li.
Številka.
Tr«t, v petek 3. februvarija 1
Tečaj XXIV.
,Edinost"
h irhaja drukrnt nn dnn. razun rirrl^lj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj.
Narodni u;i ziiiiisi : Obe izdanji na leto . . . kM. Jl'-!| Za namo večerno izdanje .	1'i«—
Za pol leta.fetrt leta in na meneč rnzmerno. |l Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ae uprava j! n« ozira.	_
ji Na drobno ae prodajajo v Tratu liut-;j raoje številke po 3 nvć. večerne Številke I po 4 nvč.; ponedeljske /jutranje Ste-
' vilke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
■f—--,
---------
Izdajatelj in odgovorni urednik -Fran Godni k.
EDINOST
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠT7A „EDINOST" ZA PRIMORSKO.'
Telefon «tv. H70.
4 nvč.
V '-iHnostl Je m*»*!
Oglasi
ae računajo po vrstah v petitu, /.a večkratno naročilo a primernim popuatoin. Poalana, oemrtnii* in javne zalivale, <lo-mači oirlKai itd. <«e računajo po pogodhi.
Vai dopiai naj pošiljajo uredništvu. Nefrankovani doprai ne »prejemajo. Kokopiai »e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ostane sprejema upnnnlštvo. Naročnino in oglase je plačevali loco Trat.
UredntStvo in tlnkarna ae nahajata v ulici Carintia Stv. 1*2. 1'pravnlStvo, od-pravnlfttvo In sprejemanje Inaertttnr
v ulici Molin piccolo Stv. 3, II. nadatr.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.

Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Dtini\| 1. Tukajšnji večerni listi poročajo, da meni finančni minister zboljšanje plač državnih slug za edno leto urediti začasno in sicer na podlagi § 14.
I)IIII»J 1. Cesar je poslal sožalno brzzojavko knezu bolgarskemu. Minister za zunanje stvari, prof Goluchowski, je včeraj obiskal zastopnika Bolgarske in mu izražil sožalje.
PllTlftJ 2. Komunike o današnji seji parla-mentarične komisije desnice: Komisija je jednoglasno vsprejcla resolucijo, v kateri izraža obžalovanje na nevspesnem delovanju v parlamentu, nadalje izraža nado, da bode vlada postopala v zmislu adresnega načrta večine, kakor tudi nujno željo, da bi vsi poklicani (činitelji resno delovali na to, da se o prepornih vprašanjih kmalo doseže spora-zumljenje na podlagi pravice.
Wa8hington 2. Reuterjeva pisarna poroča: Kakor javljajo jutranji listi, je predsednik Mao Kinley, vsled tega, ker se senat trdovratno upira mirovni pogodbi, zbegan tako, da se je bati za njegovo zdravje. Sicer pa naznanja tajnik predsednika, da je Mac Kinley izmučen vsled velikih razburjenosti), povzročenih mu po vojni in nje posledicah, vendar da ni res, da bi predsednik bil v nevarnosti, da onemore. Njegovo zdravje je dobro in treba mu je samo nekaj miru.
WashIngtOIl 2. Državni dolg Zjedinjcnih držav je narasel za 22,448.464 dolarjev.
Sailtijago de Chile 2. Hilenski kongres je včeraj nastopil svoje počitnice, potem, ko je v daljšem izrednem zasedanju potrdil proračun. Gospodarski položaj se je zboljsal.
Rim 1. Govori se, da je tudi papež dobil od carja ruskega povabilo za udeležbo na konferenci /a razoroženje.
Genova 1. Neki odbor je pričel nabirati denarjev za spomenik, ki se postavi v Montreux-u v spomin na pokojno cesarico Elizabeto.
Madrid 1. General Rios poroča, da so izpustili častnike in vojake, ki so bili ujeti na otoku Sulu in da se nadaljiljejo poganja radi izpuščenja ujetnikov v Ilo-Ilo.
London 1. »Times« poročajo iz Filadelfije: Sliši se, da radi zažuganega vmešavanja Nemčije
PODLISTEK.	3
Gospa Berta
ali
trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame.
Spisal P o 1 u k a.
Napravili so izlet v dve uri oddaljeno vas. Po predlogu Svetkove goBpe so se vozili na navadnem vozu z lestvami.
Gospa Svetkova je jako ljubila take izlete, posebno, če je bilo kaj mladih galantnih gospodov. Ako ni bilo gospodov, ali ako niso bili galantni, se je ona namreč vedno dolgočasila.
No, oni dan je bilo vse po njenih željah. Soprog se je vozil na drugem vozu, kjer sta se z deželnim poslancem Adamičem prepirala o politiki, ona pa je na improviziranem sedežu iz desk prav imenitno rezidirala Bredi dveh interesantnih — ali, kakor so trdili ljudje, do skrajnosti blaziranih — gospodov.
v Filipinsko vprašanje predsednik Mae Kinlev ne bode ničesar poročal kongresu, ker so odstranili iz aktov, ki se predložijo kongresu, vsa ona pisma, ki se tičejo komplikacij z inozemstvom. V Zje-dinjenih državah je sedaj mnogo bolje menenje o Nemčiji.
Madrid 2. Pričakuje se, da republičanska stranka se v tem tednu izda proglas" do naroda.
Sredec 2. Pogreb pokojne kneginje bode najbrže v petek. Tudi od sultana je došla sožaljka. Kazni dvori so že odredili žalovanje po pokojni kneginji.
Z Dunaja.
Dne 1. februvarja 1899.
Zadnjič sem Vam pisal po podnevni seji. Omenil sem Vam bil, da bode še večerna seja, a pri stavil sem, da bode morda — zadnja. Drugi so menili, da sc bodo seje vlekle Se do dražega tedna. Pogodil sem jo jaz. Danes, v jutro že, se je raz-nesel glas, da je državni zbor odložen. Ob 11. uri predpoludne je dobil predsednik zbornice dopis od ministra-predsednika, "s katerim mu javlja isti, da je državni zbor odložen po Najvišem ukazu. Datum dopisa je sicer današnji, ali gotovo je, da je imel ministerski predsednik že poprej poobla-ščenje v to, da stori ta korak, kadar se mu bode videlo primerno. Odločil se je po sinočnji seji, v kateri je doživela vlada, kakor Vam je gotovo že znano, poraz o glasovanju o zakonu za uredbo plač državnim uslužbencem. Ta zakon je bil soglasno vsprejet v zbornici poslancev, toda gosposka zbornica ga je spremenila glede Časa, kedaj naj stopi isti v veljavo, to je: prepustila je vladi, naj ona odloči to, ko dobi pokritje za 4'/8 milijona, katere svote bode trebalo vsled tega zakona. Tako spremenjeni zakon je doŠel zopet v razpravo v sinočnji seji zbornice poslancev. Glede časa, kedaj naj »topi v veljavo ta zakon, so se stavili različni predlogi, a na glasovanju je bil z jednim glasom večine vsprejet predlog opozicije, da naj zakon velja že od 1. januvarja naprej. Večina je zopet enkrat postala manjšina. Levičarji so se veselili, ali to njih veselje bode drago stalo one reveže, katerim se je hotelo pomoči s tem zakonom. Ta najnoveji sklep
Cesta je bila nasuta na novo, močno je treslo, a njoj se je zdelo jaico zabavno, ko se je o sunku zadel gospod Čehovin njene rame, gospod Rakovee pa njene noge. Seveda so bili pogledi dotičnih gospodov skoro preiskri, da bi se dalo sklepati iz onih dolgih dotakljcjev samo na slučaj.
A gospa Svetkova se je zabavala izvrstno. Prav tako ji je bilo všeč in prav nič ni pogrešala razkošno mehkih blazin svoje kočije, na katere so bili navajeni njeni nežni udje.
Gospod Čehovin pa je poleg tega prav z interesantno podrobnostjo razkladal in opisoval najnovejši škandalozni dogodek iz mesta.
Gospej Svetkovi so ugajale take dogodbice in gospod Čehovin se ji je zdel izredno duhovit in dovtipen človek, dasi je bilo njegovo govorjenje skrajno dvoumno in trivijalno.
Gospod sodnik, ki je sedel s trško učiteljico takoj na drugi deski poleg svoje dvanajstletne hčerke, je vedno opozarjal na lepoto okolice ter
zbornice poslaneev bode moral zopet v gosposko zbornico. Ta pa ostane gotovo zopet pri svojem sklepu. Tako bi se stvar zavlačevala, tudi ko bi državni zbor ne bil odložen. A ker je državni zbor nenadoma odložen — in temu je bil morda neposredni povod rečeni sklep, oziroma zmaga opozicije
—	in ker se niti slutiti ne da, kdaj bode sklican zopet, je ta dobri namen pokopan morda za dolgo, ako vlada ne stori kaj iz lastne inicijative za bedne državne uslužbence. Poslednji naj se le zahvalijo svojim »prijateljemt iz opozicije.!
Vsakako pa ni lepo za desnico, da se je dala nadglasovati in sicer po nemarnosti nekaterih poslancev, katerih ni bilo v zbornici iz raznih neveljavnih »vzrokov«. Taka nemarnost v spolnje-vanju vzvišenih poslanskih dolžnosti nam je škodovala že mnogo. In še v takih nevarnih časih, ko treba, da bdimo vsi. Drugače bi utegnila biti svatba, na katero bodo pozvani — drugi! Res je, da nimamo Bog ve česa, kar bi morali braniti, niti nimamo razloga, da bi se zavzimali za koga Bog ve kako! Ali čim smo prevzeli kako dolžnost, tedaj jo moramo tudi vršiti. Kdor ne dela tako, ta zgublja ugled pri prijateljih in neprijateljih. Samo z vestnim vršenjem svojih dolžnosti, prevzetih dobrovoljno, dobiva se ugled na vseh straneh.
Kakor že rečeno, tudi to glasovanje je moglo biti vzrokom grofu Thunu, da jc odložil državni zbor. No, vzrokov za to je bilo že popred. Že davno bi se bilo moralo dogoditi, kar se je dogodilo danes. Kajti videlo se je že davno, da ob-strukcija nikakor noče dopustiti, da bi zbornica
—	delala, ampak da hoče le, da se trati čas. In to vse radi tega, ker se jc tudi slovanskim narodom dalo nekoliko pravice, katera bi se jim bila morala dati že davno.
Iz tega vzroka so tudi italijanski poslanci napovedali opozicijo, radi tega namreč, ker hoče vlada zadovoljiti nekaterim pravičnim in zakonitim zahtevam primorskih Slovanov.
Sinoči so tudi Italijani — kolikor jih jc bilo
—	glasovali za oni predlog, pa bodo v stanu sedaj
—	bombastični kakor so — trobiti v svet, knko znamenit činitelj so oni! (Seje že zgodilo po italijanskih listih. Ured.) Pustimo jim to veselje. Oni sami si menda ne verujejo tega. Svoje opozicije ne smatrajo — to je gotovo — resno niti oni sami, sicer
skušal parkrat govor onih treh zaviti na kako drugo polje, toda gospa Svetkova je imela že od nekdaj manijo za »interesantnosti« in omenjeni tema o goljufanem soprogu in zvitem podjetnem ljubčeku ugajal ji je prav izredno.
Tudi učiteljica je skušala s par humorističuimi opazkami prekiniti polzko zabavo, toda gospodoma je bila učiteljica mnogo premalo, da bi bila pustila radi nje svojej dami dolgočasiti se.
In slednjič sta utihnila sodnik in učiteljica in še drugi zadaj v vrstah, le oni trije so se smejali in govorili glasno, da so njih glasovi odmevali iz ječanja koles in ropotanja vozov.
Učiteljica jc poskusila še enkrat vplesti gospo Svetkovo v drugačen pogovor, pa skupila je od nje le prezirljiv pogled.
Ona bogata dama in ta učiteljica!
...Res neumno!
Dospeli so na mesto.
(Pride še).
ne bi jih videli, kako se ližejo Se vedno okoli vlade in členov klubov večine.
Včeraj n. pr. je bilo videti, kako se predsednik njihovemu klubu, baron Malfatti, in don Bazanella pozdravljata z grofom Thunom. »Reiohs-wehr« poroča, da »ta vprašala grofa Thuna za odgo-vor na njihovo spomenieo, a minister jima je odgovor, da ni še prišel v položaj, da bi bil preči tal to spomenieo, ker je italijanska. To bi bil zopet mrzel eurek vode! Pa tudi ne zaslužijo druzega. Delajo najbrezobrazneje sklepe, kakor so bili oni na shodu v Trstu, sestavljajo spomenice, ližejo se na vse strani ; beračijo — a potem izjavljajo, da prestopajo v najstrožjo opozicijo.
Do kedaj bode odložen državni zbor, tega danes nikdo ne ve, kakor ni kdo ne ve, kaj se bode delalo in kaj se stori v tej dobi.
0 razmerah v javnih skladiščih tržaških.
Interpelacija poslancev S p i n č i 6 a, C o r o n i n i j a in tovarišev do njegove prevzvišenosti gospoda ministra za trgovino v zbornici poslancev dne 27. januvarja 1899.
C. k. vladi utegne biti znano, da so v c. k. skladiščih tržaških, v obratni službi, v magazinih, nastavljeni kakor c. k. uradniki taki ljudje, katerih politično mišljenje nikakor ne odgovarja onemu c. k. uradnika in kateri v Hvojem sovražtvu naproti Slovanom hodijo tako daleč, da ne le nočejo videti nobenega Slovana nastavljenega za magazi-nerja ali načelnika delavcev, ampak delajo tudi težave, ko naj bi bil kakov Slovan vsprejet za delavca, in da Slovane, če so jih že morali sprejeti, uporabljajo za najteža dela, da jih držč daleč zlasti od pisarn, da uplivajo nanje in jili terorizujejo o volitvah, in jim prepovedujejo celd' govoriti slovenski med seboj ter jih kaznujejo, ako so se posluževali svojega jezika. C. kr. vladi utegne biti tudi znano, da so bili v novejem času dva slovenska in jeden furlanski delavec, ki so izpovedali resnico v neki pravdi radi razžaljenja cesarske hiše, odpuščeni iz plinarne, potem vsprejeti od višega carinarskega kontrolorja, a zopet odpuščeni tudi tu od predstojnika službe v skladiščih. C. k. vladi utegne biti tudi znano, da je v viših stalnih razredih delavcev nekaj inozemcev.
Te dni so prinesle novine vesti, glasom katerih se v c. k. skladiščih vrše velika sleparstva na škodo c. k. erarja. Številke v izkazih o vkrcanem in izkrcanem blagu, za katero dobivajo delavci renumeracijo l1/, novč. za vsakih 100 klg., so se baje ponarejali v sporazumljcnju blagajnika z nadzorniki, ki nadzorujejo tehtanje blaga. Iz 1 se dela baje 4, iz 3 pa 8, tako, da se n. pr. iz 100.000 kilogramov napravljali 400.000 kilogramov, da blagajnik mesto 15 gld. na račun renumeracije delavcev zaračunava v izdatkih in dobiva iz blagajne 60 gld., in potem daje 15 delavcem, a 45 gld. deli med seboj in nadzorniki.
Ker pa se tehta na dan na milijone kilogramov in gre torej za velika sleparstva na škodo o. k. erarja, ker bi se s tem mogla dokazati irenta-biliteta c. k. skladišč, in ker odnošajev, kakor so opisani tu, ne bi smeli trpeti v državnem zavodu niti jeden dan, stavljajo podpisani do njegove prev-zvišenosti gospoda ministra za trgovino vprašanje:
Ali je njegova prevzvišenost pri volji:
1.	storiti kraj uvodoma v tem vprašanju opisanemu strankarskemu postopanju, zlaBti glede delavcev v javnih skladiščih tržaških ?
2.	Glede sleparskega in državni zaklad oško-dovalnega postopanja funkcijonarjev v istih c. k. skladiščih uvesti preiskavo ter dovesti krivce do primerne kazni ?
Na Dunaju, 27. januvarija 1899.
Politični pregled.
TRST, 3. februTarija 1899.
Najnoveja — neumnost italijanske stranke. Nc verujete? Pa je vendar tako. »Piccolo«, naš prosluli »Piccolo«, ta negovatelj najzlo-bnejih instinktov, ta propoveduik netolerance, ta ši-ritelj narodnega sovraživa, ta založnica škandalozne kronike tržaške je šel — mej preporoditelje narodov ! Kdo se smeje ?!
Pred nekoliko dnevi se je namreč v ljubezni spomnil — istrskih Čičev, onih siromakov, ki si uprav s krvavimi žulji služijo vsakdanji kruh s prodajanjem oglja po tržaških ulicah, onih siromakov, za katere »Piccolo« še nedavno temu ni imel druzega nego najgnusneje psovke in katerim so za-plečniki tega glasila onemogočali kupčijo s pomočjo vseh možnih veksacij.
Torej »Piccolo« se je spomnil Čičev in zahteva najodločneje, naj se tem ljudem dajo sredstva — šole — za ohranitev njih narodnosti. In človek naj bi se ne smejal : kozel hoče čuvati zelje! Ali ni divno to!
Ko-li plemenito mišljenje, ako bi ne bilo vmes zavratnih namenov! »Piccolo« je zasledil namreč — kar pa smo že davno znali mi vsi — da živi v Istri nekaj rumunske krvi. Tem treba dati šol, učiteljev in duhovnikov, seveda z malo zahtevo poleg, da bi se v teh šolah poučevalo tudi — italijanski! Tu ga imate — kozla! Vsa ljubezen »Piccola« do Čičev, oziroma Romunov istrskih se omejuje na to : da bi jih hotel — poitalijančiti.
Seveda se tudi tu kaže vsa borniranost laških pisunov, ki ne poznajo ničesar druzega — nego sebe, ki ne videjo in nočejo videti procesa, ki se vrši in se je izvršil v Istri tekom časov; sicer bi moral vedeti, da še nikdar ni mlatil tako prazne slame, kakor jo sedaj.
Stvar je taka-le. V okraju volovskom in deloma koperskem živi nekoliko Čičev, ki so neka mešanica slovanske in rumunske krvi in pa par tisočev Ru mu nov, ki pa so se deloma že pohrvatili popolnoma, ostali pa govore tako rumunščino, da bi gledali debelo, ako bi jih kdo nagovoril v pravem rumunskem jeziku. Vsi slušajo besedo božjo v slovanskem jeziku in zahajajo v naše šole in — zadovoljni bo. Vsi so se Že spojili z našim življem, tako, da bi a polenom zagnali onega, ki bi jim hotel usiljevati italijanski pouk. Zato pa gre »Piccolu« in za ničesar druzega: potegniti te ljudi iz našega tabora in pritegniti jih v svoj tabor. Tako treba taksirati vse to navdušenje »Piccolovo« za istrske Rumune. »Piccolo« se je spustil v to novo ljubezen le v ta namen, da bi se tem laglje povrnil k svoji stvari ljubezni — poitalijančevanja.
Ali značilno jfe to, preznačilno! Za par tisučev Rumunov, ki pa sami ne zahtevajo ničesar, rekla-muje vsa prava, 190.000 Slovanom — 2 tretjinam prebivalstva, zahtevajočega, kar mu gre — pa odreka vsako pravo. Slovanom bi hotel uprav brutalno ovirati narodni preporod, Rumunom pa se usiljuje za preporoditelja ta — kozel! O seveda: med Slovani je jabolko poitalijančevanja postalo malce prekislo. Ali še od druge strani je stvar interesantna. Našemu jeziku odrekajo vsako pravo, češ, po uvcdenju jednakopravnosti bi postala v teh deželah prevelika zmešnjava, pravi babilon, sedaj pa, ker ne vedo že, kaj bi storili in kako, ker razvoj stvari gre neizprosno dalje svojo pot preko njih glav, sedaj, ko so v zadregi, sedaj so srečno iznašli še jedno narodnost, kateri treba dati jednakoprav-nost. Najprej pravijo, da so razmere prekomplici-rane, a sedaj bi jih hoteli komplikovati še bolj.
Kjo je doslednost, kje logika? Ali kam mislimo : Italijani in logika!! Tudi ta najnoveja ma-rota laške gospfide je dokazala le to jedno, da — niso resni ljudje!!
K položaju. Tu je imamo torej vladanje brez parlamenta. Ali ni krvava ironija to: onemu in istemu § 14., katerega je opozicija hotela odpraviti po vsej sili, pripomogla je do vladarstva, še predno se je prav zavedla tega. Državne uslužbence, katerim je opozicija hotela baje služiti, je udarila po glavi, § 14., katerega je hotela ubiti, je pa pomogla do življenja. To je danes bilanca slepega rohnenja slavne opozicije. Na bojišču pa sta ostala kakor žrtvi slavne obstrukcije: ugled parlamentarizma in pravo državljanov do sodelovanja na zakonodaji, torej najviše dobro, ki ga imajo državljani v konstitucijonptoi državi. Slovenci se nimamo Čemu veseliti, da je prišlo tako, kajti predobro jo poznano to slavno birokracijo avstrijsko. Zlasti velja to za nas Jugoslovane. Koliko mirueji bi lahko bili, ako bi imeli v kabinetu svojega zastopnika!! Tako pa je jedina naša nada ta, da se bo grof Thun tudi držal tega, kar je obljubil v izvrševalnem odboru desnice. Mi sieer ne vemo, kaj je obljubil, ker se o tem varuje stroga tajnost, ali »Slov. Narod« nam zatrja, da je to, kar je obljubil, napravilo najbolji
u t is! I)a vidimo torej, da-li bode šef birokracij« znal držati na uzdi svoje podrejence. Vsakako pa provzroČa to mučen u tis, da je moglo in — žal — tudi moralo priti tako daleč, da so narodi v kon-stituoijonelni državi odvisni od dobre ali slabe volje posamičnih gospodov ministrov.
Potrebno in umestno naredbo je izdalo ravnokar ministerstvo za pravosodje vsem podrejenim sodiščem. Ista govori o začasnem priporu in o preiskovalnem zaporu, ki naj bi bil po načelu ka-zenskosodnega reda le izjema.
Mnogo pa je biki pritožeb, da ta izjema postaja — navada.
Tožbe so naperjene toliko proti odredbi preiskovalnega zapora sami, kolikor tudi proti trajanju istega. Rečena naredba nalaga torej sodiščem, naj strogo pretehtajo vse odnošaje, predno odrejajo preiskovalni zapor. Če so koga potegnili v preiskovalni zapor, pa naj kolikor možno hite z preiskavo. So8ebno je poštevati tudi osebne gospodarske momente in načelo osebne svobode. Po zaporu ni prizadeta samo oseba, ampak tudi jedna gospodarska ekzistenca, torej ne samo privatni interes, ampak tudi ukupna gospodarska organizacija. V te idealne in materijalne sfere naj se ne poseza, ako ni neizogibne potrebe. Naredba navaja tudi, kako je postopati v različnih slučajih.
Mi pozdravljamo zadovoljstvom to naredbo, saj vemo, da ae je prav v Trstu v nedavnih dobah sezalo nekoliko predaleč preko mej potrebnega. Zlasti so se izgovarjali radi na nevarnost, da bi obdolženec pobegnil in se s tem odtegnil preiskavi ko ni bilo najmanje take nevarnosti.
Domače vesti.
Za delavce na c. kr. carinskem [glavnem uradu in v Javnih skladiščih. Kakor čujemo, je pred kratkim zadobil Najviše potrjenj« predpis o starostnem zavarovanju stalnih delavcev tukajšnjega o. k. glavnega carinarskega urada, kakor tudi javnih skladišč. S tem pa se niso priznale trajne pravice do zavarovanja le delavcem samim za slučaj nespOBobnosti za delo pod pogoji, v obče veljavnimi za državne uslužbence sploh, ampak tudi udovam in sirotam teh delavcev so zagotovljeni doneski za pogreb, vzgajanje otrok in mirovine. Za slučaj ponesrečenja v službi so se ukrenile jako ljudomile odredbe, ki bodo veljale tudi za delavce, dninarje in akordante, vsprejete v službo le začasno.
Ta eminentno dobrodelen predpis, ki je sicer stopil v veljavo že z dnem 1. januvarja t. 1., pro-vzroči pač živo zadovoljstvo v vseh krogih, zlasti pa v Trstu, katerim je res na srcu blaginja delavskega stanu, kajti s tem je velik del delavskega stanu tržaškega rešen moreče skrbi za negotovo bodočivost lastnih rodbin.
Ta izgled, ki ga je dala državna uprava, naj bi se skoro posnemal tudi drugod.
Kako so 86 ustill! Pišejo nam: Potrudil sem se, da sem prevel govor piranskega župana dr. Bubbe. Evo Vam, kaj je pravil ta sjor na shodu laških županov :
»Nasprotniki (mi Slovani) žugajo danes, da bi nam porušili vse, kar nam je še ostalo: naš jezik, naše ime. (oh poveretti!) Pri naših ognjiščih se hoče utaboriti ptuje ljudstvo, s ptujo nam civilizacije (brez pijancev, okvirjev in oken). Ni mi znano, s kakimi pravicami (glejga no, kako sedela neumnega) se hočejo nasprotniki polastiti naših pokrajin in nam gospodovati, (no, ker so naše, kjer smo bili in bomo mi gospodarji.) Da dosežejo, poslužujejo Be vsacega sredstva. (Lahi prav gotovo.) Najprej z nesramnostjo (Jcedo je bolj, nego Lahi?), potem javkajo o dozdevnih krivicah (Lahi so vedno delali in delajo tako), potem z odkrito ali skrivno naklonjenostjo vlade (to se je videlo o zadnjih volitvah, kako naklonjena je vlada Slovencem; razvidno je bilo tudi iz poročila o prvi in drugi seji dež. zbora tržaškega) — oni napredujejo (Gotovo! in kako bomo še-le, ko bomo imeli svojih šol!). Polastili so se svetosti naših cerkva (pri sv. Justu so odpravili slovenske propovedi, v Rojan pa je prišel don Jurca) — in izrabili so jih za svoje cilje, (kjer je vse v deliriju pri vinu, kakor n. pr. v Bojanu mej cerkvenimi pevci, ko demonstrujejo v Trstu proti hrvatskemu gimnaziju), udrli so v zgodovinske palače naših občin. (Ne pojdemo več, ne, dokler ne bomo varni življenja!). A kateri so diplomi
civilizacije dotičnega ljudstva ? (Negnuani pljunci gotovo ne, ker imamo dobra pljuča.) Pomorski roparji (kje jih je većih nego v Italiji!), katere je moral kaznovati doge Orso Partecipazio. (Verujemo, saj v ovajanju ste bili vsikdar mojstri; kako ztuite kaznovati tudi dandanes, to čuti vsakdo, ki je odvisen vd vas, čim ne parira.) Naj predložijo tako diplomo sodišču zgodovine in slišali bodo odgovor. (Da se ne sramuje biti tako drzen!) Vsak dan dobivajo Slovani novih koncesij (škoda, da »i res !), katero koncesije decimirajo pravice Italijanov. (Gotovo, ako mislijo, da je zatiranje Slovanov ttuii njih pravica!) Oropati hočejo hiše, kipe, podobe, zidovje — vse. (To je grozno!) Jedva so minola štiri leta, odkar so bili protesti proti dvojezičnim napisom (a moralni provzročitelji te revolucije še ne sede v luknji.), družbinski in verski red; (res lep red je moral biti!) in danes nas žalijo najhujše, ko hočejo ustanoviti na laških tleh (s hrvatskim županom in ljudstvom), hrvatsko šolo. (Ali se ni predoltro godilo šjorom, če jim je že to najhujše žaljenje?). Namen zahtevi, da bi niže ljudstvo z dežele bilo deležno naukov (gotovo), ta namen je (da slišimo) : pripraviti novih bojevnikov, (tudi to, če bo treba), ki naj bi se bojevali, da bi nam ugrabili našo narodno posest. (Ne! ki bodo Inranili našo!). Hrvatski gimnazij je zadnje izzivanje, (o počasi, pride še kaj drugega !), ki nam je vržejo nasprotniki. Vsprejmimo to izzivanje, vsprej-mimo to naznanilo vojne!« (In sjnrejeli so jednoglasno in šli so jesti in piti na občinske stroške.)
Čitatelj, kaj se nisi tresel samega strahu, ko si čital ta govor? Res, strašno mora biti. Gosp. Bubba, vi imate menda res »bubo«, kakor pravijo otročiči, ko vidite, kako smo se začeli zavedati, a »bubalo« vas bo še bolj, ki bomo sami gospodarji na lastnih tleh. Ali nas umete ?!
Maskarada »Tržaškega Sokola«. Načrt lož gledališča »Armonia« je na upogled v pisarni dra. Gregorina. Lože stanejo: v prizemlju 5 gld., v I. redu 4, v II. 3 in v III. 2 gld.
Vodstvo veteranskega društva pod pokroviteljstvom Njeg. Veličanstva, se počaščuje uljudno vabiti na društveni ples, katerega priredi jutri dne 4. februvarja 1899. v gledališču »Armonia« v korist društva. Z ozirom na dobrodelni namen prosi se obile udeležbe.
Mestnim očetom. Pišejo nam: Naš mestni zbor si je n^jel posojilo od 24 mil. kron za nova dela in zgradbe, potrebne in nepotrebne za naše meBto. Med mnogimi potrebnimi popravami je posebno v okolici takih, ki potrebujejo nujne pomoči. Tako n. pr. razširjenje ceste, ki vodi po Roeolu, za vojašnico brambovcev, k »lovcu«. Ta kraj, ki je tako velik, nima niti jedne prave lepe poti do »lovca«, od koder vodi druga lepa cesta ven v okolico. Vem, da za to leto so že določena dela, ki ee imajo izvršiti po mestu (na okolico so letos pozabili) in omenjene ceste ne bodemo še dolgo imeli, ali magistrat bi moral skrbeti vsaj za razširjenje tistega dela ceste, ki je pretesen in nevaren za vsako vožnjo, to je, onega kosa ceste pod posestvom Fontana do posestva Volpi, torej preeej v začetku, od koder je namenjeno razširjenje. Jaz se čudim sploh, da se tu še ni pripetila kaka nesreča, ker pot je tak6 ozka, da, če te jo srečal navaden voz, treba se ti je vrniti nazaj, dokler dobiš malo prostora, da se moreš stisniti k zidu, ko gre voz mimo. In nevarno je posebno o vožnji kamenja, takrat mora cel<5 voznik hoditi pred ali za vozom. Razširjenje tega malega kosa poti, kakih 150 m, ne bi stalo toliko, da bi moglo prestrašiti naše »pafres patriae« in za to priporočam našim gg. poslancem, da o prvi priliki priporoče to ■malo delo.
de nekaj. Cul sera, da na plesu »Delalskega podpornega društva« so bile samo štiri okoličanke -v narodnih nošah. In kakor sem izvedel, so bile •vse štiri iz Rocola. Čast jim!
Sram jih bilo! Kakor doznajemo iz gotovega vira, je bilo na zaleginem plesu mnogo naših (?), tudi zavednih ljudij!! Nekateri se opravičujejo, da so šli le iz radovednosti, kar pa ni ni kak pošten izgovor.
Mi ne moremo, nego obžalovati te lahkomiselne naše — slepce! Mi kričimo vedno »klin s klinom«, oni isti pa, ki bi morali izvajati to geslo, podajejo palico v roke našim in našega naroda najzagrizenejšim nasprotnikom, da nas z isto — tepejo!
Žalovanje ali kali?! Prinešen nam je bil
na ogled neki magistratni akt, ki ima odzadaj črno vinjeto. Običajno so gospoda rabili le bele vinjete, toda po zadnjem fijasku na Dunaju »o baje tudi te zamenjali z črnimi! Po tem bi sklepali, da gospoda žaljujejo na vsej črti.
Prava beseda prusjašklm bučam. Nekje v okolici je bila v soboto dne 2H. januvarja t. 1. zvečer v gostilni nekega c. kr. uradnika družba domačinov v eni, a v drugi sobi družba tovarišev gosp. krčmarja, c. kr. uradnikov. Bili so veseli tako eni kakor drugi. Ko so ga spili par čaš, so začuli domačini iz sobe gg. c. k. uradnikov pan-germansko pesem: »Die W a e h t am Rhein«. Ker se mi pač ne damo žaliti in tudi ne dopuščamo, da bi se tu pri nas širila kaka kuga, bodisi laško-irredentovska ali pangermanska, poklical je jeden domačinov krčmarja ter ga vprašal: »Slišite Vi, kako morete dopuščati, da gg. pojejo tako pesem ?!«
»To je čisto nedolžna pesmica, kaj vi znate.«
»A prijatelj, to ni tako nedolžno, kakor trdite Vi, to je »Wacht am Rhein« in Vi, kakor o. kr. uradnik, bi ne smeli dovoliti tega. Ta pesem je prusjaška.«
»Oh ne, ne, je dovoljena, saj je zdaj tro-zveza, je alijanca, zdaj je vse eno, Avstrija, Italija, te so vse eden !«
„Dobro, Če imate Vi o. k. uradniki dovoljenje prepevati to pesem po krčmah, ne smemo pa je poslušati mf svobodni državljani.«
Rekši tako, je stopil naš domačin na prag sobe, v kateri so bili uradniki ter je vskliknil v pravilni nemščini (kar je zbudilo pri gospodih začudenje): »Ali takoj tiho, ali gorjč vašim pruskim bučam!«
Gospodje so se spogledali in, videči čvrste postave naših vrlih mož in krepke slovenske peBti, so utihnili takoj. Bili so tako tiho, da so hitro plačali ter skrivoma odjadrali v mesto. Niti opazili nismo kedaj in kako. A zapomnijo naj si,, da v drugič se jim to ne posreči tako lahko, ako- bodo uganjali take zabave po okolici.
Kakor oni nam, tako mt njim t Pišejo nam: Prihodnjo nedeljo, kakor ste že javili, bodo imeli naši vrli trgovski pomočniki svoj ples v redutni dvorani gledališča »Politeama Rossetti«. Stroški za ta eleganten ples bo precej veliki. Da se pokrijejo ti stroški, ne zadostile ono, kar se nabere od udeležencev, ampak treba razposlati vabil in listkov. Tako delajo nasprotniki in tako delajo naši. Lanskega leta aem bil na tem mestu trdo pryel neke gospode, o katerih sem bil izvedel, da so ne le zavrnili listke, temveč da so se še ropali in zasra-movali našo mladino.
Spominjam se, da je ueki naš trgovec obsojal tako pisavo, češ : to se ne eme, to treba potrpeti itd,
Ne ozirajoči se (na otn. našega poštenjaka, čutim se dolžnega, da nevedem tu, kako je tovarnar Epinger zavrnil raznaševalca vabil. Rekel je: »Jaz nisem Josip nego Giuseppe, ne sprejmem, ker ni pisano v laškem jeziku, prinesite mi laško, potem vsprejmeii, drugače ne, ker «e umen tega jezika!«
Gospod Epinger je sani 6Voj gospod in na svobodno voljo mu je dano, da zavrača, kar in kakor mu drago. Istotako tako pa je menda dano na svobodno voljo našim trgovcem, da si nabavljajo sladčietam, kjer hočejo. Menim, da se umetno in zato ne govorim dalje. Vprašam pa: kaj bi se zgodilo, ko bi neš trgovec zavrnil z slično izjavo gospode nasprotnike.
Slovenski trgovec.
Umrl je v Ptuju vrli narodnjak in odličeni Slovenec, veletržec Andrej Jurca. Blag mu spomin!
Poltalijančevauje Gorice. Kakor spričujejo javne liBtine, je leta 1754. bivalo v Gorici le 14 italijankih družin. In seduj ?! Sedaj se morajo Slovenci, ki bivajo tam že od davnih časov, braniti z vsemi močmi tujih usiljencev in napenjati vse svoje duševne sile, da si otmo svojo rodno zemljo. Tako znajo napredovati v nas — tujci!
Tako je prav! Prejeli smo trojezično vabilo na železuičarski ples. Na prvem mestu je slovensko, potem nemško in zatem italijansko. To nas veseli, čeprav je to le malenkost, ker vidimo, da se naš delavec zaveda svojega narodnega bitstva. Ples bode v torek, dne 7. svečana, v redutni dvorani gledališča »Politeama Rossetti«. Začetek ob
M. uri zvečer. Vstopnina za gospode 50 nvč., za gospe 30 novč.
Bralno društvo v Koprivi na Krasu vabi na svoj letni redni občni zbor, ki bode dne 12. februvarja t. 1. ob 3. uri pop. v društveni čitalnici se sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo. 3. Volitev novega odbora. ,4. Posamični nasveti.
Odbor.
Ženski podružnici družbe st. Cirila In Metoda v Hojami je daroval g. Ivan Treven H kron. Hvala mu !
Za isto podružnico nabrala je na »Zarjini« veselici dne 29. pr. m. gospica Evfemija Piščanc S kron 25 st.
Hvala iskrena darovalcem ter marljivi na-biralki!
Vabilo na veselico s petjem, deklamacijo, igro in plesom, katero prirede kozinski rodoljubi dne 5. februvarja v prostorih »HAtela Kozina« v Kozini. Vspored: 1. Hajdrih: Slava Slovencem. 2. Nedved: Na straži. 3. 0*m Nočni mir, čvetero-spev. 4. Karti: Mi vstajamo. 5. F. S. Vilhar: Slovenac i Hrvat. G. Stritar: Turki na Slevici, deklamacija. 7. Veseloigra : Stara mesto mlade. 8. Ples. — Med posameznimi točkami bode svirala godba. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnin^ na veselico 20 nč. za oBebo. Sedeži po 10 nČ.. Vstopnina k plesu 1 gld. za osebo. — Na obilno itjeležbo uljudno vabi	odbor.
Vspored tamburaškoga zbora »Narod« v Nabrežini bode nastopni: 1. D. Jenko »Naprej«, svira domača godba. 2. M. pl. Farkaš »Poputuica hrvatska«, udara tamburaški zbor. 3. I. Aljaž »Občutki«, možki zbor s samospevom baritona. 4. M. pl. Farkaš »Karišek hrv. popievaka«, udara tamburaški zbor. 5. H. Volarič »Na planine«, mešani sbor. 6. M. pl. Farkaš. Izvadek iz opere »Pusti-njakovo zvonce«, tamb. kvartet. 7. F. Mayer »Ti-čiea gozdna«, možki oktet. 8. M. pl. Farkaš »Sretan imendan«, mazurka, udara tamburaški zbor. 9. 9. StrauBS »Proljetno cvieče«, valcer, udara tamb. zbor. 10. F. Majcen, »Pozdrav iz Nabrežine«, svira godba. 11. »Ženski jok«, veseloigra v enem dejanju. 12. F. Majcen, »Spomladanska cvetlica«, svira godba. 13. Ples.
Veselica bode dne 12. februvarja v dvorani gosp, Ignacija Tance. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Vstopnina na veselico za osebo 30 nvč., prvi sedeži 20, zadnji 10, k plesu gospod z eno gospioo 1 gl., vsaka gospica posebej 30 nvč, — £ta obilno udeležbo vabi	pdbor,
Plesni odsek skedenjski vabi na veliko tamburaško maskarado, katero priredi v korist tam-buraškega zbora škedenjskega v nedeljo dne 5, februvarja v novi, odiČeni in dnevno razsvetljeni dvorani g. Marije Sanci n (Oemot). — Ustopnina: moški 1 krono, ženske 40 nvč. — Začetek ob 6. uri zvečer, konec ob 4. uri zjutraj.
Ker je čiati dohodek namenjen v dobrodelen namen, se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi uljudno vabi	Odsek.
Konsumno društvo v Lonjerju bode imelo svoj prvi redni občni zbor dne 5. februvarja v društveni krčmi, ffrt ta zbor so uljudno vabljeni vsi členi.
Brzojavni promet z F/ilplnf. Poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Brzojavke v tajnem jeziku z Filipinov niso pripuščene, obe pa, ki bo namenjene tja, dovoljene so le pod cenzuro.
Hud pretep Ne je bil vnel BinoČi v gostilni Štefana Bertičeviča v ulici Pontanone in sicer med nekaj mornarjev c. in kr. vojne mornarice in ostalimi gosti. Ranjenih je bilo na obeh straneh. Dvojica ranjeuih vojakov nikakor nista hotela na zdravniško postajo, a slednjič sta morala. Vsa družba je morala v ulico Tigor na zaslišanje. Vojaka so izročili potem vojaški patrulji, enega o<l civilistov so obdržali v zaporih, druge so poslali domov. S tem pa seveda še ni rešena stvar.
Nesreči. 9-letnemu Ludo viku Mraku je došla v soboto zvečer, ne ve se kako, v roko patrona. Deček je kazal to nevarno stvar svojim tovarišem. Jeden le-teh pa se je približal patroni z prižgano žveplenko in posledica je bila, da se j« patrona razstrelila, ranivši dečka grozno na roki in na licu. Dečka so prevedli v bolnico. Stariši, pazite na otroke in svarite jih, naj ne jemljejo v roko takih nevarnih stvarij t
V* soboto popoludne je bila kmetica Antonija Rrtok s KoperSčine povožena od nekega izvoiSeka. Sirota je bila ranjena na glavi. Na zdravniški postaji pa so konatatovali, da so jej stisneni tudi 2 rebri. Bertokovo so prevedli v bolnico, kjer pa ni hotela ostati nikakor vzlic nagovarjanju zdravnikov. Odšla je, tmla sledil jej je jeden mestnih redarjev, ker so se bali, da bi jej prišlo slabo. In res, komaj da je prišla na lesni trg, zrušila se je na tla. Sproveli so jo potem zopet v bolnico, kjer je tudi ostala, kar je bilo naj pametneje.
NI bilo ros. Te dni se je govorilo po Trstu, da se je te dni namerjal atentat na nadvojvodi njo Štefanijo, udovo prestolonaslednika Rudolfa, ki že nekaj časa sem biva na gradu Miramaru. Kakor pa poročajo dunajskim listom od poklicane strani, je bila ta vest popolnoma neosnovana. Nadvojvo-dinja Štefanija je popolnoma zdrava v Miramaru.
Loterijsko številko, izžrebane dne 2. t. m.: Praga	20 12 82 28 52
Ivvov	44 10 41 77 58
isto noč umoril deklo, ker je imel z njo ljubavno zvezo, a svojega otroka zato, ker se je bal, da bi ga isti ovadil. Uro pa da je vrgel na cesto, kjer jo je {m.tem našel Vondraček. Stvar seveda še ni jasna. (!im izvemo kaj, hočemo sporočiti točno o tem dogodku.
Različne vesti.
Dvajset otrok [utonilo. Iz Konigsberga na Pruskem poročajo 30. m. m. V Warpuhnen blizo Rena je drsalo na ledu mnogo otrok. Led se je udri in več nego dvajset otrok je utonilo. Dosedaj se Se ne ve nič natančnega o tem tragičnem dogodku.
Mitropolit Knilovski — nekdanji honved. Novi grško-katoliški knez in nadškof Lvovski, Julijan Knilovski, udeležil se je leta 1848. kakor 24-letni mladenič madjarske ustaje. Služil je v »poljski legiji« pod Poljakom Bemom ter dospel do časti nadporočnika. Bil je v 12 bitkah trikrat ranjen. Ko so pa Rusi rešili Avstrijo ter razgnali ustaše, pobegnil je Knilovski na Turško, od koder je prišel v Pariz. Tu se je posvetil duhovnemu poklicu. Za časa študij pa so ga doma in contumaciam obsodili v smrt. Papež Pij IX. je posredoval, da ga je cesur pomilostil ter se je smel vrniti v domovino. In pred 8 leti je nekdanji »puntar« zašel škofovsko stolico v Stanislavu, minoli teden pa je dospel do najviše časti, katero more doseči pri nas grško-katoliški duhovnik. Čudna pota božje previdnosti !
Vseslovanska razstava v Petrogradu. V etnografskem oddelku moskovskega javnega muzeja v Petrogradu se je nedavno otvorila razstava vse-slovanske hišno industrije. Izložene so narodne noše, prevesc, tepihi, robci, raznovrstna vezenja in drugo slično blago iz Češke, Moravske, Bolgarij«, Srbije, Slovaške, Hrvatske, Poljske, Kranjske in Rusije. Večino teh predmetov je poslala gospa Zajer iz Prage.
Kolumbovi ostanki, o katerih slavnostnem prenosu smo poročali, zadnjič, govore da niso pristni. Tako trdi VBaj v »Oorriere di Napoli« škof iz Chieti, ki je upravljal leta 1892. škofijo S. Do-mingo. On da jih jo našel v tamošnji stolni cerkvi, kjer se baje nahajajo še dandanes.
To ni prvikrat, da se je vnel prepir o pristnosti Kolumbovih kostij. Mogoče je vsekako, da so se opisane slavnosti vršile na čast ostankom osebe, ki tega ni zaslužila.
Statistika imen v Avstriji. Po zadnjem ljudskem štetju je dokazano z številkami, da je v avstrijskih deželah največ naslednjih imen: Franjo 1,834.000, Ivan 1,384.000, Josip 1,085.000, Leopold 584.000, Vaclav 448.000. Od ženskih imen je največ naslednjih : Ana 1,780.000, Marija 1,052.000, Elizabeta l,2tf0.000.
Justičen umor? Leta 1895 je bil v Korneu-burgu obešen Franc Vondraček, ker je v božični noči 1. 1894 umoril osemletno deklico Katarino, hčerko posestnika Pamperla v Kalladorfu na NiŽe-avstrijskem in ob jeduem tudi deklo istega posestnika, Marijo poburka. Sum je letel na Vondračka ker je stanoval v isti vesi, in kerso našli pri njem uro z verižico, ki je v isti noči izginila iz stanovanja Pamperlevega. Vondraček je skraja trdovratno tajil, pozneje pa je deloma priznal umor, na kar je bil usmrčen. Sedaj pa se govori, da je oče dotič-nega otroka in gospodar umorjene dekle pred nekaj časa na smrtni postelji sam izpovedal, da je
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Praga 3. V pogovoru z jednim sotrudnikov »Narodnih listov« je zagotovil finančni minister dr. Kaizl, da se bode vlada strogo držala načela narodne jednakopravnosti. Za spravo mod Nemci in Čehi vlada ne poprime inicijative, ker si noče nakladati odgovornosti, ako bi se pogajanja izjalovila.
Ako bi prišlo ministerstvo do prepričanja, da je ono na potu taki spravi, ne bi se obotavljalo sč svojo demisijo. Toda za sedaj nima ni kakega povoda za tak korak, ker ve, da nima za seboj le večine zbornice, ampak tudi večino prebivalstva. Minister smatra za svojo dolžnost, da ostane na svojem mestu, da more skrbeti za obstanek države in za koristi milijonov državljanov.
Da naj 3. »Fremdenblatt« je izvedel, da je ministru za trgovino, baronu Dipauliju podeljeno dostojanstvo tajnega svćtnika.
Dunaj 3. »N. Fr. Presse« javlja iz Heba, daje okrajno glavarstvo zaustavilo sklep tamošnjega občinskega svćta za podaritev 1000 gld. za nabavo Bismarckovega spomenika.
Dunaj 3. Tudi »N. Fr. Presse« potrjuje, da je grof Thun v parlamentarni komisiji desnice zagotovil, da tudi v neparlamentarni dobi ne ukrene ničesar važnega, ne da bi popred obvestil komisijo.
Carigrad 3. Povodom koncesijoniranja za polaganje kablja (podvodnega brzojava) med Carigradom in Konstancom je poslal oesar Viljelm sultanu zahvalno brzojavko, v kateri pravi, da se je s tem ustanoviln nova vez med obema deželama.
Sredee 3. Novi kabinet se bavi s pripravami za pogreb kneginje Marije Lujize in še ni storil ničesar v političnem pogledu. Minister za notranje stvari, Radoslavov, je poslul pisarnam svoje stranke brzojavko s katero poživlja svoje somišljenike, naj sedaj ne store ničesar, ker bi sicer nemudoma podal svojo ostavko.
Najnoveja trgovinska yest.
o i'k o. febiuvarja (Iz v. brzojav.) Pšenica za fobruvar 827* za maj 77,5/». za inarc 80ft/8za juli 767» Koruza za maj 42'/4. Mast 59(j.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 3. Pšenica za marc gold. 9-76—9-77. Pšenica za april 9.5G gl. 9 57 do —•—. Pšenica za oktober gold. 8-71 do 8 72. Rž za oktober gl. —•— do —*—. Rž za marc gld. 8*02 do 8-04. Koruza za maj 1899. gld. 4*84 do 4-85. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za marc gl. 5'85 do 5-8G. Oves za oktober gl. —•— do —•—, Koruza gl. —*— do —•—.
Pšenica: ponudbo in povpraševanja slabe. Prodaja 10.000 met. stotov. Vreme: oblačno.
Hamburg 3. Trg za kavo. Santos good ave-rage za mare 32*—, za maj 32*50, za september 33-25, za december 33-75.
Havre 3. Kava Santos good average za fe-bruvar 50 k. frankov 38.25, za april 50 k. frankov 39.25.
Praga 3. Surovi sladkor I. izdelek, 88°/0 Reudement franeo Aussig. Stalno. Promptno gl. 12*75. do —•—. Marc gold. --.—. Oktober-dec. gld. 12.25, Denar.
Dunajska borza dne 3. februvarja.
p red v če ruj	tlaiien
Državni dolg v papirju . . 101.55	101.60
„ v srebru . . 101.25	101.25
Avstrijska renta v zlatu . . 119.90	119.85
„ v kronah . 102.20	102.20
Kreditne akcije.....360.10	362.—
London 10 Lsr...... 120.45	120.40
20 mark.......11.78 11.78
Napoleoni....... 9.55 9.557,
100 italijanskih lir .... 44.45 44.45
Gostilna na prodaj!
Na prodaj je dobro obiskovana slovenska gostilna na primernem kraju mesta. Gostilna donasa do 10 gld. dobička na dan. Pojasnila daje Jože VodoptVfC v kavarni »Commercio», bodisi nstmeno ali pismeno.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST
Zaloga pohištva zu jedilnice, spalnice In *pre< Jemalce, žlranle in peresnie, ogledal in železnih " blagajn, po eenah, da se ni bati konkurence.
14-leten mladenič,
ki govori srbski, slovenski in nemški in je dovršil drugi gimnazijski razred želi vstopiti v trgovino jestvin k« kor vajenec. — Po* drobneje pri slugi »Del. poclp. društva«-
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, rtzun v drugih navedenih tobakarnah, tudi
najuinem kolodvora.
■ plritus lintpli oompotviii
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatlč. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarn i
PRAXMARER (AiAoe MorD Piazza rade TRST
Paziti na ponarejanja.
A n džžh ii A m ^fri m A A
TEODOR SLAB AN J A
srebrar
ulio* Koreni ia y GOBICI ull°* ■•'•m 19
priporoča prečastiti dnhovSčini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkven« posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v Ognju po najnižji coni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni stem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa pred. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!

Riiione Adriatica ili Sicorta t Ho
zavaruje
proti požarom, prevozu po euhem, rekah In morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in rešena društva dne 31. decembra 1892.:
Glavnica dru&tva ......	gld. 4,000.000-—
Premijna reBerva zavarovanja na
življenje................„ 13,326.346-98
Premijna rese rva zavarovanja proti
ognju..................„ 1,632.248-22
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju............„ 49.465-07
Reserva na razpolaganje..........500.000'—
Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca {A) . .	„ 333.822*42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) . .	„ 243.331-83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje ...	„ 500.000'— Občna reserva dobičkov ...	„ 1,187.164'86
Urad ravnateljstva : Via V&ldlrlvn it. 2, (v laatnl Mil;.
bAAA-