SOfiA" ima .naslednje i/iiicdie priloge': "Oh novem'
I "jajipot po Goriškem l& GradlSGaasfcem" in »htikvat
lelii, Vozni red železnic, parnikov in poštnih *ex".
jfftiflCiiino sprejema upvavnistvo  v Oosposki ulici
7 J. nadstr.  v „Ooiiški  Tiskarni"   A. Oahrsček.
naroČila brez doposiane nawfiaine s&jie oziramo.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah čo
j,,o l-l:iar ,G v, 2-krat 14 v, 3-krat   12 v vsaka
U Večkrat po pogodbi.  Večje črke |io prostoru. —
Ulaine in  s[»isi  v  uredniškem dolu  30 v vrsta. Za
in vsolmio oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
*t. HO
V Gorici, v Četrtek dne 23. septembra-1909.
TočaJ XXXIX.
Ijjjjja trikrat na tedea, in sicer t torek, (etrtek
Uboto
ob 4. uri popoldne ter stane  po pusti preje-
jjj v Gorici na i\am pošiljana:
vse leto........¦. 1*> K
»Vsb za narod, svobodo in napredek!« Ur. K Lavrič.
Uredulštvo
se naliaja v Gosposki tilici 5t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 18. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki nlici št. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni.
Naročnino in oglase Je plaCati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo te uredništvo.
Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere   ne
ajo   v   delokrog  uredništva,   naj   se   pošljejo   la
ivnlStvn.
„PRIfflOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak
l in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.
'„So5au in „Primoreaw se prodajata v Gorici v knjigarnah in teh-lo tobakarnah: J, Afrič, Gle-a ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, :a cesta 1; Marija Bregant, Ponto Nnovo 9; Hen,
irsitz, Nunska ul. 3. I, Hova^ski. na Goriščekn;
ir Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.• Jos. Schwarz, Šolska ul.'; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj I v a n Kavčič v Gorici,
-'-  Telefon tt. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabSič) tiska in zal.
|lasi kandidatjc za splošni volilni razred so:
Alojzij Strekelj, Dr. Alojzij Franko,
odv^cfi)il< ^ ©opici.
Anton Križnic,
žiip<ii) ii) $elepostsli)il{ $ Kanalu.
|Te volite dne 26. septembra.
Volilci! Vsi na volišče!
Dne 26. septembra je nedelja,
[torej prost dan za vsakega. Potrebna domaČa opravila se že opravi, in sicer tako,
ima vsakdo čas iti volit. Prav ker je nedelja in Gospodov dan
vsi na volišče. Vsi za naše kandidate! Ljudski glas jih je poklical že lani in jim ial mandate r Ljudski glas kliče letos zopet Zato volilci, vsi glasovnice v roke z imeni naših kandidatov. Ti morajo biti ;«>pet izvoljeni.
Mogočno naj doni ljudski glas 26. septembra 1909. po goriški deželi in mogočno "ai se razlega iz naše dežele po svetu,
živi na Goriškem vrlo slovensko ljudstvo, katero se otresa spon klerikalizma.
Darija.
CeškJ napisal Julius Zeyer.
(Dalje).
Položila je krasno glavo prijateljici v Naročje, in ta, jo je poljubila na lase. Nje-!le oči so se skalile.
»In ali ste si svesti, da vaše premoge in vaše srce sprejme?« je zašepe-ta|a. Toda Praskovja je ni slišala.
»Ubogi, ubogi Ilja!« je šepetala Da-;to dalje; nato se je sklonila nižje k pri-Meijici, toda naenkrat se je spustila v ve-Se> smeh. Praskovja je planila kvišku, se zravnala in presenečeno zrla na njo.
»Odpustite, Praskovja,« se je smejala ! ar'ia, »toda tako smešno se mi zdi, da in,am tudi. jaz za vas — historijo.«.
2daj se je zasmejala tudi grofica.
»Vi tudi?« se je čudila. ,    *^a, poslušajte. Jaz nisem   ista,   za atero tne smatrate. Izdajala sem se za fcrko vlastelinovo iz Oloneške   guber-
živečo izza nekaj časa v Petrogra-Pr< svoji teti Akulini Makarjevi. Toda *e,n si vse samo izmislila. Akulina Ma-
Ljudski glas je božji glas. Ta glas bomo culi 26. t. m. Le pogumno v boj!
Dolilne komisije.
Pazite, da pridejo povsodi naši ljudje v komisije!
Volilni komisarji imajo nalog, sprejeti v komisijo dva napredna člana, kjer je občina klerikalna.
Somišljeniki, pazite, da pridejo povsodi naši ljudje v komisije.
Pridite pravočasno na volišče ter predlagajte komisarju naše pristaše v komisijo.
Pozor!
Pazile na "izkaznice ali legitimacija'!'
Vzemite jih seboj na volišče, ker sicer ne boste mogli voliti. —
Po dovršeni volitvi izkaznice shranite, ker bi jih utegnili rabiti še za ožjo volitev,—
karjeva, ki" živi z menoj tu v Homburgu, mi je čisto tuja oseba. Ta je bivša družab-nica, ne vem, katere dame, in najela sem si jo za čas svojega bivanja na Nemškem. Resnica je, da so mi roditelji umrli, kakor sem vam rekla, toda moj oče ni bi! vlaste-lin, kakor sem vam rekla, ampak navaden mužik v Oloneški guberniji, v isti guber-niji, v kateri je doma vaš llja. Moj ded še živi, vsaj mislim tako. Poslal me je kot dvanajstletno dete v Petrograd k sorodnikom. Ti so postopali z menoj na tak način, da sem jim nekako po enem letu temnega zimskega večera pobegnila. Blodila sem po. ulicah. Pomislite, kaj to pomeni, ponoči, pozimi, in bila sem otrok! Vsled strahu in žalosti sem bila polmrtva. Slučaj me je privedel v petrograjsko stran. Vi ne poznate Petrograda? Torej ne veste, katera četrt je to? To je posebne vrste svet, najstarejši del mesta, ki obstoji iz samih nizkih lesenih hišic. Zima je bila ostra, sneg in led sta pokrivala ulice in lesene hodnike, noč je bila temna. Toda bila je sobota, v vsaki hiši so torej gorele majhne svetilke ali svečice pred ikoni, in slaboten žar, odbijaje se od zlata in srebra svetih podob, se je lil iz vseh oken
|Jpamo pa, a ko v naših vi dolžnost.
Glasovnice koli, ker zakon dar bo najbolje velikost znanih
Naše organ dobile iz Gorice, didatov.
da zmagamo že 26. t. m., •stali  stori   vsakdo  svojo
so sicer dobre kakoršne-tega nič ne določa, ven-
, ako se pridrži oblika in
uradnih glasovnic.
izacije po deželi so jih že izpolnjene z imeni kan-
Volilni oklic razdelite povsodi, k;t: le mogoče. Dajte ga ljudstvu, da člta in spozna resnico!
Volilno gibanje*
iolilccm splošnega volilnege razreda!
Rodoljubna dolžnost nas kliče, da gremo dne 26. t. m, složno na volišče. Voliti nam bo tri zastopnike v deželni zbor.
Kakšne može naj volimo?
Le take, od katerih se opravičeno nadejamo, da bodo pravi slovenski ljudski zastopniki.
Mi potrebujemo v deželnem zboru mož, ki bodo
D^iuli-kakor skala, ko pojde za pravice in korist slovenskega dela dežele,
2)  raje izgubili svoje življenje in imetje, kakor izdati radi lastne častihlepnosti in koristolovstva narodne koristi in svetinje,
3)  z vso vnemo svojega telesa in svoje duše delovali na to, da dospe slovensko ljudstvo na svoji zemlji do popolne enakopravnosti povsod.
Ti možje so:
1)  Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici.
2)  Anton Križnic, župan v Kanalu.
3)  Alojzij Strekelj^ drž. poslanec v Komnu.
Dosedanjim brezupnim in za nas sramotnim razmeram v deželnem zboru in odboru naj bode konec!
V to svrho zahteva domovinska dolžnost od nas vseh, da složno volimo te može.
Kdor bode volil druge ljudi, o tem se lahko poreče, da ne ljubi svojega naroda, da lovi za se koristi ali da je zapeljan ne-vednež.
na zasneženo ulico. In jaz, brez strehe, zapuščena sem gledala skozi ta okna v prijazne, tople sobe kakor v raj, iz katerega so me pregnali, in moje solze so mi zmrzovale na obličju. Končno sem se o-hrabrila in potrkala na okno sobice, v kateri sem zagledala klečečo ženo, zatopljeno v molitev. Vstala je, stopila k oknu, videla me in se me usmilila. Polzmrzlo me je vzela v toplo sobo, dala mi čaja in me brez mnogih vprašanj položila v posteljo. Zjutraj so me prašali, kako sem zašla in kam spadam. Prosila sem, naj me ne pre-ženo od sebe, in vslišali so me. Žena, ki me je sprejela, je imela opraviti v garderobi statistek v Velikem gledališču. Hodila sem ž njo v gledališče, in za nedolgo so me sprejeli v baletno šolo. No, postala sem plesalka, to sem še vedno v Velikem gledališču in začenjam postajati slavna — vsaj v Petrogradu — in bogata. Zahotelo se mi je, da bi preživela nekaj časa skrita v nepoznanem kraju, in zato sem prišla v Homburg. Slišala sem za kulisami, da od te dobe, odkar je tu zaprta igralnica, več ne prihajajo sem oni, katerih bi ne marala srečati; in res nisem videla tu nojbenega svojih zakulisnih znancev. Vidim, da Hom-
Pozivljerho Vas, da greste na volišče vsi do zadnjega moža in da oddaste svoje glasove za gori imenovane kandidate. — Volilni odbor za ajdovski okraj.
Priporočilo, poziv Tolmincem!
Podpisani še enkrat toplo priporočam č. volilcem v splošni skupini, da volite dne 26. t. ni. vsi in prav gotovo od ljudstva-postavljene kandidate, ki so Alojzij Strekelj, državni poslanec in posestnik v Komnu. Dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici. Anton Križnic, župan in veleposestnik v Kanalu. Zmaga mora biti s častno veČino naša. In vsled te zmage dobimo prav gotovo tudi na Tolminskem iz svoje srede in v svoji sredi v drugih volilnih skupinah poslancey..           ..-....;     i .
Ne pustite se od nobednega begati. Držite kot m o ž j e svojo dano in moško obljubo. Pogunhio vsi na' volišče za Vaše dobro in Vaše koristi.
Tolmin, 21. septembra 1909.
Andrej Vrtovec. '
Dse pomisleke u stran!
Zbrali smo za kandidate iste može, kakor lani.
Zato pojdimo tudi vsi na volišče za nje!
Proč z vsemi pomisleki!
Morda bi temu ali onemu ne bilo všeč kako ime pa bi morda hotel črtati jednega kandidata. Kdor bi imel tak namen, mu povemo, da bi ne storil prav, -ako bi črtal kako ime!
Nam gre za zmago! Lahko zmagamo nad klerikalci; ako gremo .vsi volit ter volimo vse kandidate.
Postaviti take kandidate, da bi bili , všeč prav vsakemu volicu, je nemogoče. To razume pač vsak!
Torej proč z vsemi pomisleki, volilci, volite vse tri priporočene kandidate.
To je dolžnost vsakega našega volilca!
burg v Petrogradu. ni več moda, sai nisem tu celo leto videla niti enega člana »Angleškega kluba.« V pričetku se mi je zdelo, da je to mesto za me vendar le še preveč hrupno, toda kmalu se mi je priljubila tukajšnja okolica, in znanje z vami mi je bil neodoljiv čar, kateremu se nisem hotela odreči. Ostala sem torej, in zdaj vas prosim, da mi odpustite. Saj vam je čisto prosto, draga grofica, da me poznate v Petrogradu prav tako malo kakor poznajo vas v Moskvi žene prijateljev vašega moža. Storite torej, kakor vam je drago, toda sprejmite mojo zahvalo za vaše dosedanje prijateljstvo in odpustite mi to malo komedijo, katero sem si dovolila zaigrati z vami.«
Praskovja je bila nekaj časa vsled presenečenja kakor omamljena, nato pa se je spustila v neprisiljen smeh in podala Dariji roko.                               *            -
»Res, Daša,« je vskliknila, »tako smešno je, da se pri slovesu presenečava z različnimi svojimi historjjami; k sreči te historije ne morejo škodovati najinemu prijateljstvu.«
»Kako ste ljubeznjivi, Paraša!«
(Dalje prihodnjič.)        _„_-lj
2
Vš§&\% prav vsi na volišcelj Klerikalci pridejo yM volit!
Somišljeniki! 'iu.^^-- "Kdor bi ostal doiffa, bi lahS^omagal kle-
rikalcftm do'zmage! Zato pa Tsina volišče!
Nikdo *ie sme ostati doma!
Kdor M r teh easib iiitrigital in beg-al iuišc Tolike, zasluži obče zaničevanj«!
Volilci! Nu glejte ne na desno ne na levo, mislite le na svojo dolžnost, ki se glasi:
V nedelja, 11 s&jtalira vsi na volišče;
-itaUflv?
1). Zato ne, ker zopet porabljajo vero v politične uameiie- l°ri volitvah ne gre prav nič zu. vero. V deželne:™ sbom j in odboru hočcnaociobrega. d&žeitiegLi gospodarstva. — Da se ne razpravlja v našem deželnem zbom nič o verskih rečeh, je potrdil pred par dnevi v Krtjiinu na shodu katoliški drž-rvni posfeuiec dr. Bu-gatto.
2). Na vero dajo klerikalci le toliko, da jim služi v njihove urriaZEiiie namene,. katere je najti največ v njiUovili nikdar sitih žepih.                                             I
3). Klerikalci izprijajo naše ljudstvo; j zapeljujejo ljudi po  svojih  društvih na hi-navščino in nečistost, ačijo jih toUovajstva, poživinčrjejo uit,  poacv^rini ajo jih, l pogubljajo ljudi, Ki se  vjajiiejo v njihove mreže.                                                   j
4). Ker nam delajo v deželnem zboru * samo nove davke; žv-išiij^jo  potrebščine, j Le v 6 letih so jj|i ^višali -od 780^000 K na" [ 2000.000 K. Skoro vse gre. za Lahe. Le Či-tajte pazljivo razposlani v-olilni oklic!        :
5). Ker delajo proti slovanskemu ljtid- j stvu v deželnem izboru. Miti asa'to se niso pobrigali, da bi gi zvišali deželno pomoč I vinogradnikom. Ko je sta.vlial opetovano s Štrekelftak predlog, niša hoteli liitfgla- I sovati zanj! 0 t j naše lj;:dstvo slovensko, | ali boš res talčo nespametno, d^. bi dalo I zopet v roke 4eLelno> gospodarstvo ljudem, ki so nesr>csolJ)i in ti nimaio srca za U,?!
6). Gregorčič je hvalil v javili seji J našega- največjega sovražnika dr. Pajerja, i oviral je gospodarsko dele naprednih po- j slancev v zbornici ter se%2aJeta.\wl vanje j s Pajerjem vred,                                    j
7). Volilci! Klerikalcev rte bomo volili I tudi zato, ker m&vfl ifak&ga' .skupnega j dela. Oni hodijo svoja, pota, !Na shodih in j v časnikih govorilo tako radi o slogi in i skupnem delovanju, v deželnem zboru pa-1 nočejo nič slišati o tem. f^adi te^a morajo v deželni zbor satrapnašl tadidatje!         I
8). Ako bi prišli klerikalci zopet do moči,'bi škodovali soli. Oni iiočejo: mani : šole pa več, zabjtostl y Uudstvu, kar pač pride prav njihtovian rnaltiarit. L^ nevedno ljudstvo se da izra.blja.ti o<l klerikalcev tako, kakor zriajo!
.y). Klerika^i pwiaifclsa:* Oregorči-čem n.a čelu lilapfevali pL*jer ju ter spravili deželo na rob tiriajiciega propada.   ;
'   10). Poslanec BerfcuČ je presneto'drsi gospod poslanec,'. 8HvJb'flW  odbornik.
Okoli 50.000 K je dobil, odkar je deželni odbornik, pa je nam delal le škodo! Kaj take ljudi naj bi zopet poslali v deželni zbor?!
U). Klerikalci uvajajo krivo vero na Goriškem po Terseglavu. Učijo poboj in nasilstvo — Kristusov nauk »Ljubi svojega bližnjega« so vrgli med staro šaro. — Zato pa jiinj ne smemo pustiti priti zopet do vetjave, ampak onemogočiti se jih mora, poteptati v prah, iz katerega se nikdar več ne dvignejo.                               *.
12). Klerikalcev ne bomo volili, ker ne iščejo ljudskih kandidatov, ki naj bi uspešno zastopali ljudske koristi, ampak išče Gregorčič sam kandidate, pa take, ki so nesposobni ali bj bili slepo orodje v njegovi mki, da bi mogla toliko lepše cve-teti v prid .aliom pa v neznansko škodo Slovencem Gregorčičeva zveza s Pajerjem zopet naprej!
j premišljujejo te dni kako to, da volijo v I splošni volilni skupini s Slovenci, v kmečki skupini pa so  priklopljeni   furlanskim občinam.
Ja, ja, čudne določbe ima deželni vo-j lilni red.
¦ Mnogo, kar je proti Slovencem, I vsebuje ta volilni red. I Za vse to, zapadni Brici, zahvalite se j dr. Gregorčiču! On je krivec in njegov j politični gospodar dr. Pajer. j Zato pa ne srne nijeden zaveden Slo-I venec več voliti Gregorčičeve kandidate!
Usoda goriške dežele
J se odloči v nedeljo 26. septembra.' i       Klerikalci pojdejo vsi volit! Ce pravi-| jo kje, da ne pojdejo, ne verujte jim! To j je samo slepilo.
J Zato pa morajo vsi naši volilci na volišče! j Usoda goriške dežele je odvisna od j izida volitve v nedeljo. j Kajti, kdor zmaga v nedeljo, bo zma-| goval tudi pri nastopnih volitvah v dru-j gih skupinah.
I Če hočejo naši volilci dobro celi de-I želi in sebi, naj gredo vsi na volišče; drii-j gače zmagajo klerikalci!
Potem gorje goriški deželi, i       Potem bo gospodaril zopet Pajer, za-I veznik Gregorčičev, v deželni hiši, in si-I cer za Slovence še slabše kot doslej! Volilci! Kaj hočete? Ali nadaljevanje Pajerjevega gospodarstva v zvezi z Gregorčičem, kar je tako neznansko škodo-dovblo Slovencem, ali hočete, da neha I to Škodljivo gospodarstvo.
Mislimo, da hoče vsak preme m/b e, | vsak, kdor ima pamet v glavi.            ,,...  J
Torej, kaj? Edina pot, ki vodi do pre- I membe, je pot na volišče!                        I
Torej vsi volit!                                  j
Goriški meščani!        j
SLOVENCI VOLILCI!
Dne 26. t. m. ste pozvani, da, volite v I splošni skupini 3 poslance v deželni zbor. j Ker je hotela vsoda, da volimo v tej sku- I pini mi Slovenci skupaj z Italijani, hoče- I mo ob tej priliki nastopiti samostojno in I pokazati našim zagrizenim nasprotnikom, I da nismo tujci, pač pa da živimo tukaj, in j da hočemo tukaj izvrševati svoje pravice. ] Dogodki zadnjih dni, ki se odigravajo I pred našimi očmi nas morajo uveriti, da I moramo tudi Slovenci začeti javno nasto- I pati in pokazati merodajnim faktorjem, da I smo tukaj na lastni zemlji, in da hočemo I biti upoštevani. Nočemo več hlapčevati, J ne pustimo se več teptati!                        J
Od Vas, dragi volilci, je odvisno, ali j si pustimo še nadalje kratiti naše pravice. Ne! in odločni ne! bodi naš odgovor. — Vaša dolžnost slovenski volilci pa je da greste vsi na volišče in glasujete  za I kandidate, ki jih je postavil odbor združenih Slovencev v Gorici. Naši kandidatje so:
Bralnik Alojzij od Alojzija, posestnik v Gorici.
Dugar Luka, zasebnik v Gorici. i                    Fabčič Iv. Josip,    ,
I          posiovodja tiskarne v Gorici.
i Vsi na volišče in pokažimo, da nismo tuj— ' ci, pač pa državljani, ki imamo enake pravice kakor drugi.                                     I I        Biti slovenske krvi,, bodi Slovencem j ponos!                                                    I
Mi Mitje
za splošni voliloi razred so:
Alojzij Strekelj,
j   državni poslanec in posestnik v Komnu.
Dr. Alojzij Franko,
|                        odvetnik t Gorici.
Anton Križnic,
župan in veleposestnik v Kanala.
Volilci!                            I
Te volite v nedeljo ZS. septembra!
DOPISI.,
Iz goriške okolice.
Iz Kromberga. — V »Primorskem li- j stu« z dne 16. t. m. je opisala znana roka veselico, »katoliškega društva« v Kron- I bergu, ki se je vršila dne 12. t. m. istotam. I        Mi bi se ne bili oglasili radi tega, ako j bi nas bil pustil dopisnik pri miru. Ker pa I se je dopisnik zagnal v nas, očitaje nam škodoželjstvo, iz katerega je posneti, ka- J ko smo mi škodoželjni.
Nekaj dni pred navedeno veselico je J prišlo več članov »katoliškega društva« h j krčmarju g. Franu Komelu in so ga naprosili, naj pripusti svoje prostore za name- j ravano veselico. Krčmar Franc je  takoj J privolil in obenem pripomnil, da veselica utegne biti dobro obiskana, ker se je go- I tovo udeleži tudi večina članov društva I I. »Orlovec,« in da to bo korak do miru v ' naši občini. Par dni potem zvemo, da ka- j tolišk. veselice ne bo pri Francu, češ da je J ta slednji prevelik »liberalec« To pa go-J tovo ni uplivalo pomirljivo na naše člane, J kateri si žele miru in ki se tudi radi ve-I $elč.                                                 ;    <¦ )if
1        Radi tega  sklenejo  prirediti  ples v svojem krogu z opazko: »Od sedaj naprej se ne bomo več ponujali klerikalcem, ki I nočejo nobene sprave, marveč hodili bomo svoja pota, ker ta pota nas enkrat gotovo   privedejo do   zažeijenega   konca, J namreč do prostega »gibanja.«  Po  tem I sklepu se takoj ukrene vse potrebno za
I našo zabavo. Prišel je 12. septembra in | naše vrlo godbeno društvo »Orlovec« je i s svojo — sicer mlado, ali dobro godbo — |
privabilo vse polno ljudstva h kramarju g. Francu Kprn,eUi. Tam je bilo videti iz vseli bližnjih vasi ljudi, tudi dva duhovna smo" opazili. Zvečer so nas posetili tudi nekateri člani »katolišk. društva« in lepo je bi-lo videti, kako se staro in mlado vrti ob • zvokih naše godbe. Tako se prireja zabave, je bilo slišati iz marsikaterih ust. In zato bi se morali sramovati? Sram bodi vas petelini, ki nočete nobene sprave, m\ smo bili za spravo, vi ste pa nam obrnili hrbet. Ta^o je bilo in nič drugače.
Morda se pa srečamo pri prihodnjih dež. volitvah, takrat bo pa prepozno za spravo. Mi pokažemo ljudem, ki delajo prepir v občini vrata in volili bomo po svojem prepričanju, to je napredno. -Član društva »Orlovec«
Društveni dom v  Mirnu  je   zgradil župnik Roječ samo za svojega Bertjamin-čka organisja, kajti on stanuje baje celo brezplačno, v njem s svojo oklointano soprogo. Ta varuh katoliške vere je sam s svojimi   blagoslovljenimi  rokami  oklofu-; tal svojo soprogo prav po katoliški Tre-soglavovi morali. — »Kje so zverine ?•< bi vprašala katoliška devica   »Gorica.«  To lavno dokazuje njegovo mogočnost in go-spodoželjnost, vsled katere so mu že všli pametnejši Orli iz gnezda in si ustanovili svoje samostojno telovadno društvo. Ti sloboGoljubnI fantje niso več mogli prenašati njegovega zapovedovanja  in  otresli so se tega jarma. Prav, le naprej tako! Tudi v . Čevljarsko zadrugo« se je hotel ta čukovski general ugnezditi iri prevzeti gospodarstvo, pa zavednejši zadružni čevljarji so mu pokazali vrata in ga izbacnili iz zadruge, ker vedo, da je lam gotov prepir, kjer   je   ta   novodobni   Tresoglavov zdražbar. Brez tega strupenega   zelenca pa žive v miru in složnosti,  kar je  pač glavni temelj  njih   zadružnega   razvoja. I Nikdo v Mirnu gii ne more, le župnik Ro-I jec ga drži po koncil, ker mu služi za po-I litično agitacijo, za Tresoglavova preganjanja in za slične katoliške intrige. No. se ga že naveliča,- kadar ga prav pošteno olupi! Sedaj teka okrog  z  glasovnicami nesposobne trojice Manfreda, Fon in Jerič in prepričuje, kako zaslužni da so ti možje za goriške Slovence. Umljivo, da  ve  v I svojem srcu, da niso za poslance in da bi se uklonil   Gregorčič  njemu   in   župniku Rojcu, skočili bi pravi celi možje Treso-glavovega kalibra novostrujarji   Drecelj-Dermastia-Knavs v kandidatski ples. Vsa-j kdo naj zalovi tega Tresoglavovega učen-| ca in naj glasuje za. sposobnejše kandidate, ki jih je proglasila ljudska volja, ne pa I Gregorčičev strah pred kranjskimi Treso-J glavi, ki bi pretresli njegov stolček s ta-I ko silo, da bi zletel zopet v semenišče, ka-J.mor edino spada. — Zato proč tudi Man-I treda-Fon-JeriL!
Iz ajdouskega okraja.
Brje, 20./9. 1909. — Veselica, ki jo je j priredila ženska podružnicasv. C. in M. v Brjah 12. t. m., je vkljub pretečemu sla-I bemu vremenu dobro uspela. Zlasti je bi-I lo petje res lepo, kakoršnega se ne sliši j pri vsaki slavndsti. Pa tudi spremljevalne je bilo v mojsterskih rokah. Zato pa čast zlasti gosp. Ponižu in tudi abit. gosp. Slej-ku in Štoklju! Čistega dobička je podružnica-katerega je.bilo.50.kron, že vročila družbi v Ljubljani. Pozabili. Smo   zadnjič j omeniti, da sta mad   drugimi   preplačala I vstopnino tudi gg. Čermilj in Iv. Mako-I vec iz Ajdovščine. Hvala! — j        V nedeljo 19. t. m. smo imeli v Brjah volilni shod, kjer se je marsikaka pametna rekla. Vložili smo tudi cest. odboru proš-I njo za popravo ceste pri kasovskem mo-I stu na desnem bregu. -J-' j        Za padle žrtve 20./IX. smo ob tej priliki nabrali 3'53 K. Hvala darovalcem. I        Volitve se Brejci najbrže z zastavo I skupno vdeležimo!
Dol-Otlica. — Pretekli teden so usta-I no vili tu k. rodoljubi za občino prav po-I trebno hranilnico in posojilnico. V ta M-j rrjen so se zbrali na čelu g. župan umni in j preudarni možje iz Dola in Otlice. Usta-I novitev te važne naprave ima najboljši I namen. Dohodki in čisti dobiček pride ob-I čini v korist in reservni fond se je določil I v občinski blagor.
I        Ko je pa to izvedel naš g. župnik raz-
j sajal je v nedeljo v jutro kakor besen. Pn
maši je bil kakor IJut In vedno se m« ie
I                   (Dalje v prilogi)
V zapadniii Brdih
Dr. Pajer na volilnem shodu v Za« jrraiti. Farbarije, kakoršnih še nismo slišali. — Na kratko smo že povedali: da jč bil deželni glavar dr. Pajer na volilnem shodu -v Zagraiu. »Edinost« se bavi obširneje s tem shodom in Pettarinovim govorom. Vzela je ta shod v pretres, kakor smo ga hoteli vzeti mi. Posnemamo to-le: /Pajer- ¦^^eKSl;'toi!'ariŠernieiLrf oMce | zato,   da Furlani operejo letos sramotni madež, ki so ga prizadjali yolilci lani Lar Ijoni s tem, da so izvolili v deželni zbor 6 klerik. posl.. Rekel je tudi, da nekdaj ni bilo treba skficevati^shodovr ker da je zadoščalo, da je on namignil iz Gorice in so bili izvoljeni oni poslanci, ki jih je predlagal, danes pa da je drugače! (Kakor se vidi je mož sam izprevidel, da ne pojde več s starim absolutizmom!) Na to je povzel besedo deželni svetnik (torej deželni uradnik) dr. Pettarin in je na obširno razlagal program stranke. Da bodo čitatelji vedeli, kaj misli Pajer vse storiti za Fur-lanijo (seveda s slovenskimi denarji), naj navedemo glavne točke tega programa. Najprej se bo pospeševala živinoreja ter zahtevalo podpor od države.   Skoro vse stroške naj prevzame država! Sklene se zakon o splošnem zavarovanju goveje živine z znižanimi premijami (deželni statut pa predvideva zvišanje). Malim živinorejcem se bodo zidali hlevi in živinozdrav-niška  poslovanja prevzame  država (?). Pospeševala se bode reja prešičev, čebelarstvo in reja kuncev. Preskrbi se za krmo. (Kakor lani, ko so imeli najboljše seno goriški fijakarji.) Odpravilo se bo konkurenco kmetijskih pridelkov,   (Najhujšo konkurenco dela pa ravno deželna kmetija v novi norišnici!) Pospeševal se bo ek-sport domačih vin (kakor lani z znano vinsko prepovedjo!) Iz deželne trtnice se bodo dajale trte po kupni ceni. (Te trte niso nikjer tako drage, kakor tam!) Podeljevala se bodo v večji meri brezobrestna posojila.   (Štrekljev, tozadevni   predlog so ravno Lahi. vedno pobijali!) Obljublja se preprečevati ponarejanje vin, pospeševati kokošjerejo, svilogojstvo, čebelorejo. Vse to z dovoljevanjem posebnih daril. Olajša se hasajanje mtlrv "ih odpravljalo'se bo važne bolezni na listju. Zavarovanje proti toči se vsprejrne v deželno režijo.    Ob s/c/epanju pogodb z zunanjimi državami se bo gledalo na koristi' Furlanije. Izdela se poseben zakon za' kolone, uravna se kanale, napravi se nzorne vrtove in polja; prirejale so bodo agrarne konference (posebno pred volitvami!) V sladke vode se'vrže neštevilo ribic, in se bo skrbelo, a se pbrririože ribe tudi v morju, posebno ob Gradežu (ker so tam zmagali liberalci!) Ribičem!jse preskrbe dobre mreže, u-stanove se ribarske zadruge in trgi. Gra-dežanom' se pridobi pravica za kopanje peska. Uravnajo se reke, potoki in hudourniki (kakor do sedaj vedno pri izlivu, namesto da bi začeli'z delom pri izvirku!) Na spodnli Soči se uredi'plovba. V (lonci se irfčdfin pokrije Kbren (pokrivajo ga že 40 let!) Furlanske ceste se izboljšajo in razširijo. Vse plača država! Leseni mostovi se nadomestijo z železnimi. Proučevalo se bo gosto mrežo prog električnega tramvaja po Furlaniji. Sistemiziralo se bo Plovne kanale v Gradežu. Pobijalo se bo Pelagro in izda se deželni zdravstveni za-ton (ki ga Slovenci v deželnem zboru že M let reklamirajo).   Spopolni se zdravniška in živinozdravniška služba. Sanirajo x Jež. finance (s tem, da se nastavi še par ducatov laških uradikov!) Skrbelo se bo *a delavce in obrtnike in za eksport pridelkov. Delavci bodo imeli svoje hiše in na starost »penzijon«! Izposluje se dvolet-n'i vojaška služba in čisto malo manev-r°v. Ljudstvu bodo na razpolago brezplačni tajniki. Tako obljubuje ta program Še slo in sto] drugih stvari, katerih radi pomanjkanja prostora ne bomo navajali. Naj cvetno še, da postane Furlanija (kakor je retal Pajer) »Paradiso terrestre«. Bombig le rekel, da sovražniki groze deželi, ki bi !() radi osvojili do morja! Res niso še či-taIi takih farbarij v agitacijske svrhe, ka-J0r ie ta program dela za Furlanijo! Fur-p morajo biti zelo naivni in potrpežljivi lllliie, da verujejo tem prismodarijam!« . ¦ prav je povedala »Edinost«.   Takih »arbarif še nismo citati.'Strašni demagogi 510 Pajer in njegova kompanija!
Nemška nesramnost na drž. kolbdvo-.''• — Včeraj je prišel natakar restavraci-J na kolodvoru kupit en iztis   »Soče."
mu izroči in oiiier plača. Čez nekaj Časa' se zopet vrne in. zahteva, naj mu vrne denar, da sedaj — ko je" Hšt prebral, ga ne mara več. Prodajalka mu seveda ni hotela dati-in ga opozorila, da ona živi iz skupička prodanih listov. Videč, da nič ne odpravi, je raztrgal list in ga vrge! v obraz prodajalki. "Tako postopanje se obsoja "šamS-po seTJtlfa se še nekaj ponašajo ti naši Nemci, da so »Herrenvoik.«
Med Lahi samimi v Gorici je spor radi vprašanja o premestitvi učiteljišča v Gorico., Nekje so se baje celo stepli radi tega. Vsi pametnejši pravijo, da je neumno protestirati, ker 150 slovenskih uči-teljiščnikov pač ne bo delalo nikake škode Lahom v narodnemi oziru — pač pa bode, dali zaslužka! Rogovilijo le pocestni junaki in nekateri bankroterji!
Vse polno pomočnikov iz laških bo-teg in tudi precej laških botegarjev je bilo navzočih na protestnem shodu v torek .zvečer v gledališču v Gorici. Čez dan: »Dober dan, gospodinja, pejte ga sem!« zvečer pa »abbaso i ščavi«! — Slovenci, vsi v laške botege!
* Podpise nabirajo okoli nekateri vročekrvni lahončki, in sicer na protestno po-lo, v kateri se zaletavajo v slovensko u-čiteljišče. Kak pameten Lah se ni hotel podpisati, drugi podpisujejo, tudi laški bo-tegarji. — I) e ž e 1 a n i, imejte to pred očmi!
Laški deželni uradniki so se tudi udeležili protestnega shoda v'goriškem gledališču. Na tem shodu se je nesramno žalilo Slovence ter kričalo: Abba&so i ščavi! Vprašamo: koliko deželnih uradnikov je kričalo »Abbasso i ščavi?!« — Slovenski kruh jedo, žalijo pa Slovence. Take uradi nike sta nam spravila v deželno hišo Ber-buč in Gregorčič! Škandalozno!
V slovensko šolo v Kormlnti je upisa-nih 38 dečkov in 28 deklic, torej 66. Upamo, da se otvori II. razred. Kako je bila ta šola potrebna se vidi" seda]. Za vse te otroke ni bilo nič preskrbljeno — -—— dokler zopet ni preskrbel tega v vsem glavnem o ni, katerega prav te dni tako nesramno blatijo razni lepi ljudje.
Kako se pride v Ameriko, je dobro pretuhtal Gregorčičev kandidat Manfreda. Pravil je, da imajo čez morje zabite k o le, po katerih se ravnajo''mornarji, — in tako ne zgreše poti. Taki koli so zabiti najbr-že tudi v njegovih in Jeriče vili'možganih, po katerih priplujeta v deželni zbor. Sre--čni volilci! Le v deželni zbor s takimi junaki. Ti že nategnejo ušesa laškim doktorjem.
Nekateri dopisi bodo priobčeni jutri v »Primorcu«.
:°dajalka, ki prodaja liste na kolodvoru
IZJAVA
Izvedel sem, da je bil preteklo nedeljo sklican shod na Cesti, kamor se'je pričakovalo mene. Klerikalno časopisje piše. da mi je »zmanjkalo korajže« in da všled tega nisem prišel na shod.
Z ozirom na vse to izjavljam, da nisem vedel, da se je sklical shod na Cesto, da na ta shod nisem bil povabljen in da nisem vedel, da se me tam pričakuje. Kdo je raznesel vest, da pridem na shod, ne veim Omenjam pa, da sem bil tisti dan na shodu v Cerknem, ter da pridem ob prvi priliki tudi na Cesto.
V G o r i c i, dne 23. septembra 1909: Dri DINKG; PUO
Iveza narodnih društev.
Bralno društvo na Gradišču nad Pr-
vačino priredi dne 26. septembra 1.1. plesno zabavo, pri katerej bo svirala prvaŠka godba. Za postrežbo in zabavo bo dobro preskrbljeno, ker imajo tukajšnji krčmar-ji še. jako dobro vinsko kapljico. Komur čas pripušča, naj ne zamudi te prilike. — Torej na veselo svidenje na Gradišču v nedeljo!
Za naše društvo dirkata g. Modrijan in g. Sinigoj.' Najbolji od-naših članov do-' bi veliko pozlačeno srebrno svetinjo drugi malo pozlačeno srebrno svetinjo. —
Vabimo ponovno da se p. t. člani udeležijo te dirke in popoldanske slavnosti v »Nar. domu« pri Sv. Ivanu. —
K. G.,Ž...l?LJnedi v nedeljo dne 26. t. m. izlet k I. Jugoslovanski dirki Ljubljana-Trst, 1. Odhod točno ob 57a uri zjutraj iz pred društvenih prostorov pri Zlatem jelenu skozi Miren na Operne.--II. Odhod z državno železnico ob 719 zjutraj do. Opčin kjer se pričakuje dirkače na cilju.
Trgovsko-obrtac in gsgpofarške vesti/
Sadni razstavi pri Sv.  Luciji  je  od
vseh strani zagotovljena mnogobrojna u-deležba. Zato bo ta izložba jako zanimiva in poučna ob tmem, ker nam bo razodevala ne samo naše navidezno sadno bo-gatstvo, ampak tudi nedostatnosti :iiaše sadjereje, katere nam je odstraniti, če ho-čemo zajemati iz tega vira kaj zanesljivih dohodkov.
Sadjerejci iz naših 5 gorskih okrajev, ki se še niso zglasili, naj se požurijo in naj pošljejo svoja zglasila neposredno ali pa po zaupnikih vsaj do prihodnjega torka izvrševalnemu odboru sadne razstave pri Sv. Luciji. V /glasilih naj* jasno navedejo svoja imena in priimke, bivališča in število sadnih vrst, ki jih mislijo poslati na razstavo. Komjur so znana pomo-logična ali vsaj domača imena sadja, naj navede tudi ta v zglasilu.
Izvrsevalni odbor je razposlal koške, zavijalni papir in leseno volno v vse kraje, od koder je prejel naročila. Sicer pa se pošilja sadje lahko v vsaki za to sposobni posodi na razstavo, samo da je skrbno pospravljeno.
Kmetovalci, dokažite z'1 obilno deležno in z mnogobrojnim posetom razstave, da Vam je res mari za kmetijski napredek!
S kmetovalci na Tolminskem!
Po mnogih vprašžnjih zaradi kupčije jabolk, sporočil sem na Virtenberško in druge odjemalne kraje, da se nahaja v naših kraijh mnogo vagonov jabolk in da bi se dobila za mošt stresena pobrana in stehtana prav po zmernih cenah. Mogoče, da pride v kratkem kateri kupec.
Andrej Vrtove.c. ...
loiiška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja, da se vdeleži korporativno slavnosti ter I. jugoslovanske dirke bratskega tržaškega koles. dr. »Balkan« v Trstu, kate^ ra se vrši 26. t. m.
Politični pregled.
V koroškem deželnem zboru sta prisegla slov. poslanca- Orafenauer in Ellers-dorfer v slovenskem jeziku, kar se je v tem dež. zboru prvič. zgodilo.
Češki deželni zbor. — Nemci hočejo koncesije za opustitev obstrukcije. Koncesije pa so take. da se jim morajo Čehi le ustavljati.
stoj|. Na'to se je zahvalil-Vsem onim, |ci-so prfpb«roeli'-k'Vspehu:--naSegap'^ioda,>v. pfvj vrsti bratom' Čehom/ Srbom in. Hrvatom, pripravljalnemu odboru; g, županu Hribarju, mestni občini ljubljanski, cenj. damam za mnogoštevilno udeležbo in v.šem udeležencem. Zaklical je; Na svidenje-na IV. nar. rad. shodu in zaključil zborovanje, nakar so vsi udeleženci zapeli »Hej Slovani«.                        .
Veleizdaja v Trentinu? V Trentinu nadaljujejo hišne preiskave in aretacije. V Tridentu samem vlada silno razburjenje. Oelavci nameravajo proglasiti generalni štrajk v znak protesta, proti. političnim proganjanjem.
V  tržaškem mestnem svetu, so tudi protestirali proti premestitvi učiteljišča v Gorico. Prav dobro jim je povedal dr. Slavik-, kaka je v resnici Gorica. Resolucija je bila sprejeta samo. z glasovi laških... liberalcev. — Za sinoči je bil sklican pro-testni shod v Politeama Rosetti, ki je skončai z velikanskim fiaskom. Liberalci in socialisti so se skregali in shod je bil zaključen. — Res, lepo protestirajo proti znani premestitvi!
Kaj imamo pričakovati od klerikalcev? — Kaj imamo, pričakovati od klerikalcev, naj nas uči Belgija, kjer vladajo klerikalci, ki so vzor našim.
V  Belgiji so klerikalci 25 let na krmilu državne uprave. Takoj leta. 1884 so odpravili liberalni šolski zakon iz leta 1879. L. 1885. je izginilo izmed. 1933 državnih ljudskih šol 877, zato je pa dobilo 1465 duhovniških pravico javnosti. Leta 1902 je bilo «a šolah 3708 neizprašanih učiteljev,
.danes jih je že okoli 4500. Samo od leta . 1902 do 1905 je vstopilo 390 izobraževa-teljev v šolsko službo. V treh letih se je število učiteljev-duhovnikov povečalo od 86*>6 na 10.351, to je za 19%. tn kaj uče ti ljudje? Samo veronauk, Življenje svetnikov in »utrjevanje., v veri,« dočim se drugi predmeti zaničujejo kot docela odveč in brezverski. ~
V  Belgiji še danes ni šolske obveznosti. V nekem bruseljskem predmestju ne pohaja šole izmed 10.671 'otrok'med 6." in. 12, letom starosti celili 3200« V. vsej Belgijt je nad 1505000 otrok, ki nifedarne vidijo šole znotraj! Najslabše je v flanskih provincah, kjer. je. najmočnejša trdnjava prave vere. Pri naboru leta 1906 se je tam izkazalo, da je izmed 1000 nabornikov bilo jih le 84, ki so zdelali ljudsko šolo, 180 jih je pa bilo, ki niso znali ne brati, ne pisati. Za 2 odstotka je šla izobrazba ljudske šole nazaj v 25. letih. — Take razmere so našim klerikalcem všeč,
""zato pa jiiri je toliko ležeče na tem, da bi povsod dobili vso oblast v roke'in da bi ljudstvo ostalo v nevednosti, ker Ie v kalnem morejo klerikalci ribariti, kakor se jim ljubi..
Razne vesti.
S shoda narodno-radikalnega dijaštva v Ljubljani.:— Nedeljski predpoludan je bil posvečen čitanju resolucij, iz katerih povzamemo sledeče:
Dijaštvu se priporoča trdno organizacijo ter temeljitost Študij kulturnih, gospodarskih in političnih ved in delavskega vprašanja. Glede narodno-obrambenega vprašanja se pozdravlja ustanovitev — obrambenega društva »Branibor« in privatno ljudstvo štetje. Jugoslovansko vprašanje: Nar. rad. dijaštvo želi najožjih stikov med jugoslov. naprednim dijaštvom in poživlja eksekutivo radikalnega dijaštr va, naj stopi v zvezo s hrvatskim dijaš.tr voni, du še izvrše pripravljalna dela. Naj-odločno protestira proti proganjanju Srbov na Hrvatskem. V nadaljni resoluciji se zahteva takojšnjo ustanovitev: slovenskega vseučilišča in ustanovitev srednjih in ljudskih šol ter še posebej poživlja vse naše drž. poslance, naj vse svoje sile zastavijo v to, da se takoj podržavi Ciril-Metodova šola v Trstu. Nadalje se protestira proti preganjaniu čeških- manjšin na Nižje-avstrijskem.
Čehi so še posebej vsprejeli resolucijo, v kateri izraždjo svojo popolno solidarnost se zahtevami narodno-radikalnega dijaštva.
Po soglasnov sprejetih resolucijah se je tov. predsednik spominjal žrtev Adami* ča in Lundra in jim zaklical trikratni: Slava! čemur so se zborovale! Odzvali
Odda se l lepo metal siiv r2°8ld
Poprasa naj se v trgovini J. Drufovka.
Veselite se izida volitev in
dznaiijajte istega 6l)Činstvn por :
femi umetnih  ognjev, raket iti-
l>oml).                               ---..•
Iste dobite pri
Ferd. Majcucu,
pirptehniku v Gorici za 'žvctplenkp.)'
*     Zahteva so srednje šole.
par
razredov
friitla ,>cb" it.110. z fl» Z3 uftmbn mi
zapletal iezik pri branju. V svoji veUki razburjenosti, je pozabil brati sv. evangelij, pozabil je pridigati, pozabil moliti oče-naše in pozabil oznanila. In ko so uže po zadnjem blagoslovu ljudje zapuščali- cerkev, spomnil se je na oznanila.
Ali ste videli moža, ki hoče biti poleg vinskega trgovca še posojilničar? — Seveda je mož vsegamogočen in gorje, ako bi se predrzni! kdo drugi prednjačiti v občini.
V svoji razburjenosti je poslal naglo po zvestega sela, ki mu je moral zbobnati par ljudij skupaj, ki bi naj ustanovili drugo posojilnico. Ti reveži pa še danes obžalujejo svoj korak, kajti uvideli so, da se na ta način dela zdražbe in neti prepir v občini. Kje je bil župnik prej? Zakaj ni on sprožil misli in mi bi mu celo še pomagali! Največji zdražbar je g. župnik. On hoče vse ukazovati, zato bi mu morali biti vsi pokorni sužnji. Zelo se moti!
Ajdovščina. — Dne 16. t. m. smo imeli v Ajdovščini komedije. Gorski nune Mežnarčič, znani najhujši zdražbar in klerikalni agitator, ki hoče tamkaj ljudi iztisniti kakor Furlan limono, pripeljal je nekaj ljudi v tuk. sodnijo, da legalizira podpise, ker hoče ustanoviti v Dol-Otlici posojilnico. To pa samo zaradi tega, ker so pretekli teden ustanovili isti zavod nekateri tamkajšnji rodoljubi.
Sramotno tako počenjanje, ki nima izraza v hudobiji. Zakaj ni on prvi spomnil do ustanovitve? Ta nune, ki je znan kot vinski trgovec, dela take reči v tam. občini, da je groza. Ljudem »pomaga« na vse mogoče načine in obč. doklade so tam kar neznosne. Ljudje se ga boje kakor hudiča. Gorje, mu, če bi tudi kaj pravičnega izrekel proti njemu, takoj ga ovadijo njegovi vohuni in potem pa — kar po njem. Te dni pred volitvijo bo imel mnogo dela. Uboge žene! Pravijo namreč, da se najraje spravi nad ženo, da ta potem vpliva na moža. — Res je obžalovati občino, ki dobi takega božjega namestnika. Kar se vse govori, o tem možu, je strahota, sicer pa — svaka sila do vremena!
Škandal vseh škandalov!                   •
Kaj delata deželna odbornika Gregor-čič in pa Berbuč. Ker ni državnega zbora, ' je odbornik Gregorčič. Kakor čujemo, zamuja seje, samo da lahko dela Pajer kar hoče.                                                      '
Vipavci!   Posvetite tem ljudem,   ki t imajo Vas tako za norca, na dneve volitev, kakor zaslužijo.
Berbuča, ki tako rad hodi okoli, n bilo v hotel Šapla. Je že vedel, zakaj n šel. Škandal!
Zapodite   volilci,  take   škodljivce našega ijudstva od sebe!
Goriški deželni odbor proti regulaciji Vipave.
Slava Berbuču!
(Z Vipavskega.)
Na Kranjskem je sedaj regulacija Vipave dovršena stvar, ter se hoče koj pričeti z delom. Dne 15. t. m. se je vršil komisijski obhod od izvira Vipave do Ustja, ter se na licu mesta pogajalo za odkup zemljišč in obrti, ki bodo z regulacijo prizadete. Ljudstvo je bilo tako vzradošče-no ter se je skoro vsak zadovoljil, kar mu je komisija priponudila, ker nihče ni hotel delati ovir tako težko pričakovanemu delu. Med tem časom pa. je sedel goriški deželni inženir gosp. G 1 e s s i g v hotelu Šapla, ter čakal na komisijo s protestom v žepu. Izražal se je, da deželni odbor goriški nikdar ne dovoli Kranjcem tega dela, ako se na Primorskem prej ne prične. Povedal je, da dež. odbor goriški je baje ž$ sestavil prošnjo za. regulacijski načrt. To je trajalo nad trideset let; kedaj se isti izvrši in določi financiranje, si lahko vsak sam misH. -^~
Faktunt je to, da se je komisija in vsi navzoči grozno zgražala na tem nepričakovanem protestu ter so vsi prizadeti županje in zasebniki".takoj sestavili protipro-tes.t, kjer,so prav pošteno označili postopanje gor. dež. odbora' in njčga funkci-. oharje.
Gosp. ing. Glessig jo je hitro popihal. P r o f e s o r B e r b u č p a ima vendar dober n o s, dam u. n i d i š a l a. t a k a dieta!
Škandal! — Deželni odbor goriški je pokazal tu odkrito, da noče regulirati Vipave, pač zato ne," ker teče po slovenskih tleh. Deželni odbor s Pajerjem na čelu bi se zadovoljil 'z. regulacijo pri izlivu Vipave, da bi tako prišla prav po njegovi pameti Lahom!
',: Ako bi deželni odbor resno mislil z regulacijo, bi bil pritrdil načrtu kranjske* niti ne pa protestiral! -
Furlanomje obljubljal Pajerjev poli- j tični eksponent deželni tajnik dr. Pettarin regulacije vseh rek in hudournikov na shodu v Zagraju, za Slovence pa je izdal protest proti regulaciji Vipave.
Zveza Pajer-Gregorčič
po narodnih motivih, i.
(Napsv: ,,Soi!a voda je šumela".)
BSoča" zvezo je razkrila, Pajer bil je ves razgrel, sta Berbuč, Gregorčič bila mu zaveznika več let.
Vse sta njemu dovolila, skor uradnikov pet sto,1) red volilni odobrila in pa še norišnico. II. (Naper: ..Zdaj pa adijo, oj lahko nuC")
Zdaj pa adijo, oj lahko nuč, vidim Vas šaft več, Gregor lič, Berbuč, kaj naj počnem brez Vas, to ni nobeden špas men že prihaja mraz. III.
(Xapev: „Famje se zbirajo s kranjske deže|e'\) Fantje se zbirajo s kranjske dežele,-) v me se zaletajo kakor čebele. Oni mi pravijo, da sem prodanec, zvezan da s Pajerjem sem kot posjanec. , Oni jezijo se, ker me ne umčjo, kaj je politika, prav nič ne veje. IV. iNapev; ,.V nedeljo zjutraj vatala bom'.}
V  nedeljo?) zjutraj jaz bom vstal, v Ljubljano se ne bom peljal, oj vari, vari, Pajer, me, da mi ne poči srčice.
V  Gorici jaz ostal bom rad, kjer zidar sem v oblake grad, oj vari, vari, Pajer me, da mi ne poči srčice.
V. (Naper: „Odpiraj dekle kamrico".) Naprav' mi, Pajer, prostorček, da me ne vrže Gabršček,
. nocoj, srček moj. Ne morem jaz Ti pomagat, ker z mano tudi je šah mat,
,   nocoj, dragec moj. VI.
(Napev: ,.Nocoj pa, oh nocoj-.)     .           .'
Nocoj pa oh nocoj, ko mesca konec bo,1) tudi konec bo z menoj, kar je pač žalostno.
Trajlala, trajlala,
trajla rija rom. Kdo pa ne bil bi hud,                           i
ker z mano pade Fon,                           ]
Manfreda Jerič tud,                                !
cerkljanski bombardon,                          j
?          Trajlala, trajlala,              j
trajla rija rom.
VI,.                             j
(Napev: ..Goreči ogenj brez plamena".)   .   . u j
Goriški zbor bo kmalu sklican, a jaz ne bodem podglavar,                 r
tolažim vedno se z resnico, da hoče žrtve vsaka stvar. Vili.
(Napev: .,ŽVrožce na polju <vefejo'\> Že vrabci na strehi cvrčijo,
o ja cvrčijo, da z mano gre vedno navzdol. Te vrabce bi vse jaz postreljal,
o ja postreljal, imel če orožni bi list.
OPOMBE: ») Pet «to uradnikov. Narodne pesmi rade nekoliko pretiravajo.
*) Tu cika narodna peHero na novostrujarie, ki to prišli a Kranjskega ter obsodili zvezo Pajer-Cire.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral nek rodoljub v Gor. Vrtojbi med zavednimi občinarji 12 K 44 V povodom obletnice narodnih mučenikov.
Za družbo sv. Cirila in Metoda ob priliki 20. septembra so nabrali
' B. M. in I. N. K 20'90.
j Za družbo sv. Cirila in Metoda daruje Peter Cotič K 1, ker je v
j torek večer drž. policija aretovala mestnega policaja Matico, ki se ji je zoper-staVljal in kričal »šemo goriziani.«
Vrata. — Ob obletnici 20. IX. daruje L. Reja, učitelj na Vratih, v spomin narodnih žrtev ženski podružnici dr. sv. C. in M. v Gorici 5 K. Hvala!
Splošna volilna skupina,
ki voli 26. septembra.
Kandidatje narodno - napredne stranke so:
Alojzij Štrekeij,
drtatnl poslanec in posestnik ? Komna.
Dr, Alojzij Franko,
odtetnik ? Gorici.
Anton Križnic,       |
župan 7 Kanala.
Domače vesti.
PROSIMO POROČIL O IZIDU VOLITEV! — Prosimo, da nam sporočijo somišljeniki takoj brzojavno izid volitev v nedeljo 26. t. m. Prosimo hitro poročil iz vseh občin. j Naslov za brzojavke: »Soča« — Gorica. —
Vodstvo kmečke stranke se je zgla-silo danes pri g. G a b r š č e k u ter izreklo svoje obžalovanje in svojo ogorčeno nejevoljo, da je dr. Peter Medvešček podtaknil v »K m e č k i, G I a s« ostudni napad po klerikalnem vzorcu. Vodstvo je bilo pripravljeno, dati g. Gabrščeku zadoščenje, kar je pa on odklonil. — Po končanih volitvah obračunamo z dr. M., kakor zasluži!
Imenovanja. — Poštnimi vežbeniki so imenovani abiturijent trgovske akademije Ivan Kersovani in sledeči abiturijenti srednjih šol: Franz Pettek, Just Chersei, Ivan Koller, Emil Goljevšček, Matevž Žu-žič, Mihael Valenčič, Blaž Ukušič in Andrej Duša.
Imenovanje notarjev. Minister za pravosodje je imenoval za notarja notarska kandidata Ivana Ivancicha v Trstu za Greš in Caharija Petrisa pl. Herrenstein v Pazinu za Kvk.
Imenovanja v pravosodni službi. — Svetnik višje sodnije v Trstu Simon L e t-tich, ki ima naslov in značaj dvornega svetnika, je imenovan dvornim svetnikom, visi državni pravdnik v Trstu dr. Karol C h e r s i c h, ki ima naslov in značaj dvornega svetnika, je imenovan dvornim svetnikom, svetnik deželne sodnije v Gorici, Matija Rutar, ki ima naslov svetnika više deželne sodnije, je imenovan svetnikom više deželne sodnije. Vsi trije ostanejo na. svojih dosedanjih mestih.
Laški ponočni protestni shod v Gorici se je vršil v torek ponoči ob 9.,uri. Sklical ga je Bombig. Gledališče je bilo polno: vsa inclita mularija, razni odvisni ljudje in nahujskanci, vsi znani pretepači J in razgrajači, boljšega dela laškega prebivalstva ni bilo blizu. Govoril je Bombig, za njim Venier, ki je udrihal na vse strani ter predlagal resolucijo, v kateri se zopet upošteva Gorica za glavno mesto Furla-nije, kar ne bo nikoli. Govoril je delavec Parentin iz Pulja ter slavil »socialista« Garibaldija in Mazzinija, katerih vzgledu treba slediti. Navzoči so kričali, da bi bili kmalu znoreli. Vpili so med jednim govorom tudi Abbasso i ščavi. Kot govorniki so nastopili tudi 3 študentje: Pepeu, (Pepel) iz Trsta, P a t e r n o 11 i j e v sin za
'^^^*ni*M^^ik'J?^\n*1   Marusalg   (Marušič)   *¦ bodo vrMle itfMMrtJ*.   volUv. n« SSSJm 2    ^t  ~ K° S° S6 tmkričal1 V »»edallSCu,
nedeljah.                                                   , so sli na ulico. Peli so »Marameo« Slo- j
vence izzivajočo pesem. Ko so pa prišli
') Kakor rečeno, nar, pesmi pretiravajo, S«. |e
nI konec meseca.
blizu mestnega vrta, se jim je postavila
nasproti policija in žandarmerifa, ki jih je razgnala. Tekli so laški junaki, kar se je dalo. Kavarno »Teatro« so zaprli, kljub temu, da se je repenčil Bombig. Aretirali so 15 oseb, med njimi Ceja, Štekina in druge take tiče. Aretirana sta bila tudi vodja mestne straže Matico in mestni redar Medvešček. Nekateri lahončki so hodili potem po mjestu, tudi proti Gregorčičevemu domu so jo mahali, ali vsa korajža jim je padla v hlače, ko so zagledali tam okoli orožnike. — S shodom so se le blamirali; pokazali so se nizke ljudi in kazali so na ulici svojo surovost. Pravi barbari! — Naš shod se je vršil ob 11. dopoldne, je bil impozanten in rnirno so se obnašali naši ljudje na ulici — laški shod pa je bil divji, Slovence so žalili, potem pa so hoteli junaki noči napadati Slovence v temnem. Kakšna razlika! Na merociajnih mestih naj jo upoštevajo!
Izredni občni zbor Tolminskega učiteljskega društva se bo vršil dne 3. oktobra t. I. ob 8. uri zj. v ljudski šoli pri Sv. Luciji z naslednjim dnevnim redom: 1. Razgovor o društvenih razmerah. 2. Zo-petne volitve novega odbora. K obilni u-deležbi uljudno vabi odbor. —- NB. Ta dan otvori »Goriško kmetijsko društvo« sadno razstavo.
Slovenski klerikalni državni poslanec Gostinčar pravi v svojem listu »Naša moč,« d a L u n d e r i n A d a m i č s p I o h nista narodna m u č e n i k a te r d a slovenski narod protestira proti takima narodnima m u č e-n i k o m a.
Ta Gostinčar je opsoval Slovence, ki so obhajali 20. septembra, s sodrgo! — Ce ni to velikanski škandal, kaj pa naj so tako imenuje?
Klerikalci pa so povsodi jednaki, zato ni dvoma, da tudi goriški klerikalci sodijo tako!
Volilci, vi ki ste čuteči Slovenci, ali se ne vzdiga v nas največje ogorčenje nad takimi ljudmi,kakoršni so slovenski klerikalci? Fej! Proč s takimi bitji! Pokažimo, kako jih zaničujemo, 26. septembra t. 1.
Nesramna laž v »Slovencu.« — »Slovenec« piše: »Gotovo je, da se je m e d 1 i b e r a 1 n o agrarno koalicijo vnel hud prepir. To dokazuj e že s o b o t n a »S o č a« k i s t r a -h o v i t o udri h a po dr. F r a n k o t ti. ki ga na spredaj priporoča kot s v o j e g a k a n d i d a ta.« — V resnici pa ni nobenega prepira, kakoršnega si je izmislil člankar v »Slovencu.« — Grda, nesramna i a ž je v »Slovencu« trditev, da je sobotna »Soča« strahovito udrihala po dr. Frankotu. Resnica je ta, da je »Soča« priporočila na prvi strani dr. Frankotu in še na drugih straneh — udrihala pa ni po njem nikjer. Notica, na katero namiguje »Slovenec« se ne tiče dr. Frankota. Znanega člankarja A. R. iz Gorice v »Slovencu,« ki je napisal gorenje citovane trditve, imenujemo nesramnega lažnika. Naj nas toži, če ima korajžo. 'S tako podlimi sredstvi se borijo kls.ir..lci.
»Gorica« laže, aa se kar kadi okoli nje. Vero utika v volitve, dasi ve vsak, da tu ne gre za vero! — Laže in si izmišljuje, zavija in farba — samo tega noče povedati, da je dr. Gregorčič zvezan že toliko let z laškimi brezverci!
Prepoved gled6 točenja novega vina z lanskega leta je spravila »Gorico« ob sapo. Sedaj se skriva za besede Klančiča lani ter hoče oprati deželni odbor. Resnica je to, da je g. Klančič lani povedal. da je resnična naša vest o prepovedi točenja novega mošta ter da jo je poda' deželni odbor. To naj pove »Gorica«, če hoče govoriti resnico.
Cerkljanski klerikalci pa znajo! -Pobahaii so se javno v lažnjivem »Prim listu,« da so občinske račune 8 let pregle^ dovali dvakrat v dveh urah. Ti pa znajo! Vsak pameten človek ve, da se tako dele ne opravi tako hitro. No, klerikalci pa s< posebne vrste tiči, zlasti kar se tiče računov. Hitro zagodejo, da so vse pregledal in v redu našli. Nesposobni ljudje tudi m morejo drugače kakor pokimati, če uka že utko višji. — Cerkljani seveda nič n« verujejo klerikalcem, najmanj pa tflet!l računov.
V šolo Podturnom v Gorici se je «Pj salo letos 19 slovenskih otrok, in $wr 1 vse 4 razrede,
Naši kantttje i
i.                                                  •
L splošni uolilni razred so:
Alojzij Strekelj, ¦'¦
Launi poslanec"InposfesJiiik u Komnu.
|r. Alqjzij[Franko, j
oduelnik u Gorici.                    ,
Anton Križnic,
župan in uelepostslnik u Kanalu.
fe volite Ane 26. sepiembra!
[Užigalice.
(Monopol na davek.)
Ministrski svet je v svoji seji dne 19. [avpsta sklenil, opustiti nameravano zvišanje davka na pivo in je finančnemu ministru dr. Bilinskemu naročil, naj poišče [novih virov, iz katerih bi se mogli pove-ati državni dohodki.
Ta sklep ministrskega sveta je poro-li.eelo yrsto projektov in med drugimi Lil predlog, naj država napravi aH mono-¦pol užigalic aH naj užigalice obdavči. Ta [predlog je vzelo finančno ministrstvo v pretres in danes je takorekoč že zagotovljeno, da bodo morale užigalice pomagati k povečanju državnih dohodkov in samo oblika, to je način, kako naj se to zgodi, |Sc ni določena.
Projekt, ki ga sedaj študira finančno listrstvo,   ima   že svoje   nasprotnike. [itii se protivijo tako inonopoliziranju, ka-«ir obdavčenju užigalic, ker so užigalice ¦onsumno blago; drugi se protivijo vladnemu projektu, ker sedanjemu finančnemu jn/nistru nečejo dovoliti novih davkov, dovolili pa bi jih brez zadržka drugi vladi. Slednji ravnajo zgolj iz političnih na-[ibov in ne prihajajo tu v poštev ,s prvini pa bi bilo vsako prerekanje popolnoma irezplodno.    Dejanske  razmere  so take. la država iz direktnih davkov absolutno ie more pokriti svojih   potrebščin In da ¦nora zato segati po indirektnih davkih in pili po konsumnem blagu   vsake   vrste, so ti komsumni davki še  tako  malo impatični.
Davek na užigalice ima med kon-fomnimi davki eno prednost: da plačujejo la davek vsi sloji enako in da ne obre-»eiii samo ubožnejših slojev, kakor davek p žganje in deloma tudi davek na pivo [»na petrolej. Vsekako je bolje, da obdav-država užigalice, kakor kako drugo [misumno blago.
Znameniti nemški, nacijonalni ekonom ulolf Wagner je nekoč zapisal, da je da-ek na užigalice »immer ein Zeichen jrosser Not des Staates«. Država je v veki!) stiskah in to je vlado napotilo, da sku-celo iz užigalic dobiti novih dohodkov. takih razmerah ne bo. preostalo nič dru-Na, kakor koncediratt vladi davek na |%ilice, a samo davek in nič več.
Z vso odločnostjo in preciznostjo se
[oramo namreč izreči k>per projekt, naj
se upeljal državni monopol na užigalice
'ko, kakor je upeljan na tabak in na sol,
bi torej imela država vso produkcijo
so kupčijo z užigalicami v rokah. Dr-
yj sami bi monopol ne prinesel nobene
¦tiz koristi,, kakor le davek na užigalice,
1(i Pa bi se z monopolom na škodo kon-
""entov, na škodo trgovine in na škodo
pstrijamega   in  trgovinskega  razvoja
e,i dežela podprlo neTtaj posarničnikov.
Za misel, naj se uvede monopol na
•Kalice,  se  najbolj zavzema  dunajska
:i»derbanka«, ki je finančnemu ministru
Nložila posebno spomenico. »Uinder-
inka«
ima v rokah 75% vse produkcije
palic, jsjjgj so se prjdružili ostali fabri-THje užigalic, ki so imeli dne 6. t. m. i nunaju shod, ter so se z vnemo zavzeli J monopol. Ta vnema »Uinderbanke« in I1** fabrikantov užigalic je umljiva. |° l)i država uvedla monopol in prev-
zela .sama produkcijo in razpečevanje, bi morala sedanje, tovarne pdkjipjtiau MJilU lastnikom odšteti lepe milijone. Kagib prizadevanju za monopol ima torej svoj izvor v želji, napraviti sijajno kupčijo.
2e uvedba monopola bi veljala ogromne milijone, dočim bi davek na užigalice ne prouzročil državi skoro nobenih stroš-¦Jsov^ AJud' sicer bi imela država z monopolom velike stroške. V državnih podjetjih je režija veliko dražja, kakor v privatnih podjetjih. Prenehanje konkurence prouzroči vedno znatno podraženje delavskih sil, posebno še v državnih podjetjih, in otežkoči razprodajo. Avstrijska produkcija užigalic je dalje v veliki meri navezana na eksport, a da državna podjetja v trgovskem oziru nikdar tako ne funkci-jonirajo, kakor privatna, to je davno spo-r znana resnica.
Izmed vseh držav ima samo Francija popolni, to je produkcijski in trgovski monopol na užigalice. A tudi Francija ga ni uvedla naenkrat, nego polagoma a obrie-sel se ji je samo zato, ker ima razsežne kolonije, kamor lahko eksportira svojeiž-delk^e ne da bi se imela boriti s kako konkurenco. Takega monopola kakor Francija nima nobena druga država. Španska in Portugalska imata pač monopol, a dali sta produkcijo in prodajo v zakup. Grška kupuje sama v državni režiji užigalice in sicer v Avstriji, a je dala razprodajo v zakup. Nobena teh treh držav se ni upala sama prevzeti produkcije in razprodaje.
Ko je bila Italija v velikf finančni stiski in prisiljena napeti vijak konsumnih davkov do skrajnosti, je vzela v pretres tudi misel o monopolu na užigalice. Toda spoznala je, da monopol, naj se izvršuje v' lastni režiji ali naj se da v zakup, ni za državo in za občinstvo nikdar tako koristen, kakor davek na užigalice in zato je z zakonom z dne 28. julija 1895 uvedla davek na užigalice in naložila tovarnam licenčni davek, ter izhaja pri tem kar najbolje.
Brez dvoma bi bilo tudi v Avstriji za državno blagajno najbolje, da uvede davek na užigalice, ki se pobira potom kolkov (banderolles) na posamične škatljice. Dohodek bi bil siguren, edini trošek, ki i. ga imela država, pa bi bili kontrolni organi.
Izrekli smo se zgoraj zoper monopol. To velja za obe obliki monopola, tako t" zoper projekt, da bi država prevzela produkcijo in razpečavanje, kakor tudi zoper projekt, da bi država proglasila monopol, produkcijo in razpečavanje pa dala v najem morda »Landerbanki« ali kaki drugi finančni velesili.
Kakor je posneti iz »N. Wr. Tagbla*-ta« je finančni minister Še najbolj naklonjen projektu »Landerbanke« naj se proglasi monopol produkcije in razpečavanje pa naj se 4zroČi v izvrševanje posebnemu podjetju. To je zakup, kakor je upeljan ."samo v najbolj bankerotnih evropskih državah, naiiifeč v Španski in v Portugalski in ki ga Italija ni hotela upeljati, ker je bilo znano, kako škodo je imela Francija f, zakupom predno je podržavila produkcijo in razpečavanje.
i Še vedno so nekoliko v veljavi besede, ki jih je zapisal Montesquieu: »Gorje* kadar bodo zakupniki davkov veljali za dostojne ljudi«. Podjetje, ki bi vzelo monopol na užigalice v zakup, bi seveda gledalo, da poveča kar najbolj mogoče svoj dobiček, kar se more zgoditi samo na škodo in na stroške konsumentov, na .Škodo trgovstva in na škodo zaposlenega delavstva. V slučaju zakupa b i bilo občinstvo in trgovstvo izročeno na milost in nemilost ptivatnim špekulantom, podjetništvu, ki hoče kar največ profitirati in zaslužiti in bi v tem slučaju trgovci in kon-šumentje trpeli še veliko več*, kakor če bi država izvrševala monopol v lastni režiji.
V poštev je pa vzeti še nekaj drugega, razen interesentov, kosumentov in trgovcev. Monopol pomeni, da se v zakupu »Landerbanke« ali kakega drugega podjetja izroči produkcija in kupčija z užigalicami nemškim rokam za vedno in da se spravi tem potom južne Slovane pri tako vsakdanjem konsumnem blagu v gospodarsko odvisnost od nemškega kapitala. Vse naše gospodarsko prizadevanje meri .ria to, da se osamosvojimo in pridemo do .tega, da bomo vsaj, potrebščine vsakdanjega življenja sami producirali. Le tako zamoremo Slovani pomnožiti svoje narod-
no blagostanje. Zdaj pa nas hoče država za vednajztflčiti ifckodščanjit »emškega. kapitala in nam za vedno onemogočiti osamosvojenje celo na polju tako pripror ste produkcije, kakor so užigalice, ki spadajo med najbolj vsakdanje potrebščine. Vse razmere so danes take, da si Jugoslovani, prav lahko ustanovimo svojo industrijo užigaJic^icer je .njih konsum med Jugoslovani v zadostni rneri narastel in ker bi. bili jugoslovanski užigalični industriji odprti trgi na Balkanu v vse drugačni meri,, kakor nemški, in ker imajo Jugoslovani po legi svojega teritorija dane vse pogoje zagotoviti si izdaten eksport. Z monopolom bi bilo vse za vedno uničeno in onemogočeno, od tod odločno nasprotovanje, v katerem bomo kakor je razvidno iz »Slovenca« popolnoma edini ;tudi s klerikalci. Finančni minister dr. Bi-linski.naj si misel na monopol, kar iz glave iztiije, ker mu že sedaj prorokujemo, da bodo slovenski in hrvatski poslanci rnoifopolnemu projektu z vso eheržijo na-' sprotovali.
Če že drugače ne gre, naj bo davek na užigalice — monopola pa Jugoslovani rte morejo dopustiti v nobeni obliki in na noben način.
Narodno obrambno delo.
Na shodu narodno-^radikalnega dija-štva p'e poročal jurist g. Brunčko o narod-no-obrambnem delu.
Podajemo tu glavne točke: j>Kakor hitro smo se zavedali Slovenci svoje narodnosti, prišli smo v konflikt s svojimi sosedi. Enakopravnost je za Slovence samo na papirju. Da morejo še uspešneje nas pritiskati, so ustanovili Nemci svoj »Schulverein,« ki še je — spočetka navidezno samo kulturno društvo — kmalu prelevil v gennanizatorsko organizacijo. Kmalu na to je nastal v Berolinu »Alldeutscher Verband,« centrala ponem-čevanja, odkoder se vsako leto siplje k nam po 200.UUO nemških mark. Potem so zrasla gospodarska društva: Bohiner-wald-Bund in Siidmarka. Nemcem so se ustavili prvi Cehi s svojo »Šolsko Matico«1 ter »Severočeško« in »Pošumavsko jednoto,« društvom »Komenskv« itd. Potem so prišli avstrijski Poljaki in nazadnje ! Slovenci s svojo »Družbo sv. Cirila in Metoda.« Slično društvo imajo Hrvati v Istri. Referent govori nato o nedostat-kih našega- narodno-obrambnega dela »Ciril-Metodove družbe,« ki ne zadostuje več, ne more paralizirati delovanja »Siid-marke.« Za vsako posamezno posestvo se je treba bojevati. Za teritorijalen boj gre. Povsod se decentralizira narodno-obram-bno delo, nastajajo podružnice z lastno iničijativo. Voditi je treba natančno statistiko, izdelovati mape. Skrajni čas je, da se tudi mi bolj v tem delu organiziramo, saj je manjšinsko vprašanje za nas eksistenčno vprašanje. Tudi mi moramo slediti vzgledom od drugod, tudi mi moramo u-stanavljati »Narodne svete,« sestaviti na-'i\:e narodno-obrambnega delovanja, le na ta >ačin bomo dosegli sistematičnih in trajnih uspehov. Ideje narodne obrambe se moramo oprijeti vsi brez razlike stanu in prepričanja. Voditi moramo natančen pregled nad svojo in nasprotnikovo silo, študirati moramo podrobno izseljevanje in priseljevanje našega nasprotnega življa in polagoma pripraviti vseslovenski narodni
svet. Naša rešitev je edino-le v intenzivnem, snlotreneni in skupnem * delu.X(<..... '
;V debato so posegli' številni;^deležniki shoda. G. Hawzik je omenjal češkega narodno-obrambnega dela. G. dr.FeU tih-Fraiiklieim je govoril o ljudskem štetju m je priporočal privatno ljudsko štetje. G. potovalni -učitelj Ante Beg je pozival k sodelovanju pri sestavi narodnega katastra.
Nato je prevzel besedo g. tehn. Mač-kovšek, ki je referiral o statističnem problemu Slovencev. Podlaga njegovega referata so pred vsem itetja centralne sta-tističnekomisije. Ta Štetja niso povse pravilna. Če hočemo govoriti o napredovanju in nazadovanju Slovencev, se.moramo ozreti na druge narode v Avstriji. Rezultat tega primerjanja za nas ni razveseljiv, je skoro, obupen. Slovani smo relativno najbolj padli, posebno 1. 1900. Kje tiče vzroki?
Imamo število otrok do 10 let pod normalo. Da'se Slovenci tako malo množimo, so vzrok slabe gmotne razmere. Najbolj smo nazadovali na Primorskem, » potem na Štajerskem in na Koroškem, e-dino na Kranjskem je prirastek.
Velika rak-rana je izseljevanje, vza* me nam najboljših ljudi. Kdor se vrača, pride bolan, star in nikomur več ne more koristiti. Izgubljamo ljudi in zemljo. Bojevati imamo tri bitve: ob Dravi, v mestih in ob morju. Nismo pa pripravljeni. Referent se nato peča z razmerami v posameznih krajih. Zavedati se moramo svoje sile in potem pridemo do velikih manjšin v Gradcu in Celovcu ter do slovanske večine v Trstu. Verujino v bodočnost našega naroda.«
Odlikovana pekarija in .ladCifiarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvršnje naročila vsakovrstnega tudi najfl-
nejega peciva, torte, kolače za birmance
in  poroke, odlikovane velikonočna
pince itd.
Prodaja različna fina vina in likarj« na drobno ati v originalnih  butelkah
Triporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po Jako zmernih cenah. ""•«
Anton Potatzky v Gorici.
N    sredi RačtAlja 7.
>          TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
] Najceneje kiptvalifte rilnberSkega In drtbvega j               blaaa ter tkaala, preje la altlj.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe šivanke za Šivalne Btroje. POTREBŠČINE
za Aro/ažo in isvljaiie.
gtotlnjfce. — Rožni venci. — Mata« knjlilee.
lišna obuvala za yso letne Saše. Semena za želeja«, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, kroSniarie, prodajalce po sejmih in trgih ter tn dež««-    9    ^   <
Trgovsko-obrtna zadruga V Gorici
reffUttrovana oadrug-a « neomejenim jamstvom.
NačelBtvo In nadaorstvo >Trt(ovBko. obrtne EJidruge ˇ Gorici« je z ozjrom na premeSena 10 dL ».decembra flfe. ˇ »drnini register vpiaana pravUa, pri skupni seji dne L deoembra 1905. skleafloin leto 190B. ta-le nafiin poslovanja:
Daie BTOilm Stanom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mes™« viakih^OO^ron; na menice pa proti S* obrestovaaju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroko se po želji Izposojevalo* dotoč« tudi na 10 aU vefi let.
VBak izposojevaleo plača pri «ajem« posojila enkrat za vselej, mesto uradnlne */•* prispevka v poBebno rezervo za morebitne Izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, ; večje, stalno naložena pa po dogovoru.____
obrestuje po *V»*.
Deleil ao dvojni; opravilni po S kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa avoja naznanila v časopisih »Soča« In »rrlmoreo«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; Če jih pa po pomoti ni kdo debli, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
.       .                                                                         :š                                                      .¦.-,'¦'.'.
Malt
najmanjša pristojbina stane 60 Tin. Aio je oglas obselnejSi se računa za vsako besedo 3 vin. JTajpripravriel&e ihseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko le manjSih trgovce? in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) niliCe ne po*na, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna.
. z večletno šolsko izobrazbo, zmožna ...r......i slovenskega, italijanskega in nemškega iesika, želi. vstopiti v kakšno odvetniško pisarno ali v kako večje trgovsko podjetje v Gorici. Ponudbe na npravniSt;__-Soče'- št. »00.
ihč^Tlepo ¦kMuTab ~iLg!HR«
dom', se odda s 1. oktobrom t. 1. za jedno ah j dve osebi, event. s hrano. — Popraša se v ^ upravništvu._______________________-_____'
Pošten msž z odraslo družino,     |
ki je izurjena v gostilniški obrti, želi prevzeti J v najem, ali na račun dobro idočo gostilno [ ali'restavracijo. Ponudbe prosi pod I.  K. na upravništvo našega lista.
Čudovito nizke cene dvokoles,
šival,   strojev,
vsakovrstnih
gramofonov za
gostilne, kakor
tudi različni)! najnovejših plošč, .zvršujejo se tudi vse poprave
PriBatjel-u
Gorica
ulica 3.-4,
Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko
Sa stanovanje in tom&JE??St
dini mesta. Natančneje se izve v upravništvu.
Gostilničar ima vedno več gostov
fftMClSONOCo«
ako si nabavi orke-slrijon. ki nadomestuje t_ godcev. Mnogo zabave in smeha vzbudi gramofon. Oboje dobite najceneje pri podpisanemu. Oglejte si mojo zalogo gramofonov, slovenskih plošč in orkestrijonov.
Hiša v Grahovem
na lepem prostoru,
dvonadstropna, z 8 sobami, popravna za vsako obrt
se odda v najem t rkoj ali pa prav fi ceni.
Šivalne siroje vseh vrst imam v veliki izberi v zalogi. Prodajam po najugodnejših pogoji h tudi na obroke
fe)ac Saligoj,
Sv. Lucija ob Soči. j
Natančen   nasiov   povt»   npravnislvo „SO_b".
Naznanilo- — Na razna vprašanja slavnega obSnatva si dovoljujem naznaniti, da se toči pravo plzcnsko pivo sprassdroj* v (iorici v hoteljskih restavracijah, in sicer:
v hotelu.....»Pri pošli«
-   »     »      ......»Union«
»     » .   .     »Pri zlat__ jelenu«
,     >.....»Tri krone«
ter da ga oddajam na debelo u zaloge v sodčkih po 100, 50 in 2"> litrov.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagatelj za^oriMco-Gradiščaiisko
v Gorici, tek. Josipa Verdi _6./_8.
H. B. - Kdor pije plzensko pivo pri »Zlatem
alenu* prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaško
kuhinjo«.
Šolske knjige in vse šolske potrebščine
se dobiva v knjigarnah A. Gabršček
¦ = GORICA =
Gosposka ulica štev. 7. in v Trgovskem domu.
1000 ovinjenih sodov
iz kostanjevega in  hrastovega  lesa — za  preVOZ  in  za  zalogo, dalje 5
stiskalnic za grozdje ter več sesatk, vse v najboljšem  stanju, je na  prodaj po
nizki ceni pri
LATZER & COMP., trg. z vinom Gradec, Bahnholgiirtel 81.
Knjigarna A. CaMdek v Gorici
sprejme 2 učenca.
Iz Ljubljane u ReuKlork
se   vozi   najcenejše  š   prekrasno   opremljenimi   ekspresnimi   parobrodi,
takozvairimi cesarskimi brzoparniki: Kronpvliiczssin   Cecilic, Kaiscr  Wilhclm II. — Kroiiprinz Will.chn,
KaJscr Wil1ielni der Grosse
daljo 7. najnovejšimi  modernimi  parobrodi: Prinz  Friedrich Wilueliu,
Konitf AIl»erty Prinzess Alice, Fricdricli der Grossc, Bremen i. t. d.
kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe.
Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni.
Zdair.e ugodnosti dovoljujejo se5 večjim  družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur;
FdvflPfl   T?_VPf_F    Ka*odfvorske ulice $f. 3S:
i_vU V Ul U     1 Cl V bili ,          nagoti gtari Tištorievi
nasproti gtari Tištorjevi gostilni.
GORIŠKA TOVARNA MILA
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo SloVenci  za Vselej
le hlapče\/ali tujcem.
SloTeuske gospodine! Poskušajte milo iz 13 _oi.eMi! Melefe je izvrsten. Cene obiHajne!
Naša špecualiteta je: C_pra$0le.,- K0Zd 8 SOlllCSlIL P°Tvo!i_ IZf"'
I i tf Jfc«inft Jc za 0,)c' k" nosijo I i I   VdlHIU    čovljc in l<loluil<o   J
Gene
izflatno znižane flo prvega oktolira.
PreiSjie se m cenah razviflnili v
lifi