IZVESTJE 20 • 2023 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN 2630-4287 20 • 2023 Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici z naslovom Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki se osredotoča na zgodovinske raziskave v zahodnem slovenskem prostoru, njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem, globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora. RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI VSEBINA • Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu • BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) • NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« • BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici«• PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico • PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice • URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 • ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja • JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo • DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti • V spomin na Miloša Fona • K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona • POROČILO O DELU SODELAVK IN SODELAVCEV ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica: znanstvene sodelavke: doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22) izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21), dr. Neva Makuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24) dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20) dr. Petra Testen Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23) mlada raziskovalka: Monika Marušič – Inštitut za muzikologijo (tel. 05 335 73 23) višja strokovna sodelavka: dr. Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26) prof. dr. Branko Marušič, znanstveni svetnik v pokoju Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume: Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26 Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica. KAZALO VSEBINE Fotografija na naslovnici: Edvard Ravnikar: izsek coninga Nove Gorice, okoli 1949 (Arhiv MAO). ISSN C504-2240 Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU Tisk: Birografika Bori Naklada: 400 izvodov Naslov uredništva: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica, Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica Tel.: 05 335 73 26 Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2, p. p. 306, 1001 Ljubljana ©2023, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc, doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc, prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin, dr. Petra Testen Koren, izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar Jezikovni pregled: Anja Mugerli Prevod izvlečkov: Neva Makuc Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I 2 0 • 2 0 2 3Izvestje MESTNA OBČINA NOVA GORICA Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) . . . . . . . . . . . . 3 NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici« . . . . . . . . . 16 PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico . . . . . . . 21 PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 . . . . . . . . . . 33 ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo . . . . . . . .59 DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 V spomin na Miloša Fona | Miha Kosovel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona | Petra Kolenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Poročilo o delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83 77 Izvestje 20 • 2023 ��� ČLANKI Z Milošem Fonom sem se spoznal neke- ga deževnega jesenskega dne – no, poznal sem ga, kot se vsi Goričani poznamo, pač od vedno, takrat sva prvič spregovorila. Mesto je bilo povsem prazno, deževalo je, morda je bila sobota, nekje pri Eda centru sva si križa- la pot, ko me je ustavil in me nagovoril: »Živi- jo, kaj bi mi lahko razložil filozofijo Carla Mi- chelstaedterja?« Tako sva kakšne dobre pol ure vedrila pod dežnikom se pogovarjala in vsa nadaljnja leta je bila to pač najina tema. Sam je rekel, da ne razume filozofije, morda zato, ker mu ljudje na splošno niso bili pre- več razumljivi. Je pa preštudiral o Michelsta- edterju vse iz historičnega vidika in bil eden prvih, ki je o njem pisal v slovenskem prosto- ru. Tudi eden prvih člankov, ki sem ga sam prebral o njem. Ni pa se Miloš ukvarjal samo s tem. Bil je predvsem zgodovinar Goriške. Predeloval je zgodovino območja v 19. in 20 stoletju, pre- študiral je prvo svetovno vojno na tem ob- močju in vedel za vsak premik in zgodovino vsakega kamna na okoliških krajih, čeprav verjetno ni bil ravno hribolazec. Ni se usta- vljal v moderni dobi. Bil je eden prvih, ki je raziskoval zgodovino Bizantincev v sever- nem Jadranu. S to temo je najprej diplomiral s 600 stranskim špehom (Bizantinci v Istri v 6. stoletju) in nato leta kasneje tudi doktori- ral (Bizantinci v severnem Jadranu in vzho- dnih Alpah med 6. in 8. stoletjem). Vsak, ki ga je poznal, je verjetno doživel zelo podobno zgodbo kot jaz. Nekje na pov- sem neprimernem kraju in času ga je zasul z vprašanji o slogaštvu v 19. stoletju ali razlagal kaj o Henriku Tumi in Antonu Gre- gorčiču. Spomnim se mnogih let nazaj, ka- kšnih 18 verjetno, ko sva z Igorjem po kon- certu nosila zvočnike iz takratne poletne scene po stopnicah na KGŠ in on je hodil ob Igorju in razlagal o Bizantincih v naših krajih. Lahko bi rekli, da ni bil takten. Ni razumel primernosti časa, saj je izgledalo, kot da ne živi v istem času z nami. Kot da se v sodob- nost vklaplja, ko se želi s kom kaj pomeniti o zgodovini, in se potem ponovno odklopi in razmišlja ... pač o zgodovini. A čeprav pose- ben, je bil resnično prijeten človek. Vedno je na zgodovinopisne dogodke prihlačal, ve- dno oblečen v srajco in pulover in postavil vprašanja s kakšnim citiranim dovtipom, ki je bil razumljiv samo strokovnjakom. Po do- godku je še malo zastal, postavil par doda- tnih vprašanj ali navrgel, kaj je sam doštudi- ral na temo, in hitro pobegnil naprej. Ni se zadrževal, saj ni minglal. To mu je bilo tuje. Njegov vsakdanjik je bil raziskovanje in študij, bil je specialist z velikim naborom fak- tografskega znanja, ampak vse to ni bilo do- volj, da bi dobil kakšno zaposlitev. Za to mu je manjkalo verjetno tiste človeške, prečlo- veške zmožnosti pehanja, postavljanja zase in prepričevanja. Skromno je na tihem upal, da bo nekdo prepoznal njegovo znanje in sposobnosti in ga postavil na primerno me- sto. Bil bi denimo popolni arhivar. Delo z li- stinami in dokumenti v samotni tišini, z ob- časno možnostjo komu pomagati, ki bi se rad dokopal do kakšnih informacij in znanja – to bi bila služba, kjer bi blestel. Kjer bi vse znanje in sposobnosti lahko dal v uporabo V spomin na Miloša Fona MIHA KOSOVEL | Društvo humanistov Goriške Izvestje 20 • 2023 78 ČLANKI ��� skupnosti, hkrati pa imel čas za raziskova- nje, branje, študij in pisanje. Ampak žal no- bena institucija ni videla potrebe po njemu. Nova Gorica ima to srečo, da v njej živi res ogromno ljudi, ki so resnično zaljubljeni vanjo, v njeno čezmejno regijo in zgodovino, ampak ni ravno mesto, ki bi to ljubezen zna- lo ceniti in vračati. Pametna in sposobna manjša mesta bi morala znati vključiti take ljudi v njeno delovanje, jim dobiti primerno mesto in zadolžitve, da spravi v pogon njiho- ve sposobnosti, znanje, kvalificiranost in ko- nec koncev ljubezen, ki jo premorejo do pro- stora, in s tem obogati kraj in umesti te posameznike v življenje skupnosti. Ampak mesto daje občutek, kot da so taki ljudje odveč. Danes, ko smo se poslavljali od njega na pokopališču, kjer je pokopan tudi hišni uči- telj Franca Jožefa, bi morala na kakšni gori- ški instituciji plapolati zastava z žalnim tra- kom, sodelavci pisati o njegovem delu in raz- iskavah. Tako pa bo večina njegovega dela ostala na ročnih zapiskih, ki bodo potrpežlji- vo čakali na kakem podstrešju, da se bo ne- koč morda kdo prebil skoznje. Imel je le 43 let. Pisati o Miloši Fonu (1980-2023), zgodo- vinarju, ki sem ga tako rekoč spoznala na uli- ci, kajti za predavalnice FiloFaksa na Ašker- čevi nisva bila sinhronizirana z letnicami roj- stva oz. vpisa. Mlajši kolega, ki je študiozno zagrizel posebej v antiko našega prostora ni zahajal v »naše kafiče«, presečišče poti je bil verjetno eden od novogoriških knjižnih fe- stivalov, sredi popoldneva pod milim ne- bom, ko se je, da bi prisluhnil pogovoru s ka- kim zanimivim gostom, ki sta ga v novogori- ško sredino zvabila njegova srednješolska kolega Miha Kosovel ali Luka Lisjak Gabrijel- čič, usedel stol za mano in iz ozadja prišepnil kako duhovitost, da si se potem obrnil in od- reagiral. Tako se je začela verjetno marsika- tera debata z njim, mimobežno je prešla pre- ko duhovitega dovtipa - kajti Milošu duhovi- tosti (inteligentnosti) ni zmanjkalo - do re- snejših pogovorov, ki so se vedno zaključili z mojo spodbudo »daj napiši kaj o tem, daj po- šlji v Razpotja, v Goriški letnik, nekam ... da nekaj ostane, da še drugi preberemo« …in res je nekaj ostalo za njim, niti ne tako malo, kljub temu, da je bilo njegovo pisanje poča- sno, zato pa neskončno preudarno in teme- ljito. Ampak v tem kratkem štetju let, ko se mu, kljub številnim prošnjam in napisanim CV-jem, ni uspelo prebiti do nobene institu- cije (arhiv, muzej, knjižnica), kjer bi lahko ze- lo marljivo deloval, je za seboj vseeno pustil zavidljivo bibliografijo, ki se je začela resneje bogatiti po diplomi 2006, v študentskih ča- sih pa je občasno pisal prispevke o goriški preteklosti (v rubriki vredno spomina) za Oznanila, prilogo župnije Kristusa Odrešeni- K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona PETRA KOLENC | ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa 79 Izvestje 20 • 2023 ��� ČLANKI ka, kjer pa je tudi kot luciden mislec premi- šljeval o vprašanjih, ki so iz zgodovinopisnih debat prehajale v politike »današnjosti« (Vstop Slovenije v EU, vprašanje Fojb in ek- sodusa), nikoli pretenciozno, vedno preu- darno z dejstvi. Nazadnje je strokovno sode- loval z ZRC SAZU, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa pri Interreg projektu WalkOfPea- ce, kjer je popisoval imena padlih vojakov, pokopanih na kraškem pokopališču na Gor- janskem tako je po njegovi zaslugi dopolnje- na baza padlih, ki govori o različnih narodno- stih in vlogah pokopani, nič hudega sluteč, da bo bolečina v glavi o kateri mi je nekoč potarnal, sprožila kolesje resne bolezni in prehitrega konca, ki je tudi njega zapisal več- nemu spominu. Miloševe objave: 2002 1. FON, Miloš. Goriški judje (1). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 15. 12. 2002, leto 3, št. 14. 2. FON, Miloš. Goriški judje (2). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, božič 2002, leto 3, št. 15. 2003 3. FON, Miloš. Goriški judje (3). Židovsko pokopališče v Novi Gorici. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 5. 1. 2003, leto 3, št. 17. 4. FON, Miloš. Cerkev Svetega duha na Go- riškem gradu (1. del). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 30. 3. 2003, leto 3, št. 27. 5. FON, Miloš. Procesija Svetega Rešnjega telesa v Gorici, 31. 5. 1945 (1. del). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 18. 5. 2003, leto 3, št. 34. 6. FON, Miloš. Procesija Svetega Rešnjega telesa v Gorici, 31. 5. 1945 (2. del). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika, 25. 5. 2003, leto 3, št. 35. 7. FON, Miloš. Goriška stolnica (Sveta Hila- rij in Tacijan), 1. del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 7. 8. 2003, le- to 4, št. 2. 8. FON, Miloš. Goriška stolnica, 2. del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika, 14. 8. 2003, leto 4, št. 3. 9. FON, Miloš. Goriška stolnica, 3. del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika, 21. 8. 2003, leto 4, št. 4. 10. FON, Miloš. Goriška stolnica, 4. del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika, 28. 8. 2003, leto 4, št. 5. 2004 11. FON, Miloš. Ob vstopu v Evropsko unijo, 1. del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 23. 5. 2004, leto 4, št. 37. 12. FON, Miloš. Ob vstopu v Evropsko unijo, 2 del. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 30. 5. 2004, leto 4, št. 38. 2006 13. FON, Miloš. 170-letnica prihoda Bourbo- nov na Goriško in smrt kralja Karla X. V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika, 12. 11. 2006, leto 7, št. 12. 14. FON, Miloš. Bizantinci v Istri v 6. stoletju: diplomska naloga. Ljubljana: [M. Fon], 2006. 269 f. 15. FON, Miloš. Jurij Rosa, Vlasta Tul, Ivanka Uršič: Za dom in rod. V spomin na dogo- dek v Prvačini na dan sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1920. Krajevna skupnost Prvačina in Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Prvačina 2006, 32 strani. Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. 2006, letn. 29, št. 2, str. 386–387. 16. FON, Miloš. Simon Gregorčič (1844– 1906). Priložnostna razstava ob 100. obletnici smrti. Nova Gorica, 2006. Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slo- venije. 2006, letn. 29, št. 2, str. 397–398. Izvestje 20 • 2023 80 ČLANKI ��� 2007 17. FON, Miloš. Nedokončana zgodba ali Carlo Michelstaedter in Slovenci. V: PRE- INFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Goriške. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2007, str. 273–288, ilustr. Kro- nika, 55 (2007), 2. 18. FON, Miloš. Oglejska shizma (1). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 16. 12. 2007, leto 7, št. 17. 19. FON, Miloš. Oglejska shizma (1!). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 23. 12. 2007, leto 7, št. 18. 20. FON, Miloš. Nekaj pojasnil k aktualnemu dogajanju. Fojbe in eksodus (1. del). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika, 13. 1. 2007, leto 7, št. 20. 21. FON, Miloš. Nekaj pojasnil k aktualnemu dogajanju. Fojbe in eksodus (2. del). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika, 20. 5. 2007, leto 7, št. 36. 22. FON, Miloš. Nekaj pojasnil k aktualnemu dogajanju. Fojbe in eksodus (3. del). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika, 28. 5. 2007, leto 7, št. 37. 2008 23. FON, Miloš. Oglejska shizma (3). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 6. 1. 2008, leto 7, št. 19. 24. FON, Miloš. Oglejska shizma (4). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 13. 1. 2008, leto 7, št. 20. 25. FON, Miloš. Oglejska shizma (5). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 20. 1. 2008, leto 7, št. 21. 26. FON, Miloš. Oglejska shizma (6). V: Ozna- nila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 27. 1. 2008, leto 7, št. 22. 27. FON, Miloš. Oglejska shizma (8!). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika, 3. 2. 2008, leto 7, št. 23. 2009 28. FON, Miloš. Bizantinci v širšem goriškem prostoru in v vzhodni Furlaniji do konca gotske vojne. V: KOLENC, Petra (ur.). Ma- rušičev zbornik: zbornik prispevkov v po- častitev 70-letnice prof. dr. Branka Maruši- ča. Nova Gorica: Goriški muzej, 2010, 33/34, zv. 1, str. 259–303. Goriški letnik, 2009–2010, 33–34. 29. FON, Miloš. Istrska cerkev od Justinijano- ve obsodbe Treh poglavij do izbruha shizme. Zgodovinski časopis: glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. 2009, letn. 63, št. 1/2, str. 62–84. 30. FON, Miloš. Turški upadi (1408–1684). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika, 11. 1. 2009, leto 9, št. 18. 31. FON, Miloš. Turški upadi (2). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 18. 1. 2009, leto 9, št. 19. 32. FON, Miloš. Turški upadi (1408–1684). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odreše- nika, 25. 1. 2009, leto 9, št. 20. 33. FON, Miloš. Cerkev na Slovenskem v ča- su Ilirskih provinc (1). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 6. 9. 2009, leto 10, št. 2. 34. FON, Miloš. Cerkev na Slovenskem v ča- su Ilirskih provinc (2). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 13. 9. 2009, leto 10, št. 3. 35. FON, Miloš. Cerkev na Slovenskem v ča- su Ilirskih provinc (3). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 20. 9. 2009, leto 10, št. 4. 36. FON, Miloš. Francozi v ljudskem izročilu (1). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 27. 9. 2009, leto 10, št. 5. 37. FON, Miloš. Francozi v ljudskem izročilu (2). V: Oznanila, priloga Župnije Kristusa Odrešenika, 4. 10. 2009, leto 10, št. 6. 81 Izvestje 20 • 2023 ��� ČLANKI 2010 38. FON, Miloš. Oglej od Atile do Langobar- dov (1). V: Oznanila, priloga Župnije Kristu- sa Odrešenika, 7. 2. 2010, leto 5, št. 22. 39. FON, Miloš. Oglej od Atile do Langobar- dov (2). V: Oznanila, priloga Župnije Kri- stusa Odrešenika, 14. 2. 2010, leto 5, št. 23. 40. FON, Miloš. Oglej od Atile do Langobar- dov (3). V: Oznanila, priloga Župnije Kri- stusa Odrešenika, 21. 2. 2010, leto 5, št. 24. 41. FON, Miloš. Oglej od Atile do Langobar- dov (4). V: Oznanila, priloga Župnije Kri- stusa Odrešenika, 28. 2. 2010, leto 5, št. 25. 2015 42. FON, Miloš. Bizantinci na severnem Jadra- nu in v jugovzhodnem alpskem prostoru od 6. do 8. stoletja: doktorska disertacija. Ljubljana: [M. Fon], 2015. 293 f. 2017 43. FON, Miloš. Zakaj Atila ni botroval na- stanku Benetk. Koledar: za leto ... 2017. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2016, str. 95–101, zvd. 2018 44. FON, Miloš. Naši kraji ob prihodu Lango- bardov leta 568: skica. Koledar: za leto ... 2018. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2016, str. 96–99, ilustr. 45. FON, Miloš, BELINGAR, Eda. Dolnja Bi- tnja. Kamniti most čez reko. EDŠ 8470. V: ADAMIČ, Tatjana et al. Mostovi. Ljublja- na: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2018, str. 61–67, foto. 46. FON, Miloš. Logje. Napoleonov most. EDŠ 5068. V: ADAMIČ, Tatjana et al. Mo- stovi. Ljubljana: Zavod za varstvo kultur- ne dediščine Slovenije, 2018, str. 123–128, foto. 47. FON, Miloš. Planina. Grajski most. EDŠ 30555. V: ADAMIČ, Tatjana et al. Mostovi. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne de- diščine Slovenije, 2018, str. 171–176, foto. 2019 48. FON, Miloš (avtor, kartograf). Obseg de- la Venetije, ki je ostal Gotom, v času od frankovske osvojitve delov severne Itali- je (547) do konca gotsko-bizantinske voj- ne = Le dimensioni della parte della Ve- netia rimasta ai Goti nel periodo dalla conquista franca delle parti dell’Italia settentrionale (547) alla fine della guerra goto-bizantina. V: KOLENC, Petra (ur.) et al. Marušičev zbornik: zgodovinopisec za- hodnega roba: prof. dr. Branku Marušiču ob 80-letnici. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2019, str. 145–158, zvd. 49. BELINGAR, Eda (urednik, avtor), BRATI- NA, Patricija, DROLE, Ernesta, FON, Mi- loš, JAZBEC, Andrej, LAH, Marvy, LAZAR, Tomaž, MOZETIČ, Mitja, PESKAR, Ro- bert, SVETINA, Jasna. Štanjel: variacije v kamnu: kulturna dediščina Štanjela. Lju- bljana: Slovensko konservatorsko dru- štvo, 2019, 223 str., ilustr. 50. FON, Miloš. Vas in grad – zgodovinski pregled. V: BELINGAR, Eda et al. Štanjel: variacije v kamnu: kulturna dediščina Šta- njela. Ljubljana: Slovensko konservator- sko društvo, 2019, str. 21–37, ilustr. 51. FON, Miloš. Volče od Habsburžanov do samostojne Slovenije. V: MLINAR, Miha (ur.). Cerkev v cerkvi: zbornik prispevkov o arheoloških odkritjih v cerkvi sv. Lenarta v Volčah in zgodovini kraja. Tolmin: Tol- minski muzej, 2019, str. 82–103. 2020 52. FON, Miloš. Drobci spominov na Homec. Na fronti: revija za vojaško zgodovino, apr. 2020, št. 14, str. 109–110, fotogr. Izvestje 20 • 2023 82 ČLANKI ��� Naj zaključim Milošev bibliografski pre- gled z njegovim pismom, ki mi ga je naslovil v tednu praznovanj 15. septembra, ko v enem od rednih obiskov knjižnice in kolegic na Raziskovalni postaji v Novi Gorici nisem imela časa za njegove hudomušnosti, med pripravljanjem »duhamornih poročil za ka- kšen evropski projekt« in sem ga pobarala, da »na svobodi« čas drugače teče, nas »v in- stitucijah« vedno preganja. Ni ostal dolžen: Pozdravljena, Najprej: „Živela priključitev!“ (in ne vrnitev) in „Smrt fašizmu!“. Nato pa se opravičujem za motenje na delovnem mestu na svečan dan. A tako razumevanje, da sem namenoma prišel, da bi motil, je neljuba pomota, ker sem tokrat prišel iskat knjižničarko Petro, da bi jo vprašal, »ali imate v postajni knjižnici Pirjevčeve Partizane«, in ne da bi obiskal raziskovalko Petro ter jo moril z uvedbo laesio ma(i)estatis (razžalitve veličanstva), ki so ga uzakonili trenutno vladajoči, in z drugimi zadevami. Institucijo laesio maiestatis (razžalitev veličanstva) je poznalo že rimsko pravo cesarske dobe in sankcionirana je bila z usmrtitvijo. Obsodbe so izrekali na podlagi anonimk - samo to še manjka! Smrtno kazen zaradi razžalitve veličanstva je poznal tudi eden od visokosrednjeveških cesarjev Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, ki je obsojence usmrčeval s staljenim svincem. LP Miloš Quem di diligunt, adulescens moritur.* * Kogar bogovi ljubijo, umre mlad. Miloš Fon v vlogi vodiča po judovski četrti Gorice (Vir: družina Fon). 105 Izvestje 20 • 2023 ��� BELEŽKA Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica: znanstvene sodelavke: doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22) izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21), dr. Neva Makuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24) dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20) dr. Petra Testen Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23) mlada raziskovalka: Monika Marušič – Inštitut za muzikologijo (tel. 05 335 73 23) višja strokovna sodelavka: dr. Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26) prof. dr. Branko Marušič, znanstveni svetnik v pokoju Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume: Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26 Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica. KAZALO VSEBINE Fotografija na naslovnici: Edvard Ravnikar: izsek coninga Nove Gorice, okoli 1949 (Arhiv MAO). ISSN C504-2240 Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU Tisk: Birografika Bori Naklada: 400 izvodov Naslov uredništva: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica, Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica Tel.: 05 335 73 26 Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2, p. p. 306, 1001 Ljubljana ©2023, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc, doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc, prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin, dr. Petra Testen Koren, izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar Jezikovni pregled: Anja Mugerli Prevod izvlečkov: Neva Makuc Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I 2 0 • 2 0 2 3Izvestje MESTNA OBČINA NOVA GORICA Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) . . . . . . . . . . . . 3 NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici« . . . . . . . . . 16 PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico . . . . . . . 21 PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 . . . . . . . . . . 33 ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo . . . . . . . .59 DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 V spomin na Miloša Fona | Miha Kosovel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona | Petra Kolenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Poročilo o delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83 IZVESTJE 20 • 2023 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN 2630-4287 20 • 2023 Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici z naslovom Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki se osredotoča na zgodovinske raziskave v zahodnem slovenskem prostoru, njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem, globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora. RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI VSEBINA • Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu • BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) • NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« • BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici«• PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico • PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice • URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 • ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja • JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo • DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti • V spomin na Miloša Fona • K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona • POROČILO O DELU SODELAVK IN SODELAVCEV ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023