iske Novice. Izhajajo 1. in 15, vsnrepa mesecu. Cena jim je za celo I gld., za pol let« 50 kr. — NamĆiiino spi ejema J. Krajec v Novem mestu, dtipise pa ui ediiištvo. Kdor želi kako 07;iiani]o v „Dolenjske Novice" natisniti dftti, plača za dvostopno petit-vrstf) 8 kr, za enkriit, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Dolenjsko siidjarstTO. (Dalje in konec.) Leia 1858 slekla je ob vzhodno južni meji Doletijsi^a železnica, katera veže Zidan-most z Zagrebom. Ob njej priielo se je sadjarstvo na Štajerskem pa tudi na Kranjskem v prav kratkem řasu lepo iairili in razvijati. Sevniaka voSíenka — nemàki Lichteuwalder Waclisapfel, — katera bi 86 pač z veliko ïeÈjo opravičenostjo „dolenjska voĚČenka" imenovala, postala je v kratkem času kaj iskano trgovsko blago, katero se je iz Sevnice odvažalo. Neizmerna množina teh pač izvrstnih jabolk dovaža ee pa Čez Savo v Sevnico in od tam se le naprej. Oaat BoŽianjctm, Kumpoljancein, Smarřanom, Proprotčanom, Moíemežřanom, Gorel-čauom ter Njivčanom, kateri so ee pridelovanja te Trste in tudi Se nekaterih druzib za kupčijo pre-korislnih vrst jabolk v veliki meri lotili. Dolenjska železnica, katera Ljubljano z Novim mestom ter Kočevjem veže, stekla je èe-le 1894. leta. Ona presekuje pijletijsko to stran Gorjancev skoro po celej dolžini. Ako bi 8e pa kdo potrudil na vseh njenih posiajah poizyedeti, koliko sadja se je do zdaj po jej izvozilo, zvedel bi gotovo, da malo yeí kakor niČ. Vzrok temu je seveda v prvi vrsti to, ker so bila ravno zadnja tri leta za sadje kaj slaba, in sadno drevje ni skoraj ni(^ obrodilo. Ali, Če bi tudi sledeča tri leta prav dobra sadna leta bila, dolenjska železnica bi vendar le kaj malo sadja itvozila. In zakaj? Zato, ker se žal, v dostih krajih kmetovalci s sadjarstvom skoraj Čisto nič ne ukvarjajo. V druzih krajih je sicer sadnega drevja že dovolj, da, v nekaterih ga je še celo prav dosti. In recimo, da bi bilo povsod tam, kjer je sadnega drevja dosti, v naslednjih ■irell letih prav dobre sadne letine, bi železnica ne občutila tega dosti. Ona ne bode občutila tudi v bližnji bodočnosti Bog zna kako izdatnega prometa s sadjem in sadjarskimi pridelki, tudi če bi sadje ie tako dobro obrodilo. In zakaj pa ne? Zato, ker je veČina dolenjskega sadja, osobito kar ee jabolk in bruŠk tiče, takih vrst, kakorsne v Iz gladnih let. (Konec.) v tem času sta se ob Žirokej in čistej cesti grajskega posestva, med zeleno eteno in grmičjem ob strani sprehajala gospod in gospa. Gospa, podprta ob roko moža, govorila mu je o nedaljnej slavnosti in o svojej predali obleki, o zaželenem potovanji in prihodnjih zimskih zabavah. Gospod je drial v dlani nežno ročico Žene in poslušal njeno veselo šepetanje, potem ji je pripovedoval o vsem, kaj je Čital v knjigah, ali videl kedaj na potovanji po svetu. Solnce je zaáio in ko je sluga naznačil, da je čaj gotov, priĚb eta gospod in gospa v hiěo, pila, jedla pri odprtem oknu, neprestano se smejoč in razgovarjajoČ. Pot^m je èe v noči bilo slišati glas glasovirja — kajti goepa je svirala, a gospod, sedeč pii njej, je posluial melodije. Evo dvoje ljubezni, dva rara, dva svetal . . . V jutro po tem majnikovem večeru so roditelji Hanike zarano odíli na roboto. Deklina je tresoča se vstala, naredila v bajti ogenj ter šla nabiral majaron. Vrnila se je s periěčem zelišč, pristavila lončifi vode pred ogenj, vsula v vodo prineŠeno travo in začela kubati. Pod klopjo je mijavkal maček in otroče je začelo vriščati ; tam pri peči pak je sedela osemletna deklina, a v zibeljki spalo bolno detetce. Poludan se je približal. Hanika je stopila pred bajto, pogledala na solne 1er popraáavsi minao gredočega soseda, na katerej strani delajo njeni stariěi, oděla nazaj v izbo. Pa je nakrmila otroke, sama jedla, ter glad za trenutek odgnala, a pripravljena trava ji ni teknila. Potem je nalila dva lonca redkega zelja, povezala v robec in postavivši ju na glavo, odšla. Bla je skoiti vas, tresoča se, Bazilija ni opazila, ker tudi on je bil na roboti. Dan je bil jasen, skoro topel; potok solnčnih žarkov oblival je zemljo in ozračje, ptički so žvrgoleli in Ètrki čebljali na strehah. Deklina je prešla skoz vas in neaoČa lonce, lia čez polje, potem Čez loko, a neprestano trepetajoč. Naposled je prišla k reči-áču. Na drugpj strani robotati so ljudje na graj- trgovini ne vapevajo. Med jâbolki je najveí sliiđ-kib, katera so sicer sa jed dobra, nikakor pa ne za napravo sadnega .moSta, ker nimago prave kemične sostave. Med hruškami so pa skoro izkljui-Ijivo le moátae vrste zastopane. Istinito žlahtnih Trst jabolk pa, kakor^ne se v sadni trgovini iščejo, zahtevajo ter dobro plačujejo, n. pr. vojčenk, £ebu-link^ (štetinec) mašanckarjev, tafeičkov, ko^mačev itd. je po krajih ob dolenjijkej železnici kaj malo, da izginljivo malo najti. Istinito žlahtnih hrubek pa skoraj ni. In tako ostanejo le orehi ter ĆeSplje, katerih se nahaja vendar sem ter tje Se toliko, da jih iivažajo. In vendar bi povsod tam, kjer stori malovredno sadje dobro, tudi finejáe dobro vapevalo, Če tudi ne vse vrste, osobito kar se ti5e jabolk. Hra^ke so pač občutljivejše. Da pridenao pa po Dolenjskem prej ko prej do izdatne množine finega sadja, katero bi imelo svojo trgovinsko vrednost in bi kmetovalcu, s sadjarstvom se pe-čajočeoau, izdatne denarne dohodke dona^alo, treba se je pač sadjarstva v obČe vse drugače poprijeti. Lotiti se morajo pred vsem večji posestniki — osobito grajáčaki in župniki — sadno drevje pravih vrst v obilni meri zasajati. Povsod tam, kjer so ramere sadjarstvu ugodne, nastati morajo prej ko prej veliki sadovnjaki. Slabe, prenizke, pre-fieverne ali preskalovite vinogradske lege, v kakor-Snih se dandanes pač drago vinogradstvo več ne isplaČa, zasadile naj bi ee s sadnim drevjem. Občinske, deželne in državne ceste obsajene naj bi bile povsod, kjer je to sploh mogoče, s sadnim drevjem. Ako bi se tako povsod sadno drevje iinih vrst v veliki in izdatni meri zasajati pričelo, in ako bi se Se potem tudi pravilno o8krt}oralo, skem polju; med njim zagledala je Hanika tudi svoje starièe. črez re^lsče bila je položena klada dosti Široka, da se je dalo preiti, pa gugajoča in zibajoča se pri vsakem koraku. Hanika je vstopila na klado; pa hitro ae zgrozila ter raedla se na travo, ker so se ji noge šibile. Ilarvar je vgle-dal hčerko ter zaČel jo klicati. „Pojdite sèm sami pojužino; ne pridem Čez brv in v vodo padem 1" zaklicala je deklica s slabim glasom. Harvar je hotel iti k hčerki, pa oskrbnik je zakričal na kmeta: „Kaj se pogoyarjaâ z dekletom? Na delo I" In Haniki je zaklical: „Nesi jim sama sèm! Jaz ti bom pokazal, se pride čez brv ali ne." In zagrozil ji je s korobačem. Hanika je s težavo vstala, vzela lonca in vstopila na hrv. Bedaj ni se stresla se pň prvem koraku, pa pri tretjem jelo se ji je vrteti v glavi. Stopila je dalje . . . noge lo pod njo zadrgetale in v očeh se ji je naredilo temno. Zakričala je ter naredila še korak dalje. Oskrbiik je klical na drngej strani reke: „Naprej nol Hodi pogamnol" poite^la bi tudi Dolenjska v kratkem iasu odlična sadonosna dežela, kakoránt bi prav lahko bila. Sadjarstvo postalo bi potem izdatni vir d^n^nuii dohodkov dolenjskega kmetovalca, kakor je to Že v Vipavi, na Štajerskem, Tolminskem iu tudi že nekoliko na Dolenjski meji. Dolenjski gospoi^« veleposestniki, veČji posestniki splab, gospodje îupniki, lotite se vsi koj letos sadjarstva v smisla, tukaj razoletem. Vreme je kaj ugodno letoinji zimi. IjOtite se koj naprave jam, katere na) bodo vsaj jeien meter ni vse strani obsežne ter do globoke. Na spomlad preskrbite si pa lepega ter plemenitega sadnega drevji, preskrbite si ga že koj zdflj, da ga na spomlad zasadite. Na delo toraj brez odla.^anja, kajti skrajni čas je, da se ga lotimo. Vinogradarstvo na Belokranjskem. Poslanec Schweiger je v tretji seji deželnega zbora omanjal glede vinogradarstva nastopno: V prijetnem položaju sem, da smem in moram dežeinsmu odborn vse svoje priznanje izreži za trnioljabivo delovanje, s katerim poapeilaje vinogradarstvo na Kranjskem. Istega mnenja sem gleda visoke vlade, pa s posebno željo in prošnjo, da skuša ugoditi zlasti drugemu deln resolucije finančnega olseka, V predlanskem zasedanju sem visoko zbornico pri jednaki razpravi opozoril na ogromne atroâke, katere provzroâaja obnovljenja opustošenih vinogradov. Omanjal sam pet le atroàke, ki naraščajo do časa, ko je rigolaaa parcela zasajena z novimi trtami, oziroma ko so trte tudi že požlahtuene. Toda to deto in ti strolki so za nas vinogradnike íe le A, za katerim mora priti tndi B, niimrei skrb, da se novi nasadi tudi ohranijo in vzdržujejo. gospoda mojal TiSti izmed nas, ki smo vinogradniki, ramo, pa tudi drugi gospodje ved6, da svoja dni ni bilo toliko različnih bolezni, ki so trte napadala, On ni pomiàljal na to, da je glad prevzel moči nog revnega dekleta. Na glas oskrbnika je Hanika âe močneje stre-petala, pogledala v globino, spustila lonca, hotela iti dalje, pa strepetala zopet in zakričavii áe enkrat : „Jezus, Marija!" padla v vodo. Zi vodo razlegala sta se dva obupna krika : očeta in matere. Bazilija tam ni bilo, ker on je robotoval na drngej strani polja. Tega dne na veČer je v Harvarovej bajti plapolal živi ogenj. Rudeči plamen je osvetljeval z migljajočo lučjo sivkasto in turobno izbo; ognju nasproti, na klopi, ležala je mrtva, v vodi najdena Hitnika. Dolgi njeni lasje bili so razpleteni, roka je imela na prsih skleiyene. Pri njej sedela ja na tleh sključena njena mati. Manjkalo ji je moči, da bi bila po vaškem običaju, glasno tarnala, marveč je le tiho plakala, otirajoč si o5i s predpasnikom. Na drugej strani v bajti sedel je na klopi Harvar, zložil roke na kolenih ter sklonil glavo na prsi; trdi in dolgi lasje padali so mu doli po licu. Ni imel niti besedice pritožbe oa kakor se to godi dandanfs. Res je eicer, kar pravi rek: Omni Œcrbo remeâium BOum — vseka bolezen najde svoj lek — ali Uk stsne denarja in treba je dosti denarja pa truda, da se človek nst&vlja vsem tistim boleznim, ki z noTa pietijo koEČati padove njegovega tinda in etroàkov. Stni faz vinogradnik srečno ï-restal zimsko, zlasti nevsrro pimledno poželo, tedaj »pií-nipa za odgovori (Delalaico za kiparstvo) otvorila sta v Norem mestu gg. Anton Rov šek in Franc C i b e r. Oba sta učenca strokovne lole ljubljanske ter sta se še dalje v večjih mestih izobraževala, Te okilnosti so porok za lepo in pravilno delo. Da se pa preč. duhovsSina in slavno občinstvo tudi prepričajo o umetnem delUj nameravata od časa do časa kako izložiti na javen ogled, kakor tudi jim je vsaki obisk v delalniei prijeten, da zamoreta svoje zmožnosti pokazati. („Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mesta) napravi 13 fribtu-varja ob 7. uri zvečer v svojem domu predpustno veselico s šaljivo igro: „Djktor Čuden in niegov sluga " s petjem, daklamacijami. Sedeži po 40 kr., stije« plačajo 25 kr,, dijaki in učenci 15 kr. Preplačila v korist društvu se hvaležno sprejmejo. (Grozen zločin) se je zgodil blizu Novega mesta — ropni umor! Nekov Hrvat, ki je pred božičem pogorel, prosil je v okolici Novega mesta milo-darov, Posestnikii L. iz BoriČevega je ponudil svoje voliče naprodaj. L. je šel ž njim na Hrovaško; ker pa ni imel dosti denarja s seboj, šel je Hrvat ž njim nazaj. Spala sta še v Kandiji skupaj. Zjutraj sta zgodaj odrinila proti BoriČevema. B izu Srebínič pa je L, nič slabega slutečega moža ubil in ga vtaknil pod led, da bi ljudje mislili, da se je mož sam pi>-nesrečil. Hudobneža so brž dejali pod ključ. (V Črnomlju) se je osnovalo „bralno društvo* obrtne zadruge. Pri občnem zboru 16. januvarja sa bili v odbor izvoljeni naslednji gg.: Schiler Rudjif, predsednik^ Leitgeb Vinko, podpredsednik; Polait Vencel, tajnik; Fra a čič Davorin, blagajnik; Loz»r Franjo; knjižničar; Mflller Dragotin in áprajcer AntoD, odborníka'; iSchweiger Jcžff in Falójan VekoalaT, naineitnlka, ^23. jannTarja pa se je mlado ársBtTo BeSlo k ábaVnému Ttíern, při katerem se je pelo in svirala mestna godba na lok. Fev^kt zboř, ki gteje narf dvajset članóv, pel je, moramo reèi izvrstno, Ćuditi se je moral Tsak, kdor je cul naše pe\ce pod Bprttnim vcdstiom gosp. predsednika in pevovodje E.. b chiller* ja. Ker ima društvo priporočila Meden Bamen, namret gojiti yedo, omiko in prijetno zab&vo, »mémo upati, da bodé drnĚtvo dobro napredovalo in da ga bode vse meèianstvo podpiralo. (Ustanova.) Znana dobrotnica, gospa Josipina Hodi var, píoklonila je povodíjm petdesetletnice slavnega vladanja naSega preevitlega ceearja dvajset tisoć goldinarjev hirali ici pri Sv, Jožťfu v L ubijani za ustanovo, oziroDia v korist onemogliin dek am. Dalje dá goipa Krâki obřini 30 tisoô goldinarjev, ako pe kta laveie Ustanoviti bolnišnico. Čast blagi đ< brotnici ! (Petin dvajsetletnico mašnikovanja) obhajal je te dni v Građen poírtovalni narodnjak, è. g. Fian Premrn, v Novem mestu občezcani c, in kr. v( jaSki kurat. Slavljenca odlikoval je ceaar po-Todom zasedanja Bosne in Hercegovine z zlatim križcem za zaslage. Svojo srebrno sv. meSo daroval je v fran-ěiíksnski cerkvi med lepo vdeležbr. svojih sorodnikov in oboževalcev. Bog g& ohrani Ěe do demantne sv. II aâe. (Novonieáka godba) dobila je novega kii-pelnika, Vaje in podtk vrže se zdaj zopet prtiv pridno. Tpati je, da se godba zopet na siaro dobro stališíe vspne. Enkrat optiířeno, ne bilo bi jo moè zopet, osnovati, in silno bi jo pogrevali, bVdi si pri cerkveňihí' ali drugih slovesnostih. Toraj, požrtvovalni podpira-'t-telji, priskoćite zopet pripomoči lepej stvari. (Železnica Trebnje-Št, Rupert) na hnjskem ae namerava grediti v kratkem ter bodi ' imeU zvezo z dolenjsko železnico. Ker je svet ondu bogat železne rode, vinskih goric in premoga, ni dvomiti, da bode ta železnična prcga uspevala. Brg daj Dolenjcem srečo I (Prasićja ťeja.) Janez Sadnik v Ptdste-nab pri Kibnici je zopet letos zredil eno težko svinjo jorkširske pasme, nteže je imela 5 starih stotov in ei funtov; stara jp bila dva in pol leta Speha je imela 299 funtov. Nekateri iki si domnevajo, da pra-lići iste pasme nimajo á^eha; ce ve pri entm letu »taKfti, ko Ěe raste, ne more iir^eti mesa in špeha jako dosti, pri večji starosti ako je blago dobro dopitano, je poïôlni uspeh vsestranski. (Prvo letolnje žrebe) vrgla je kobila gosp. Knntarifav Kostanjevici, katero je izvanredno lepo. „Slovenskega èebelarskega društva" pravila je visoka c. kr. vlada potrdila z odUkoiii z dne 1«. decembra 1897. át 6986 /Pr., zato je razpisala C. kr. kmetijska družba, kot ravnateljica tega društva, prvi redni občni zbor na den li4. januvarjá t, 1, v lijnbljano. (Vabilo k družbi sv. Mohorja.) „Z združenimi motmil" je geslo presvitlemu vladarju našemu, Frančiikn Jožefn, katerega vladarsko ajo udani mu avstrij-gotovo nočemo biti ega slavnostni dan petdesetletnico letos slovesno obha ski narodi. In med temi Slovene in nii-mo zadnji ! Ceflarja svo^ primerno proslaviti, pripravlja se tudi naša družba BY, Mohorja. Zato pa danes, ko se obračamo do milih Slovencev z običajno prošnjo in prijaznim povabilom: naj v prav obilnem številu vstopajo tudi letos v kolo Mohoijanov, za to povabilo ne najdemo primernejšega gesla od onega, katero služi že 50 let cesarju Frančišku Jožefa. — „Z združenimi moi mi delnjmo za družbe sv. Mohorja rast in čast," — kličemo danes ter želimo, da naš klic odmeva povsfd,. koder se čnj« in govori slovenska beseda. V drnibi sv. Mohoija združimo se Slovenci in delujmo na to, da ne bode vasi na Slovenskem, ne hiše, kamor bi ne romale njene knjige. Kolikor bolj se dobre knjige razširjajo med ljudstvi m, temveč žlahtnega sadů obrcdé^ ïa pcsaireznika kakor za ves narod! Po lepem branju se bralcem zbistrnje um, razširja se pogled v maisi-kateri stvari, srce ae najema milih Čutov, besed» mate] na se jim vedno bolj omiluje in versko kakor narodno živi enje se zbuja in dviga. In tako prav vseslransko delujejo Mohorjeve bukve. Podajajo tečno duĚno hrano s tem, da tolmačijo in razširjajo verske resnice; za gcspodaistvo in tudi za dinge reči podajajo jremnogo koristnih naukov, za jrosti Čas pa ti ponujajo z lepimi povestmi, s pesmi itd. mnigo vspodbude, ja tudi pri etnega veselja in kratkočaejal: 1. „Naš cesar." Spomenica ob petdesetletnici Njegove vlade. S to knjigo btde družba vredno proslavil». petdesetletnico cefarjevo. Knjiga bode posebno lepa. Krasile jo bodo mntge podobe. Že ta knjig» sama bode vredna goldinar. — n. „Veliki katekizem," kakor so ga avstrijski škofje odobrili za šolsko porabo. 3. „Zgf:dbe Fv, pisma," V, Bnopič. Ta knjiga naj pač ne menjka v nobeni slovenski hiši. — 4. „Poljedelstvo." II, del. Ta knjiga nadaljuje nauke It nsktga leta in bode zlasti koristila našim poljt delcem. — 6. „Slovenske Večernice" 51. zvezek bodo prinesle životopis zaslužnega rodoljuba dr. Muršec-a, razne poveřti, pcufne sestavke, pesmi itd. — 6. „Koledar" izide z raznovrstnim berikm, kakor navadno, in poskrbeti hočemo, da bi de kolikor mogoče zanimiv In potaben. Krasile ga bedo tudi različne pod(be. — Torej toliko izvanredno lepih knjig za en sam gddinart Naj nihťe ne zamudi preskr beti ai jih, naj bi si denar moral tudi prihraniti ta drugi strani. Bog blagoslovi na priprošnjo sv. Mohorja skupno nase delo v prospeh družbe in napredek naroda slovenskega. V Celovcu, dné 25, jan, 1898, Odbor. (Slovenska kuharica.) Ta knjiga je že y četrtem pomnoženem natisu ia novo izšla. Pomnožena je za €6 Strani, tako da obsega zdaj skoro 400-strani in velja kakor poprej 1 gld. 50 kr„ lepo vezana 1 gld. 80 kr,, po pošti 10 kr. več, ter se dobi pri založništvu katoliške bukvaine v Ljubljani, in tudi po drugih bukvarn»h, — „Slovenska kuharica" je vsled svoje bogate vsebine porabna za napiavljanje pripro-stega kosila, kakor tudi sijajne pojedine ter se pri vsem tem zlasti ozira na to, da se s pomočjo navadnih sredstev in z malimi řtroíki vendar dobro, tečno-in okusno kuha, (Današnji list) obsega đeiet strani. Razne vesti. * (Lakota v Italiji ) Zadnje dni dogajali so se po Italiji grozni prizori. Ljudstvo, ki je itak že cd rojstva vajeno pomanjkanja, stradalo je dolgo časa mirno. Ko pa je jela groziti smrt gladù, polastil se je strada očih nestipljiv olup. V tolpah vlačili ■o se izstradanci po mestih ter kričati vladnim ob-laitim: „Kiuha mm dajte, ne pusti*«* na« poginjatll" Vlada odgovorila je seveda z evangeljskim primerom; mesto kruha — kamen, oziroma kroglo in yojaSki bajoĐcL Toda ílovek, ki se bori 8 smrtjo, ne boji se ne pnâk ne bodala, tako so tudi izstradane množice preko vojaških oddelkov napadale skladišSa z živili ter iste Jrropale. Ko e vlada uvidela, da ne opravi niéesar ž zapiranjem, zdal je koaeÔno kralj Humbert naredbo za znižanje žitne carine od 7'/2 lir na 5 lir. A kdor ni imel 7 Vi lir, ne bo imel najbrže niti 5, -da si kupi grižljaj kruha, Tako grozno siromaštvo pat pomaga, da se prekucaSki nazori kakor požar 'Žirijo med ljudstvo, nasledki italijanski kraljevini so skoraj neizogibni. (Sobo Jezusove «adnje vefierje) ho6e l^ráki sultan podariti nemlkemn cesarju, ko ga obiSáe. Ta soba, katero imenujejo dubovai coenaculum, je prešla leta 1433 v posest Saracenov. Ker se govori in veruje, da je pod lobo zadnje veíerje grob kralja Davida, je bil vatop kristjanom prepovedan. Stolet a ao se kristjani zaman trudili z velikanskimi svotami pridobiti ta sveti kraj. * (Velika nesreia na morju.) Nedavno Je odplul norvelki parobrod „Navrt" v severno ledeno toorje na morske kite. A zavozil je mej velikanske ledene ploče, katerih se ni nikakor mogel osvoboditi. Kapitan z ženo in otroci se je jedva rešil na mali lad ici na Capper-Islaud. 30 mož pa je ostalo na ledenih ploščah, ker se je ladija potopila. H jih je od mraza, etrahn, gladu in napora umrlo, drugih 16 pa , loTi e reSila po dvanajstih dneh ladija, katera je tudi a kite. A od teh 16 so Štirje zblazneli, drugi pa, so od glada že strašno propali. Gospodje župani, pozor! Vimenu vodstva bolniànice „Usmiljenih bratov" "V Kandiji ponavljam« sledefia: Boinišnidni prostori so doslej mnogo premajhni, torej prenapolnjeni. Po trije, štirje bolniki morajo ležati na t eh, otroke — male — morajo tu in tam devati po dva v eno posteljo — seveda tako, da sta si z nogami nasproti. — Zato prosimo lepo, preden) kak župan koga pošlje semkaj, naj gotovo popraSa, je li prostor ali ne. Usmiljenim bratom je hudo, ako morajo koga poslati dolgo pot nazaj, bolniku in županu pa je še hiya Naj blagovoli tudi vele«, gospodje duhovni ob priliki ljudem to reô razjasniti — veliko ««lugo bodo storili. Dalje pa še nekaj prav posebno povdarjamo. Bolnišnica v Kandiji pri Novem mestu je bolnišnica ne hiralnica. Odloćena je torej samo za take, ki 80 ozdravljivi. Neozdravljivi, od starosti oslabljeni, niso za bolnišnico. Ako bi take sprejemali, bi bila brž polna, in ne mogli bi sprejeti nobenega ozdrav-liiTega bolnika. HIralcev torej ne pošiljajte semkaj! Zgodilo se je pred Ćasom, da so pripeljali hira-jožega staříka tamo iz P . . . Hudo je bilo bratom, ko 80 morali po zdravnikovem povelju moža poslati nazaj; ni jim bilo ljubo, ko se je gospod župan jezil — pa ne dá ae pomagati, ker povemo še enkrat, ÏKiiniSnica v Kandiji ni preskrbovalka starih ljudij, «mpak hiša, kjer se zdravijo taki, pri katerih je še npanje, da se jim vrne zdravje. Slednjič pa prosimo tiste slavne občine, ki so doslej pošiljale letne darove bratom v Kandijo, naj ^di letos ne pozabijo podpore za trpeíe bolnike. Naj pristopijo še druge obćine s svojo podporo. Go-JPodje župani, ne pozabite, da je bolnik res velik Listnica uredništva. Gaip. dapuimli 12 âmihel»! dopw niia urrgti, kor w tftki obliki ga no moremo »prejeti. PokopiliSS« je leved» Endeva, ne mislite pi^ {la žnponitro ni poiUrno r&yn^o. Obrnite «e osebno tje, boste najrei opmvili, če tuđi luite nepoiredn« prizadeti. Za uljudno pif»To je zmiraj v liitu proitor. OarovI za novomtíko dljaiko kuhli^o. Prva dolenjska posojilnica 7 MetUki 10 ^Id.; gg. inpnik I. PlevaneČ 13 gld. ; župnik J, Babnik 15 gld.; župnik I, Dolinar 6 gll.; kapi TomaiVarl 2 gld,; iapn. Ict. Çutnar 6 gld.; ktpJ. B. 6 gld. ; kapi. K. 5 gld.; SeimenoTana S M. P. 2 gld.' Darovi za kapelico Božjega grotaa: Neimenovana v Tntu 1 gld.; Neimenoran 1 gld.; Mibeldiîi 1 gld. ; g. Jožef KramariĚ, pisraonoSa 1 gld, - Bog poTrni obilol Loterijske itevilke. Trat 16. januvarja 76 $3 65 33 .63 Gradec 22. „ n 33 74 V 16 Trst 29. ^ AU 86 9 84 WmtM fflaliivli» mizarski mojster v Novem msatu. Slav. občinstvu in preč. dulfovščini uljudno naznanjam, da sem se prese it iz Ljubljane v Novo mesto, kjer bodem sedaj izvrševal ¥sa Ï mizarsU sM spađ^oča dela. Xïdeluje se s pomočjo strojev solidno in po ceni. Za obilna naročila se najvljudneje priporočam. (44-I) popplaoma T dobrem atanu, iia-n^OVatliltd, rejena na vodi Krki se da v najem. Več se izvé pri Janezu Klincu na Dvoru, Popolno posestvo l^'^^t pimi njivami, travniki in hosto je iz proste roke na prodaj. Vseje v dobrem stanu in se nahaja v Renulah fara âmlhel pri-Novem mestu eno, uro. od žeJezničoe postaje. — Več pová lastnica MIca Kovačič, Renuše fara Smihel pri Novem mestu. ' (40~i> Posestvo naprodaj. ^C« klet, hlev, svinjak, kozolc (tnplař), vodnjak in sjive. Več pové Andrej Kolman v fiotni vasi sL 48. Najboljše in vsakovrstne i ^ trtne š M kakor tudi kle&6e in nože, gumijeve vezi in ■ I pluta za cepljenje trt, potem raznovrstne žsge, [h nože za slamorezntce in različna železnina se ™ dobé pri Adolf-u Gustin-u^ trgovina z železnino v Novem mestu In konces. prodaja razstreliva .Jinlta." {42-i) Podpiwni pogoreli emo v noti 28. decembra 1.1. Sanka „Slavija", pri katerej smo bili zavarovani, izplačala nam je popolni zavarovani zneaek, ne da bi ■am bila od istega kaj odteguila, za kar se jej tem potom Brćno zahvaljujemo; priporočiyemo ta zavod, kot najaolidnejjeg«, katerfgra se naj bi naài rojaki flklenili. V Osiercu pri Kostanjevici, dné 37. proa. 1898. Josip Remus, Josip Stopař, Josip Žuli(, Ivan Haisinger. (25) « Posojilnica v čmomiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima 8vo) WBémt ébêml mkm dne 20. februTarija 1.1. ob uri popoldne T posojilničnl gobi. Dnevni red: 1. Porodilo ravDateljâ. S. Predlaganje račnna za 1897 in sklepanje o razdelitvi éístřga dobiéka in remuneracije načelstvn. 3. Volitev naĚelstva in raćunskih pregledovalcev za prihodnjo dveletno dobo, 4. Razgovor is sklepanje o porabi nove hiie. 5. Nasveti. Zadružnike rljudno vabi <31-1) Načelstvo! V pondeljek dné 7. februvarja bo dražba po raujketnu gospodu Karolu Kalčiču. Prodajalo se bo perilo, obleka in razno druge stvari. (2d) Avgusta Kalčtč. Ï praî lepem in zdravem kraji na Dolenjskem 1 še noTft in prostorna hisa, ležei» ob cesti, z đvemi kleti ter z vsem gospodarskim fioslcpjem, « hleTom za govedo, avinia-kom in podom, vse v najboljšem ataim, je pod ngodninimi pogoji na prodaj, HiSa pripravna je za gostilna, tr^oTino ali pa sa kakuvi đmci olirt. — Zraven spada lep gozd {12 johov), njiva, zeliSki in sadni vrt. — Oddaljeno je posestvo komaj pet minut od žnpn. cerkve in sodnije ter deset mimit od postaje. — Natančneje izvé se pri laa'nici goíipej ApolonijI Lužar v ZatlËlnl na Dalentkem. Lepa obokana klet L^itiSS: dati v Novem mestu St. 157. jemnino koj od-ï_3) Iz gozdno drevesnice v Berilinu pri Rudolfovem K bode odd»lo letos spomladi sledeče sadike: 400.0(H» Slctnlli krepkih smrek; 400.000 2 „ mecesnoT; 120.000 2 „ Črnili borovcev; 1B.WK> 2 „ „ jelš; 10.000 2 „ ameriških borovcev. Sadike se bodo prodajale v drevesnici ali pa primerno zavite in pcstavljeue na pošto ali železnično postajo in sicer; smreke, mecesni in črni borovci po I gld. 50 kr., črne jolie in ameriški borovci po 2 gld za tisoč (1000) komadov. Pismena sli ustmena naročila za te sadike sprejema C. kr. oki-ajDO glavarstvo y Rudolfovem, Krškem in Crnomljn, podpisano c. kr, okrajco gozdno nadzorstvo v Rudolfovem in pa c kr. gozdar v Rudolfovem, Krškem in Ornomlju do konca marca 1898, pi kterih ee morajo naročena drevesca proti potrdil« takoj plačati. C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem, dné 24. januvarija 189B. (S6-1J *S hlJČn i» priprav»™ gospodar-j:U&e»ljVU » iiibu skim poslopjem, njivami in travniki je na Vrhu fare Smlheiske iz proste roke na prodaj. Vse se nahaja v dobiem stanu. — Več pove lastnik Tlťk^á^b- sprejme se v poduk, AFCLtK, ijjer se bo učil kovaški in ključaraki obrt, pri Antonu Darovic na Oolenjl Straži. (2i-2> Dvoje lepih posestev ií^en^řS- daj, in sicer jedno na Raki, drugo na Gmajni. — V^eČ pové LekSe, posestnik na Raki. (23-a) f^rtJialr kateri ima veselje do pekovskega obrta X^tžljCJV, in Je iq j^t «tar ter lepega vedenja, sprejme se takoj v poduk. — Kje pové vredulátvo tuga lista. (U3-l8> Posestvo naprodaj obstoječe z vsega gospodarskega poslopja, 9 johov 401 klft. njiv, 9 jobov 207 kîft. travnika (senožeti), 12joh. 600 klft, z bukovino in smrekami zaraščenega gozda, 8 joh. 1016 klft. pašnika. Eno uro od farne cerkve Št. Vid, cenjeno 1800 gld., ter se plačuje tudi lahko na obroke. — Več se iz^é pri Tereziji Bele v Zatičini, (38-1) Pňln if^l'lti s® j® T Krki âe o Ma- VUJJlj km Šmarnu. Ker se n& ustmena naročila in poizvedovanja nihče zanj ne oglasi, áe tem potom naznanjam. Jakob Rataj, ribič v Št. Petru pri Novem mestu. (24) Na prodaj hiSa in hleva. Vse je v dobrem stanu. Zraven sta tudi dva vrta, gozd in polje. HiSa je pripravna za kaki obrt, gostilno, mesarijo ali usnjarijo. Na željo se tudi lahko dobi že ena biša zraven. — Več se izvé pri Franc Preskarju na Podboritu fara Mirna peč. (83-1) vae se aanaja v aooiem stanu. — vee pove ^ 1 • ^ •! Janez Smajdeli Petane, Smihel pri Novem mestu. UeCOK lil pOmOCIllK. anc Pre- Lepo posestvo, Sl^eirÎD": kope, kjer se nahaja gostilna in prodajalna, je dne L sprila v nalem oddati. Več se izve ravno tam. Deček 16 do 16 let star, sprejme se v poduk, kjer se bo učil kovačije in tudi zdrava in bolna kopita kovati. — Pomočnik se tudi takoj sprejme pri Franc Bobnar-ju, kovašk. mojstru v Kandljl pri Novem mestu. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi