:start up< družbe. V investicijskem delu, gre za investicijske vire, pa je bilo premalo sredstev namenjenih zagotavljanju obratnega kapitala. Ta je zadoščal zgolj za tri mesece obratovanja. K težkemu trenutnemu likvidnostnemu položaju družbe sta prispevala prepoved dodatnega zadolževanja s strani dosedanjih kredi-todajalcev in tudi znaten zamik črpanja nepovratnih sredstev. Te prilive zdaj v večjem delu pričakujemo še oktobra, zadnji, manjši del pa še aprila prihodnje leto,« je povedala Novakova. Zaradi omenjenega so se družbeniki odločili za dokapitalizacijo. Poročali smo že, da je vlada že soglašala s 140 tisoč evri, saj je lastnica slabih 4 odstotkov družbe. »S sprejetimi sklepi vlade smo izredno zadovoljni, prav tako upamo, da bo volja vlade pozitiven signal tudi za vse ostale lastnike, ki so morda še v dilemi in se toliko ne zavedajo, da je dokapitalizacija nujna za kratkoročen in dolgoročen obstoj Rimskih term. Rok za vplačilo sredstev je tako postavljen na 10. oktobra 2011 in šele po doseženem in izpolnjenem roku bomo lahko zatrdili, da smo do-kapitalizacijo term izvedli uspešno,« je minuli teden izpostavila Novakova. Še vedno v minusu Kot je pojasnila v sredo, so na posebni račun že prispela vplačila nekaterih družbenikov. To so Telekom, AUKN v imenu vlade, PDP in NKBM. Končna stališča ostalih družbenikov nam niso znana ali so nam znana samo delno,« je pojasnila direktorica Novakova in dodala, da Triglav naložbe na primer pogojujejo vplačilo s pridobitvijo zavezujoče ponudbe sindikata bank za znižanje obrestne mere dolgoročnega posojila, spet drugi pogojujejo svoje vplačilo z ostalimi ... »V bistvu čakamo na 10. oktober, ko se bo iztekel rok.« Kot je pojasnila Novakova, je tekoče poslovanje Rimskih term v skladu z rebalansom poslovnega načrta za leto 2011. »Družba posluje šest mesecev, v tem času je bila povprečna zasedenost ležišč skoraj 30-odstotna, v zadnjih mesecih nad 55 odstotkov, v posameznih obdobjih pa tudi stoodstotno. Družba je doslej realizirala več kot 800 tisoč evrov prihodkov, vendar naj povem, da samo stroški financiranja v tem obdobju presegajo 900 tisoč evrov.« Iz Uniorja do zaključka redakcije nismo prejeli podrobnejših pojasnil, zakaj so se nadzorniki izrekli proti predlagani dokapita-lizaciji. URŠKA SELIŠNIK Foto. SHERPA Nekateri prihranke preprosto hranijo. Življenje je polno vzponov in padcev. Tu smo za vas. Mi skrbimo, da Lepo rastejo. Depoziti z ročnostjo 5 let pri nas lepo uspevajo, saj jih obrestujemo s 5-odstotno letno fiksno obrestno mero. Če želite do privarčevanih sredstev prej, so na voljo depoziti s krajšo dobo vezave. Naši izkušeni bančni svetovalci vam bodo z veseljem pomagali pri izdelavi varčevalnega načrta po meri vaših želja in zmožnosti. Obiščite tudi www.unicreditbank.si/depoziti Dobrodošli v ^UniCredit Bank Marjana Novak. Direktorica. Ponudba velja za depozite v zneskih nad 500 evrov. Veljavne fiksne letne obrestne mere so objavljene v poslovnih enotah banke in na spletni strani banke. Ponudba velja do »Ne komentiram,« je na naše vprašanje, ali res in zakaj odhaja iz Rimskih term odgovorila Marjana Novak, ki ji sicer mandat na čelu zdravilišča poteče čez tri leta. Marjana Novak, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za promet, je vodenje Rimskih term prevzela v začetku novembra 2009. Na tem mestu je nasledila Maksa Brečka. Novakova je bila, ko je novembra 2009 prišla v Rimske terme, za Rimljane popolna neznanka. Prišla je kot Go-renjka, direktorica podjetja z dvema zaposlenima Pre-dence, ki je gradilo hotelski kompleks Renesansa v Dvorski vasi pri Begunjah. Pred tem je bila direktorica Hitovih hotelov v Kranjski Gori. Na dan imenovanja je že bila v Rimskih termah. Marjano Novak v Rimskih Toplicah ocenjujejo kot odlično krizno menedžerko, saj je uspela projekt oživitve Rimskih term v najtežjih preklica. časih pripeljati do srečnega Marjana Novak konca. Obnovljene Rimske terme, ki so bile zaprte od oktobra 1991, so konec marca letos tako sprejele prve goste, konec maja pa so tudi uradno odprle svoja vrata. »Se mi zdi prav, da povabim za govorniški oder gospo, ki je s sodelavci v zadnjem letu in pol, v finalu teh skoraj 20-letnih prizadevanj storila največ, da danes lahko uživamo v prihodnosti tega lepega objekta in ljudi, ki bodo našli tu službo in počitek,« je ob slavnostnem odprtju direktorico Novakovo napovedal premier Borut Pahor, a tudi kasneje smo slišali kar nekaj besed o sposobnosti Gorenjke. Pred kratkim pa se je začela drugačna zgodba, mogoče, to samo ugibamo, povezana tudi s tem, da Novakova na področju turizma ni ravno doma. Njeno ime smo našli med sedmerico, ki naj bi se uvrstila v ožji izbor za predsednika uprave holdinga Slovenske železnice. »Gre za osebno odločitev in oseben izziv. Zadeva ni povezana z usodo oziroma s potekom dogodkov v Rimskih termah in v tem trenutku tudi ni več aktualna,« je povedala Novakova, potem ko so v prvem poskusu nadzorniki izbrali drugega kandidata. Zgodbe še ni konec. Nekateri jo vidijo na čelu Primorja. Ne glede na razplet pa večina meni, da Novakova razmišlja o odhodu iz Rimskih Toplic. BA, US NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 Tudi Gorenje na sonce Znotraj velenjskega Gorenja drugo leto deluje program Solar, ki nudi celostne izvedbe sončnih elektrarn na ključ ter tako predstavlja logično nadgradnjo storitev Gorenja na področju energetike in ekologije. V programu Gorenje Solar svoje energije ne usmerjajo samo v poslovne projekte, povezane z izrabo sončne energije, temveč tudi v ozaveščanje širše javnosti, predvsem mlajših generacij, o dragocenostih narave in pomembnosti rabe alternativnih virov energije. Do konca leta bodo postavili 38 sončnih elektrarn. Njihova moč presega 4 tisoč kW, kar ustreza oskrbi 1.200 gospodinjstev in pomeni znižanje emisij toplogrednega plina CO2 za 2.900 ton na letni ravni. V Sloveniji ima 10-od-stotni tržni delež. Rok Lesjak, direktor programa Gorenje Solar Program Gorenje Solar s svojo ponudbo v prvi vrsti nagovarja predvsem podjetja, saj imajo le-ta na voljo večje strešne površine in lažji dostop do virov financiranja, vendar opremlja s sončnimi Bencinski servisi v Molovih rokah Mol Slovenija je dokončno prevzel 19 bencinskih servisov, ki jih je temu madžarskemu podjetju maja prodal Tuš Holding. Spomnimo, da se je takrat širilo precej govoric o zadolženosti Tuša. Ta naj bi po neuradnih informacijah s prodajo bencinskih servisov iztržil približno 35 milijonov evrov, Mol pa bo prevzel tudi vse zaposlene. S prodajo se je število Molovih bencinskih servisov v Sloveniji skoraj podvojilo, saj sedaj upravljajo s 37 servisi. Načrtujejo tudi izgradnjo novih, saj bi radi na slovenskem trgu dosegli 10-odstotni delež. Družbi Mol in Tuš sta ob zaključevanju prevzema sklenili tudi strateško sodelovanje, po katerem bo na vseh Molovih bencinskih servisih mogoče še naprej uporabljati kartico zvestobe Tuš Klub, ki se ponaša s prek 500 tisoč uporabniki. Znova Apo vizija V Portorožu so v torek zvečer podelili priznanja za najboljši računovodski servis 2011 v kategorijah mala, srednja in velika podjetja. V kategoriji srednjih računovodskih servisov je slavilo velenjsko podjetje Apo vizija. Zanj je značilna raznovrstna ponudba, v zadnjem času pa postajajo specializirani tudi za proračunske uporabnike. Predvsem so ponosni, da stranke obravnavajo individualno, saj dobro poznajo poslovanje vsakega posameznega naročnika. Storitve izvajajo z moderno tehnologijo, stremijo pa k čim večjemu obsegu brezpa-pirnega poslovanja, ki nudi predvsem višjo dodano vrednost. Sicer prejemnike priznanj odlikujejo dolgoletna tradicija in stabilno poslovanje, širok spekter strank, uporaba naprednih računalniških tehnologij, zlasti pri komunikaciji in izmenjavi podatkov s strankami. Bežigrajska 10, Celje Vegrad leto dni kasneje elektrarnami tudi individualna gospodinjstva. S sončno elektrarno so opremljene tudi nekatere stavbe Gorenjevih družb na lokacijah v Velenju, Šoštanju in Mariboru. »Doslej smo svoje aktivnosti izvajali le na slovenskem trgu, vendar je naš srednjeročni cilj internacionalizacija programa Solar. V drugi polovici tega leta smo tako naredili prve korake na Hrvaškem. Smo v zaključni fazi razvoja lastnega nadzornega sistema, ki nam bo omogočal neprekinjen aktiven nadzor nad delovanjem sončnih elektrarn, s čimer bomo investitorjem zagotovili še višjo stopnjo zanesljivosti,« je omenil Rok Lesjak, direktor programa Gorenje Solar. V slednjem so tudi podprli izdajo otroške knjige Hišek in Sonček, ki je namenjena ozaveščanju otrok o pomenu sončne energije. US, foto: arhiv Gorenje Praktično leto po začetku stečaja v velenjskem Vegradu je stečajna upra-viteljica Alenka Gril v izrednem poročilu preko spletnih strani pojasnila vzroke za dolgotrajnost postopka oziroma obsežnost in zapletenost prijavljenih terjatev. Višje sodišče je pred časom ugodilo pritožbi treh upnikov Vegrada glede podaljšanja roka za preizkus terjatev, saj je Grilova že četrtič prosila za novo podaljšanje. Grilova, ki je stečaj Vegrada številčno primerjala tudi z drugimi gradbinci, pojasnjuje, da so številne terjatve upnikov izjemno obsežne. Nepreizkušenih ostaja še približno petina terjatev, ki pa so jih že pregledali. Stečajna upraviteljica ocenjuje, da bo seznam obsegal vsaj 400 strani. Vrednostno je bilo v prvem krogu preizkušenih za okoli 63 milijonov evrov terjatev, od teh je za 55 milijonov evrov priznanih in osem milijonov evrov prerekanih. Med priznanimi je tudi večina terjatev zapo- slenih. Nepreizkušenih je ostalo za okoli 350 milijonov evrov terjatev, končni seznam pa naj bi stečajna upraviteljica Vegrada pripravila do konca oktobra ali v prvih novembrskih dneh. Celjski kriminalisti pa so pretekli teden zaradi suma treh poslovnih goljufij ovadili odgovorno osebo gospodarske družbe Vegrad. Lani in predlani naj bi z različnimi izvajalci sklenila različne pogodbe za izvedbo gradbenih del ter sopogodbenike spravljala v zmoto in jim prikrivala vrsto okoliščin glede izpolnitve svojih obveznosti. V tem obdobju je Vegrad vodila Hilda Tovšak. Škoda, povzročena s kaznivimi dejanji, naj bi znašala 240 tisoč evrov. US, SŠol Po prvi ali po nov tatu www.noiritednik.comwww.radiocelje.com Na celjskem sejmišču se danes začenja 1. tatoo konvencija, na kateri se bodo zbrali najboljši domači umetniki poslikave telesa oziroma tetovarji, ki bodo širši slovenski javnosti prvič organizirano predstavili svoje delo. V sejemski dvorani E se bo predstavilo 20 tetovarjev, ponudnikov opreme za tetoviranje in drugih, z okraševanjem telesa povezanih razstavljavcev. Dogajanje v znamenju barv na razstavnih prostorih bo dopolnjeval bogat spremljevalni program s štirimi glasbenimi koncerti, z razstavo umetniških del, ameriškimi avtomobili »hot rod«, pa tudi ljubitelji motorjev bodo prišli na svoj račun. Kot je omenila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar, so se za organizacijo odločili po preverjanju trga oziroma zaradi dobrega odziva slovenskih tetovarjev. Tetoviranje namreč tudi v Sloveniji postaja vse bolj priljubljen način okraševanja tele- sa in izražanja človekove individualnosti. S konvencijo želijo najboljši slovenski tetovarji ne le zainteresiranim ljubiteljem tatujev, temveč širši slovenski javnosti pokazati, da s svojim delom nič ne zaostajajo za kolegi iz tujine. Z nenehnim izobraževanjem in usposabljanjem sledijo razvoju na področju tatujev in poslikavo teles opravljajo kakovostno in profesionalno. Po besedah Sama Bregarja bodo obiskovalci na konvenciji imeli priložnost, da se bodo na enem mestu pogovorili z različnimi umetniki poslikave telesa ali spoznali različne tehnike tetoviranja, pa tudi izkušnje oseb, ki so si svoj prvi, drugi ... tatu že omislile. Na sejmišču si bodo lahko ogledali še čisto prave ameriške avtomobile t. i. »hot rod. V Celje jih bodo pripeljali člani kluba ameriških vozil V8 Club, seveda pa na konvenciji, ki jo bo mogoče obiskati popoldne med 15. in 23. uro ter jutri, v soboto, po 12. uri, napovedujejo še številne spremljajoče dogodke. Gramatove terjatve Po v torek objavljenem seznamu preizkušenih terjatev, ki ga je izdelal prisilni upravitelj Ingrad Gramata Damjan Belič, terjatve do tega celjskega podjetja dosegajo skoraj 11 milijonov evrov. Belič je prerekal nekaj več kot 740 tisoč evrov terjatev, ostale pa priznal. Iz dopolnjenega seznama zavarovanih terjatev z ločitveno pravico pa je razvidno, da so upniki prijavili za nekaj več kot osem milijonov evrov terjatev, ki jih je prisilni upravitelj večinoma priznal. V Ingrad Gramatu so bili v poročilu o avgustovskem poslovanju precej optimistični, češ da so izpolnili zadane cilje ter ustvarili več kot 800 tisoč evrov čistih prihodkov. V celjskem podjetju so avgusta poslovali pozitivno oziroma celo z dobičkom, pa tudi v jesenskem času pričakujejo več naročil in večji obseg dela. Kakor navaja uprava, so pogajanja za nove objekte v teku, v času prisilne poravnave pa so sklenili že nekaj novih poslov. V Ingrad Gramatu še dodajajo, da v zadnjem času sproti poravnavajo tekoče obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih. US Varna odločitev za vaš denar Ugodna ponudba depozitov Banke Celje. Oplemenitite svoja denarna sredstva v času, ko jih ne potrebujete. Izberite varno, donosno in prijazno ponudbo depozitov Banke Celje. V oktobru, mesecu varčevanja, smo za vas pripravili posebej ugodne pogoje. Dobra mera! Dobro je vezati denar, še posebej če vam za sklenitev depozita nudimo izjemno ugodno fiksno obrestno mero! 4,20 a t) 13-mesečni depozit i| banka celje www.banka-celje.si GOSPODARSTVO / IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK V nepravem času na nepravem mestu »Od leta 2004 je med 47 opravljenimi revizijami, kjer so se kazali sumi kaznivih dejanj, le ena dočakala sodni epilog,« je med drugim povedal predsednik računskega sodišča dr. Igor Šoltes v pogovoru, ki ga je v žalskem ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva organiziral Klub managerjev in strokovnjakov Golding klub. Med udeleženci pogovora v Žalcu je dejstvo povzročilo precej pomislekov. Dr. Šoltes je utemeljil, da so tisti, ki so pisali zakon, računali, da bo šla raven demokracije in politične kulture navzgor ter da bo reakcija na podobna revizijska poročila postala samoumevna tudi s strani organov pregona. Sicer pa do ravno na oktobrsko sejo parlamenta v razpravo o Kazenskem zakoniku uspeli vključiti tudi člen, ki naj bi bolje zaščitil javne finance. Dr. Šoltes šteje to kot velik korak naprej k izboljšanju situacije. Nekateri razpravljavci so menili, da imajo nekatere druge inštitucije veliko več ugleda kot računsko sodišče, pogosto pa so se ustavljali tudi pri točki politizacije dela računskega sodišča. »Naše revizije so vedno v nepravem času in na nepravem mestu za neprave zadeve,« je o tem povedal Šoltes in dodal, da ko se lotevaš velikih tem oz. velikih revizij, vedno naletiš na »pro et contra«. »Trenutno delujemo že v času tretje vlade in velikih razlik tukaj ni, morda imamo zdaj še največ dela. A vsem je skupno dejstvo, da če se z revizijskim mnenjem ne strinjaš, ga diskreditiraš.« Šoltes je izpostavil tudi dilemo zakonitosti in uspešnosti ter učinkovitosti in tega, kaj se bolj ceni. »Učinkovitost porabe ni vedno tlakovana z zakonitostjo,« je povedal, a to ni nujno zlonamerna ali kazniva poraba. »Zaradi prevelike normiranosti in zbirokratiziranosti postopkov je porabnikom javnih sredstev težko zagotavljati oboje.« Pri nas se preveč potencira formalna pravilnost postopkov pred učinkovitostjo. Zato so toliko bolj pomembna revizijska poročila, ki ne upoštevajo le računovodskih izkazov, ampak so podprta z ugotavljanjem dejanske porabe »na terenu«. US, foto: TT Matjaž Goršek, predsednik Kluba managerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec, in predsednik Računskega sodišča RS dr. Igor Šoltes. Za dostojno delo? Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC), ki zastopa 166 milijonov delavcev iz 309 sindikalnih konfederacij iz 156 držav je leta 2006 proglasila 7. oktober za Svetovni dan za dostojno delo. Opredelila ga je kot produktivno delo za ženske in moške v pogojih svobode, pravičnosti, varnosti in človeškega dostojanstva. V Zvezi svobodnih sindika- čen čas, prek agencij za zapo- tov Slovenije so ob tem dnevu v sporočilu za javnost zapisali, da je danes na svetu okoli 200 milijonov brezposelnih, med njimi je kar 20 % mladih. Kar polovica zaposlenih na svetu dela v negotovih oblikah zaposlitve: za dolo- slovanje, kot samozaposleni ter podobno. Dve zaposleni osebi od petih imata dohodek manjši od dveh dolarjev na dan, to je do 720 dolarjev na leto. Osem ljudi od desetih nima dostopa do kakršnekoli oblike socialne varnosti, po- prečna razlika v plačah med spoloma pa na svetovni ravni znaša 23 odstotkov. Vse večja je na svetu tudi neenakost. 61 milijonov ljudi, kar je manj kot 1 odstotek svetovnega prebivalstva, ima enake prihodke kot 3,5 milijarde ljudi, kar predstavlja 50 odstotkov svetovnega prebivalstva. V Evropi je 60 odstotkov bogastva v rokah samo desetih odstotkov prebivalstva. Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je, kot so zapisali, dostojno delo neločljivo povezano s človeškim dostojanstvom. Zato namesto sedanjih ostrih varčevalnih ukrepov, ki po njihovem mnenju vodijo proti dnu, zahtevajo sprejem in izvajanje takšnih politik, ki bodo omogočile ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest, prekinile trend negotovih oblik zaposlitve in omogočile zaposlovanje mladih za nedoločen čas. BPT Steklarska nova v celoti Višje sodišče je zavrnilo pritožbo podjetja GSA, gre za podjetje Joca Pečečnika, na način prodaje premoženja v stečajnem postopku Steklarske nove. Na predlog stečajnega upravitelja, ki ga je potrdilo tudi sodišče prve stopnje, naj bi se premoženje Steklarske nove, na katerem obstaja več ločitvenih pravic (med drugim tudi Pečečnikova) prodajalo kot celota. Gre za prodajo več parcel, za katere bi, tako so menili v GSA, s samostojnim licitiranjem dosegli višjo ceno, s čimer pa se višje sodišče ni strinjalo in zato zavrnilo pritožbo. US Utesnjeni in kadrovsko podhranjeni ŽALEC - Medobčinska splošna knjižnica Žalec se sooča z velikimi prostorskimi in kadrovskimi težavami. »Upam si trditi, da smo ena najbolj kadrovsko podhranjenih knjižnic v Sloveniji. Imamo enajst organizacijskih enot v šestih občinah, zaposlenih pa nas je z menoj vred trinajst,« je direktorica Jolanda Železnik razmere orisala žalskim svetnikom. s plinorri in toploto JI Smrekarjeva 1, Celje ^ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si »Po krajevnih knjižnicah delajo upokojene gospe, do katerih izražam spoštovanje, vendar niso strokovno dovolj usposobljene, da bi bile kos sodobnim nalogam knjižnice. To pomeni, da moramo večino strokovnih nalog razporediti na trinajst zaposlenih. Poleg tega imamo še skoraj vsak dan kakšno prireditev, tako da se zaposleni v knjižnico vračamo tudi zvečer. Ne vem, kako dolgo lahko ta sistem še zdrži,« je dejala Železni-kova. Zelo pereč je tudi prostorski problem. Knjižnica v Žalcu, ki je bila zgrajena leta 1985, poka po šivih. Knjižne police so zapolnjene do zadnjega kotička, novih knjižnica lahko drugim knjižnicam na mnogih področjih za zgled. Število novih članov že nekaj let narašča, prav tako število obiskov in izposoj. V lanskem letu se je v Meobčinsko splošno knjižnico Žalec (v vseh enajstih enotah skupaj) vpisalo 768 novih članov, kar je za skoraj deset odstotkov več, kot so pričakovali. Žalska knjižnica je tudi prva na Celjskem uvedla knjigomat, ki so ga uporabniki zelo dobro sprejeli. Na njem si samostojno izposojata gradivo že dve tretjini uporabnikov. »To je tudi pokazatelj, da postaja naša knjižnica vse bolj sodobna, saj so strokovni sodelavci vedno bolj svetovalci in informatorji in prostorov pa še nima smisla pričakovati. Poleg tega se že nekaj let zmanjšujejo sredstva za knjižnično dejavnost ter ukinjajo sredstva za investicije. Večina enot je še vedno nedostopnih invalidom ... Kljub mnogim težavam, s katerimi se sooča, je žalska Žalski svetniki so Jolandi Železnik minuli teden podaljšali mandat direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec za naslednjih pet let. ne le izposojevalci,« pravi Jolanda Železnik. V knjižnici si želijo tudi avtomat za vračanje gradiva. Kmalu bo na voljo tudi nova storitev Knjige na dom. »Naša vizija ni sanjska, ampak je zelo uresničljiva, vendar le s podporo tistih, ki nam >režejo< finančna sred- stva. Če bomo našli skupni jezik, bomo lahko marsikaj naredili,« poudarja Železni-kova. Župan Janko Kos je dejal, da se bodo na občini s novitednik problematiko knjižnice soočili ob sprejemanju proračuna za leto 2012. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: osebni arhiv www.novitednik.com NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 7 Za nekatere trikrat nižja cena priključnine na vodovod LAŠKO - Svetniki so marca sprejeli odlok, s katerim so zvišali strošek za priključitev na javno vodovodno omrežje za tiste občane, ki že imajo zgrajene stavbe. Ker po novem priključitev stane trikrat več kot prej, so občani seveda zgroženi. Na zadnji seji so svetniki sprejeli sklep, da bo višja cena veljala le za tiste, ki so se za priključitev na vodovod odločili po marcu. Pred sprejetjem marčevskega odloka je veljalo, da je cena za priključitev na novo vodovodno omrežje za tiste, ki že imajo zgrajene stavbe, 626 evrov. Po novem odloku je treba za priključitev odšteti 2.000 evrov. Ker občani o tej ceni niso bili obveščeni, ko so se odločali za priključitev na vodovod, se je seveda postavilo vprašanje, ali je zaračunavanje po novi ceni sploh pravno možno. S tem vprašanjem se je potem ukvarjalo ministrstvo za okolje in prostor, pridobili pa so tudi pravno mnenje Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Obe mnenji kažeta, da je zaračunavanje priključnine po novi ceni tistim, ki so ob pristopu k priključitvi vedeli le za bistveno nižjo ceno, vsaj pravno sporno. Na podlagi teh mnenj so se svetniki odločili, da bo tako cena za tiste, ki so se za priključek na vodovod odločili pred marcem, ostala 626 evrov. Vsi ostali bodo plačali novo, bistveno višjo ceno. V zadnjem času v Občini Laško pospešeno gradijo vodovode. Odprli so dva manjša vodovoda v Curnovcu in na Marija Gradcu. Začeli bodo graditi 40-kilometrski vodovod Vrh-Radoblje-Globoko, gradbeno dovoljenje so pridobili za vodovod Mala Breza. V tem času projektirajo vodovod Rečica, pripravljen pa je tudi že razpis za postavitev manjšega vodovoda Trobni Dol-Bratec. ŠK Umrl je častni meščan Janko Lešničar CELJE - Minuli petek so se v ožjem družinskem krogu poslovili od pokojnega prof. dr. Janka Lešničarja, ki je v 90. letu sklenil bogato življenjsko pot. Bil je specialist infektolog, primarij in redni univerzitetni profesor. Vsa leta službovanja je infekcijski oddelek Bolnišnice Celje, ki mu je namenil 50 let dela, sledil novim smernicam in uvajal najsodobnejše postopke pri diagnostiki in terapiji. Po njegovih idejnih načrtih je bil v začetku 90. let k obstoječemu oddelku zgrajen ustrezen prizidek, ki je rešil sanitarno vprašanje cele zgradbe in bistveno izboljšal pogoje bolnikov. Področje raziskovalnega dela prof. dr. Le-šničarja so bile predvsem infekcije centralnega živčevja. Celjski infekcijski oddelek je postal vodilni raziskovalni center za klopni meningoencefalitis v državi in v 70. letih tudi osrednji raziskovalni oddelek za hepatitis. Bil je pobudnik in organizator cepljenja proti otroški paralizi v Sloveniji s Salkovim cepivom. Petdeset let se je prof. dr. Lešničar udejstvoval v strokovnih društvih, kjer je prevzemal pomembne naloge. Zaradi svojih strokovnih dosežkov je prejel več priznanj in nagrad, na pobudo Mednarodnega biografskega centra Cambridge pa so ga leta 1997 vpisali v biografski leksikon. Leta 1999 je za izjemen prispevek pri večanju ugleda in razvoja zdravstva prejel naziv častni meščan Celja. TC Foto: Arhiv NT Gostilna Slovenija kot znak kakovosti Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je pred dnevi podelila prve diplome, izveske in označevalne table gostincem, ki so dobili pravico do uporabe nove blagovne znamke Gostilna Slovenija. Skupaj jih je trenutno 28, od tega so štiri na našem območju. To so gostilne Francl v Zagradu pri Celju, Šempeter v Bistrici ob Sotli, Privošnik v Šempetru v Savinjski dolini in Matjaž v Celju, ki jim bodo diplome podelili ll. oktobra v Bistrici ob Sotli. Zbornica želi s podeljevanjem znamke Gostilna Slovenija poudariti kakovostno kulinarično ponudbo v gostilnah na Slovenskem, pomen naše gastronomije v tu- ristični ponudbi, znamka pa naj bi omogočala tudi razpoznavnost in pojavnost v svetovnih okvirih. Gostinci so za pridobitev naziva Gostilna Slovenija morali izpolniti več kriterijev. Jedilnik v gostilni mora vključevati določen delež hišnih, krajevnih in regionalnih ter vseslovenskih jedi. Ponudba hrane mora vključevati vsaj tri proizvode z zaščitenim geografskim poreklom, vsaj polovica vseh živil mora biti iz lokalnega, regionalnega in slovenskega okolja. Nekaj naj bi bilo tudi ekološko pridelanih živil. Ponudba vin mora temeljiti na vinih slovenskih vinarjev, pomembna pa je tudi ureditev gostilne. TC Izdelujem in m utiramo pohištvo po mri (razJiČHidekprji) \ Izdelujem in prodajam masivno pohištvo zelenel injje Informacije: 03 426 45 2& Oblakova ulica 34,3000 Celje www.cri.si ■ ■ V1V| ■ ■ Sejem pod rečiškimi kostanji REČICA OB SAVINJI - Osrednje trško prizorišče pod kostanji bo v nedeljo spet v znamenju starih časov, saj člani turističnega društva pripravljajo odmeven Le-nartov sejem. Sejem je tradicionalna turistična prireditev, ki naleti na izjemen odmev med obiskovalci ter privabi izredno veliko Zgornjesavinjčanov in tudi gostov iz širše okolice. Ideja o obuditvi je povezana s preteklostjo, saj se je v nekdanjih časih Rečica ponašala s kar štirimi sejmi, kasneje pa je ta dejavnost popolnoma zamrla. V zadnjih letih je drugače, saj je sejemsko dogajanje, podobno kot v času med obema vojnama, zelo živahno. Odlika sejma je, da na njem organizatorji ne dovolijo prodaje kiča, temveč samo različnih ročnodelskih ali obrtniških izdelkov ter seveda domačih dobrot. Poleg tega v TD poskrbijo, da sejem znova obiščejo posebneži oziroma liki, ki še živijo v spominu starejših Zgornjesavinjčanov. Tako bodo po sejemskem prostoru znova krožili »pičkurin«, slepec, ciganski Pavel s svojo Urško, »cukrova Liza«, številna kmečka družina, »šuhpucer« in še kak drug tovrstni vaški posebnež, za red in mir ter »pošteno vaganje in kupčijo« pa bosta znova zadolžena trška policaja. Sejem bodo odprli ob 9. uri z dvigom trške zastave, prikaz otvoritve pa bodo ponovili ob 14. uri. US u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100 pe ENERGETIKA pt VODOVOD IN KANALIZACIJA ZA l/SE MOREBITNE REKIAMACIJE POKLIČITE NA BREZPMČNO TEL. ŠTEVILKO:080 80 34 l/ISOKfl KflKOI/OSTSTORITEl/ ZNANJE, USTVARJALNOST, INOI/flTIVNOST ZANESLJIVOST, UČINKOVITOST www.novitednik.com IZ NAŠIH KRAJEV Martina Strniša in Robert Hostnik pred načrti zelenih površin v Celju Gozd kot klimatska naprava CELJE - Na svetovni dan habitata, 3. oktobra, je celjsko društvo arhitektov in urbanistov s pomočjo zavoda za gozdove predstavilo vpliv mestnega gozda na klimo v Celju. Kot je povedala Martina Strniša iz omenjenega društva, je bil letos ta dan namenjen podnebnim spremembam in njihovemu vplivu v mestu. Prav ustrezno načrtovanje zelenih površin lahko blaži te vplive, vendar ni enotnih pogledov na to, koliko zelenih površin potrebuje mesto. Kot krajinska arhitektka in urbanistka v Mestni občini Celje je poudarila, da se pripravlja nov občinski prostorski načrt, v katerem bodo skušali zelene površine čim bolj ohraniti in jih načrtovati v smislu javnih odprtih prostorov. Vodja celjske krajevne enote zavoda za gozdove Robert Hostnik je poudaril pomen Občine bodo morale še zategniti pas ŠENTJUR - »Skupnost občin Slovenije bo imela vedno večjo veljavo. V novem državnozborskem sklicu prvič ne bo županov in tako bodo svoj interes izražali prav preko združenj kot je SOS,« je v sredo na drugem srečanju županov, direktorjev občinskih uprav ter ostali predstavnikov občin Slovenije poudaril predsednik SOS Leopold Kremžar. Gostitelj, mag. Marko Dia-ci, je kot župan ene največjih občin v regiji, med tistimi, ki še posebej občutijo vsakršne državne ter zakonodajne ukrepe s področja financiranja lokalnih skupnosti ter investicij. Tokrat so razpravljali o predlogu Zakona o gradbeni inšpekciji, največ Razt/ojna agencija Sai/tnja GeflPOdd'SfcO hMtH ^'I'jlWH Vtiča heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija M: 03/713 68 60; 713 63 64; fax: 03/T136S70 e-pošta: m^Bvinjs^rs-SBvinjg.si; www ra-savinja.si Razvojna agencija Savinja Žalec objavlja javni razpis za prosto delovno mesto VIŠJEGA SVETOVALCA I Rok za oddajo pisne prijave je 21. 10. 2011. Podrobno vsebino javnega razpisa najdete na spletnem naslovu: http://www.ra-savinja.si. Nov dom krajanov ŠOŠTANJ - V Zavodnjah so bogatejši za nov dom krajanov. Postavili so ga na lokaciji stare šole, nato pa porušili še staro dvorano, kjer zdaj urejajo dodatna parkirišča. Nov Dom krajanov Zavodnje oziroma večnamenski dom je postavila Občina Šoštanj, ki je zanj iz proračuna odštela 800 tisoč evrov. Gradili so ga deset mesecev. V domu so športna dvorana, prostori za krajevno skupnost in za društva, uredili pa so tudi šolski prostor, če bi se kdaj pojavila potreba po kakšni dodatni učilnici. Poleg novega doma so postavili še malo čistilno napravo, na katero se je priključilo še devet hiš. ŠK, foto: SHERPA primestnih gozdov, saj ti delujejo kot naravne klimatske naprave, kar velja tudi za Celje, saj se hladnejši zrak z Miklavškega hriba in Anskega vrha spušča navzdol in hladi mesto. Opozoril je, da imajo tudi posamezna drevesa v mestu podobno funkcijo in da zato ne razume, zakaj nekatere novogradnje, kot so na primer nakupovalna središča, gradijo brez vsakega zelenja. Pri tem bi morala lokalna skupnost postaviti strožje pogoje investitorjem in pri njih vztrajati, so menili udeleženci razprave, ki so se zbrali kar sredi parka. Tokrat jih res ni bilo veliko, kar pa društvu ne bo vzelo poguma in namerava »odpirati« aktualne teme tudi v prihodnje. Že v soboto ob 11. uri bo s Trga celjskih knezov arhitekturni in urbanistični ogled mesta vodila Majda Golob Mareš. TC, foto: GrupA Gradnjo novega doma krajanov je plačala občina. Zlata vredni zdravniki ROGAŠKA SLATINA - Po odmevnem pomanjkanju rednih splošnih zdravnikov v zdravstveni postaji v Rogaški Slatini, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, bodo Slatinčani kmalu dobili prvo novo zdravnico. Po dolgotrajnih prizadevanjih jim je uspelo privabiti zdravnico iz tujine, iz Srbije. Občane Rogaške Slatine je pripravljena zdraviti zdravnica Tatijana Stojanovic iz Niša, ki bo prevzela ambulanto zdravnice Irene Bajc ter bo prvi mesec delala v zdravstvenem domu v Šmarju pri Jelšah. Slatinska občina se je pred začetkom iskanja zdravnikov obvezala, da bo tistemu, ki bi prišel na delo v njihovo zdravstveno postajo, priskrbela stanovanje in tako se je tudi zgodilo. Za zdravnico, ki bo prišla iz Srbije s tremi družinskimi člani, so poskrbeli tako, da bo občina od CM Celje začasno najela stanovanje v novem bloku v Žiberniku, ki ga bo nato dala za isti znesek zdravnici v podnajem (za 280 evrov mesečne najemnine). V občini so v preteklosti že imeli kadrovska stanovanja, ki so jih nato oddali kot neprofitna, zato so trenutno brez njih. Dolgotrajna prizadevanja za pridobitev zdravnikov, ki bi zdravili v javnem zdravstvu Rogaške Slatine, s pridobitvijo zdravnice iz Srbije še niso končana. »Pred tremi meseci smo bili na dobri poti, da bi k nam prišla še ena zdravnica, s katero sem se tudi sam pogovarjal in kazalo je dobro,« omenja razočaran župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič. Pred nekaj tedni je ta kandidatka za novo zdravnico občanov Rogaške Slatine zbolela, vendar Slatinčani ostajajo optimistični. BRANE JERANKO zanimanja pa so sprožile povprečnine v letih 2012 in 2013. Država bi te namreč poleg sredstev za investicije rada zmanjšala. Po besedah predstojnika vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, mag. Bojana Suvorova so jim ministrstva pripravljena stopiti nasproti in razbremeniti občinske proračune. Župani namreč že leta opozarjajo, da jim država nalaga nove in nove obveznosti, sredstev za to pa ne zagotavlja. Tudi zakon o interventnih ukrepih in veljavni proračun za prihodnje leto prihodke občine zgolj ohranjajo na ravni letošnjega leta. Glede na razmere v javnih financah pa ni nujno, da bo tako tudi ostalo. Državni sekretar je tako občine pozval, naj skušajo še nekoliko zategniti pas. V družabnem delu so si predstavniki slovenskih občin ogledali še Muzej Južne železnice ter Vinogradniko-vo učno pot. StO Težave s širokopasovnim omrežjem LAŠKO - Svetniki so se na zadnji seji seznanili s poročilom o realizaciji proračuna do konca junija. Številke niso prav vzpodbudne, saj so v prvih šestih mesecih uresničili le približno 30 odstotkov proračuna. Pod velikim vprašajem je tudi vzpostavitev širokopasovnega omrežja. Župan Franc Zdolšek je pojasnil, da razlogov za zaskrbljenost ni, saj je taka realizacija proračuna za to obdobje običajna. Veliko naložb namreč izpeljejo prav v poletnih mesecih. Tako so samo v zadnjem mesecu sklenili za več kot tri milijone evrov različnih pogodb. Precej pa se zapleta z vzpostavitvijo širokopasovnega omrežja. Zdolšek sicer upa, da se bo v prihodnjih mesecih še kaj spremenilo, vendar je optimizma prav zaradi odstopa vlade manj. »Upam, da bo prišlo do premika v miselnosti, da bo možno z evropskimi sredstvi priti do vzpostavitve širokopasovnega omrežja. Danes je to nuja in določene občine so že dobile denar za ta namen na razpisu,« je dejal Zdolšek. Laško je sicer kandidiralo na razpisu, vendar denarja ni dobilo. Tako so se povezali z občinama Štore in Vojnik. »Upam, da bomo skupaj dosegli, da bo razpis z obljubljeno prerazporeditvijo sredstev uspešen za nas,« je še dodal Zdolšek. ŠK Embalažo pred oddajo stisnite in očistite. Embalaža se prebira ročno! simbfo V simbiozi z okoljem INFORMACIJE V Kapli je eden lepše ohranjenih in hkrati največji kozolec v občini, ki je dolg kar 50 in širok 10 metrov. Čudovit ribnik pri Lisjaku je tudi prizorišče številnih porok. Prebivalci Tabora so zelo ponosni na Krvavico - 906 metrov visok vrh, ki se vidi s ceste in ima dejansko obliko krvavice. Ima floro ter favno, značilno za alpski svet. Tu domujejo sokol selec in gamsi, v lepem vremenu pa je viden celo Triglav. »Krvavico imenujemo včasih tudi savinjski Triglav,« pravi Jazbinšek. Pojdite z menoj v Deželo Celjsko in odkrivajmo skupaj bisere, ki se nam ponujajo skoraj na vsakem koraku. Tokrat sem se v družbi tonskega tehnika Aljoše Bončina in fotografa Andraža Purga odpravila v najmanjšo občino po številu prebivalcev v Spodnji Savinjski dolini. V Taboru si med drugim lahko ogledamo cerkev svetega Jurija, ki jo je v preteklosti obdajalo utrjeno protiturško obzidje in je predstavljala nekakšno utrdbo oz. tabor, po katerem je kraj kasneje tudi dobil ime. V cerkvi je krstilnica, ki je originalno delo Jožeta Plečnika. Je pa Tabor močno povezan s Celjskimi, pravi župan Vilko Jazbinšek: »Gledališka igra Skrivnost gradu Ojstrica je povezana z našimi kraji. Spodnje graščine ni več, na Ojstrici pod Krvavico pa je grad, ki je močno preraščen, ampak sem prepričan, da bomo v okviru RDO Celjsko oživili to točko v povezavi z Žovne-škim gradom. Na gradu Ojstrica naj bi po legendi oz. pisanju poznavalcev umrla Veronika Deseniška.« Turistična kmetija V Taboru je čudovito okolje za ljudi, ki ne marajo industrijskega okolja, primerno je za ljudi, ki radi kolesarijo, saj je urejenih veliko kolesarskih poti, prav tako je veliko mo- V ponudbi turistične kmetije Weiss je tudi savnanje. Pod zvezdnatim nebom pa še kopanje v čebru žnosti za sprehode. Zato ni presenečenje, da sta se Maja in Roman Weiss odločila, da se iz Ljubljane preselita prav v Tabor, kjer sta kupila kmetijo, zgradila novo hišo in uredila turistično kmetijo, pri čemer so jima zelo pomagala evropska sredstva. »Letos je bila prva sezona in smo zelo zadovoljni. Imeli smo tabore za otroke, za podjetja pripravimo vodene izlete, za mladoporočence sobo s posebnim poročnim zajtrkom, družine se lahko zabavajo z zajčki, jezdijo, imamo dobro izhodišče za sprehode, pri nas je tudi izhodiščna točka za kolesarje in prostoplezalce ...« Obiskovalcem ponujajo kozje mleko, iz njega izdelujejo sir, jogurt, imajo domače marmelade, veliko pa sodelujejo tudi s sosednjimi kmetijami. Znani so tudi po dobrih pitah. Vsi, ki bi želeli vedeti več, jih lahko pokličete na 03-5727-111, njihova spletna stran, na kateri si lahko sobo tudi rezervirate, pa je www. turisticna-kmetija-weiss.si. Mladinski hotel Na poti po Spodnji Savinjski dolini smo se ustavili tudi v Hostlu plus caffe v Petrov-čah. V pritličju je gostinski lokal, v prvem nadstropju pa so sobe, kjer lahko sprejmejo 35 ljudi. Jasmina Ogorevc Akamba, odgovorna za stike z javnostjo, nam je zaupala, da se želijo čim bolj približati gostom. »Skušali se bomo približati tako poslovnežem kot tudi tistim, ki si želijo zabavo ob rojstnih dnevih. Imamo 5 sob s 15 ležišči.« Do hostla lahko pridete z avtom, avtobusom ali vlakom, sobe pa si lahko rezervirate s klicem na 040-307-700 ali osebno. SB, Foto: GrupA Direktorja Hostla plus caffe v Petrovčah Damjan Ogorevc in Radovan Kajič uživata v skupinski sobi prejšnji teden odprtega mladinskega hotela v Petrovčah. Naložba v vašo prihodnost Operacijo i k i no 11 namci m F vjioi^ka uni ja Evropski socialni 5kfed Evropski sklad za regionalni razvoj Roman in Maja Weiss ponujata štiri dvoposteljne sobe, urejene v prijetnem rustikalnem stilu. Župan občine ZAVOD CELEIA CELJE ;> Tabor Vilko Jazbinšek je nad prvo turistično kmetijo v občini Tabor zelo navdušen. »Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.« Po enem mesecu spet javni Izletnik Celje je po tem, ko ni dobil vseh šolskih avtobusnih prevozov, ® * ^^ ™ ukinil nekatere linije javnega prevoza v Občini Laško Na očitke iz Izletnika, da predstavlja nelojalno konkurenco, Mitja Moškotevc odgovarja: »To ni res. Imam tri zaposlene delavce in dva pogodbena. V zadnjem mesecu sem imel veliko obiskov različnih inšpekcijskih služb, a je bilo vedno vse v redu.« Prebivalci nekaterih krajev v laški občini so pred dobrim mesecem ostali brez javnega prevoza. Podjetje Izletnik Celje, ki ima sicer koncesijo za javne prevoze, je namreč ukinilo vse linije, razen tistih v Jurkloštru. Največje težave so tako imeli dijaki, ki se vozijo z javnim prevozom in ne s šolskimi avtobusi. Prav šolski avtobus pa je bil povod, da je Izletnik nekatere linije javnih prevozov ukinil. Na razpisu, ki ga je pripravila občina, so namreč izgubili en šolski avtobus od treh. Občina je do konca junija s samostojnim podjetnikom Mitjo Moškotevcem uredila javni prevoz na linijah, ki jih je Izletnik ukinil. Z začetkom šolskega leta je Izletnik ukinil nekatere linije. Največ težav so imeli dijaki iz Trobnega Dola, Velikih Graho-vš, saj prevoza ob pol šestih zjutraj ni bilo več. Ukinili so tudi prevoze v Rečico in krožno vožnjo Šentrupert-Šen-tlenart-Laško. V Laškem so takoj povezali, da je verjetno Izletnik javni prevoz na tem območju ukinil zato, ker na razpisu ni dobil vseh avtobusnih prevozov. Tega v Izletniku ne zanikajo. Kot je povedal vodja službe za marketing pri Izletniku Boštjan Čokl, je njihovo podjetje javne prevoze, kljub nerentabilnosti, izvajalo več let. Ker je bilo na teh avtobusih zelo malo potnikov, vozili so se predvsem dijaki in starejši, so zato, da bi bilo delovanje avtobusov čim bolj ekonomsko upravičeno, z njimi opravljali tudi šolske prevoze. »Vsi trije avtobusi so pred izvajanjem šolskih prevozov, med njim in po njem izvajali tudi javne linijske prevoze,« razlaga Čokl. Gre za izsiljevanje! V občinski upravi imajo povsem drugačno zgodbo. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Dimitrij Gril najprej poudarja, da so šolski in javni prevoz ločeni. Šolske prevoze plačuje občina. Ta je pripravila razpis, na katerega so se lahko prevozniki prijavili. Gril opozarja, da so bili zavezani h kriteriju čim nižje cene. To pomeni, da tudi če bi bila razlika v ceni med Izletnikovo ponudbo in ponudbo najugodnejšega prevoznika en sam cent, bi se morali odločiti za cenejšega. Zato tudi niso smeli pristati na pogajanja. Javni prevoz je povsem druga zgodba. Občina ga ni dolžna organizirati. Imajo pa za javni prevoz v Izletniku koncesijo, in sicer še do konca prihodnjega leta. V tem času koncesije ne more dobiti nihče več. Vendar v Izletniku zatrjujejo, da jih koncesija ne zavezuje, da morajo linije ohranjati, če te niso ekonomsko upravičene: »Mesečno oziroma trimesečno se lahko vozni redi spreminjajo glede na potrebe oziroma ekonomičnost posameznih linij. Koncesija za javni prevoz potnikov ne zagotavlja pokrivanja stroškov na linijah, kjer je potnikov zelo malo.« V Izletniku tako poudarjajo, da se občini verjetno ne bo »izplačal« izbor drugega izvajalca za šolske prevoze. Še manj pa, da so uredili javni prevoz, čeprav ga niso bili dolžni. V občini pravijo, da so bili pritiski občanov tako veliki, da je bilo prevoz treba organizirati. Dijaki namreč niso mogli priti v šolo. Tako so se v občini odločili, da jim pomagajo. Zdaj te prevoze izvaja podjetnik Moškotevc. Zdaj vse po pravilih Avtobusnih prevozov ne more opravljati vsakdo. Linijo je namreč treba priglasiti oziroma prijaviti na ministrstvu za promet. Od sobote imajo linijo prijavljeno v podjetju Mitje Moškotevca, tako da lahko tudi uradno vozijo in prevažajo potnike. Moškotevc pa je že zdaj napovedal, da se bo prihodnje leto potegoval za koncesionarja na teh linijah. V zadnjem mesecu se je po Laškem širilo več govo- Boštjan Čokl pojasnjuje, da so občini razložili, da bodo v Izletniku, če ne bodo dobili vseh avtobusnih šolskih prevozov, morali ukiniti nekatere javne linije, ker se jim računica ne bo izšla. Želeli so tudi pogajanja z občino. Kot pravi Čokl, občina na pogajanja ni pristala. V Izletniku ob tem še dodatno opozarjajo: »Veliko prevoznikov izvaja prevoze z nezaposlenimi vozniki, kar predstavlja za nas nelojalno konkurenco.« ric. Med drugim tudi ta, da naj bi Izletnik v preteklosti na šolskih avtobusih prevažal tudi druge potnike in jim vožnjo zaračunaval, čeprav so šolski prevozi brezplačni oziroma jih plačuje občina. V Izletniku tega ne zanikajo. Celo nasprotno, pojasnjuje Čokl: »Prevoznik mora šolske prevoze (posebni linijski prevozi) priglasiti na ministrstvu za promet in zaprositi za dovoljenje, da lahko na šolskih prevozih prevaža tudi druge potnike. Vsakemu potniku je treba po zakonu izdati vozovnico.« In so jo. V Laškem pa se bistveno potniški promet ni spremenil. Tudi ta samostojni podjetnik, ki po novem izvaja tudi javni prevoz na nekaterih linijah, je bil v Laškem že prej prisoten, saj s kombiniranim vozilom že dve leti opravlja nekatere šolske prevoze. Dokler ni na trg vstopil še z avtobusom, težav ni imel. Kot jih tudi ni imela občina. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Zmagovalka v boju z zahrbtno boleznijo Katarina Kričaj: »Uživajmo življenje, saj je prekratko, da bi kar tako spolzelo mimo.« Srečali sva se v znani celjski kavarni. Vsa nasmejana in polna energije je stopila skozi vrata, kot da v življenju še ne bi izkusila kančka grenkobe. A resnica je precej drugačna. V cvetu mladosti, ko je komaj začela okušati radosti življenja, se je za Katarino Kričaj iz Zreč v trenutku porušil svet. Rak! Simpatična 23-letnica je borbo svojega življenja začela pred šestimi leti. »Začelo se je z bolečinami v križu. Dvakrat ali trikrat sem šla k zdravniku, a je zdravnica rekla, da ni nič resnega. Predpisala mi je vaje za križ in to je bilo vse. Čez nekaj časa, bilo je decembra, sem dobila visoko vročino. Tedaj me je zdravnica vendarle napotila na krvne preiskave, ki so pokazale, da se z menoj >nekaj dogaja<,« se spominja Katarina. Sprva so sumili, da gre za vnetje slepiča, sledile so ginekološke preiskave ter nato šokantno spoznanje: rak na maternici. Katarina se je morala pri rosnih šestnajstih letih soočiti z eno najhujših preizkušenj v življenju. »Po glavi mi je rojilo samo eno vprašanje: >Zakaj ravno jaz? <. Čeprav takrat nisem povsem dojela, kaj se z menoj dogaja. Moje domače je ta novica bolj strla kot mene. Bila sem v drugem letniku poslovno-ko-mercialne šole v Celju. Skrbelo me je, da bom v šoli zamudila preveč snovi. Ampak so mi sošolci in učitelji stali ob strani in mi pomagali,« pripoveduje Katarina. Čeprav je to zahrbtno bolezen po operaciji in večmesečni kemoterapiji premagala, bo posledice »nosila« celo življenje. Nova preizkušnja Katarini so odstranili maternico, zaradi česar ne bo mogla imeti otrok. Soočenje s tem je bila še ena težka preizkušnja. »Najtežje je bilo, ko se je v meni začela prebujati želja po materinstvu. Nekatere moje prijateljice so že postale mamice in, priznam, ni mi bilo lahko. Porajala se se mi vprašanja, zakaj jaz ne morem imeti otrok, kako bo to sprejel moj partner ... Od začetka sem se s tem zelo obremenjevala, zdaj pa sva se s partnerjem s tem sprijaznila. Bova pač otroka po- svojila,« se nasmehne Katarina, ki je danes študentka vinogradništva na fakulteti za kmetijstvo. Izredno je vpisala še študij welnesa na višji strokovni šoli za turizem in gostinstvo v Mariboru. Nje- na želja je končati študij in si čim prej ustvariti družino. Sicer je Katarina srečna, da lahko končno spet živi normalno življenje in da se ji vrača moč, tako fizična kot psihična, ki jo je izgubila med boleznijo. »Še vedno pridejo obdobja krize. Najtežje je med božičnimi in novoletnimi prazniki. Takrat privrejo na dan spomini izpred šestih let, ko sem zbolela. Strah pred ponovitvijo bolezni obstaja, a o tem, iskreno povedano, ne razmišljam. Mislim, da bi zdaj, pri teh letih, z večjo te- žavo sprejela bolezen, kot sem jo pri šestnajstih.« Bolezen pri Katarini ni pustila le telesnih brazgotin, ampak se je iz nje tudi veliko naučila. Predvsem, da je treba uživati sleherni trenutek v življenju, da si moramo znati tudi ob še tako natrpanem urniku vzeti čas zase in za stvari, v katerih uživamo. »Kajti življenje je prekratko, da bi kar tako spolzelo mimo nas,« pravi Katarina Kričaj, hvaležna, da ji je življenje podarilo še eno priložnost. BOJANA AVGUŠTINČIČ ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Katarina Kričaj se je pri šestnajstih letih uspešno spopadla z rakom. Fundacija Utrip humanosti bo letos ponovno podelila štipendije dijakom in študentom, obolelim za rakom iz celjske regije. Sredstva bodo zbirali na dvodnevnem festivalu Dobri utripi. Prvi dobrodelni dogodek bo nocoj (v petek) v Žalcu. Lado Bizovičar bo nastopil v predstavi Fotr, ki je že razprodana. V celjski dvorani Golovec pa bo jutri (v soboto) ob 19. uri dobrodelni narodnozabavni koncert z več kot stotimi nastopajočimi. Mladim, obolelim za rakom, pa lahko s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo Utrip na številko 1919 pomagajo tudi uporabniki mobilnih omrežij Telekom Slovenije, Simobil in Tušmobil. Lani je fundacija z dobro voljo ljudi zbrala 17.155 evrov ter tako omogočila deset 10-mesečnih štipendij. Tudi letos upajo na vsaj tako dober odziv ljudi. Vloge za štipendije bodo v fundaciji zbirali do 28. oktobra. Rak pri otrocih k sreči ni pogosta bolezen, pravi zdravnica Jana Govc Eržen. Vseeno za rakom v Sloveniji vsako leto zboli približno 50 otrok, to število pa tako kot v celotnem razvitem svetu tudi pri nas narašča. Incidenčna stopnja vsako leto naraste za 1,8 odstotka. K sreči pa je preživetje teh bolnikov visoko. Otroci in mladostniki najpogosteje obolevajo za levkemijo, rakom centralnega živčnega sistema in Hodgkinovim limfomom. V Sloveniji je v obdobju od leta 1991 do 2005 za rakom zbolelo 1067 otrok in mladostnikov, od tega 600 dečkov in 467 deklic. »Svoboden bom - na zemlji ali v nebesih!« Dr. Janez Zdešar je čudežno ubežal smrti na Teharjah in za zadnja leta življenja kljub temu izbral Celje Dr. Janez Zdešar se je rodil maja 1926 v Ljubljani. Kot gimnazijec se je pridružil domobrancem. Po vojni so ga s Koroške vrnili v teharsko taborišče, od koder je 21. junija 1945 pobegnil. Od enajstih pobeglih so se rešili le štirje. Kasneje je v Lienzu končal begunsko klasično gimnazijo, jeseni odšel v Briksen, od tam pa na študij v Rim. 1952 je bil posvečen v duhovnika, tri leta kasneje pa zaključil še doktorat. Bil je prvi duhovnik za slovenske delavce v Nemčiji. Leta 1961 je odšel v München. Bil je tudi večkratni predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov. Leta 1993 pa se je upokojil. Zadnja leta živi v Domu sv. Jožefa v Celju. Bil je tisti umirjen čas po kosilu, ko se je priložnosti na ljubo prilegla močna kava. Dr. Janez Zdešar nas je sprejel židane volje. Umirjen, vitalen gospod bistrega duha in širokih obzorij je že ob prvem vtisu prijeten sogovornik. Tu in tam se moram spomniti, da pred menoj sedi avtor knjige Spomini na težke dni. Leto dni po najbolj travmatični izkušnji svojega življenja je popisal čudežni beg iz taborišča na Teharjah. Ko človek prebere pretresljive zapiske, se mu zdi nepojmljivo, da bi se rojen Ljubljančan še kdaj želel vrniti v Celje. A vendar je za zadnjo postajo Zdešar izbral prav Dom sv. Jožefa. Pogled z njegove pisalne mize zre proti Teharjah. Spokojno in umirjeno. Kako se spominjate svojega otroštva? Rojeni ste bili med obema vojnama, leta 1926. Bil sem prva generacija meščana. Starša sta se namreč priselila v Ljubljano. Na kratko bi lahko rekel, da sem imel lepo otroštvo. Nič prisiljenega ni bilo v njem. A vendar je moč vere z leti sama po sebi rasla. Imel sem tudi dobro družbo. To je zelo pomembno za mlade ljudi. Imeti pravo družbo. Kot otrok, najstnik, a tudi kasneje. Če imaš ob sebi prijatelje s pozitivnimi vrednotami, so tudi spodrsljaji manj boleči in neumnosti manj usodne. Iz gimnazije se na primer spomnim tudi Alojzija Grozdeta. Bil je tri leta pred mano in zato ni bilo ravno za pričakovati, da bi se spoprijateljila. Sem pa govoril z njim in ga srečeval. Jeseni leta 1943 ste se pridružili domobrancem. Kaj vas je pripeljalo do tega? Eno globoko prepričanje, da moram pomagati. Da moram nekaj ukreniti. Če rečemo, da so v letu pred tem pobili tisoč ljudi, je danes to samo nepredstavljiva številka. A v resnici je to pomenilo, da so v letu dni izginili po trije ljudje na dan. Imeli smo še časopise. Vse to se je izvedelo in počasi smo živeli pod popolnim terorjem. Nismo mogli več sprejemati narave osvobodilnega boja, ko pa je vsem jasno, da gre za boljševistični preobrat. Pobijali so velike kmete, mlade kaplane, občinske tajnike, pač ljudi, ki so kaj imeli ali kaj pomenili. Ubili so tudi mojega strica, ki je bil župan v Horjulu, in njegovo ženo. Vas danes očitki o kolaboraciji nič ne »zadenejo«? O tem sem veliko študiral in tudi predaval. Mislim, da o kolaboraciji v pravem pomenu tako ne moremo govoriti. Nedvomno pa je bilo veliko taktiziranja. Ko ti gre za življenje, ti tudi trideset let stara francoska puška s tremi naboji nekaj pomeni. Domobranci so bili vojaška formacija praktično šele zadnje mesece pred koncem vojne. Velikokrat me vprašajo, če bi se še enkrat tako odločil. Ne morem odgovoriti na prvo žogo. Zgodovinske okoliščine se pač nikoli do potankosti ne ponovijo. A če bi še enkrat videl toliko pobijanja, toliko krivice in gorja, mi krščanska vest ne bi dovolila, da bi drugače ravnal. Ko danes pomislite na Teharje, vas še zaboli? Ne. Prva leta so bile nočne more pogoste. Danes pa vedno bolj vidim božje vodstvo v vsem, kar se je zgodilo. Bile so skoraj neverjetne reči. Štiri vrata naprej v domu živi moja sestra. Ob koncu vojne se je poročila s fantom, ki je bil z menoj na Teharjah. Nekega dne mi je dal svoj pulover, češ da ga bom rabil in naj ga izročim Marini. Še isti večer so ga odpeljali. Res sem ji ga imel priložnost izročiti. Iz tiste volne je spletla »žabice« za nekajmesečno hčer, ki svojega očeta ni nikoli videla. Z mano je bil tudi nek fant, ki je bil po srcu sicer pošten, a mladostniško zaletav. Njegova družina je imela zaradi tega Dr. Janez Zdešar kar težke dni. Prišel je k meni in me prosil, da ko bom prišel ven - ne če, ampak povsem prepričano, ko - naj njegovim sporočim, da je z Bogom vse uredil. Res sem uspel najti njegovega brata, ki je bil tudi duhovnik. Še danes se spomnim, koliko so mu tiste besede pomenile. 21. junija 1945 ste z desetimi drugimi jetniki pobegnili. Le štirim je beg uspel. Po teh okoliških hribih sva potem dva blodila še nekaj časa. Naivno sva mislila, da jim bova zmešala sledi, če bova šla proti vzhodu. Spominjam se krajev okrog Dramelj, Rifnika še iz zgodovinskih učbenikov, Sv. Jurija ob Južni železnici, Kalobja, doline Rečice ... Morala sva hoditi v neposredni bližini jame, ne da bi vedela, kaj se tam dogaja. Sicer tega še ni v knjigi rekordov, sem pa verjetno eden redkih, ki je šel bos iz Celja do Ljubljane (smeh). Da se lahko človek ob tem nasmeje, mora marsikaj odpustiti. Trdno sem prepričan, da je odpuščanje najbolj globoka oblika ljubezni. Najprej sočutje, ljubezen, usmiljenje in na koncu odpuščanje. Vse lahko imaš, a če ne odpustiš, ni vse skupaj nič. Očenaš molimo večkrat na dan in glavna prošnja je odpusti. Sedem-desetkrat sedemkrat. Vsak dan. Hudo mi je bilo na primer za mamo, ki je bila dve leti zaprta v Rajhenburgu, ker je skrivala vojnega zločinca Janeza Zdešarja. Vem za dve gospe, ki bi lahko bili njeni stražarki. Z mano vred imata že 90 let ... Zamere in zagrenjenosti torej niste nikoli nalašč pestovali? Hvala Bogu, za to se imam zahvaliti vzgoji svojih staršev. Sicer pa, tisti mulc, ki mi je v taborišču hotel vzeti očala, se mi je pravzaprav smilil. Zavrnil sem ga, da mora to zahtevati njegov komandant. Naslednji dan ga je mimogrede okrcal, kako je lahko tako neumen, da ne loči sončnih očal od korekcijskih. Tisti stražarji okrog nas so bili večinoma moja generacija, morda še mlajši. Morda so nekaj tednov prej prvič dobili puško v roke in so stražili. Kaj pa so mogli? Seveda je bilo nekaj takih, večinoma glavnih, da te je ob njih zazeblo v dno duše. Po pobegu ste se nekaj mesecev skrivali v Ljubljani, potem pa jeseni spet pobegnili v Avstrijo. Pred odhodom na študij v Rim ste se od domovine poslavljali v Briksnu. Na to imam še danes nek izjemno slovesen spomin. Vedeli smo, da smo pregnani, da se skoraj zagotovo domov ne bomo mogli nikoli več vrniti. Tisto noč smo se pri izviru Drave poslavljali od vsega, kar nam je bilo drago. Pili smo tisto vodo, kot bi pili izvir slovenstva. Bil je nekakšen fantazijski, patriotski, globoko čustven trenutek, ki me spremlja še danes. V svet sem šel namreč kot zagrizen nasprotnik komunističnega režima. A tudi izjemno predan domoljub. To sem pri sebi vedno ločeval. Preden ste šli na devetletni študij v Rim, ste zapisali znamenite spomine, ki prav zdaj kot razstavni eksponat krožijo po Sloveniji. Ker se je v Rimu akademsko leto začelo novembra, me je spiritual, doktor Kraljič, spodbudil, da sem tistega oktobra, eno leto po dogodkih, vse skupaj tudi zapisal. V zadnjem delu sicer ne tako zelo natančno, ker sem se še vedno bal, da bi zaradi teh podatkov prišel kdo v težave. Zapiske je takrat Kraljič pravil in jih odnesel v Ameriko, kjer sem kakšnih deset let kasneje slišal, da je v San Franciscu umrl. Pisal sem nekemu duhovniku, če lahko pogleda za mojimi zapiski, a ni bilo nobenega odgovora. Ko sem prvič prišel v Slovenijo, mi je urednik družine Janez Gril povedal, da bodo ravnokar izdali mojo knjigo. Izkazalo se je, da so zapiske slučajno našli pri neki družini, ki ni točno vedela, kaj naj naredi z zapuščino tistega duhovnika. Praktično vse življenje ste bili slovenski izseljenski duhovnik. Prva leta sem deloval med rudarji v Porur-ju. Bil sem prvi in pogoji dela so bili izjemno slabi. Ampak v Nemčiji imajo duhovniki vseeno nekoliko lažji položaj, saj so pravno izenačeni z uradniki. Kasneje sem se preselil v München, kjer sem ostal do konca. Prva leta smo bili slovenski duhovniki vsesplošen, predvsem pa socialni servis. Ničkoliko prošenj za delo smo napisali, bili prevozniki, reševalci, pomočniki v takih in drugačnih okoliščinah. Sami smo se dobivali vsaj dvakrat na leto. Vsi smo družabnost uporabljali kot eno najboljših pastoralnih sredstev. Slovenci v tujini, zlasti prve generacije, so to izjemno potrebovali. Kdaj ste se prvič vrnili v Slovenijo? Mislim, da me je že v 70. letih eden vidnih slovenskih politikov med obiskom v tujini spraševal, kdaj mislim kaj domov priti. Pa sem izstrelil, da šele takrat, ko mi bodo v Nemčijo potni list prinesli. In natanko tako se je leta 1990 tudi zgodilo. Ko ste se po vsem tem, po tolikih letih, prvič vrnili domov, kakšen je bil občutek? Je bilo kaj zmagoslavja, zadoščenja? Pravzaprav nič od tega. Bilo je, kot bi po dolgem času svobodno zadihal. Svoboda. To je bila moja prva parola. Tudi na Teharjah, pred pobegom, mi je šlo skozi misli samo eno - jutri bom svoboden, pa naj bo v nebesih ali na zemlji! Zdaj že tri leta živite v Domu sv. Jožefa. Zakaj ravno Celje? Ker sem slišal, da je ta dom najboljši. Seveda sem pomislil na Teharje, ampak nek pro-tiargument to ni bil. Priznati pa moram, da zadnja leta Teharje doživljam intenzivneje, kot sem ga prej desetletja. Čeprav me o tem veliko sprašujejo, o podrobnostih iz taborišča ne morem govoriti. Mislim pa, da imam za sabo eno precej osmišljeno življenje. A zato, da sem bil dvakrat rojen, sam nisem posebej zaslužen. Domovi so roko na srce zadnja postaja, kamor pridemo ljudje umret. Pred tem si nima smisla zatiskati oči. To povem tudi svojim sostanovalcem. Pa mi rečejo, da se morajo res na smrt pripraviti. Sem vedno malo hud - kaj se boš pripravljal na smrt! Smrt je »gvišna«. Na nebesa se je treba pripravljati! To pa res. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA ZGODBE IZ KAMRE {iLkamra www.kamra.si Fotografa Walsa in Alesi Najkasneje spomladi 1889 je v Gosposki ulici (Herrengasse 20) odprl fotografski atelje August Walsa, leta 1895 pa je celjsko mestno občino za opravljanje iste dejavnosti zaprosil Alfred Alesi. Iz oglasa, ki ga je objavil knjigovez Adam Sarnitz 28. 4. 1889 v časopisu Deutsche Wacht, je razvidno, da je preselil svojo dejavnost k fotografu Walsi; le-ta je novembra 1890 odkupil atelje Anne Gombos. Sodeč po oglasih, je imel velikopotezne zamisli. Ko je javnost seznanil s prevzemom, je v oglasu hkrati poudaril, da ima atelje ogrevan in da dela z najnovejšimi aparati po najnovejših metodah. Po želji izdeluje tudi fino kolorirane fotografije v vseh formatih in velikostih. Oktobra 1893 je prostore v Gosposki ulici prodal Alfredu Alesiju, dokončno pa naj bi Celje zapustil leta 1903. Ohranjene fotografije kažejo, da je atelje že opremil ali bolje natrpal s takrat modnimi rekviziti, ki naj bi predstavljali prizore iz narave, v resnici pa samo odtegujejo gledalčevo pozornost od portretiranca. Alesi je bil po rodu iz Ploeštija v Romuniji in je pred prihodom v Celje delal pri fotografih v Bukarešti, Istanbulu in Smir-ni. 8. 5. 1895 je zaprosil mestno občino, če mu dovoli postaviti fotografski atelje v dolžini 9 m, širini 3 m in višini 2,5 m z leseno konstrukcijo, vendar je bila prošnja zavrnjena. V časopisu zasledimo Alesija, ko se je zahvalil javnosti ob smrti Therese Alesi, ki je umrla 9. 3. 1898. Dejavnost Alesija kot fotografa je v Celju prenehala 26. 3. 1907, kar je razvidno iz uradne zabeležke na mestnem uradu. Ohranili so se njegovi elegantni vizitni in kabinetni portreti. Na začetku je uporabljal beljeno podlago, konec devetdesetih let pa vedno bolj priljubljeno temnejše ozadje. Fotografski papir je temnejši in ima žametni podton v temno rjavi barvi, zato so njegove fotografije še vedno dobro ohranjene in tudi jasne. Podobno kot Walsa se je tudi Alesi podredil modnim trendom in atelje opremil z romantičnimi kotički, kar pa le škodi Na fotografiji gospa s senčnikom, avtor fotografije August Walsa, izdelana v vizitnem formatu (6,5 cm x 10,5 cm) okoli leta 1890. njegovim sicer dobrim fotografijam, ki jim ne manjka poglobljene osebne note. Naslednjič bomo namenili nekaj besed celjskemu fotografu Feliksu Magoliču. ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK Vir: Rolanda Fugger Germadnik, Odsotnost smehljaja. Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2009. Na fotografiji mladenka, avtor fotografije Alfred Alesi, izdelana v vizitnem formatu (6,5 cm x 10,5 cm) okoli leta 1900. Hrbtna stran fotografije z naslovom Mladenka OSREDNJA JIZNICA Celje Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. V predstavi igrajo (z leve) Manca Ogorevc, Blaž Setnikar, Barbara Medvešček, Andrej Murenc in Tanja Potočnik. Za srečen konec je treba odrasti V SLG Celje premiera komedije Moje bivše, moji bivši V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo jutri premierno odigrali drugo premiero te sezone. Na velikem odru bo občinstvo videlo komedijo škotskega avtorja Daniela Craigha Jacksona Moje bivše, moji bivši v režiji Andreja Jusa. Gre za prvo slovensko uprizoritev kateregakoli dela tega sodobnega in večkrat nagraj enega škotskega dramatika, ki si bo celjsko premiero v petek tudi sam ogledal. »D. C. Jackson velja za trenutno najboljšega sodobnega škotskega dramatika, to igro pa so premierno predstavili avgusta lani. Zanjo smo se odločili, ker skušamo pokriti čim širši spekter odrskih žanrov, komedija Moje bivše, moji bivši pa sodi v sklop sodobnih uprizoritev,« pravi upravnica gledališča Tina Kosi. Komedija se ukvarja s problemom, ki je danes prisoten po vsej Evropi. Namreč, kako lahko v današnjem načinu življenja, ko se vsi skrivamo za računalniki in mobiteli in smo bolj spretni v virtual- nih kot v realnih načinih komunikacije, kje sploh še koga spoznamo. »Predvsem ljudje nad 30. letom dandanes težko navežemo stike, spoznamo partnerja in partnerstvo obdržimo. Igra govori tudi o podaljšanju adolescence, ko se ljudje v teh letih v partnerskih odnosih še vedno obnašajo kot 16-letniki,« predstavlja temo komedije dramatur-ginja Tatjana Doma. Ta resen problem obravnava igra skozi komično optiko. Vsi igralci odigrajo več vlog, glavna protagonista igrata sebe v mladostniški in zreli dobi, ostali igrajo njihove bivše ljubezni, ki povzročajo ovire v sklepanju odgovornih in odraslih zvez. »Za srečen konec je treba odrasti, kar se na koncu tudi zgodi, ko glavna protagonista presežeta mladostne ovire in začneta vzpostavljati resen in odrasel odnos,« pravi Doma. Mlad režiser Andrej Jus pravi, da ga je to delo pritegnilo, ker mu je blizu po temi in tudi po življenjski izkušnji. »Zatrjujem pa, da gre v smer, ki ni plehka komedija, ampak vrta v srž naših problemov, kot jih doživljam tudi sam. Ne bomo zgolj nasmejali gledalcev, mnogi se bodo poistovetili s problemi in situacijami iz te predstave,« pravi Jus. In dodaja, da je igra postavljena dovolj cinično, s prizori, ki so kratki, kar nekako »filmsko montirani«, in v katerih se nenehno menjavata čas in prostor. Sodobna komedija o ljubezni, izgubi in odnosih pripoveduje zgodbo o mladih, ki so željni ljubezenske zveze, ko pa se vanjo zapletejo, si je nenadoma ne želijo več in ne vedo, kako naj se obnašajo in kaj naj počnejo s partnerjem. BRST Foto: UROŠ HOČEVAR Komedijo Moje bivše, moji bivši so ustvarili prevajalka Tina Mahkota, režiser Andrej Jus, dra-maturginja Tatjana Doma, scenografinja in kostumo-grafinja Jasna Vastl, glasbeni opremljevalec Gregor Stermecki in svetovalka za jezik Alida Bevk. Novo priznanje Lišaninu Mihailo Lišanin, ustanovitelj revije Likovni svet, prve galerije za mlade v Sloveniji, mednarodnega razpisa za likovna dela mladih in mednarodne grafične delavnice v Celju, je dobil še eno pomembno mednarodno priznanje. V Indiji so mu namreč dodelili nagrado Aryabhata. Priznanje na področju tehnike in kulture, ki ga že 36 let podeljujejo v spomin na polet prvega državljana Indije v vesolje, in sicer 50 državljanom Indije po svetu in enemu tujcu. Nagrajenca so v Bangaloreju, 15-milijonskem mestu Indije, enkrat že sprejeli, saj je leta 2008 za prvo galerijo za mlade v tem mestu, ki je nastala po zgledu celjske galerije, podaril dvesto likovnih del iz arhiva Galerije likovnih del mladih Celje. Kljub vsem priznanjem v tujini in promociji Celja in Slovenije na vseh kontinentih pa obstaja resna grožnja, da bo zaradi nerazumevanja odgovornih v Celju in državi Galerija likovnih del mladih Celje ob novem letu dokončno zaprla svoja vrata. BS Že dolgo nismo videli tako dobro obiskanega predavanja in še odprtja razstave fotografij, kot smo ga videli v torek v železarskem muzeju na Teharjah. Tam je v okviru meseca fotografije v organizaciji društva Svit pred polno dvorano o delu fotografa v Indiji predaval svetovno znan slovenski fotograf Arne Hodalič. Kdor v celjskih fotografskih vrstah da kaj nase, ni manjkal. Kajti ni šlo za klasično potopisno obarvano predavanje, ampak za priložnost, ko so fotografi iz ust vrhunskega mojstra slišali, kakšno je delo na terenu, vse podkrepljeno z izkušnjami in s praktičnimi napotki. Večer je zaokrožilo še odprtje razstave Barve Indije, v kateri je Arne Hodalič s serijo črno-belih fotografij javnosti predstavil nov obraz te podceline. Pretresljive podobe, življenje na ulicah, ob reki ... revščina ... in ljudje, utrujeni, nasmejani, živahni, vdani v usodo ... Je Indija res takšna? »Slikamo si jo drugače, toda Indija je trda, kruta dežela, ki te lahko v hipu pritegne, lahko pa te za vedno odvrne. Ljudje, ki tja odhajajo prvič, pričakujejo nekaj povsem drugega, napačnega. Če ob prvem obisku nisi razočaran, te za vedno zasvoji, saj je nekaj čisto posebnega,« pravi Hodalič. Razstava šokira zlasti zato, ker so vse fotografije črno-bele, s čimer avtor, se zdi, v prelivanju črnega, belega in neskončnih odtenkov sivine še poudarja atmosfero. »Indija je stalnica v mojem fotografskem delu. Bila je moja prva pot in tudi zadnja v tem letu. Zelo lahko jo je slikati, zelo hitro si dober. Okoli barv pa takole - slikal sem njihov praznik Holly, ki ga zaznamuje obmetavanje z barvami. Jaz sem jih slikal v črno-beli tehniki. To so barve >holija<, a slikal sem jih nekako zavito,« pravi Hodalič. Drobna veselja in preprostost skrajno revnega življenja - to so barve Indije, ki jih je na tej razstavi črno-belo naslikal Arne Hodalič. Ogled - obvezen. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Arne Hodalič je bil ob odprtju svoje razstave na Teharjah odlično razpoložen. Pred zaključnim fotografskim ex tempore Naslednji dogodek v Mesecu fotografije čaka občinstvo že jutri (sobota), ko se bo v Mestnem kinu Metropol ob 19. uri zaključil letošnji ex tempore Celje v očeh fotografa. Tudi ta dogodek je tradicionalen, čeprav organizatorji letos z odzivom fotografov niso posebej zadovoljni. Na razpis se je odzvalo in po osem fotografij Celja poslal zgolj sedem avtorjev. Na zaključni projekciji v kinu Metropol bo tako občinstvo videlo 56 fotografij sodelujočih avtorjev, med njimi bo žirija izbrala najboljšo fotografijo in avtorja nagradila. Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Celje sta predstavila Borut Batagelj in Bojan Cvelfar. Osebna izkaznica arhiva Zgodovinski arhiv Celje predstavil Vodnik po fondih in zbirkah arhiva Zgodovinski arhiv Celje je izdal novo pomembno delo. Izšel je namreč Vodnik po fondih in zbirkah celjskega arhiva, ki je rezultat dela več generacij zaposlenih v arhivu in hkrati eno temeljnih pomagal pri dostopanju do podatkov, ki jih hranijo o gradivu, ki ga zbirajo in dajejo na vpogled že 55 let. Gre za že tretjo izdajo tovrstnega vodnika, pri čemer je ta kar v nekaj pogledih prav poseben. Skromen po obsegu je prvi vodnik izšel leta 1985, sledil je nekoliko obsežnejši vodnik v letu 1997, tokratna izdaja pa je z več kot 800 stranmi, na katerih predstavljajo 1379 fondov in zbirk, ki imajo zloženi v škatle skoraj 7.500 metrov, več kot reprezentančna izdaja in prava osebna izkaznica arhiva. »Vodnik je nastajal skoraj tri leta, pogosto se nam je zastavljalo vprašanje, ali ga je ob tem, da so vodniki po zbirkah arhiva javno dostopni tudi na spletu, sploh smiselno izdajati tudi v knjižni obliki,« je ob predstavitvi publikacije povedal direktor arhiva dr. Borut Batagelj. »Res so podatki v njem že ob izidu zastareli, a podobno je z enciklopedijami in leksikoni. Za izdajo v knjižni obliki in v nakladi 50 izvodov smo se slednjič odločili zato, ker mnogi uporabniki še vedno raje brskajo po knjigah kot po spletu. K izdajam podobnih publikacij na vsakih 10 do 15 let nas zavezuje tudi zakon, nenazadnje pa je ta publikacija res osebna izkaznica dela v arhivu, nekakšna naša inventura,« je razloge za izdajo vodnika pojasnil urednik mag. Bojan Cvelfar. Vodnik vsebuje podatke o zgodovini arhiva, dostopnosti in pogojih uporabe, postopkih naročila in reproduciranja gradiv in nasvete ter navodila za uporabo. Sledijo popisi vseh fondov in zbirk arhiva, ki so opremljeni z uvodi in s podatki o opravljenem raziskovalnem delu, virih gradiva in ostalimi pomembnimi podatki, kot so na primer v kakšnem jeziku in v kakšni pisavi je shranjeno gradivo. Vodnik zaokroža kar šest kazal, ki še dodatno olajšajo iskanje. Kazala so po abecedi, vsebini, klasifikacijskem načrtu, signaturi, krajevnem sedežu, pri čemrr sta pomembni zlasti kazali krajevnih imen in fizičnih imen. BRST, foto: SHERPA NE ZAMUDITE ... ... večera Senca tvojga psa, ki ga posvečajo nesmrtnemu francoskemu šansonjerju Jacquesu Brelu v soboto ob 21. uri v Plesnem forumu Celje. Gre za avtorski projekt igralca Branka Završana, ki je Brelove pesmi prevedel ter jih skupaj z odličnimi džez glasbeniki (Žiga Golob - kontrabas, Krunoslav Levačic - bobni, Uroš Rakovec - kitara) združil v izjemni predstavi, glasbo pa tudi posnel in izdal na zgoščenki. Naslov Senca tvojga psa izhaja iz predzadnjega verza Brelove pesmi »Ne me quitte pas«. Završan seveda ni ostal zgolj pri glasbeni interpretaciji Brelovih šansonov v slovenskem prevodu. Predstavo je nadgradil z izvlečki iz Brelovih intervjujev. Vstopnina: 15 EUR ... ... prvega abonmajskega koncerta Celjskega godalnega orkestra, ki bo v ponedeljek ob 19.30 v Narodnem domu Celje. Pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje tega priljubljenega ljubiteljskega orkestra bodo v Narodnem domu zazvenela dela Iva Josipovica Samba Brevis, Koncert za kitaro in orkester Ferdinanda Carullija in Suita v starem slogu za godalni kvartet in godalni orkester slovenskega skladatelja Lucijana Marije Škerjanca. Kot solisti se bodo s celjskimi godalci predstavili kitarist Aljaž Cvirn, violinista Marko Zupan in Alenka Firšt, violistka Valentina Pasarič in violončelist Aleksandar Kuzmanovski. Vstopnina 40 EUR (abonma 5 koncerotov) ... Visok poraz, ki ne vliva skrbi Laški košarkarji so se po petih sezonah vrnili v Jadransko ligo. Otvorili so jo z domačim spektaklom proti Maccabiju iz Tel Aviva. Izraelci so proti Zlatorogu slavili s 101:72, ko so dokazali svojo kvaliteto. Dvorana Tri lilije je po dolgem času znova spomnila na zlate stare čase laške košarke, saj je bila dobro obiskana. Uvodno tekmo laških košarkarjev si je ogledalo okrog tisoč obiskovalcev. Odlična gostujoča zasedba je že v uvodni četrtini praktično odločila tekmo, ko je vodila s 35:19. Gostitelji nikakor niso uspeli razviti prave in pa predvsem povezane igre, s katero bi lahko držali korak z Maccabijem. Slednji je ob polčasu vodil že s 54:31. V nadaljevanju je razliko povišal celo na 39 točk, vendar so se na trenutke gostitelji razigrali in nekoliko zmanjšali zaostanek. Izraelci so tako prišli do pričakovane zmage, igralci Zlatoroga pa bi morda lahko ob večji meri sproščenosti odigrali precej bolje, a treba je vedeti, da je mladi zasedbi Rada Trifunoviča nasproti stal evropski podprvak. Za Zlatorog sta Vladimir Panic in Alen Omic prispevala po 11 točk, na drugi strani pa Sofoklis Schortsanitis in Lior Eliyahu po 18. Domači trener Rado Trifunovič je dejal: »Vsi dobro vemo, da je Maccabi ena najboljših ekip v Evropi. Igra dobro, kvalitetno košarko, kar smo danes začutili na svoji koži. V oči najbolj bode oziroma boli njihov met za dve točki, saj je bil na koncu tekme več kot 80-odstoten. To pomeni, da smo mi nedvomno v tekmo Alen Omic se je nekajkrat dobro znašel pod košem Maccabija. štartali bojazljivo in preveč spoštljivo. V druge tekme bo zato treba kreniti bolj hrabro. Je pa ta tekma dobra iztočnica za naprej, ko bomo vedeli, kje so naše napake in kako moramo igrati.« Luka Lapornik, ki se ni vpisal med strelce, je pripomnil: »Ta poraz ni nič katastrofalnega, potem ko je Maccabi preteklo sezono igral v finalu evrolige. Smo pa pre-poceni izgubili veliko žog, nasprotniki pa so s tem prihajali do lahkih košev. To je bila šele Letos v opaznejši vlogi V zaostali tekmi 3. kroga 1. slovenske lige so rokometašice Celja Celjskih mesnin zabeležile drugo zmago. V gosteh so bile s 43:24 boljše od ekipe Naklo - Tržič. Iva Jug in Maxim Pelikan sta dosegli po 8 golov, Pia Hren in Maja Klakočer po 6, Kaja Krebs 5. Jutri bodo varovanke Uroša Privška pričakale Burjo v dvorani Šolskega centra Celje. Za cilj v letošnji sezoni so si zadale uvrstitev vsaj na četrto mesto po rednem delu, kar je objektivno vsekakor uresničljivo. V uvodnem krogu so z 37:28 izgubile v Novem mestu, nato pa doma kar z 42:28 ugnale Ptujčanke. DŠ, foto: SHERPA Skupaj z najbolj izkušeno Ivo Jug je bila najboljša strelka Celja v Tržiču Maxim Pelikan. Prvi dan najboljša Rada Savič Tri kegljačice celjskega Lanteksa so v sredo opravile s kvalifikacijami na svetovnem pokalu v Augs-burgu. Rada Savič je podrla 571 kegljev, Barbara Fidel 563 in Anja Kozmus 530. V skupnem seštevku so bile Ce-ljanke z izidom 1664 tretje po prvem dnevu, s 44 keglji pred- nosti pred Zagrebom. Preboj Celjank v polfinale praktično ne bi smel biti vprašljiv, včeraj oziroma sinoči so nastopile Eva Sajko, Brigita Strelec in Nada Savič. V Augsburgu sta še Anja Dobravec in Polona Rogina. Trener Lado Gobec ni mogel računati na Gordano Radič, ki je nehala tekmovati: »Prvi dan so Rada, Barbara prva tekma in verjamem, da lahko prikažemo veliko boljšo predstavo. Pred nami je zdaj gostovanje pri Olimpiji, kjer moramo zaigrati precej bolj sproščeno.« Laščanom žreb v uvodnih krogih ni bil naklonjen, saj že jutri sledi gostovanje pri Uni-onu Olimpiji, prihodnji teden pa v Laško prihaja Cibona. Jutrišnji »pivovarski« derbi se bo v Stožicah začel ob 20. uri. MITJA KNEZ Foto: TimE Trije iz Dobovca Slovenska članska reprezentanca v dvoranskem nogometu začenja priprave na kvalifikacije za svetovno prvenstvo in nastop na evropskem prvenstvu. Selektor, Celjan Andrej Dobovičnik, je na seznam igralcev, ki bodo v Laškem trenirali jutri in v nedeljo, uvrstil tri igralce Dobovca, Sebastijana Drobneta ter brata Mordej, Roka in Alena. Čez devet dni bo naša selekcija odpotovala v Španijo in tam odigrala dve tekmi z odlično domačo izbrano vrsto. DŠ Navdušuje tudi moštvo Judoisti celjskega kluba Z'dežele Sankaku so tudi na drugem turnirju 1. slovenske lige obakrat zmagali. V Ljubljani so bili od domače Šiške boljši s 6:1, od Go-rišnice pa s 5:2. Po dva dvoboja sta dobila Miha Žgank in Beno Lah, po enega pa Rok Plešnik, Matjaž Trbovc, Tadej Zalaznik, Marcel Brajdič, Andrej Zalaznik, Damjan Lupše in Vito Dragič. Z razmerjem zmag in porazov 23:4 ostajajo na prvem mestu. Varovanci Marjana Fabjana, ki jih je v Ljubljani vodil Igor Trbovc, se bodo naslednji teden borili v Dupleku, kjer bodo njihovi tekmeci tudi judoisti bistriškega Impola. Zadnji turnirji rednega dela lige bodo 26. oktobra, ko se bodo Celjani v Slovenj Gradcu pomerili z gostitelji in tekmovalci ljubljanske Olimpije. Zaključni turnir najboljših štirih moštev bo 12. novembra, gostil pa ga bo zmagovalec rednega dela prvenstva. V dvorani Golovec? DEAN ŠUSTER NA KRATKO Neusmiljen žreb Ljubljana: Eden izmed finalistov slovenskega rokometnega pokala v prejšnji sezoni se tokrat ne bo uvrstil niti v četrt-finale. Žreb se je poigral s Koprom in Gorenjem, ki se bosta spopadla že v osmini finala. Tekma bo na Obali v sredo, 26. oktobra. Takrat bodo Celjani gostili Trebanjce. Le še dva kroga Celje: V 1. celjski ligi malega nogometa so bile odigrane tekme 16. kroga. Izidi: Engrotuš - AT Šargi/Do-wntown 5:3, AH Škorjanec Hochkraut - Pelikani 3:2, Maček tisk - Frangros 4:2, Generali team - Vigrad 4:7 in Bar Golf - Tristar 5:1. Bar Golf ima 40 točk, Maček tisk 35, Downtown 29 (vsi s tekmo manj), Pelikani 28 ... Vodilni Bar Golf bo naslednji teden odigral dve tekmi ob 20.50, v ponedeljek proti Frangrosu, v sredo pa zaostalo z Downtownom. (DŠ) in Anja dobro kegljale, ne pa zelo dobro. Steze so zelo zahtevne, to je očitno, kajti najboljši moški je podrl le 616 kegljev.« Danes sta na sporedu polfinalna obračuna, jutri pa tekmi za prvo in tretje mesto. Celjanke branijo naslov iz Skopja. V svetovnem pokalu so »Gobčeve mladenke« dosegale izjemne rezultate. Kar osemkrat so bile zmagovalke, po štirikrat pa so bile druge in tretje. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 7. 10. MALI NOGOMET 1. SL, 6. krog, Ajdovščina: Kix - Nazarje, Rogatec: Do-bovec - Casino Safir (20). ROKOMET 1. SL, 6. krog: Maribor -Celje Pivovarna Laško (20). Sobota, 8. 10. NOGOMET 3. SL - vzhod, 8. krog: Zreče - Bistrica, Štore: Kovinar - Rakičan (15). Štajerska liga, 8. krog: Šoštanj - Šmarje, Slovenj Gradec: Koroške gradnje - Šentjur (15). MČL, MNZ Celje, 7. krog, Laško: Pivovar - Kozje, Žalec - Rogaška, Rogatec: Mons Claudius - Vojnik, Radeče - Vransko (15). ROKOMET 1. SL, 6. krog, Velenje: Gorenje - Trimo (19). 1. B SL, 3. krog: Celje Pivovarna Laško B - Dobova (19). 1. SL (ž), 4. krog: Celje Celjske mesnine - Burja, Velenje - Olimpija (19). KOŠARKA Jadranska liga, 2. krog, Ljubljana (Stožice): Union Olimpija - Zlatorog (20). Jadranska liga (ž), 1. krog, Novi Sad: Vojvodina - Athlete Celje (18). Po nesrečnem porazu še kazni Nogometaši CM Celja so nesrečno doma izgubili tekmo 13. kroga 1. slovenske lige proti Gorici, disciplinski sodnik NZS pa jih je še krepko kaznoval. Zaradi nešportnega vedenja igralcev, ki so prejeli pet rumenih ter rdeč karton, in zaradi incidenta po končani tekmi, bo klub v blagajno zveze vplačal 480 evrov. Kapetan Zoran Pavlovič bo manjkal na dveh tekmah, proti Nafti in na pokalnem obračunu (žreb parov četrtfinala bo v ponedeljek). Na celjski klopi pa na prvenstvenem srečanju v Lendavi ne bo ne trenerja Damjana Romiha, ne njegovega po- Vratar celjskega moštva Amel Mujčinovič je dobil udarec v obraz in prsni koš tik pred drugim prejetim zadetkom. Težko je soditi, ali je šlo za (nameren) prekršek, sodnik je dinamično tekmo po svoje skrojil že prej. močnika Oskarja Drobneta. Čeprav se sedaj krivci za vse neprijetne dogodke na celjskem štadionu sklicujejo, da pri drugem golu Gorice ni bilo očitnega prekrška nad vratarjem Mujčinovičem, je obenem vsem jasno, da je vse skupaj zakuhal sodnik Boris Tošeski iz Medvod s svojimi napakami, pa tudi z ignorantskim obnašanjem. »Vi ste hoteli premagati Gorico?« je celo odvrnil celjskim nogometašem, ki bodo jutri doma odigrali prijateljsko tekmo z Zagrebom (16.00). Zaradi številnih poškodb igralcev (Bekim Ka-pič, Miroslav Radulovič, Dejan Krljanovič, Sebastjan Gobec, Zoran Pavlovič) je trenutno zelo zaposlen fizioterapevt Darko Ivelič. Za nameček je zbolel Denis Popovič. Velenjčani so se v okviru priprav na nadaljevanje prvenstva že v sredo Ob jezeru pomerili z Varteksom. Zadnje-uvrščena ekipa 1. HNL je zmagala z 1:0 po golu v 2. minuti nekdanjega hrvaškega repre-zentanta, zdaj že 36-letnega Davorja Vugrinca. V drugem delu je rezervni vratar Rudarja Gregor Fink obranil enajstmetrovko. DEAN ŠUSTER Foto: MITJA KNEZ Laščanka India svetovna prvakinja O uspešnem delu mladega plesnega para smo že pisali. Laščanka India Karlatec in Luka Kotnik iz Zagorja sta že na svetovnem prvenstvu v disku v nemškem Bochumu dokazala, da sta iz pravega testa, saj sta se uvrstila v finale in osvojila sedmo mesto. Enajstletna plesalca, člana Plesne šole Urška (po Sloveniji ima kar 17 »podružnic«), pa sta se nato udeležila svetovnega prvenstva v street in hip hop disciplinah, ki je bilo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Poskrbela sta za popolno presenečenje. Nepričako- vano sta s točko njunega trenerja Uroša Sihurja »Ne ne ne, ti odloži prva« tako očarala sodnike, da so ju uvrstili celo na prvo mesto v streetu. Ob predvajanju slovenske himne sta ponosno stala na najvišji stopnički. Skupaj plešeta šele prvo leto, toda kmalu je postalo očitno, da sta se imenitno ujela. Ogromno zaslug imajo seveda tudi njuni starši, saj je treba precej usklajevanja in prilagajanja, da lahko trenirata skupaj. Najprej sta na državnem prvenstvu osvojila prvo mesto v kategoriji disco dance, v streetu pa sta bila tretja. Zdaj pa sta že svetovna prvaka! DEAN ŠUSTER PANORAMA KOŠARKA Jadranska liga, 1. krog: Zlatorog - Maccabi 72:101; Omic, Panic 11, Škific, Mali 7, Atanackovič, Čohadare-vic 6, Vujasinovič, Dimec 4, Brodnik, Nikolič Smrdelj 3; Schortsanitis, Eliyahu 18. ROKOMET 1. SL (ž), 3. krog: Naklo Tržič - Celje Celjske mesnine 24:43 (11:23). (MiK) ÜM Arena/zmag< JASMIN DIZDAREVIČ #33 KARIERA JAZ IN KLUB ft DRUŽABNO Začetki: Nogomet sem začel trenirati s 6. leti pri takratnem Malem šampionu, kjer sem ostal do 12. leta. Nato sem se odločil za treniranje pri NK Celje, saj sem bil mnenja, da bom lažje napredoval. Po koncu osnovne šole sem se vpisal v nogometni razred v Celju, ki ga je prav tako organiziral NK Celje. Igral sem za vse mlajše kategorije celjskega prvoligaša. Klubi do sedaj: NK Mali šampion, NK Celje Naj obramba: Proti NK Rudar, kjer sem obranil tri strele z bele točke. Po enajstmetrovkah se je naša ekipa uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Naj veselje: Osvojitev pokalnega mladinskega prvaka Slovenije. Sicer sem na tej tekmi sedel na klopi, a je veselje bilo vseeno nepozabno. Vesel sem bil tudi lanskoletnega končnega 3. mesta 1. slovenske mladinske lige, kjer smo se vse do konca borili za naslov državnega prvaka. Naj žalost: Poraz proti NK Mura v pokalnem mladinskem tekmovanju, saj smo jih v prvenstvu premagali s kar 8:1, nato pa v pokalnem tekmovanju nesrečno izgubili v gosteh z 1:0. Uspehi: Mladinski pokalni prvak. Nastopi: Zaenkrat še brez nastopa v I. SNL Želje: Rad bi čim prej zaigral za prvo ekipo celjskega prvoligaša. Publika: Glede na ostala mesta v Sloveniji bi rekel, da ljudje v Celju ne posvečajo velike pozornosti nogometu. Rad bi, da se to spremeni. Upam, da bomo igralci z borbo in rezultati privabili več gledalcev na Areno Petrol. Stanovanje: S starši živim v Celju. Hobiji: Posebnih hobijev nimam, saj tudi nimam časa za njih. Ko pa je priložnost, rad igram odbojko ter košarko. Ljubezen: Trenutno sem samski. Glasba, film: Poslušam različne glasbene zvrsti, najraje rap in narodno. Od filmov pa sta mi najljubša Tolpa z igrišča in Pogumno srce. Prosti čas: V prostem času se družim s prijatelji. Rad pogledam tudi kakšen dober film. AmMaMßenkev St. 79 - 7. oktober 2011 Za dušo in telo Naslednjič 4. novembra in letos še 2. decembra. V letošnjem poletju smo vam enkrat mesečno ponujali v branje prispevke v rubriki Za dušo in telo. Odziv bralcev je bil izjemen in odločili smo se, da bo rubrika postala stalnica. Vsak prvi petek v mesecu boste tako lahko na strani Za dušo in telo našli blagodejne aktivnosti in spodbude, zaradi katerih bomo vsi bolj zadovoljni s seboj in s svojim življenjem. Nekatere teme vam bodo bližje kot druge, ene bolj konvencionalne, spet druge izven vseh okvirov. Lepo povabljeni, da navržete še kakšen svoj predlog, misel ali izkušnjo na tednik@nt-rc.si ali pokličite na telefon: 031 380 671 (Saška T. Ocvirk). Ne razmetavajte z življenjsko energijo! Starodavni nauki za manj kašljanja, kihanja in solzavosti do božiča Z jesenskim enakonočjem, 23. septembra, se je začel najbolj pasiven del leta, ki se bo vse do sončnega obrata oz. božiča, ko bo znova zasijalo sonce, samo še stopnjeval. K temu, da bi v najtemnejšem delu leta ohranili vedrino, vitalnost, zadovoljstvo in zdravo telo, lahko veliko pripomoremo sami. V tradicionalni kitajski medicini jesen povezujejo s kovinsko energetsko fazo, ki lahko pritegne tudi hladna in težka čustva. Jesen je čas sušenja in propada. To je čas, ko je treba odvreči vse, kar je neuporabno in odveč. Tudi narava se krči, potegne vase, da bi si čez zimo odpočila in pripravila na pomlad. Tako kot jeseni polnimo shrambe in kleti z ozimnico, bi morali svojo energijo skrbno shranjevati in skladiščiti. Veliko pomeni, če zmanjšamo ambicije, več počivamo, se posvečamo sebi, svojim bližnjim, negujemo svoje telo, notranjim organom privoščimo več pozornosti, če pa ob to dodamo še vaje za odpiranje pljuč in prsnega koša, bomo okrepili imunski sistem in se skozi zimo morda prebili brez prehladov in drugih obolenj. Jeseni so glavni pljuča, debelo črevo in nos Ti organi so v jesenskem času odprti in zato zelo dovzetni za bolezni, a hkrati tudi za regeneracijo in obnovitev. Močna in zdrava pljuča so kot požarni zid pred zunanjimi vsiljivci in najbolj stabilna obramba energije v telesu. Podobno vlogo - rečemo ji tudi tretje pljučno krilo - ima tudi koža. Dokaz, da so naša pljuča močna in zdrava, najdemo v gladki in elastični koži, enakomernem utripu in v odlični telesni odpornosti. Počutimo se močno in vitalno, svoje življenje pa upravljamo s pogumom in pravičnostjo. Zlahka odpuščamo. S šibkimi pljuči pa smo ranljivi, šibki in občutljivi za negativizem okrog sebe. Prej se razžalostimo, občutimo tesnobo, marsikdo podleže celo depresiji. Pot do prehlada, gripe, bolezni dihal - kot v. so bronhitis, pljučnica, kašelj in astma - alergij in ^ . drugih kožnih bolezni je na široko odprta. Ob tem nam ne uidejo še kratek dih, težave z izločanjem in vlaženjem telesa, togost sklepov in mišic... Pustimo fizični napor ob strani Namesto grobih športov, ki spodbujajo potenje in utrujajo mišice, je za pasivni del leta primerneje izbrati umirjeno gibanje. Z njim krepimo imunski sistem, hkrati pa ne dovolimo, da bi se energija s pretiranim dihanjem in spodbujanjem srca razpršila. V teh mesecih so primerne aktivnosti tai či, či gong, ples ali joga, ki z nežnimi spiralnimi gibi telo poživljajo. Za odpiranje pljuč in popravljanje dihalnega vzorca je najbolj učin- i kovit medicinski či gong. V nežnih krožnih gibih se zbira neizmerna moč, ki jo nato shranjujemo v telo, da bi povečali vitalnost in preprečili razvoj bolezni. Izvrsten je tudi sprehod po svežem zraku. Dveurni sprehod, ki vključuje nežno globoko in umirjeno dihanje, bo vsak dan omogočil esenci iz zraka, da vstopi v telo in spodbudi pretok življenjske -L - - sile po meridianih in kanalih. Jesen je tudi idealen čas za meditacijo. Največ energije se v tem delu leta na telesu nahaja v točki na sredini prsnice - na ravni srca. Če pozornost ohranjate na tej točki, boste opazili, da na naraven način zbirate in H skladiščite ži- Jp vljenjsko ener- W gijo. Nad prehlad s pekočo hrano Med hrano, ki okrepi pljuča in spodbudi imunski sistem, prištevamo rahlo pekočo hrano, ki poživlja, odpira pore, spodbuja krvni obtok in izloča bakterije, ki so se nas že lotile. Pljučem bo pomagala tudi hrana bele barve. Zelo jim koristijo česen, ingver in vsa živila, ki pljuča navlažijo, očistijo ali jih »prezračijo«, na primer mandlji, arašidi, soja, sezam, ječmen, proso, olive, špinača, zelje, grah, stročji fižol, blitva, gobe, jabolka, hruške, fige, slive, ananas in češnje. V času do 21. decembra Manja Potočnik uči različne kitajske energijske tehnike, ki so kot nalašč za jesenske dni. Samozdravljenje priročnik za bolnike Opis simptomov in znakov 35 zdravstvenih težav, ki jih lahko zdravimo sami. tAl raje jejmo juhe in drugo lahko hrano, mlečnim izdelkom pa se izogibajmo. Še posebej ob prehladih, saj ustvarjajo sluz v pljučih. Zaradi hladnosti pa tudi surova hrana, še posebej pomaranče in paradižnik, ni dobra na prazen želodec. S pogumom proti melanholiji Teža jeseni nam lahko leže na prsi. Eden najučinkovitejših načinov za preoblikovanje negativnega čustvenega naboja je metoda zdravilnih zvokov. Vsak zdrav organ vibrira s svojo frekvenco. Zdravilne zvoke je priporočljivo preventivno izvajati vsak dan, najbolje zjutraj, ko je na voljo najbolj spodbudna zdravilna energija. Čustva so stanje, ki se ga ne da rešiti z razumom, temveč je treba premakniti tudi telo. Poiščite primerno vadbo zase. Pazite nase in se v jesenskih dneh bolj posvetite sebi in svojim notranjim organom. Naj bo vaša shramba polna življenjske energije in vaše razpoloženje barvasto kot jesensko listje na drevju. MANJA POTOČNIK DRUŠTVO ŽAD profesorja športne vzgoje in kinezioterapevta I Uroša Jelena Samozdravljenje Priročnik ki ga morate imeti! Priročnik vključuje priporočila glede uporabe zdravil brez recepta, galenskih izdelkov, zdravil naravnega izvora in zdravilnih rastlin ter druge napotke za odgovorno samozdravljenje. Pripravili so ga lekarniški farmacevti, k! v lekarnah vsakodnevo svetujejo bolnikom. Med njimi iz Celjskih lekarn: T. PREVENTIVA ZA VSAKOGAR (preprečitev kroničnih bolečin v hrbtenici, kolkih, kolenih... lajšanje bolezni sodobnega časa) 2. REHABILITACIJA IN POSTREHABILITACIJ A (po poškodbah hrbtenice, sklepih...) 3. PSIHOFIZIČNA PRIPRAVA NA SMUČARSKO SEZONO (individualna testiranja, priprava individualnega urnika...) Andreja Hohler, mag. farm.r spec. Mateja Cvim Novak, mag. farm., spec. Sonja Rupret, mag. farm., spec. Mateja Kad i In i k, mag. farm. Marina Urbane, mag. farm., spec. Tanja Zorin, mag. farm., spec. Mihaela Tršinar, mag. farm., spec. Knjiga je na voljo v Celjskih lekarnah Rezervacije na topfit@siol.net ali na recepciji Top Fita četrtek, 13. oktobra, ob 20 uri TOP FIT k d k CJ C 5 < c « S p K E— C Z Priporočamo Navzgor s podporo skupine Čeprav smo ljudje navajeni na instant rešitve, kot je na primer tableta proti glavobolu, lahko resničen premik v osebnem razvoju dosežemo le z vztrajnim in dolgotrajnim delom. To je s podporo skupine včasih veliko lažje in bolj učinkovito. Po novem imamo takšne možnosti tudi v Celju. Ponujamo vam dve. Skupina za osebni napredek V času, ko se svet in družba spreminjata in je tempo življenja vedno hitrejši, se človek pogosto počuti osamljeno in neprisotno. Občutek nemoči, jeze, nerazumevanja družine, obup, negativne misli in čustva krhajo njegovo samopodobo. Vabljeni na redna srečanja Skupine za osebni napredek, kjer bomo iskali rešitve za izzive, ki so pred nami. Prvo srečanje bo 8. novembra ob 18. uri. Srečanja bo vodil Boštjan Topovšek, osebni in poslovni trener (coach). Več informacij na spletni strani www.lepdanzaspremembo.si. Trening osebne komunikacije Jesen je tukaj in v družinskem centru ponovno vabimo k vpisu na trening osebne komunikacije. Kot pravi Ana Miletic, ki bo trening vodila, je nanj vredno priti, ker je vsebina pomembna pri komunikaciji na vseh področjih človekovega življenja, v partnerstvu, družini, službi, prostem času, ker boste dobili ogromno zase, tudi če je vaša komunikacija že odlična. Začelo se bo v torek, 18. oktobra, ob 18. uri v Aninem domu v Preboldu. Več informacij dobite na www.hekata.si. Koledarček za dušo in telo Društvo Žad: ponedeljek ob 19.00 (Celje Teh-nopolis) či gong 8 zakladov, ob 20.00 dao yin kitajska joga. Torek ob 17.00 (Rogaška Slatina, I. OŠ) medicinski či gong žerjavov stil. Ob 19.00 (Celje, Tehnopolis) yi ying tečaj, ob 20.00 tai či forma univerzalne ljubezni. 5. novembra posebna delavnica medicinskega či gonga z brezplačnim predavanjem v Šentjurju. http://www.drustvozad.si/ Društvo Magičnost gibanja: ponedeljek ob 18.30 (Celje, Ljubljanska cesta 33) Vadba magičnih kretenj, ob 16.30 (ŠD Gaberje Partizan) vadba kitajskih energijskih veščin. Torek ob 18.00 (Celje, Ljubljanska cesta 33) delavnice magičnost gibanja. Četrtek ob 10.00 na isti lokaciji gibalno-meditacij-ske sprostitvene urice. http://www.duhovna-praksa.si/ Lep dan za spremembo: sreda ob 19.20 (Pionirski dom) gong joga. Vsako zadnjo sredo v mesecu gong kopeli brez vadbe. http://www.lepdanzaspremembo.si/ Iz globalne luknje Spoznanje razsvetljenega 40-letnika: »Doživite življenje, preden se ustalite. Napišite seznam stvari, ki jih hočete občutiti, doživeti, prijeti, prepotovati, objeti ... Izživite se na svoj način, preden bo za to zmanjkalo priložnosti. Napišite seznam stotih stvari in že danes odkljukajte eno najbolj sočnih.« Knjiga, da dušo zmiga K**c gleda John C. Parkin Da bi knjiga s tako provokativnim naslovom lahko naredila karkoli dobrega za dušni blagor človeka, je skoraj težko prežvečiti. A kaj ko nas podnaslov vabi na duhovno pot najvišje modrosti. Vedno bolj mimo, ne? Gre nekako takole; zjutraj človek prepozno vstane, si nima časa oprati las, edina primerna obleka ima na sebi ogromen madež, otroci tečnarijo, ko jih hočete potisniti skozi vrata, se seveda naredi kakšna nesreča v stilu »treba se bo preobleči od glave do pet«, na cesti vam izsilijo prednost, v službi težijo, ker bi morala biti zadeva končana včeraj, zamudili boste roditeljski sestanek in ob dveh popoldne bi najraje pojedli slona, ker tisti dan za kaj temu podobnega še ni bilo časa. V grlu vas stiska, skozi ušesa se kadi in res škoda, da ni v bližini kakšne betice, da bi se dalo na njej razbiti lonec, v katerem se je prismodil včerajšnji golaž. Veste, kaj najbolj pomaga? Res, ampak reeeees globok vdih pospremljen s sočnim k**c gleda! In ko človek naredi križ čez to, da bi lahko naredil vse prav in da bi lahko imel stvari vsaj približno pod nadzorom ., se večino stvari čudežno postavi točno tja, kjer je njihovo mesto. Sprostite se, preklinjanje pa naj vam vseeno ne zleze preveč pod kožo. StO KAMELIA butik cvetja v centru Celja, vam nudi polno cvetličarsko storitev, skrbno izbrano rezano cvetje, lončnice, okrasne posode nemškega Fleur Ami-ja, dodatke za dom znamke Blomus ter Alessi in drugih proizvajalcev. Izdelujemo vse vrste dekoracij: pozornostne cvetlične šopke in aranžmaje, poročne šopke z vsem pripadajočim cvetličnim okrasjem, žalne vence in aranžmaje, nasade lončnic, aranžiranja daril, celostne ozelenitve prostorov... Vse naše izdelke vam na željo dostavimo, dostavo svežih cvetličnih šopkov pa lahko naročite tudi z nakupom preko telefona. Dan spomina na mrtve, ki ga beležimo na 1. november, je bil nekoč 13. maja. Na 1. november ga je leta 835 prestavil papež Gregor II., saj v mesecu maju ni bilo na razpolago dovolj hrane za množice romarjev, ki so romali v Rim. Takrat so ljudje grobove krasili z mahom in s cvetjem, z belim peskom in s črno prstjo. Vsi sveti, praznik vseh svetnikov in rajnih, so bili v Sloveniji po 2. svetovni vojni preimenovani v dan mrtvih, po zakonu o praznikih iz let 1989 in 1991 pa v dan spomina na mrtve. Običaj krašenja grobov in spomina na pokojne se je kasneje zelo spremenil. Ljudje na ta praznik množično obiskujemo grobove v spomin na pokojne pa prižigamo sveče. Ogromne količine sveč! Ob dnevu spomina na mrtve pomislimo tudi na okolje in izberimo manj sveč, predvsem pa okolju prijaznejše! SVEČARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA |£Sk PE Slovenska Bistrica, Trg Alfonza Šarha 12 PE Slovenske Konjice, Liptovska Ulica 34 PE Frankolovo, Frankolovo 14f E-pošta: lesk@lesk.si Splet: www.lesk.si Maturantje Lončnice mb.beraarda@gmail.cor i l: U3 0 BbU PE Mercator Leveč T: 03 5453 110 Aranžiranje • Rezano cvetje Darila Žalno cvetje Pestra ponudba ob bližajočih praznikih! NAGROBNE SOLARNE SVEČE Nekaj o delovanju... Nagrobna solarna sveča gori s pomočjo sonca ali dnevne svetlobe. Podnevi sončne celice pretvarjajo sončno energijo v električno, ki napaja polnilno baterijo. Neprekinjeno gorijo več let. V primeru sneženja lahko sveča po nekaj dneh neha delovati, vendar bo ponovno delovala, ko se bo sneg stopil ali če jo sami očistite. Sveča sveti v vseh temperaturnih pogojih in vsa leta daje enak svetlobni učinek! Naslov: Gosposka ulica 3,3000 Celje, Slovenia Telefon:+386 3 898 24 56 splet: www.mcgroup.si Se bo morala odvetnica zagovarjati pred sodiščem? Kako se je prek opravilne številke zadeve razkrilo početje odvetnice Kriminalisti so po naših podatkih pred slabima dvema mesecema ovadili odvetnico s Celjskega (ime je znano uredništvu) zaradi suma kaznivega dejanja iz-neverjanja. Grozi ji celo do pet let zapora. Preiskovati so jo začeli na podlagi informacij njenega klienta, ki so mu s celjskega okrožnega sodišča na prošnjo odgovorili, da pod številko, ki jo je odvetnica navajala kot oznako za njegovo tožbo (vsaka ima svojo opravilno številko), sploh ne vodijo njegovega primera. Našemu sogovorniku, čigar podatke prav tako hranimo v uredništvu, so odvetnico dodelili preko brezplačne pravne pomoči že pred dvema letoma. Ta bi morala v njegovem imenu vložiti tožbo, saj se je moški razšel s partnerko in je v tožbi zahteval povrnitev svojega denarnega vlaganja v nekdaj skupno premoženje. Na njegovo poizvedovanje v tem času, kaj je z zadevo, naj bi odvetnica odgovarjala, da je »sodnica bolna ali premeščena«. Spomladi mu je odvetnica poslala tudi vabilo na prvi narok za glavno obravnavo, vendar naj bi mu dan pred tem sporočila, da narok odpade zaradi slabega zdravja sodnice. Ker se je kli-entu to zdelo že nenavadno, Obtičalo v odvetničini omari? je na Okrožno sodišče v Celju vložil prošnjo za ugotovitev pristnosti dokumentov, pripel tudi vabilo na obravnavo. Ob tem ga je zanimalo, ali je pod opravilno številko, ki mu jo je Pisali smo tudi na Odvetniško zbornico Slovenije, da bi našim bralcem pojasnili, kako se lahko zaščitijo pred podobnimi primeri in na kaj morajo biti pozorni. Navajamo vprašanja, na katera nam do zaključka časopisne redakcije niso utegnili odgovoriti. Ali odvetniška zbornica opozarja na možnost zlorabe nekaterih odvetnikov? Ali dobite kakšno prijavo s strani strank, da so jih odvetniki kakorkoli oškodovali? Kaj državljani najpogosteje prijavljajo kot kršitev primeru delovanja odvetnikov? Ali se mora z določenimi ukrepi zoper odvetnike čakati do pravnomočnosti sodbe ali jih lahko povzamete že prej? Ali obstajajo kakšni ukrepi zoper odvetnike, če se ti vmes že upokojijo? INFO113 Našli strelivo V sredo zjutraj so ribiči ob sotočju reke Savinje in Lahomščice v Laškem našli večjo količino streliva. Šlo naj bi za strelivo iz druge svetovne vojne. Po najdbi so obvestili posebno enoto za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo nevarnih ubojnih sredstev. Ta je strelivo odstranila in ga shranila v začasno skladišče do uničenja. Bodite pazljivi V Stanetovi ulici v Velenju se je v sredo zgodila drzna tatvina. Občanka je v stanovanje spustila neznanega moškega, ki naj bi prodajal razne stvari. Ta pa je izkoristil njeno nepazljivost in ji je ukradel večjo zlato zapestnico. Podoben primer je bil tudi v Šoštanju, kjer je moški vstopil v odklenjeno stanovanje in začel občanki razkazovati stvari, ki jih je prodajal. Ženska je takoj poklicala policijo, moški pa se je ustrašil in pobegnil. «nflnflr.novitednik.com v dopisih omenjala odvetnica, res njegova zadeva oziroma tožba. Na celjskem sodišču so mu takoj odgovorili in moški je bil nad odgovorom zaprepaden: »Ugotovili smo, da se pod številko, ki jo navajate, vodi zadeva na podlagi vložene tožbe drugih strank in ne vas. Fotokopija vabila, ki ste ga priložili, ne ustreza pristnosti listine našega sodišča. Prav tako tudi po podatkih tukajšnjega pravdnega vpisnika ne izhaja, da bi bila na Okrožnem sodišču v Celju sploh vložena vaša tožba.« Ali je torej odvetnica ponaredila vabilo, na katerem sta bila tudi žig in ime sodnice, ki naj bi primer vodila? Vprašanje je tudi, kako bo moški, ki je po tej ugotovitvi takoj preklical pooblastilo in zaprosil za drugega odvetnika, dokazal, da je odvetnica to storila. Podobna zgodba Na isto odvetnico naj bi »naletel« tudi moški, sicer podjetnik, ki bi ga morala odvetnica zastopati kar v štirih primerih, povezanih z nastalo škodo pri njegovem poslovanju. Vzorec domnevnega kaznivega dejanja je popolnoma enak, smo izvedeli iz pogovora in pregleda dokumentov našega sogovornika (tudi njegovo ime in priimek hranimo v uredništvu). Ker njegovih tožb menda ni vložila oziroma jih ni vložila pravočasno, naj bi se moški pod nosom obrisal za večjo vsoto denarne odškodnine, saj so trije primeri zastarali in na sodišču niso dosegli epiloga, ki bi klientu lahko bil v prid. V četrtem primeru je po večletnem domnevnem zavlačevanju odvetnice zadevo prevzela znana slovenska odvetniška družba in na sodišču dosegla za kli-enta pozitiven razplet. Tudi on je na celjskem okrožnem sodišču sam ugotovil, da pod opravilno številko na listinah, ki mu jo je sporočila odvetnica, sploh ni voden njegov primer. In tudi pri njem je prišlo do »odpovedi obravnav v zadnjem trenutku«. Moški je s pomočjo drugih odvetnikov uspel prek zavarovalnice doseči celo plačilo odškodnine za primer, ki ni zastaral. Je pa pred tem odvetnico ovadil na žalski policiji, vendar naj bi ovadbo na tožilstvu kasneje zavrgli. Takšno domnevno odvetniško početje naj bi bilo na Kaznivo dejanje iznever-jenja je 215. člen Kazenskega zakonika. »Kdor zastopa premoženjske koristi kakšne osebe ali oskrbuje njeno premoženje, pa zavestno ne izpolni svoje obveznosti delati v njeno korist ali dela v njeno škodo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Če storilec ob storitvi dejanja iz prejšnjega odstavka izrabi pooblastilo za pridobitev premoženjske koristi sebi ali komu drugemu, se kaznuje z zaporom do treh let. Če stori dejanje iz drugega odstavka tega člena odvetnik, notar, skrbnik, izvršitelj ali stečajni upravitelj ali če si storilec pridobi veliko premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom do petih let.« Celjskem sicer osamljen primer. Na celjskem okrožnem sodišču ne pomnijo podobne situacije, je pa treba poudariti, »Zakon o odvetništvu zavezuje Odvetniško zbornico Slovenije, da mora odvetnike zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila v zvezi z opravljanjem njihovega poklica nastati strankam. S tem zavarovanjem je krita odgovornost za škodo zaradi grobih napak pri opravljanju registrirane odvetniške dejavnosti zavarovanca ter pri njem stalno zaposlenih oseb. Pri tem zavarovanju jamči zavarovalnica za čisto premoženjsko škodo, za katero je odvetnik odgovoren. Za čisto premoženjsko škodo, ki nastane zaradi dejanja, opustitve ali napake, štejejo škodo, ki ni nastala niti na osebah niti na stvareh,« je zapisano na straneh zavarovalnic. da do sojenja odvetnici zaradi izneverjanja še ni prišlo. Torej še ni pravnomočno obsojena, zato ne moremo zapisati njenega imena in priimka. Smo pa v pravnih krogih izvedeli še, da gre za sicer nekdaj zelo uspešno odvetnico. In če to vse drži - z velikim madežem na še tako hvaljeni karieri ... SŠol, foto: GrupA Se bo oglasila še kakšna stranka s podobno zgodbo? S celjske policijske uprave nam odgovora na vprašanje, koliko preiskav je bilo v zadnjih dveh letih zoper odve-tnike/-ce, ki naj bi storili kakršno koli kaznivo dejanje zoper svoje stranke, ne morejo posredovati. Pravijo, da ne »vodijo evidenc, iz katerih bi bilo razvidno, da gre za odvetnike«, ampak le statistiko o vrsti kaznivega dejanja. Tožilci dnevno tudi na šestih obravnavah Kljub obremenjenosti se njihove obtožbe skoraj 90-odstotno končajo z obsodilno sodbo! - Kaj je v ozadju obremenjenosti tožilcev? »Tožilce poskušamo razbremeniti tako, da primere manjših kaznivih dejanj rešujejo strokovni sodelavci (pravniki s pravosodnim izpitom, ki še pridobivajo znanje za tožilca) pod mentorstvom tožilca.« Novembra bo novi Zakon o državnem tožilstvu prinesel kar nekaj sprememb. Med drugim bodo okrožna državna tožilstva dobila (poleg zdaj že obstoječih vodij) direktorje, ki jih bo imenoval minister za pravosodje. Višja državna tožilstva se bodo priključila okrožnim državnim tožilstvom. Zakon uvaja možnost razrešitve vodij tožilstev, če v dveh letih ne bodo uresničili letnih programov dela. »Precej odpora je do novosti, da bo odslej moral zadevo do sodbe na sodišču zastopati tožilec, ki je avtor obtožnega akta za storilca kaznivega dejanja. Zaradi obremenjenosti tožilcev ali odsotnosti je vodja brez odredbe določil, da je obtožbo lahko zastopal drug tožilec in ne tisti, ki je obtožni akt napisal. Zdaj pa bo moral vodja izdati posebno odločbo z obrazložitvijo in navesti razloge za menjavo tožilca v zadevi, kar bo povečalo administrativno delo, saj bo moral mesečno izdati do 200 takšnih odredb! Nemogoče je zagotoviti, razen v zahtevnejših in pripornih zadevah, da bi tisti tožilci, ki so avtorji obtožb proces na sodišču izpeljali do konca,« navaja vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl. V Celju naj bi tožilec letno obravnaval 90 zadev več, kot je povprečje v Sloveniji (190). Kljub kadrovski podhranjenosti? Drži. Vendar ni problem kadrovska podhranjenost tožilstva. Za dve tožilski mesti teče tudi postopek za imenovanje. Problem so odsotnosti, dva tožilca sta začasno dodeljena v posebno skupino za pregon organiziranega kriminala, tri tožilke so na porodniškem dopustu. Tožilci, ki so na razpolago, so zato preobremenjeni. Tudi lažja kazniva dejanja mora tožilec preučiti in sprejeti odločitev, s katero bo varoval pravice oškodovanca in tudi pravice osumljenca. Omenili ste skupino za pregon organiziranega kriminala, ki bo z novim tožilskim zakonom postala Specializirano državno tožilstvo. Novi zakon pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva natančno določa. Reševal bo vsa težja gospodarska kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen nad 5 let zapora, kazniva dejanja kriminalnih združb in vsa korupcijska kazniva dejanja. To pomeni, da bodo okrožna tožilstva bolj razbremenjena? Natančne analize, kaj to pomeni za nas, še ni, mislim pa, da bistvenih sprememb ne bo. Ko sta v to skupino odšla celjska tožilca, Stanislav Pintar in Edvard Ermenc, je bil to kadrovski udarec. Ni bil kadrovski udarec. Na nek način je treba skupini zagotavljati kader. Tožilca sta bila vanjo dodeljena začasno. Po novem zakonu se bosta morala prijaviti na razpis, če bosta želela delati še naprej tam, v nasprotnem primeru se bosta vrnila k nam. Če bosta ostala tam, potem po zakonu ne bosta mogla več reševati zadev, ki so v pristojnosti našega tožilstva. Ne moremo mimo Ermenca, ki je s pritožbo dosegel, da je dvojici, ki so ju na celjskem sodišču oprostili obtožb umora in napeljevanja k umoru, zatem v Ljubljani višje sodišče izreklo vsakemu posebej 30 let zapora! Kako je to mogoče? Nesposobnost celjskega sodišča ali izjemna sposobnost tožilca? Odločitve celjskega sodišča ne morem komentirati. Menim pa, da je to izjemen uspeh Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl »Strokovnost včasih zagotovo trpi, saj enostavno ni časa, da se tožilec poglobi v neko zadevo.« našega mladega tožilca, ki je bil ves čas vztrajen in je v ta primer vložil veliko truda. Šest obravnav na dan Načela sva temo obremenjenosti tožilcev. Verjetno so interni roki, v katerih morajo tožilci preučiti zadeve. Ali se jih potem ne držite? Interni roki so in kolikor se da, jih spoštujemo. Gre za čas od prejema ovadbe do prve odločitve tožilca, ki je neposredna vložitev obtožnega akta, vložitev zahteve za preiskavo oziroma preiskovalnih dejanj, dopolnitev ali zavržba ovadbe. Za primere, ki pristanejo na okrožnih sodiščih, je ta rok 90 dni, za primere na okrajnih sodiščih pa 30 dni. Res pa je, da smo zaradi preobremenjenosti nekako prisiljeni, da jih tudi kršimo. Trenutno imamo 190 zadev, kjer je rok že >šel< čez 90 dni, vendar nobena zadeva ni starejša od 6 mesecev! Ali to potem vpliva na zastaranje? Z zastaranjem se nek storilec izogne kazni. Na tožilstvu zadeve ne zastarajo. Nekaj ovadb smo res zavrgli zaradi zastaranja, vendar je pregon za kaznivo dejanje zastaral že prej, torej je oškodovanec prijavil kaznivo dejanje, kjer je pregon že zastaral. Policija pa je ne glede na to dolžna tožilstvu posredovati vsako ovadbo. Nisem pristojen ocenjevati, zakaj zadeve zastarajo na sodiščih, vem pa, »Tudi pripor zagotovo deluje vzgojno na storilce...« da zaradi obremenjenosti tožilcev zagotovo ne. Je v predalih še veliko nerešenih zadev? Na današnji dan je nerešenih okoli tisoč zadev. To je obvladljiva številka in ne predstavlja skrbi. Tožilec naj bi tedensko imel dva obravnavna dneva, celjski tožilci jih imate tri oziroma štiri. Izpostavili ste problem, na katerega opozarjam več let. Razmerje med tožilci in kazenskimi sodniki je porušeno. Na enega tožilca pride na Celjskem 1,40 kazenskega sodnika. Sodišča so se s projektom Lukenda kadrovsko okrepila, niso pa se okrepila tudi tožilstva, kar se nam zdaj maščuje! Govoriva o tem, da je na en obravnavni dan tožilec na več obravnavah? Seveda. Če gre na okrožno sodišče, je tam prisoten na eni ali dveh obravnavah, na okrajnih sodiščih pa na štirih do šestih obravnavah! Se uspete vsaj dogovoriti s sodišči o razpisu obravnav? Če bi bilo več volje pri kazenskih sodnikih, bi lahko obravnave še bolje načrtovali. Pri okrožnih sodnikih nam to uspe, kajti tam je pomembno, da je na sojenju prisoten tožilec, ki zadevo rešuje od samega začetka in jo najbolj pozna. Pomagamo si tudi, da zahtevnejše spise poznata dva tožilca, ker potem lahko lažje nadomestita drug drugega, toda kot sem prej omenil, po novem zakonu, bo to mogoče samo z obrazloženo odredbo vodje. Drugače je na okrajnih sodiščih, ker jih je več. Ko gre tožilec na Okrajno sodišče v Šmarje, tam zastopa vse obtožbe, ki so razpisane za ta dan. Nemogoče je namreč, da bi istočasno bil še na obravnavah na konjiškem okrajnem sodišču. Vzgojni pripor Celjsko tožilstvo je lani sprejelo 5 tisoč ovadb, kar je največ v zadnjih petih letih. Vsako leto poraste število ovadb do 10 odstotkov. To je posledica manjših kaznivih dejanj. Iz leta v leto se viša število tatvin v trgovinah, bencinskih servisih. Niso pa v porastu hujša kazniva dejanja. Ta porast tudi ne pomeni, da se povečuje obseg spisov na sodišču, saj na tožilstvu polovico zadev rešimo z alternativnimi postopki ali jih zavržemo zaradi pomanjkanja dokazov oziroma zaradi nesorazmernosti. Alternativnimi oblikami postopka? Imamo dve obliki, poravnavo in odložen pregon. Zelo uspešni smo pri mladoletnih storilcih, kjer se praviloma odločamo za družbeno koristno delo. To pomeni, da morajo v sodelovanju s centri za socialno delo opraviti določeno število ur dela, največkrat v Rehabilitacijskem zavodu Soča ali v domu upokojencev. Pri polnoletnih storilcih pa se odločamo tudi za denarne prispevke v korist javnih ustanov. Tako se letno za nabavo opreme v Splošni bolnici Celje zbere preko 30.000 evrov. Prednost pri vašem delu ima ... ... reševanje kaznivih dejanj z elementi nasilja in tistih, kjer so oškodovani otroci. Za storilce teh kaznivih dejanj pogosto predlagamo pripore zaradi varnosti oškodovancev. Žal se nam je dogajalo, da so si oškodovanke, ko je bil odrejen pripor za nasilnega partnerja, premislile in koristile pravno dobroto (zaradi sorodstva se takšna priča lahko odpove pričanju) in niso želele pričati proti storilcu. Tožilci smo bili prisiljeni, kljub vloženemu trudu v obtožbo, odstopiti od pregona. Javnost pogosto sliši, da tožilci »usmerjate predkazenski postopek«. Tožilec bi se lahko vključil v vse policijske preiskave, vendar to ni mogoče. V težjih primerih se je dolžan udeležiti tudi ogleda kraja kaznivega dejanja. Zato je na tožilstvu 24 ur na dan dežurna služba. Policija obvešča dežurnega tožilca o vseh dogodkih, nakar se tožilec odloči, kdaj se bo udeležil ogleda oziroma usmerjal predkazenski postopek in kdaj ne. Če se udeleži ogleda kraja kaznivega dejanja, potem na kraju dežurnemu preiskovalnemu sodniku predlaga, da odredi določena preiskovalna dejanja in praviloma proti storilcu tega kaznivega dejanja isti tožilec napiše obtožnico in jo zastopa na sodišču do obsodbe. Po domače rečeno, tudi policiste opozarjate, da ne storijo v preiskavi česa narobe? Tudi to. Čeprav usmerjanje pomeni, da tožilci policiji dajejo obvezna navodila, strokovna mnenja, predloge za zbiranje obvestil in izvedbo drugih ukrepov. Navodila so za policijo obvezujoča, vendar pa je policija pri delu samostojna. Ko tožilec usmerja predka-zenski postopek, se ne more spuščati v policijsko strokovnost in policija je odgovorna za zakonitost pridobljenih dokazov. Ali to omenjate, ker odvetniki poskušajo na sodišču kdaj dokazati, da so v preiskavi pridobljeni dokazi nezakoniti? Odvetniki pač poskušajo graditi obrambo na vse mogoče načine. Eden od teh načinov je tudi ta. Bi pa rad poudaril, da s celjsko policijo zelo dobro sodelujemo, gre za zaupanje in za trud na obeh straneh, vse s ciljem, da dobimo dokaze, ki bodo na sodišču dovolj tehtni za obsodbo. SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV »Edina stranka, ki jo priznavam, je občina Šentjur« Zaradi napačnih interpretacij, ki so se v javnosti pojavile po objavi fotografije župana Občine Šentjur mag. Marka Diacija v časopisu Novi tednik (z dne 23. septembra 2011, št. 75, stran 7), želimo podati ustrezno pojasnilo. Na omenjeni fotografiji, ki je bila v Novem tedniku objavljena v okviru intervjuja ob občinskem prazniku, župan mag. Marko Diaci nosi insignijo, ki je last Upravne enote Šentjur, torej države. Fotografija je bila namreč posneta ob priložnosti biserne poroke, ki ji je župan prisostvoval kot matičar, v tej vlogi pa je po protokolu dolžan nositi državno insignijo. Občina Šentjur svojih insignij zaenkrat nima. POLONCA MASTNAK, referent za stike z javnostmi, Občina Šentjur PREJELI SMO 4. oktober - svetovni dan varstva živali Ob tem dnevu, ko se oziramo desetletja nazaj, ko smo leta 1963 ustanovili prvo slovensko društvo proti mučenju živali (DPMŽ), animalisti delamo skromno bilanco. Tedaj smo bili nekoliko pozni, če pomislimo, da je sredi 19. stoletja prvo takšno društvo ustanovila že tedanja angleška kraljica Viktorija, zato Anglijo imenujemo »zibelka varstva živali«. Nekaj izbolj- šav tako v svetovnem merilu kot tudi pri nas je že vidnih, ni pa še vse idealno. Ko smo ustanavljali slovensko DPMŽ, so se tako mediji kot posamezniki norčevali iz nas in objavljali razne karikature itd. Tiste čase je konjederec ( »šintar«) lovil po cestah brezdomne pse ter jih pokončal z ročnim pobijanjem. Prvo pritožbo smo v društvu dobili od kmeta, češ da je sosed njegovim ovcam iztaknil oči, ker so se pasle na njegovem pašniku. Šele sedaj, ko imamo društva, odkrivamo vse več primerov mučenja živali. Pri razvoju slovenskega DPMŽ nam je zelo pomagala svetovna zveza za varstvo živali (WSPA London); ta pa je bila ustanovljena že leta 1950 v Haagu in ima posvetovalni status pri FAO, UNESCO, UNO, CECD in pri Evropskem parlamentu v Strasbourgu. V Sloveniji smo 36 let vlagali nadčloveške napore, da bi dobili zakon o zaščiti živali, ki ga je vse do leta 1999 oblast odklanjala. Šele na pritisk WSPA, naj Slovenija pred vstopom v EU sprejme zakon, so to dosegle delegacije WSPA, ki so prihajale na razgovore v Ljubljano. Danes zakon imamo in intenzivno delamo na tem, da ga izboljšamo. Imamo tudi preko 15 registriranih društev za dobrobit živali, deluje že nekaj zavetišč za zapuščene, najdene in izgubljene živali (čeprav v njih razmere niso idealne). Tudi mediji so bolj odprti za ozaveščanje javnosti. Pohvalno je, da imamo že nekaj vegetarijanskih restavracij in da lahko v drugih gostilnah naročimo vegetarijanski obrok. Pripravljamo golobnjake za neboleče znižanje nezaželenega prirastka golobov. Na cestah vidimo tudi vedno manj krzna ... Zelo pa pogrešamo učinkovito delovanje veterinarskih inšpektorjev, organov pregona (policije) in sodne veje oblasti - da bi mučitelje živali dosledno kaznovali. Pogrešamo obvezen pouk o dobrobiti živali v vrtcih, šolah itd. Imamo pripravljen preveden angleški program za šole, o čemer smo že obvestili zavod za šolstvo. Za uspešnejše delovanje društev bi aktivni člani morali imeti več pristojnosti oz. pooblastil za delo na terenu, tako kot to vidimo na TV-programu Animal Planet. Končno bom omenila pomanjkanje finančnih sredstev društev, ki ta čas delujejo zgolj od dobrodelnih prispevkov ljubiteljev živali. LEA EVA MÜLLER, predsednica NO Zveze DPMŽ Slovenije ZAHVALE Odlična zdravniška ekipa Odgovornost je prva kategorija v družbi. Tega bi se morali zavedati vsi. Pomembno pa je tudi spoštovanje človekovih pravic. Kljub obljubam, da bomo prve pomoči deležni prav mi starejši in še celo bolni, smo oškodovani. To nas boli in ogroža naše zdravje in življenje. Družba bi morala ceniti naše častno delo, še posebej delo z novo generacijo, ki je prihodnost družbe. Zato pa v izrekam vso zahvalo zdravstvu, ki je edino humano in nesebično do sočloveka. Za nas od družbe odrezane, čeprav smo z odgovornim delom za mladi rod izčrpali svoje življenje, je uteha v tem, da je mlajši medicinski kader pokazal izjemno skrb. V težki bolezni so me v celjski bolnišnici oskrbeli z občudovanja vredno obzirnostjo. Iskrena zahvala vljudnemu sobnemu zdravniku dr. Če-tini in njegovim sodelavcem. Lepo me je poklical po imenu, ki mi ga je izbrala mamica. Poimenovala me je po svoji učiteljici v Vojniku in mi tako že ob rojstvu namenila ta poklic. Tudi drugi zdravniki so bili ob pregledih izredno sočutni. V vseh drugih ambulantah in na terapij so bili vljudni in me tolažili, naj me nič ne skrbi, ker je za vse poskrbljeno. Vsemu odličnemu osebju naj požrtvovalno delo poplača hvaležnost pacientov. Taki svetli liki so vredni posnemanja; ko nas nekateri še dodatno oškodujejo! Še na bolniški postelji mi ni priza-neseno. Pripada mi dodatek kot zadnje zadoščenje, priznano celo od države. Ob odhodu je še zdravniška ekipa izrazila resno skrb, kako bom živela sama z okvaro hrbtenice. Nisem mogla razložiti vseh teh zaprek in da me zelo boli, ker si nisem zaslužila biti socialna podpiranka. Nujno potrebujem dostopno, redno oskrbo v domu. A se bojim, ker sem za vse dohodke prikrajšana in sem na spodnji stopnici družbe s prenizko pokojnino. Strta zrem skozi okno in se spominjam srečnih let med otroki. Rada bi podarila donacijo temu odličnemu kolektivu, če bi dobila od države priznano odškodnino. So namreč kot biser redek simbol humanosti v bolnišnici, ki je v ponos knežjemu mestu in uglednemu županu. Judita (naslov v uredništvu) OGREVAJTE DO 20% CENEJE IMA 1E PRED VRATI. Z VGRADNIO ■ m SISTEMA ni goril cc v hiš ah, delavnicah oz. na vseh objektih boitc icJj) prihranili Jo kurilnega oba ili plimi'l VEČ KOT gjHK zadovoljnih kupcev, / \ Testirano in patentirano v Nemčiji Neomejena uporaba inMgfflEBfflSg s strani proizvajalca! LED OGLAŠEVANJE atraktivne lokacije CE, MB, NM dri US d.o.o. EEffi i [ij'joi 4VTOOPREMA - avtokamere, - vzvratne kamere - LED dnevne luči * « odkup in prodaja počitniških vozil i ' -parkirni senzorji .n^cenejSezJmovarjepoatrtiklhvozB - vzvratna ogledala računaiaiške storitve \ A S -LCD vzglavniki -spletnestrani,dokumenti,sveto vanje... □ DRI TELEFDN Manjka kanalizacija Bralca Johana zanima, kdaj bo zgrajena skupna kanalizacija na območju Zabukovice, Kurje vasi, Pongraca ter v smeri proti Gozdniku (občina Žalec). Iz potoka Artišnice namreč vonja fekalije, motijo ga tudi vanjo odvržene smeti, med njimi gradbeni material. Z Občine Žalec so poslali odgovor, ki so ga pripravili v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Žalec: »Dela pri gradnji primarnega kanala Žalec-Griže-Zabu-kovica so v zaključni fazi. Primarni kanal se v naselju Zabukovica konča v cesti ob stanovanjskem objektu Zabu-kovica 12 B, na ta kanal pa bo v prihodnosti priključena sekundarna kanalizacija naselij Zabukovica in Pongrac. Po operativnem programu je pred gradnjo sekundarne kanalizacije za naselje Zabuko-vica in Pongrac treba zgraditi še kanalizacijo za naslednja naselja: Petrovče, Arja vas, Drešinja vas, Ložnica pri Žalcu, Dobrteša vas, Spodnje Grušovlje, Griže in Mi-gojnice. Glede na dosedanje izkušnje kanalizacija po sprejetem operativnem programu do leta 2015 ne bo zgrajena. Razlogi za zamujanje rokov so med drugim tudi problemi pri pridobivanju potrebnih služnosti za gradnjo. Glede odvrženih smeti v potok Artišnica pa bralca naprošamo, da nam posreduje točno lokacijo odvrženih smeti, po možnosti še povzročitelja, da bomo lahko posredovali prijavo na pristojni medobčinski inšpektorat v Celju.« Dodatek za oskrbo Bralka želi pojasnilo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje glede hudo bolne sorodnice (za lažji odgovor je posredovala njene osebne podatke), za katero ne uspejo pridobiti dodatka za dodatno oskrbo v domu starejših. Ta bolnica potrebuje, zaradi popolne demence, po ugotovitvah doma za starejše občane ter socialne službe najvišjo mogočo nego, vendar ji komisija ZPIZ takšnega dodatka ne priznava. Pred tremi leti, ko je bila bolezen šele na začetku, je osnovni dodatek prejela, po hudem poslabšanju pa ji danes ZPIZ višjega dodatka ne priznava. Bralka prosi za pojasnilo, čemu se mnenje ZPIZ od ugotovitev doma za starejše ter socialne službe tako zelo razlikuje. Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, odgovarja: »Različna mnenja o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo so možna, vendar je treba upoštevati določbo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določa, da mnenje o tem, ali upravičenec potrebuje stalno pomoč in postrežbo za opravljanje vseh ali pa le večine življenjskih potreb, da je slep ali slaboviden oziroma da potrebuje stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za 70 odstotkov, izda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda. Večji del potrebe po pomoči in postrežbe invalidska komisija ali izvedenec zavoda ugotavlja na terenu, kjer posamezni upravičenec prebiva. Ob obisku izvedenec pregleda že posredovano medicinsko dokumentacijo, oceni zdravstveno stanje ter poda izvedensko mnenje v skladu z merili, ki jih določi zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.« Nevrologa čakajo Bralko čudi, ker morajo pacienti, za katere odredi nevrolog v celjski bolni- Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. šnici različne raziskave, na njegovo končno mnenje čakati vsaj en mesec. Kot omenja bralka, prejmejo pacienti rezultate različnih preiskav že v desetih dneh, zato jo preseneča, ker je na končno mnenje treba čakati tako dolgo. Vodja službe za odnose z javnostmi v Splošni bolnišnici Celje Danijela Gorišek odgovarja: »Vaše vprašanje smo posredovali Marku Zupanu, dr. med., predstojniku nevrološkega oddelka, ki nam je pojasnil, da so razlogi, zaradi katerih se čaka na končno mnenje, naslednji. Specialisti nevrologi bolnike praviloma pošljejo na več različnih preiskav, te pa imajo različno čakalno dobo za izvedbo kot tudi za izdajo izvida. Da lahko izdela mnenje, specialist nevrolog potrebuje izvide vseh naročenih preiskav. Kljub temu, da se je v zadnjem obdobju čas za izdelavo posameznih izvidov preiskav zelo skrajšal, imajo različne preiskave še vedno zelo različne čakalne čase na izvide in to je eden od razlogov. Potem ko specialist nevrolog prejme vse izvide različnih diagnostičnih postopkov, napiše končno mnenje. Ob tem mora pregledati dokaj obsežno dokumentacijo, zato teh mnenj ne more pripravljati med ostalimi delovnimi obveznostmi; zdravniki si za to delo vzamejo poseben čas, med rednim delovnim časom ali izven njega. Na diktafon diktirana končna mnenja pa morajo nato še v prepis k ad-ministratorki in nato po pošti do pacienta.« BRANE JERANKO NOVI TEDNIK MNENJA / PETKOVA HUMORESKA 21 Jani Prgic med otroki Z mediacijo do novih veščin Z današnjim pogovorom na temo medvrstniške mediacije v Novem tedniku se končuje medijska podpora projektu Pozdrav ptic miru, ki ga je že peto leto zapored pripravila Osnovna šola Lava iz Celja. Skupaj smo želeli širšo javnost opozoriti na izziv ohranjanja temeljnih vrednot v družbi, kot so strpnost, medsebojna pomoč, zaupanje, sodelovanje. Komunikacija med mladimi v duhu medvrstniškega posredovanja je prav tako proces, ki podpira vrednostni sistem sodelovanja, razumevanja in strpnega obvladovanja konfliktnih odnosov odraščajočih. Prav šolarji so namreč velikokrat izpostavljeni izzivom, ki jih morajo znati kakovostno reševati, pri čemer jim mediacija to omogoča. Z mediatorjem Janijem Prgicem o mirnem reševanju sporov in učenju za življenje Ena od stopnic k miru in sožitju je tudi mediacija, oblika pogovora, v katerem imajo vsi udeleženci na miren način priložnost poiskati najboljše rešitve za vse, ki so udeleženi v sporu. Pri tem mediacija prenaša odgovornost za iskanje rešitev na udeležence, in sicer tako, da jih v sporu opolnomoči ter jim daje vso potrebno priznanje, da lahko razvijajo boljše medosebne odnose. »Da bi mladi lažje prehajali v odraslost, morajo v času socializacije nujno pridobiti določene življenjske veščine. Ravno veščine konstruktivnega obvladovanja sporov so v sodobnem svetu ključnega pomena za prihodnost. Zgodovina človeštva je zgodovina vojn in nasilja, zato je danes, ko so ljudje različnih ras, nacionalnosti, kulturnih ozadij, prepričanj, vrednot ... pogosteje v interakciji kot kdajkoli prej, obvladovanje ustreznih komunikacijskih veščin še toliko bolj pomembno,« je prepričan Jani Prgic, profesor slovenščine in diplomirani socialni delavec, ki je eden najbolj uveljavljenih media-torjev, specializiran za šolsko in vrstniško mediacijo. Kako lahko z mediacijo ustvarimo bolj mirno okolje? Vrstniško mediacijo vedno vodita dva vrstniška media- torja. Ko govorimo o mediaci-ji v šoli, je treba poudariti, da mediatorji v šoli (učitelji šolski mediatorji ali učenci vrstni-ški mediatorji) ne pomagajo samo sprtim posameznikom pri reševanju spora. Center MI, ki ga vodim, razvija takšne programe, po katerih se skozi mediacijo razvijajo tudi poglobljeni treningi socialnih in komunikacijskih veščin. Tako v šolah vrstniški mediatorji izvajajo delavnice komunikacijskih veščin za svoje sošolce in tudi za starše. Vse to povečuje verjetnost, da se celotna šola transformira v skupnost, kjer so dobri medsebojni odnosi in prevzemanje odgovornosti učencev za lastno vedenje na prvem mestu. Kateri spori so v šolah najpogostejši? Spori med mlajšimi učenci so pogosto povezani z viri in s preferencami. Torej spori tipa: kdo bo prvi v vrsti, kdo je komu skril šolske potrebščine, kdo se bo s kom igral ... Med starejšimi učenci se pojavljajo že zapletenejši spori, ki so pogostokrat povezani z izključevanjem iz družbe, s širjenjem govoric (pri tem ima veliko vlogo tudi sodobna tehnologija), z različnimi oblikami nasilja, tudi izsiljevanjem . Številnih oblik odrasli pogosto ne vidimo kot nasilje. Kot primer naj navedem izključevanje iz skupine. Ko se to dogaja med otroki, odrasle hitro zavede. To vidijo kot neko običajno otroško vedenje, ki naj bi minilo samo od sebe, medtem ko v svetu odraslih to pomeni mobing, ki dokazano lahko pušča posledice na duševni kondiciji žrtve. Prav tako odrasli prehitro rečemo, naj se otroci kar sami »zmenijo«, če so se sprli. Vendar je vsak spor med otroki priložnost, da jih skozi dobro voden pogovor nečesa naučimo. Če bi se dva otroka znala »zmeniti«, potem niti opazili ne bi, da imata težave. Zato se mi zdi izjemno pomembno, da smo odrasli pozorni na probleme, ki jih imajo otroci, saj je vsak problem, ki ga opazimo, priložnost za učenje za življenje. Spregledan problem je pravzaprav izgubljena priložnost za učenje skozi izkušnje. Zato se problemov ne bi smeli bati, ampak bi morali biti veseli, če jih zaznamo pravi čas. Kako jih torej razrešiti? Bistvo mediacije v šoli je vzgoja otrok v odgovorne posameznike, ki bodo prevzeli odgovornost za spore, ki so jih sami »razvili« - seveda, kadar je to v njihovi moči. Mediacija »počne« ravno to, da spor »vrne« tja, kjer je nastal. S tem, ko otroci sami najdejo rešitve za svoje spore, osebnostno zrastejo, obenem se učijo konstruktivnih oblik komunikacije, s pomočjo katerih v prihodnje uspešno sami razrešujejo težave. S tem vzgajamo tudi odrasle (starše in učitelje) v zrele vzgojitelje, ki ne ščitijo otrok tako, da bi namesto njih razreševali spore. Kar pomislimo, kolikokrat se zgodi, da se dva otroka spreta in še preden bi imela priložnost sama rešiti problem, se v zaradi tega sprejo tudi njuni starši. Na koncu imamo sprte odrasle, ki sploh ne vedo, zakaj točno se gledajo postrani, ter otroke, ki še naprej razvijajo nekonstruktivne vedenjske vzorce. Kakšno je v šolah zanimanje za vrstniške media-torje? Jedro vodenja mediaci-je med učenci morata biti vzgoja in učenje konstruktivnega obvladovanja sporov. Nikakor ne zadošča samo to, da učencem pomagamo, da rešijo svoje spore, ampak jih moramo skozi proces pogovora učiti. Z učenci je treba rešitve soustvarjati, da bi jih opolnomočili in nanje prenašali odgovornost za reševanje njihovih težav, kadar je to v njihovi moči. In ravno učenje mediacijskih tehnik ter veščin konstruktivnega obvladovanja sporov je program, ki v polni meri mladim omogoča doseganje teh ciljev. Zato bi se učitelji šolski mediatorji morali potruditi, da uvedejo tudi učinkovito mrežo vrstni-ških mediatorjev. Šole, s katerimi sodelujem preko Centra MI in jih redno spremljam, so razvile uspešne programe vrstniške mediacije. Za druge šole pa imam le delne podatke. Ravno zato se trudimo povezovati čim več šol z namenom, da bi pomagali razvijati te programe. Verjetno že imate podatke, kako se izkušnja mediatorja obnese v nadaljnjem življenju? Dober program mediacije v šoli mora spremljati tudi dobra evalvacija. Z eno zadnjih evalvacij, ki je bila izpeljana v obliki raziskave v eni od šol, s katerimi sodelujem, so bili odzivi zares spodbudni. Starši vrstniških mediatorjev so poročali o tem, da njihovi otroci pridobljeno znanje prenašajo v družino, in sicer sodelujejo pri družinskih pogovorih ter uspešno vstopajo v pogovor, kadar so starši razburjeni. En od očetov je rekel, da je sam dokaj hitre jeze in se je nekajkrat zelo zamislil, ko je njegov sin posredoval ter se z njim pogovarjal tako, da se je tudi oče nekaj naučil. Mislim, da je z izjavo »te naše male glave niso kar tako« povedal vse, za kar se tudi osebno zavzemam. Poudaril bi rad, da je nekonstruktivno vedenje naučeno vedenje. In če se lahko naučimo nekonstruktivnih oblik vedenja, potem se lahko naučimo tudi konstruktivnih. Tudi zato razvijamo te programe že pri malčkih. Knjiga Mediacija za otroke zajema obsežno didaktično gradivo, s pomočjo katerega učimo konstruktivnega reševanja sporov in temeljnih komunikacijskih veščin že otroke od četrtega leta. In to gradivo ni namenjeno le učiteljem, ampak tudi staršem, ki želijo pomoč pri odpiranju pogovora s svojim otrokom. US V sredo, 12. oktobra, bodo pripravili v OŠ Rečica ob Savinji mednarodno konferenco Šolska in vrstniška mediacija. Osrednji gost bo Richard Cohen, School Mediation Associates, vzporedno s strokovnim delom pa bo 23 učiteljev šolskih mediatorjev izvajalo delavnice za 140 učencev vrstniških mediatorjev. V sredo bo izšla tudi nova knjiga Janija Prgica Me-diacija za otroke, ki pomeni izjemno novost ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše v Evropi. Iz lonca Hermince Runtolič f Priznam, kriva sem! Moja mama je vedno govorila, da nobena reč ne more biti tako slaba, da ne bi bila za nekaj dobra. Sem se ravno danes spomnila nanjo. Imela sem namreč en zafriziran dan. Tako sem mislila na začetku, a sem, kot rečeno, iz tega potegnila nekaj dobrega. Začelo se je že zjutraj. Moj najdražji, ki kljub dvema krstnima in enemu birmanskemu imenu sliši le na ime Hanzi, se je odmotovilil do nabiralnika po časopis. In ga je moral, firbec, polistati kar po poti. Morda bi do kuhinje kaj pomembnega že izhlapelo! Zatopljen v novice se je spotaknil ob lonec z rožami. Ki že leta in leta stoji tem mestu. Je malo manjkalo, da se ni zložil, kolikor je dolg in širok. Morja kletvic, ki jih je pri tem izustil, ne bom ponavljala. Se ne spodobi. Kar je bistveno, je to, da je začel bentiti - ne boste verjeli, čez mene! »Ti in tvoje frdamane rože! Kaj je treba tega piskra tu?« Ne, ni kriv on, njegova nerodnost, pa neučakanost, kriva je Herminca! Mateja Reba je novinarka, ki se dobrih deset let ukvarja samo še z literaturo. Njena prva knjiga za otroke je izšla leta 1990 z naslovom Zmajček Bim. Sledila so ji številna dela za najmlajše: Pekarna Feliks, Jurček in Packarija, Maruška, Polževa hišica ... Uredila je tudi več knjig ter za otroški program Radia Slovenija napisala več kot sto pravljic. Piše tudi za odrasle - humoreske in kratke zgodbe. K sodelovanju za petkovo izdajo Novega tednika smo jo povabili, ker je od nedavnega tudi uradno Celjanka. Ne boste verjeli, je soseda zgoraj omenjene Hermince Runtolič, ki se ji v življenju toliko dogaja, da je to vredno tudi zapisati. »Ampak saj ...« sem poskušala. »Nič - ampak! Skoraj bi se ubil! Zaradi tebe, ki moraš nastlati vsak kotiček z rožami!« Sem kar odnehala. Nima smisla. Saj nič ne rečem, moj najdražji ima cel kup dobrih lastnosti, ampak sprejemanje krivde ni med njimi. Zato sem le skomignila. Kriva sem. Malo kasneje je prišla na obisk sestra Rezi. Z na novo pobarvano glavo. Resnici na ljubo se ji pleskarija ni posrečila. »Nič mi ne omenjaj, vem!« je siknila brez pozdrava. »Lisasta sem kot stara mačka!« Še preden sem lahko rekla, je dodala: »Da boš vedela - ti si kriva!« Zazijala sem kot vhod v Postojnsko jamo. Jaz? »Od tedaj, ko si nekoč omenila, da mi črna ne pristoji, se barvam na blond. To je pa najbolj zaguljena barva in redko se posreči, da boš vedela. Ni čudno, da sem grozna!« Že sem hotela reči, da se, pr- vič, ne spomnim, kdaj sem to rekla, in drugič, da bi bila s črno lasuljo videti kot smrt na dopustu, a me je presekala s tako ledenim pogledom, da sem kar umolknila. In sem skomignila, kar bi bilo mogoče razumeti tudi kot priznanje krivde . Popoldne sem šla do trgovine in pustila avtomobil na parkirišču, po vseh reglcih, za belo črto, do milimetra. A glej, ga, zlomka. Ko sem prišla nazaj, ob svojem avtu zagledam sosedo Angelco. Pa ne le njo, tudi njen avto, prislonjen na odbijač mojega! »Herminca, da bi te koklja brcnila! Poglej, kako veliko je parkirišče, pa moraš parkirati točno zraven mojega parkirnega mesta,« me je napadla. »Vsi vedo, da vedno prkiram tu! Če bi se ti postavila kam drugam, se to ne bi zgodilo!« Zaman je bilo vse razlaganje, da očitno ne zna parkirati in da bi lahko bila slabe volje kvečjemu jaz, gonila je svoje kot pokvarjen mlin. In tedaj mi je bilo dovolj! Or-kalapipa, kje me vsi najdejo? Mar razen mene nihče na tem svetu ni za nič kriv? Verjetno bi me okrivili še za Irenco, ki je pustošila po Ameriki, za taljenje ledu na severnem tečaju, pa magari še za ozonsko lunjo, če bi v belem svetu le vedeli zame! In tedaj sem mi je posvetilo. Genialno. Če že vsi tako hočejo, pa prav, priznam, kriva sem! Prevzemam krivdo za vse. Za zmedo s patrio, črno lunjo v pokojninski blagajni in propadanje podjetij. Pa tudi za manjše reči. Za sušo na vašem tekočem računu, za obisk tašče, za slabe ocene vašega sina, za zažgano kosilo ali zaprano perilo. Za karkoli. Ampak dragi moji - ne zastonj, o, kje pa! Povejte, za kaj ne želite biti krivi, pa bom, za primeren znesek, prevzela nase. Vse. Vi boste brezmadežni in jaz poslovno uspešna. Ekola, čisto enostavno! Pa še pravijo, da denar ne leži na cesti . MATEJA REBA 22 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKi SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 8. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Kranj) NEDELJA, 9. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Adolf Mljač, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 10. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Adolf Mljač, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 11. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 12. oktober Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) ČETRTEK, 13. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 14. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) Prisega zgolj na avantgardo 80-letni slikar Adolf Mljač sodi med pionirje avantgardne likovne umetnosti v Celju, pa tudi v Sloveniji. V vseh letih svojega likovnega udejstvovanja, ko je nastalo na stotine zrelih, odličnih likovnih del, pravega zadoščenja ni dobil. Upal je, da bo od občine dobil atelje, a mora ustvarjati v majhni, nekoč otroški sobi stanovanja v bloku. Upal je, da se ga bo ob jubileju kdo v občini spomnil in ga povabil, da pripravi samostojno razstavo. Zaman. A Adolf Mljač letom navkljub ustvarja naprej. Zanimalo nas je, kakšni so njegovi pogledi na sodobno umetnost, ki ji kot zaprisežen avantgardist ostaja zvest še naprej. Z njim se bo v oddaji Znanci pred mikrofonom pogovarjal Branko Stamejčič, pogovoru pa lahko prisluhnete v nedeljo ob 10.10. Foto: SHERPA Adolf Mljač Gostimo gostoljubne glasbene gurmane V soboto smo na Radiu Celje začeli z novo glasbeno oddajo, v kateri gostimo gostoljubne goste, ki so povrhu vsega še glasbeni gurmani. Tako bomo vsako soboto gostili znane in prepoznavne osebe s širšega celjskega območja iz vseh družbenih sfer, od kulturnikov, politikov, ekonomistov, pravnikov, birokratov, športnikov ... Namen oddaje je predstaviti glasbene okuse znanih Celjanov. In kako bomo izbirali go- stoljubne goste? Ne bomo jih. To bodo počeli glasbeni gostje sami. Vsak, ki ga bomo gostoljubno gostili, bo namreč na koncu oddaje predlagal naslednjega gostoljubneža. To soboto bo naš gost Matija Plevnik, diplomirani umetnostni zgodovinar, zaposlen na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Celje, OE Celje, ter lastnik in umetniški vodja galerije Plevnik-Kronkowska. Foto: GrupA Oddaji Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ki jo vodi Luka Žerjav (desno), lahko prisluhnete vsako soboto ob 10.15. Tokratni gost bo Matija Plevnik. 90.6 -95.1- 95.9 - 100.3 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 FT. CHRISTINA AGUILERA të) 2. UP IN THE SKY - 77 BOMBAY STREET (5) 3. LOVE ON TOP - BEYONCE (2) 4. RAGGAMUFFIN - SELAH SUE (4) 5. SPACE BOUND - EMINEM (3) B. NEW AGE - MARLON ROUDETTE (1) 7. BETTY - BROOKE FRASER (5) 8. MAKE A MOVE - ROYAL TAILOR(4) 9. CRIMINAL - BRITNEY SPEARS (2) 1O. RAIN OVER ME - PITBULL FEAT. MARC ANTHONY (1) DOMAČA LESTVICA 1. ZVEZDE VEDO - JAN PLESTENJAK (3) 2. SAMO TI - SARA KOBOLD (4) 3. TRESE SE TRESE - ROBERT JUKIČ të) 4. POZDRAV Z LJUBEZNIJO - NINA PUŠLAR (1) 5. MOJA PRVA MISEL SI - TRISTAN (2) B. SLADKA KOT MED - MI2 (3) 7. SAMO MALO (REMIX) - MAG- NIFICO VS. GROOVYMAN (5) 8. ZMOREM - MAJA KEUC të) 9. PARTIGIANO DI AMOR - DARE KAURIČ (2) 1O. UMAZAN DEŽ - BIG FOOT MAMA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO THE ONE THAT GOT AWAY KATY PERRY BRIGHTER THAN THE SUN - COLBIE CAILLAT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO POČASI JE LEPO - JELEN BAND MOŽGANI NA PAŠI - NULA KELVINA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. SLOVENIJA SMO LJUDJE -ZAKA PA NE 2. ZJUTRAJ RADA DOLGO SPIM - POLKA PUNCE 3. ČE SREČA TE KDAJ ZAPUSTI - ČAR 4. VERJEMI V DOBRO - ŠESTICA 5. NAJ DEŽ SKRIJE MOJE SOLZE - MINUTKA PREDLOG ZA LESTVICO TUDI TI NE VEŠ - KOZJANSKI ZVEN SLOVENSKIH 5 PLUS 1. TI SI NAJLEPŠA OD NAJLEPŠE - ANS. SAŠO AVSENIK (4) 2. ŽIVLJENJE VE - VIHAR (1) 3. POJDI Z NJIM - GADI (4) 4. NJEN SLADEK SMEH - PAJDAŠI (2) 5. MOJE PESMI SO SANJE -PETOVIA KVINTET (5) PREDLOG ZA LESTVICO IGRE NA SREČO - POVRATNIKI Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. (4) (ß) (3) (1) (2) BREZPLAČNI PROMETNI INFORMACIJE Radi dobro jemo ... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... L GOZD VABI Jesenske risbe narave sestavlja Ustje v toplih barvah, vmes so kostanji in gobe. Takšna je idila, če pa se kaj od tega, kar je užitno, po potepu v gozdu znajde v košari, toliko bolje. A naj gobarska vnetna in strast ne bosta preveliki, v Sloveniji velja, da lahko dnevno naberemo najevč dva kilograma gob. Za kaj več v košari vas lahko inšpektorji, ki so na terenu, tudi krepko kaznujejo. To, da se gobe očistijo že v gozdu, da jih nabiramo v košare in ne plastične vrečke in pustimo pri miru vse tiste, kijih ne poznamo, nam je tako jasno. Gobe so v kulinariki vedno dodatek, ker so težko prebavljive in jih zato ne uživamo v prekomernih količinah. Če jih ne porabimo takoj, jih narežemo na lističe, razvrstimo po pladju, ki smo ga prekrili s papirjem, in pustimo, da se posušijo. Shranimo jih v papirnate vrečke ali steklene kozarce z navojem. Včasih so gobe po sušenju videti bolj krmežlja-vo in takšne lahko kar z roko zdrobimo in dobimo gobji prah. Z njim kot z začimbo oplemenitimo okus gostih juh, enoločnic in minešter. Dober tek! 'VJH Wji *i ee/ ENOSTAVNA GOBOVA JUHA Sestavine: 250 g svežih gob, 2 žlici olja, 1 manjši koren, 1 vrečka česnove juhe, svež peteršilj Priprava: Gobe očistimo in narežemo na debelejše lističe. Korenje olupimo in naribamo. V ponvi na olju pražimo gobe, in sicer tako dolgo, da izpari voda in tik pred tem dodamo še korenje. Mešamo in pražimo še toliko časa, da korenje spremeni barvo, nato ponev odstavimo. V večji posodi po navodilih na vrečki pripravimo česnovo juho. Ko zavre, ji dodamo popražene gobe s korenjem in kuhamo na zmanjšanem ognju še deset do petnajst minut. Tik pred serviranjem potresemo z drobno nasekljanim peteršiljem. GOBOVA JUHA S KROMPIRJEM Sestavine: 200 g svežih gob, 4 krompirji, 1 čebula, 3 žlice olja 11 jušne osnove, sol, poper, lovorov list, mleta kumina Priprava: Drobno nasekljano čebulo popražimo, vendar ne sme porjaveti. Dodamo olupljen in na kocke narezan krompir, ki ga še malo popražimo, nato pa zalijemo z jušno osnovo. Če te nimamo, lahko vzamemo kar vodo ali jušno osnovo pripravimo s kocko za juho in z vodo. Pustimo, da zavre, in potem solimo, popramo in dodamo lovorov list. Gobe lahko dodamo na dva načina. Po želji jih (narezane na debelejše listče ali razrezane na četrtinke, če so manjše) popražimo na čebuli in nato dodamo krompir in nadaljujemo, kot je opisano. Lahko pa jih na malo olja popražimo posebej, in sicer v ponvi, da ovenijo, in dodamo juhi, ko je krompir že skoraj kuhan. Ob koncu kuhanja juhi odvzamemo tri do štiri žlice krompirja, ga pretlačimo z vilicami in vrnemo nazaj v posodo. S tem dovolj zgostimo juho. Poskusimo, če je dovolj začinjena, in dodamo še malo mlete kumine. Za malo barve in okusa lahko dodamo še žličko mlete sladke paprike. Za večji vtis gobovo juho postrežemo v kruhovih skodelicah. NL Gost«ščejnprenoč/š^ Bohorč 11 DOMAČA KUHINJA, MAUCE, PIZZE, KOSILA, AiA CARD CETERJMG: Sptgjematno mroflto a ve