsek Toronto......... 100.00
Društvo SPKB Tabor,
odsek Cleveland ...... 100.00
Zveza DSPKB Tabor ... 100.00
Jože Kastelic .........  150.00
Anton Ferkul ........... 150.00
Ivan Kavčič st.......... 100.00
Janez Tratniki ......... 100.00
Zorman R. Estate ....... 100.00
SAVA .....................  50.00
je vodil g. Janez Mesec, druge
pa g. Janez Vičič. Njihova pri- Društvo Slov., Sudbury 25.00
jazna postrežba je presenetila L. Stajan ............... 100.00
^prašanja, odgovori in pojasni- vsakogar. Hvala “Gospodični L. L. in A. V............... 100.00
la> vse to je utrjevalo vezi za-j Ljubljana” Dorothy Tratnik in p. M.................... 59.37
N.	N.	>.................... 20.00
N.	N....................... 20.00
N.	N....................... 20.00
Prostovoljni prispevki na proslavi (zalepke). . $1,092.20
Bog plačaj vsem!
Kapucini v Sloveniji
V župnijski cerkvi v Stepanji vasi v Ljubljani so kapucini, ki
v (deli sta noviteti... na stare te Lethbridge, kjer je delavni Nik'me.
našel delo pri Eatnu in ostal |	----
tam vse do upokojitve leta 1968.
Po naravi je bil pokojni Nik skromen, tih in bil med nami hudo priljubljen. Poleg žene Marije je zapustil sina Nika in hčerki Teri in Ani. Vsi so doštudirali in pričeli življenje na svoje. V domovini žalujeta za njim brat in sestra. Vsem naše iskreno sožalje, Niku pa božji mir in sladko spanje v kanadski zemlji, ki mu je, kot mnogim nam, postala nova domovina in
mu dala svobodo in kruha ...
*
Komaj so poštarje pognali nazaj na delovna mesta, je že na vidiku štrajk bolniških uslužbencev, ki zahtevajo zasiguranje dela in višje plače. Ponekod že štrajkajo, pri nas bodo odločili ta teden kako in kaj.
Novo vino
Brežiško-bizeljska delovna nota “Slovin”, ki vsako leto zagotovi 50 do 70 hektarpv vinogradniških površin, pripravlja ta čas tudi nekaj novih vin. Novo blagovno znamko bo dobilo Slovenski vino z otočja hrvaškega Zagorja, novost bo tudi virštanj-čan.
V Sloveniji so umrli:
16. novembra j V Velenju: Pavel Repnik; upravljajo to župnijo, praznova-: v Cerknici: Zoran Kranjc; li 8. oktobra 450-letnico ustano- v Ljubljani:	Vida Bavčar, roj.
Šušteršič, Ferdo Juvanec, An-
vitve ih 370 let prihoda na slovensko zemljo.
Nadškof Jože Pogačnik je med ; mašo v pridigi orisal delo kapucinskega reda in zasluge za razvoj slovenskega slovstva (pasijonske igre in pridigarja Janez Svetokriški in o. Rogerij).
Uspeh slovenske umetnice
Slovenska flavtistka Irena Grafenauer je prejela prvo nagrado v Ženevi na 30. mednarodnem glasbenem tekmovanju solistov pod tridesetimi leti. U-metniki tekmujejo v štirih “ka-
ton Šijanec, Fanči Zavašnik, roj. Rozina, Martin Glavan, Ivan Kovič, Emilija Wagner, Zdravko Torkar; v Celju: Antonija Sajevic; v Vel. Malencah: Ana Gramc, roj. Retelj;
v Lescah: Friderik Kapus; v Portorožu: Nadi Draksler, roj. Jagodnik;
v Ptuju: Martin Winkler.
17. novembra V Trnovem ob Melinc;
By Owner in Euclid
Beautiful single, 2 bedrooms, 2 car garage, basement. 75 by 125 lot. Carpeting throughout. 20600 Ball Ave., off E. 200 St. Low 30’s. Call 531-8041 after 5 p.m. only.
(176)
For Rent
3 unfurnished rooms and bath on East 71 St. off St. Clair. To adults. Garage. Call 361-0989 after 5 p.m.
(168-177)
LASTNIK PRODAJA
Popolnoma zidano poslopje na E. 200 St. z 2 stanovanjima, 2 poslovnima prostoroma, 4 garažami. Dobro za bivanje in za posel. Veliko posebnosti. Vprašajo za nizkih 70. Kličite po 4.30 pop. tel. 481-4133.
(176-180)
Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje St. Clair m E. 63 St. oddajo/Kličite 432-1323.
(x)
Stanovanje v najem Petsobno stanovanje na Addison Rd. blizu St. Clair Avenue oddajo. Kličite 881-9243 od 7. do 9. ure zjutraj.
(174-179)
Help Wanted
CUSTODIAN COUPLE — part time; minor electrical and plumbing exp. Luxury Shaker Hts. Apt., plus salary. No children or pets. Call 621-6300.”
(176)
Službo dobi
Gospodinjska pomočnica, posebno privatno stanovanje, blizu Shaker Rapid. Kličite 752-6541.
(176-177)
tegorijah”, klavir, kontrabas, so- ;v Šentjernerju: Janez Mikec; lopetje in flavta. Nastopilo je v Kranju: Sonja Brinovec, roj
310 umetnikov iz 31 držav. Med 178 flavtisti se jih je
Kanduč;
v v Celju: Martin Verboten; polfinale uvrstilo 14, v finale pa na Vrhniki: Frančiška Molk; trije. V finalu je Irena Grafen- v Ljubljani: Janez Pavec, Julka auer poustvarila Mozartov kon- j Učak, Marija Slapničar, Mir-cert za flavto in orkester v D- ! ko Zajec, Alojzij Furlan; duru. Slovenska flavtistka je bi- v Polju: Marija Černe, roj. Kos; la edina, ki je dobila prvo na- j v Črnomlju: Dušan Brelih.
Help Wanted
Sef Up Men Die Repairmen
Must be experienced in working with automotive type, high volume progressive dies and presses. 15 - 300 ton presses. Rapidly growing progressive metal stamping organizatibn needs mature and responsible individual. Top pay and excel-
Soči: Andrej ,lent fringe benefits. 14 paid holidays. 5 days sick pay. two weeks vacation after first year. Clean, friendly work atmosphere. — Apply:
Cleveland Metal Products
2019 Center St. Cleveland, Ohio Personnel Office
(176-178)

BMZHOMA
Hektor Malot
Predstavli J sem si, da boš imel hudoben. A to mi odpuščaš, ker brate in sestre, ki jih boš ljubil, si dober. Sam pa si tega ne od-kakor si prej ljubil mene; morda pustim, ker nisem dober. Toda jih boš ljubil še bolj, ker bodo še ne veš vsega! Dejal sem si: bogati in dobro vzgojeni. Pri- “Iti moram z njim na Angleško, znam, da sem bil ljubosumen. To da bom videl. Ako bo Remigij ti moram najprej priznati, da srečen, zares srečen in ne bo mi odpustiš, če mi sploh moreš imel več časa, da bi mislil name,
bom zbežal. Odšel bom. naravnost v Lucco, da objamem sestrico Kristino.’ Zdaj pa namesto Tz vsega srca. Videl sem tvo- da bi bil bogat in srečen, kakor jo žalost in se nisem hudoval sva domnevala in upala, nisi bo-
Pri Broadview Savings
r
imamc veliko načinov,
vi«v H’ * š ■ •	‘‘' ' š ■"
: pustiti ta nizkotna čustva,” “Oh, Matija!”
“Reci mi, da mi odpuščaš!”
nate.”
“Ker- si nespameten. Nad tis-
gat in si... nisi to, kar smo mislili. Zato pa ne smem odpo-
iimi, ki so hudobni, se je treba tovati; zdaj ne bom še objel in hudovati in jaz sem bil zares poljubil svoje male sestrice Kri-
Naročite Vase božično voščilo
v Ameriški Domovini čim preje!
Voščite vsem Vašim prijateljem vesel Božič in srečnoij novo leto z voščilom v Ameriški Domovini.
Voščila bodo objavljana v vseh številkah OD 29. NO-j gg VEMBRA DO 20. DECEMBRA 1978, v božičnih prilogah. j gp Izpolnite spodnji kupon in navedite kakšno voščilo že-^ d lite, ali za $10 ali za $20 ali za $30 (z. vključeno božično sli-j jH kico), priložite ček in pošljite vse skupaj na naslov:	jj
Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland,J Ohio 44103. ali kličite tel. 431-0628.	{
Če želite objavo Vašega lastnega besedila v božičnem 5 ;voščilu A.D., dodajte še $5 (zaradi večje porabe časa stav-\ •Ijenja).
Voščilo št. 1 — $10.00
Vesele božične praznike ■	— — - in
srečno novo leto!
VAŠE IME IN NASLOV

da vam pomapame varčevati
Ustavite se, prosimo, v katerekoli od vam najbližjih uradov v soseščini in nam dovolite, da bomo delali za vas.
;•	.	V
1.	Hranilna knjižica
vam pok'aže nabrane obresti na hiter pogled.
2.	Denarna postrežba
vam omogoča naložitev prihrankov ali njihov dvig v kateremkoli uradu Broadview ali Pick-n-Pay trgovinah vsak čas, ko so.trgovine odprte... in vam plačuje % obresti ob neprestanem seštevanju.
3.	Denarna postrežba plačevalec računov
vam omogoča plačevanje računov po telefonu, po pošti nam ali po izročitvi vašega naročila za plačilo v vašem Broadview uradu ali v trgovinah Pick-n-Pay.
4.	Božični klub 1979
ima prosto darilo že za samo pridružitev... in zaslužene obresti na popolnoma plačani Božični klub.
5.	Neposredne vložitve vladnih plačil
vam odvzemajo skrbi zaradi kraje čekov. Mi bomo uredili, da bodo vaši mesečni čeki vloženi naravnost in varno na vaš hranilni račun v Broadview.
6.	Prožni certifikati naložb
vam prinašajo najvišje dovoljene obresti — in vam dajejo denar na razpolago na dan, ki si ga izberete.*
7.	I.R.A. in Keogh
osebni pokojninski načrti, ki zmanjšujejo vaš dohodninski davek leto za letom, ko vi z delom služite redni dohodek.
Obiščite vaš najbližji urad Broadview Savings še danes, Mi smo tu, da vam pomagamo na vse možne načine.
’	’ ■ > ' ; 4	N >	'	'	| • i • r U;
I BROADVIEW SAVINGS
;	seivice „
Voščilo št. 2 — $20.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO!
VASE IME IN NASLOV
/
\
■ >'1 !'-iU
•ViV
j^oneysetvice
The Savings Connection at Pick-n-Pay
SUBSIDIARY OF BROADVIEW FINANCIAL CORPORATION
■BH9W .l&irr.':«.'...
;jember FSUC with all accounts insured to $40,000
A substantial penalty is required for early withdrawal of certificates of deposit
Voščilo št. 3 — $30.00
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO!

VASE IME IN NASLOV
stine, poljubiti moram prijatelja, more vse v glavo, imam pa srce, brata, ki se imenuje Remigij.” ki čuti. Ne želiš, da bi odšel za-Pri teh besedah me je prijel to, ker so tvoji starši revni in za roko in mi jo poljubil. Tedaj bi me ne mogli vzdrževati; saj so mi zopet napolnile solze oči, dobro veš, dft bi jim ne bil v zdaj niso bile več žgoče in breme, ampak bi lahko še delal grenke kakor prej.	zanje. Hočeš to le zaradi te-
Čeprav sem bil tako zelo gi- ga... kar si videl nocoj ... ker njen, nisem opustil svoje misli, se bojiš zame.
Dejal sem mu:	“Nikar ne govori tega!”
“Na vsak način moraš oditi. “Bojiš se, da bi nekega dne Iti moraš v Francijo, obiskati 'tudi jaz strigel listke z blaga, ki Liziko, očeta Acquina, mater ni bilo kupljeno.”
Barberin in vse moje prijatelje “Oh, molči vendar, moj mali ter jim povedati, zakaj ne mo- Matija!” Pokril sem z rokami rem izpolniti tega, kar sem želel obraz, ves zardel od sramu. Main kar sem obljubil. Pojasnil jim tija pa je nadaljeval: doš, da moji starši niso bogati, “če se torej ti bojiš zame, se kakor smo vsi domnevali, in to prav tako jaz bojim zate! Prav bo zadoščalo, da mi oprostijo, zato ti pravim: Vrniva se sku-Saj razumeš, kajne? Nobena sra- paj v Francijo k materi Barbe-mota ni, če človek ni bogat.” ri, k Liziki in vsem tvojim Vem, da ne zahtevaš, da od- prijateljem.” potujem zato, ker tvoji starši “To je nemogoče. Tebi moji niso bogati, A prav zato hočem starši niso nič, ničesar jim ne c:s,a"*'	dolguješ. Jaz pa sem njihov o-
Lepo te prosim, nikar ne de- trok in moram zato ostati pri laj^ moje žalosti in trpljenja še njih. Naj bo kakorkoli, moji večjega. Saj vidiš, da že dovolj starši so.”
.trpim.”	“Tvoji starši! Ta mrtvoudni
Nočem te prisiliti, da bi mi starec tvoj stari oče! Ta ženska, povedal to, kar bi mi rad zamol- ki je ležala na mizi, tvoja, ma-čal. Nikakor nisem prebrisan in ti!”
niti ne razumem. A če mi že ne	(Dalje prihodnjič)
Klic v Evropo vam da občutek tolikšne bližine in stane tako malo

Naročam božično voščilo za $ ....................!!
Ime .............................................
Naslov ..........................................
/
Mesto ............................. Zip..........
Pošljite na: Ad Dept. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103
mmt
B.
C0ATIS
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
BIVŠI
KANDIDAT ZA EUCLID SCHOOL
Vi živite v ZDA vse vaše življenje, toda so vaši starši bili rojeni v drugi deželi?
Onstran oceana imate (razen na Aljaski ali
sorodnike, ki jih niste nikdar videli? Razen na fotografijah.
Zvok njihovih glasov jih bo pripeljal veliko bližje kot pismo.
Odkrijte vašo drugo dediščino! Pomagajte
vašim staršem, da pojdejo no lahko kličete za samo obiskat svoj stari dom. Po $4.80 in davek. (Za več telefonu. Je lažje in
Havajih) kamorkoli na svetu.
Kliei preko noči	’'MRE';-	' ! <» -’ iJ
(od 5. pop. do 5. zj.) in v Pages Directory,. nedeljo so običajno cenejši. Vaš operator vam bo Na primer klic v Belgijo' pomagal s podatki in dobil s pomočjo operatorja je ^„„^0 številk0j ki jo le $5.10 in davek. Neposred- njma^e
cenejše, kot mislite.
informacij za neposredno klicanje poglejte v Call Guide del vašega White

ii
I
Vi se še lahko čutite blizu vašim sorodnikom, pa naj bodo še tako daleč od vas,
@ Ohio Bell
I VOŠČILA 12 £HICASA, lil.
JOŽE IN MARIJA BERNIK
CHICAGO, ILL.
1
\/
\
r"
l ....2
©
Neslo oblčsjnih božičnih kari In novoletnih voščil voščijo preko naše Ameriške Domovine Slovenci iz Chicaga in okolice svojim prijateljem in znancem blagoslovljen Božič in srečno novo leto
| VOŠČILA IZ CHICAGA, ILL.

IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
želita slovenskim rojakom v Chicagu in drugod po svetu blagoslovljen Božič in uspehov polno novo leto

%
Mirko Geratič - "Loti Štajerc"
žen vsem, ki berejo njegovo kolono, blagoslovljeno božične praznike in zdravo novo leto Podprimo tudi v letu 1978 našo Ameriško Domovino!
PEPCA MOKOREL
želi vsem prijateljem in znancem v Chicagu in drugod blagoslovljen Božič in zdravo ter uspehov polno novo leto.
Božičnim in novoletnim voščilom se pridružujejo tudi
duhovniki šare sv. Jurija v South Chicagu
9546 EWING AVE.
P. Leonard Bogolin, župnik, p. dr. Vendelin Spelidov, pom. župnik in p. Vulič.
Naj betlehemsko Dete napolni srca vseh slovenskh rojakov, prijateljev in znancev s pristnim božičnim veseljem ter blagoslovi vse v novem letu, da bi bilo mirno in zdravo želita
Stanley in Michaela Simrayh z otroci:
MAGDO, HERMANOM, STANKOM ML. in BERNARDKO, Lemont, IH.
Družina ivan in Anka Krivograd
O. RIVERSIDE, ILL.
želi prijateljem in znancem vesele božične pravnike in zdravo novo leto
r
SL
m
Društvo Sv. Ana štev. 110 KSKJ
želi svojim članom kakor tudi vsem slovenskim rojakom, da jih božje Dete obilo blagoslovi za božične praznike ter v novem letu.
CHICAGO, 111. — Zadnjič nas je Ludvik povedel v mesto Dawson. Danes nadaljuje:
“Popoldne sVa šla z ženo v mestni muzej, kjer sva videla vse mogoče stvari iz časov zlate mrzlice. Prikazan je bil celotni način življenja iz tistih časov, od kuhinje do primitivnega o-rodja, ki je bilo v rabi v tistih časih. Tudi smo videli prostor, kjer so se razveseljevali ljudje, katerim je bila sreča mila pri iskanju, zlata, v družbi mladih deklet. V muzeju je spalnica in slika kraljice teh deklet iz te dobe. Napis je povedal, da si je ta kraljica ne samo. osvojila srca iskalcev zlata, prisvojila si je tudi njihovo zlato. Ko sem preje omenil kuhinjo, moram pripomniti, kar sem tam slišal, kako draga je bila tam hrana tiste čase. Bral sem tudi v Tribuni, ko sem prišel nazaj, da je bila takrat govedina $48 za en funt.
To je bilo koncem 19. stoletja; prevedeno v današnje cene z o-zirom, koliko je bil dolar vreden, bi danes en funt govedine stal 500 dolarjev.
Zvečer smo se odpeljali z ladjo po reki Yukon ven iz mesta na pečene ribe, katerim pravijo salmon. V slovarju sem dobil slovensko ime: losos. Cena za večerjo je bila precej slana, v peno je bila vključena tudi vožnja z ladjo. Ker nisem prevelik prijatelj rib, nisem bil preveč zadovoljen z večerjo. Ko smo prišli nazaj, smo spet šli na turo opazovat sončni zahod. Bilo je 29. julija, zahod je bil ob pol 12. uri. Velik napis na hribu pove, da sonce 21. junija samo zaide in se takoj zopet prikaže. To pomeni, da ta dan tam ni noči.
Tudi takrat, ko smo bili mi tam, bi morali počakati dobri dve uri, da bi sonce zopet vzšlp.
V mestu Dawson je tudi glavni stan kanadske zvezne policije za Yukonsko ozemlje.'Ko smo se pripeljali nazaj v mesto, je šofer ustavil pri pokopališču, ki je bilo pod cesto. Na tem pokopališču ima policija svojo sekcijo in je bil tam kar precej grobov. Šofer nam je pojasnil, da tam niso pokopani samo stari : ljudje, ampak tudi mladi. Naj-j® več vzrokov smrti je bilo, da so : ar v hudi zimi zmrznili, zlasti , to so bili ranjeni. Ko smo se pripe- i Ijali nazaj v naš hotel, sva zače- to la zopet “pokati” kovčke za dru-gi dan, ko smo se odpeljali pro- to ti mestu Whitehorse.” (Dalje) j
Ko boste brali to pisarijo, bo ^ sv. Miklavž že odšel od Sv. Ste- ftj fana in se bo zopet vrnil na tret-jo nedeljo v decembru, ko bo nastopil s vsem svojim sprem-stvom v Muzeju za znanost in industrijo. Toda o tem bom še ^ pisal.	'M
Naš triglavski plezalec Franci Gaber mi je poslal sledeče pi- M smo:	“Že odkar se spominjam,
mesec december ima dva velika praznika: Božič in seveda Sv. Miklavž. Na predvečer 6. de- 'jSj cembra vedno nastavim krožnik j in težko pričakujem jutra. Sv.
; Miklavž obišče’ vsako slovensko 'hišo, ki veruje v njega. Zjutraj ;^ ko vstanem, hitro skočim v ku- j hinjo in pogledam,^ kaj mi ,ie prinesel. Ponavadi prinese ore--he, fige, piškote in sladkarije, j M’ Sv. Miklavž ima zelo rad prid- i ne otroke in jih rad obdari. V ; Chicagu se tudi pokaže na odru, i * v v cerkveni dvorani. Poleg sv.
Miklavža pridejo tudi angeljčki in parkeljni. Jaz sem tudi igral že parkelj na. Ko sem bil majhen fant, sem se jih precej bal.
Enkrat me je parkelj pobral na odru pri Sv. Štefanu in me odnesel — saj veste kam ... Sedaj vem, če sem priden doma in rad	Skopuhi!
ubogam starše, mi bo sv. Miklavž gotovo kaj prinesei.”
Dobro, Franci, vedno tak osta-
ni. V razna društva bo prišel	y	Postulatot
za Kanado in Ameriko je č. g. Ivan Kopač, lazarist, župnik pri
ste brali v posebnem dopisu. Še enkrat bi opozoril zavedne Slovence, da kupijo knjigo “Škof Gregorij Rožman, III. del. Lepo je, če bi imeli celotno sliko o njem. Izšla sta še I. in II. del. Nekateri se bojijo kaj žrtvovati za slovensko knjigo. Škof Rožman je pa žrtvoval za Slovence vse, svojo čast in dobro ime. Ne
Imamo novega svetniškega kandidata. Je to Ivan Gnidovec,
di Santa v rdečih hlačah, z napetim trebuščkom in s svojim
“ho, ho, ho”. Toda to ni sloven-, ..	.	r,,
ski Miklavž m nima z našim J	...
sv. Miklavžem nič skupnega. Je
bolj za “hec”.
❖
Naši skavti so imeli sv. mašo v nedeljo, 19. novembra. Maševal in pridigal je p. Jack Zi-
bert. Bilo je prav lepo.
*
Poročilo o spominski proslavi 19. obletnice škofa Rožmana bo-
Opozarjamo vas že sedaj na slovensko silvestrovanje v veliki farni dvorani. Vstopnice so po $15. Kuhinjo bo imela v oskr bi ga. Amon. Da ne bo prevelike gneče, bodo vstopnice omejene. Na zadnjo nedeljo v januarju 1979 bo v veliki farni dvora-
(Dalje na 6. strani)
VOŠČILA IZ CHICAGA, ILL.
LOJZE IN VERA GREGORIČ Z DRUŽINO
1844 W. 22ml Place, Chicago, želita blagoslovljen
Božič in zdravo novo leto vsem prijateljem in znancem
DR. LEOPOLD HUMAR Z ŽENO FANIKO,
N. Riverside, 111., želita slovenskim rojakom in prijateljem lepe in zadovoljne božične praznike in
\
zdravo novo leto
1____________
«1 V
SLOMŠKOVA SLOVENSKA ŠOLA V CHICAGU |
želi vsem staršem, ki pošiljajo svoje otroke v to šolo, prav tako vsem podpornikom slovenske šole vesel Božič in srečno novo leto
SLAVKO IN IVANKA VUKŠINIČ
i atrod
želita slovenskim rojakom in prijateljem BLAGOSLOVLJEN BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO
Blagoslovljen Božič in prav tako blagoslovljeno nove leto želita duhovnika slovenske fare Sv. Štefana, Chicago, 111.,
FR. KLAVDIJ OKORN, ŽUPNIK,
FR. JACK ŽIBERT, POMOŽNI ŽUPKi
Voščilom se pridružujejo tudi naše č. šolske sestre
GIZELLA HOZIAN
WILMETTE, ILL.
želi blagoslovljene božične praznike ter uspehov polno novo leto vsem Slovencem v Chicagu in okolici, zlasti pa članom Slomškovega krožka.
V letu 1979 podprimo z molitvijo in prispevki delo za Slomškovo beatifikacijo.
Družine dr. Jože Gorile i ofrod
ELMHURST, ILL.
želi prijateljem in znancem milosti polne božične praznike in zdravo novo leto.
DRUŽINA JOŽE RUS,
BERWYN, ILL.
želi slovenskim rojakom blagoslovljen Božič in
zdravo in mirno novo leto
Dr. Andrej Fishinger in Anica z oirsci
BERWYN, ILL.
želita slovenskim rojakom in prijateljem vesel Božič in srečno novo leto
OR, LEOPOLD ŠE1E Z DRUŽINO
20301 Kedzie Olimpya Fields, 111.,
želi vesel Božič in srečno novo leto vsem
prijateljem in znancem
JaEtk® in Ivanka Burjak z otresi Edyjem, Janezom? Stankom, Roberto in Miriam
CICERO, . ILL. .
želita prijateljem in znančem vse najboljše ZA BOŽIČ IN NOVO LETO
i
Slovenski dijaki m d! fakin je iz OHsaga in eketiee
kateri smo bili na študijskem tečaju na Koroškem, želimo vsem prijateljem in znancem, katere smo spoznali v Celovcu,
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1979. Prav tako Mohorjevi družbi, g. Klavžu in vsem.
ki so skrbeli za nas.
H Š:	Itlt irilS: JŠs Ji tl: It It*: «1 Š

Ko se je nebo sklonilo k zemlji
VOUIU IZ CHICAGA, UL.
poslušajo in ohranijo” (Lk 11, ; 28) bolj blagruje Marijo, ker je DOKAZ BOŽJE LJUBEZNI , rojene osebe, priznavati dejan-'božjo besedo poslušala in jo Pravi kristjan trdno veruje, i sko, da smo vsaj vsi ljudje ena- ohranila v vsakdanjem življe-
DRUŽINA ANTON IN NEŽKA GABER ML. S
SINOM FRANCIJEM IN HČERKO KATICO
VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO
LETO
DRUŽINA FRANK IN FRANCES MARTINČIČ
2055 W. Cermak Road, Chicago, 111. ŽELI VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO NOVO LETO
ANION IN ANA GABER Z DRUŽINO
2215 S. Wood Str.
Chicago, 111.,
ŽELITA PRIJATELJEM IN ZNANCEM,
PRAV TAKO TUDI AMERIŠKI DOMOVINI
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN USPEHOV POLNO NOVO LETO
DR. MARJAN ERMAN Z ŽENO RENATO
želi vsem čikaškim rojakom in drugim prijateljem v okolici lepe božične praznike in srečno novo
leto.
S
DRUŽINA LUDVIK IN CORINNE LESKOVAR
Prodaja zemljišč in zavarovanja, 2032 W. Cermak Rd., Chicago, 111., in člani Slovenske Folklorne skupine ŠARC želijo vsem Slovencem v Chicagu in okolici vesel Božič in srečno novo leto. Poslušajte vs^ko nedeljo ob 8. zvečer radijsko oddajo na postaji WOPA 1490 KC
LUDVIK IN MARA JELENC
z družino
3743 S. Gunderson, Berwyn, 111.
\
voščita slovenskim rojakom v Chicagu in drugod vesel Božič in srečno novo leto
da se je na božič rodil tisti, ki je od vekomaj od nebeškega Očeta sprejei božjo naravo ter je resnična druga božja oseba. Tako so se izpolnile starozavez-j ne obljube, da bo Bog 'poslal svetu Odrešenika. Zgodilo se je, kar z občudovanjem .poudarja evangelist Janez: “Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinor oj enega Sina, da bi se nihče, kdor veruje, vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje” (Jan 3, 16).
Adam je praoče vsega človeštva, njegova- naravna glava. Njegov greh nepokorščine je pahnil njega in vse njegovo potomstvo v globoko brezno nesreče, iz katere se sami na noben način ne bi mogli rešiti. Prišel je Kristus, učlovečeni božji Sin, novi, drugi Adam, ki je s križem in vstajenjem preobilno odrešil človeški rod. Vsem, ki izpovejo vero vanj in se dajo krstiti, vrača božje otroštvo, stanovitne v dobrem nagradi z večnim življenjem. Nikoli ne bomo mogli doumeti veličine božje ljubezni, ne Kristusove plemenite požrtvovalnosti, pa tudi ne bogastva darov, ki nam jih božič naklanja.
SLAVA BOGU,
MIR LJUDEM
Angeli so na betlehemskih poljanah v sveti noči prepevali: “Slava Bogu na višavah in ,na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.” Pred Kristusom ni bilo ne angela ne človeka, ki bi mogel dostopno počastiti neskončnega Boga. Ker je Kristus učlovečeni božji Sin, daje nebeškemu Očetu čast in hvalo, ki se spodobi njegovemu božjemu dostojanstvu.
Kolikor se sedaj mi kristjani povezujemo s Kristusom kot njegovi živi udje, moremo sodelovati pri Boga vrednem in dostojnem bogočastju. To opravljamo z molitvami, osebnimi in skupnimi, ljudskijni in liturgičnimi pobožnostmi, zlasti pa s sveto mašo.
Kristus je stopil na zemljo, da nam prinese mir. Najprej mir z Bogom, ki ga je dosegel s svojo krvavo daritvijo na križu in svo-'jim veličastnim vstajenjem. S tem je uničil moč .greha, ki-ga prmašk v srca ljudi in sveta. Izpod križa rečejo neusahljivi studenci milosti, ki nas očiščujejo osebnih grehov in prera-jajo v božje otroke ter nam dajejo dovolj močne hrane za duhovno rast. Če pridno in vztrajno zajemamo iz studencev nje-' govega miru, se po smrti preselimo v njegov večni mir, mir večne nedelje.	|
j V raju je vladal blaženi mir. Dokler je človek živel v prijateljstvu z Bogom, sta živela Adam in Eva v popolnem medsebojnem soglasju, tudi živali so bile kot beremo v svetem pismu ; pohlevne in. krotke, priznavale j so človeka za svojega gospodarja, zemlja mu je radodarno, brez truda in napora, dajala vsakdanji kruh.
! Ko pa se je človek uprl Bogu in je razdrl prijateljstvo z njimi se je skladnost v stvarstvu, podrla. Med ljudmi so se začeli prepiri in spori, kar dokazuje Kajnov bratomor. Živa in mrt-I va narava je človeku pokazala rogove. Zaradi Adamovega gre-. ha je zemlja postala prekleta in i Bog je Adamu rekel: “Trnje in osat ti bo rodila. V potu svojega obrazu boš užival kruh” (1 Mojz ^2-
3, 19).	S
Vsa človeška zgodovina je prepletena z vojskami in nemiri. Kako težko si je večkrat prislužiti vsakdanji kruh. Kako se predstavniki narodov prizadevajo za mir in soglasje med narodi, pa s kako pičlimi uspehi! Zakaj? Nemiri in vojske so posledice greha, upora proti Bogu. Najprej se je treba spraviti z Bogom, priznavati božje pravice v človeški družbi, da spoštujejo resnico, pravico, človeško dostojanstvo vsake, tudi še ne-
kopravni, potem bomo iskali mir in slogo po pravi poti. Samo Kristus je v polni meri Knez miru.
MARIJA — DEVICA IN MATI
V izvedbo načrta odrešenja je Bog vključil tudi Marijo. Napovedal jo je že v raju, nakazovale so jo mnoge osebe stare zaveze. Ko je prišel določeni čas, se je v družini Joahima in Ane rodila ta božja izbranka, ki je bila že v prvem hipu svojega spočetja brezmadežna, prosta izvirnega greha in vsakega grešnega nagnjenja. Prva Eva je z nepokorščino spravila v nesrečo vse svoje potomstvo, druga Eva-Marija pa je s svojo pokorščino pripomogla človeštvu do odrešenja.
Lepo o tem govori sv. Avguštin v drugem berilu za praznik Marijinega darovanja 21. novembra: “Ali ni Devica Marija izpolnila Očetove volje, ko je verovala in po veri spočela, in bila izbrana, da bi se po njej začelo odrešenje ljudi, in jo je Kristus ustvaril, preden se je v njej učlovečil? Spolnjevala je in še kako spolnjevala Očetovo voljo. Več pomeni, da je bila Kristusova učenka, in bolj srečna je bila v tem, kot v svojem materinstvu.”
Po mislih sv.. Avguština Jezus s tistimi besedami: “Še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo
nju, kakor da je bila telesno njegova mati. Več pomeni, kar živi v duši, kakor to, kar nosi' telo.
Kristus je kot človeški otrok potreboval varno družinsko zavetje, zlasti še spričo preganjanja. ki ga je zadelo po rojstvu. Tako je Bog poskrbel, da je Marija pravočasno našla deviškega moža, ki je očetovsko skrbel za svojega varovanca in je pred svetom in zakonom veljal za njegovega očeta. Življenje nazare-ške Družine ostane za vse čase nailepši zgled vsem krščanskim družinam. Ljubezen troedinega Boga je vir ljubezni, ki povezuje človeška srca. Tudi med nami mora biti nekaj tega duha nazareške družine!
K. G.
VOŠČILA IZ CHICAGA, ILL.
Stanko In Alojzija Šega s sinom Jožetom
Joliet, 111., želita vsem prijateljem in znancem
vesel Božič in zdravo novo leto
Izpod zvona Sv. Štefana ...
(Nadaljevanje * S »trsni)
ni Baragovo kosilo. Tudi na to mislimo vsi že sedaj.
*
V našem Loopu je te dni direndaj. Nad milijon kupovalcev in kupovalk stika za božičnimi darili. Kaj, ko bi vsaj eno četrtino od tega dali v dobre namene. .. in se spomnili tistih, ki nimajo skoraj nič. Božje Dete v jaslicah nas uči ljubezni in ponižnosti. Ali bomo o Božiču kaj mislili na to.
Lep pozdrav vsem, prav vsem “Toti Staj ere”
Družina Janko Taycman, Elmhurst, III.
želi vse najboljše slovenskim rojakom za praznik rojstva Gospodovega in uspehov polno novo leto
Andrej in Marija Remec i otroci; Andrejem, Barbko, Gregcem, Magdo, Moniko in Karlom
Westmont, 111.
želita slovenskim rojakom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
VOŠČILA IZ CHICAGA, ILL.
Bogomir iit lorija SCraojeo z driižmo,
STURGIS, Mich. — lastnika TPIE WOOD MOTEL želita prijateljem in znancem VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO NOVO LETO 1979
Obilo žegna za dušo in telo želijo za božične praznike in za novo leto
Pucevi iz Westmont, Illinois
STANLEY DRAB, D.D.S. LTD.
ZOBOZDRAVNIK
1275 E. Butterfield Rd.
Wheaton, 111.
Žeb slovenskim rojakom, prijateljem in znancem vesel Božič in zdravo novo leto
Bružina METOD in l¥MM ŽERDIN z otroci Mrejo, iarijo m Mnyfer®,
želi
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
Janez Arko z ženo Hiariko ter kcerlco Sonjo
želijo slovenskim rojakom in prijateljem VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1979
“Obljuba pradavna postala je res,
Zveličar je rojen ljudem iz nebes.”
Tako zapojemo! Slava Bogu na višavah, blagim ljudem
mir na zemlji.
JOŽE IN MARA VIRANT
ŽELITA PRIJATELJEM IN ZNANCEM
/
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
IVAN IN IVANKA BUH
z otroci Tonyjem, Markom, Johnyjem in Petrom, Bridgeview, 111., želita številnim prijateljem in znancem prav lepe božične praznike in zdravo novo leto
i
s
Mnogo božičnega veselja in srečno novo leto želijo
FISHINGERJEVI IZ CHICAGA, ILL. Slovenska Narodna Zveza v Chicagu
želi vsem slovenskim rojakom vesel Božič in zdravo novo leto
Dr. Lojze in Krista Arko z družino 1
LOCKPORT, ILL.
želita slovenskim rojakom v Ameriki in Kanadi vse najboljše za Božič in uspehov polno novo leto
A. čikcžanka
SEASON’S GREETINGS
PAVLE IN ANICA LENASSI
%
BRIDGEVIEW, ILL.
želita vsem slovenskim rojakom blagoslovljen Božič in mnogo uspehov v novem letu.