Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko poiit.ško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Protestna resolucija
predsednikov 32 okrajnih učiteljskih društev Poverieništva UJU — Ljubljana iz ljubljanske in mariborske oblasti, podana na protestnem zboru proti revizijskemu projektu uradniškfga zakona dne 2. oktobra 1927 v Ljubljani v imenu 2717 učiteljev in učiteljic članov UJU.
Zbrani zastopniki učiteljstva Slovenije na seji širjega sosveta Pov. UJU v Ljubljani, dne 2. oktobra 1927 najodločnejše, protestirajo proti okrnjenju zakonitih pravic učiteljstva, ki so mu jih dali sedanji uradniški zakon, raz» vrstilna uredba in specialni zakoni ter izjavljajo:
I.	Odločno se moramo kot državljani izreči proti uvajanju prakse, da se od parlamenta sprejeti zakoni izpreminjajo z uredbami, četudi imajo iste, kakor n. pr. pri uradniškem zakonu, po čl. 326. fin. zak. za leto 1927./28. in čl. 94. ustave zakonsko pravno moč.
Še odločnejše se moramo izreči proti uvajanju prakse, da se s tako uredbo hočejo okrniti pridobljene pravice.
Smatramo, da je projekt o reviziji uradniškega zakona v nasprotju s pooblastilom čl. 326. fin. zakona za leto 1927./28. in v nasprotju s tretjim odstavkom čl. 94. ustave, ki se glasi: »Uredbe ne smejo nasprotovati ne ustavi, ne zakonu, zaradi katerega uporabe so izdane. Ne smejo biti v na« sprotju z zakonito pooblastitvijo, na katere podstavi so predpisane.«
II.	Veliko krivde in nezadovoljstva je povzročilo dejstvo, da se po* edini členi uradniškega zakona sploh niso izvajali ali pa so se skušali tol« mačiti z uredbami odloki ,in finančnimi zakoni, na škodo uradništvu. To je rodilo klic po reviziji! Zato smatramo za prvo dolžnost te revizije, da po« vzroči izvedbo členov 31., 37., 39., 40., 45., 112., 123., 137., 152 i. dr. uradni« škega zakona na ta način, da predpiše pravila za izvajanje teh členov, oži« roma pooblasti ministre poedinih resorov, da izdajo pravilnike za izvajanje teh členov vsak za svoj resor, kolikor ni mogoče izdati skupnih pravilnikov.
III.	Še več nezadovoljstva je vzbudilo izpreminjanje in poslabšavanje uradniškega zakona s finančnimi zakoni; zato zahtevamo, da se uradniški zakon vzpostavi in se ukinejo sledeči členi finančnega zak.: čl. 301., čl. 302, čl. 303., čl. 307., čl. 329., čl. 333., čl. 297. i. dr. ter se vzpostavijo členi urad« niškega zakona: § 31., § 140., § 123., § 137., sklep min. sveta z dne 17. aprila 1924 »Služ. Nov.« br. 901 od 19. aprila 1924, § 139. i. dr.
IV.	Spričo naraščajočih življenjskih okoliščin in potreb zahtevamo iz« enačenje prejemkov in ostalih materialnih in pravnih pravic z vsemi do« datki in dobrinami, ki jih predvideva zakon o vojski in mornarici za vo« jaštvo, ker Se smatramo za enakovredne državljane.
V.	Uradniški zakon naj se izpopolni samo v toliko, kolikor je treba z ozirom na razmere zvišati in ustaliti prejemke, odpravijo naj se le hibe, ki so se pokazale v praksi ter izdajo tolmačenja; isto velja glede razvrstilne uredbe.
PROTESTIRAMO
proti sledečim nameram projekta revizijske uredbe k uradniškemu zakonu:
1.	Da se odvzema osnovnošolskemu učiteljstvu pravica napredovanja v 1. grupo položajnih plač in se ga s tem vkljub maturi potisne v položaje III. grupe (čl. 11., 33.);
2.	da se uvaja proti pooblastilu fin. zak. novo zvanje pripravnikov in se s tem sistira vštevanje let pred 21. letom starosti v penzijo in napredo« vanje ter se službena leta zvišujejo faktično na 38 let (čl. 5., 24., 28., 44., 47., 136., 137. B, 144.);
3.	da se okrnjujejo sedanja določila glede pravic po specialnih zakonih in se hoče učiteljstvu definitivno odvzeti 32«letna službena doba ki mu je pri« znana s specialnim zakonom zaradi izčrpujoče službe. (Čl. 31., 137., 140., 141.);
4.	da se hoče vkljub naraščajoči draginji in povišanju najemnine stano« vanj s povišicami zniževati draginjske doklade;
5.	da se ukinja čl. 7. al. 2 čin. zak., ki uvršča učitelje meščanskih šol in njim istovrstnih strok. (Čl. 7.);
6.	da se odrejajo za napredovanje osnovnošolskega učiteljstva drugačni roki, kakor za meščanskošolsko učiteljstvo. (Čl. 11.);
7.	da se ukinjajo členi o stalnosti v državni službi. (Čl. 18., 25., 26.);
8.	da se poslabšuje člen glede odtegljajev za naturalna stanovanja in hoče država pridržati celotno stanarino, dasi občine dajejo učiteljstvu stano« vanja. (Čl. 39.);
9.	da se hočejo števni roki za stanarino zvišati ter leta šteti od 21. leta naprej. (Čl. 51.);
10.	da se ukinja ukazno imenovanje osnovnošolskega učiteljstva v po« ložaje. (Čl. 52.);
11.	da se ukinja 100% položajna plača po drž. strok, izpitu. (Čl. 53.);
12.	da se povišice računajo šele od prvega naslednjega meseca in ne nazaj. (Čl. 106.);
13.	da določa člane suokovnega sveta univerzitetni svet in ne Glavni Prosvetni Savet. (Čl. 129.);
14.	da se ukinja že priznano vštetje vojaškega roka in drugih let. (Čl. 138., 23., § 5. preh. dol., § 17.);
15.	da se olajšave pri penziji v čl. 154./III. pod 1. ne priznavajo tudi za žensko deco. (Čl. 154./III.);
16.	da se ukinja čl. 236.,, kar je na škodo kontraktualnim učiteljem, ki so po sili razmer primorani vstopiti v našo drž. službo. (Čl. 236., 237.);
17.	da se ne predvideva za meščanskošolske učitelje isti prehod v I. ka« tegorijo, kakor »šerijatskim sudijem«. (Čl. 65.);
18.	da se ukinejo tudi določbe dosedanje razvrstilne uredbe, dasi niso prenešene v projekt, n. pr. avtomatično napredovanje učiteljstva v III. ka« tegoriji, učiteljic ženskih ročnih del, zabavilj, meščanskih učiteljev, pride« ljenih drugim šolam, uvrstitev učiteljstva specialnih šol (za gluhoneme, slepe itd.), strokovnih učiteljev, delovodij in veščin na strokovnih šolah, uvr» stitev nadzornikov, o čemer je bila že dosedanja razvrstilna uredba po« manjkljiva. (§ 2. preh. dol. in čl. 11.).
ZAHTEVAMO,
da se vse zgoraj navedene hibe projekta revizijske uredbe k uradniškemu zakonu popravijo ter revidirajo v zmislu zahtev, ki so jih predložile skupno uradniške organizacije in poedine strokovne organizacije, ter se izdela nov projekt v sporazumu in s sodelovanjem predstavnikov Činovniškega Saveza in za učiteljstvo z Udruženjem Jugoslovenskega Učiteljstva.
Zahtevamo, da se uradniški zakon poboljša sledeče:
1.	Da se kadrski rok in vojaška služba štejeta kot enakovredna državna služba in se s tem izenačijo uradniki napram uradnicam. (Čl. 4., toč. 5., 23., 62., toč. 6., 119., 133., toč. 10., 137.);
2.	da se vnese v 6. člen tudi tečaj in izpit za uvrstitev zabavilj in učiteljic ženskih ročnih del v III. kat., ter strok. učit.«delovodij in učiteljev veščin na strok, šolah v II. kat. (Čl. 6., 8., 11.);
3.	da se ohrani čl. 7. al. 2, se zviša procentna mera in šteje tudi stanarina v penzijo. V ta člen naj se uvrste tudi nadzorniki iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, meščanskošolski učitelji, ki so na drugih strokovnih šolah, učitelji vadnic, učitelji specialnih šol (za slepo, gluhonemo in imbecilno deco. (Čl. 7.,
li., -138.);
4.	da se izpopolni tudi razvrstilna uredba, ker so izpuščeni iz uredbe nad« zorniki, meščanski učitelji na drugih strokovnih šolah, učitelji specialnih šol (za slepo, gluhonemo, imbecilno deco), vadniški učitelji, učitelji«delovodje na strokovnih šolah, zabavilje in učiteljice žen. roč. del. (Čl. 11., 6., 7., 8.);
5.	da se roki za napredovanje osnovnošolskega učiteljstva izenačijo z meščanskošolskimi ter se vstavijo tudi roki za avtomatično napredovanje v III. kategoriji za zabavilje in učiteljice žen. roč. del. (Čl. 11.);
6.	da se obdrži začasna služba in všteje tudi v napredovanje in pokojni« no. (Čl. 14., 18., 23., 26.);
7.	da se osnovne in položajne plače izenačijo z vojaškimi po čl. 261. in 270. zakona o ustroju vojske. (Čl. 29., 33.);
8.	da se ohrani pravica 32«letne službene dobe za učitelje, kakor mu jo daje zakon o narodnih šolah in tudi 15% v penzijo po tej dobi. (Čl. 31., 139., -140.);
9.	da se redna stanarina zviša petkratno od sedanje in se izvede tudi člen glede 10, 20, 30% zvišane stanarine. (Čl. 35., 37.);
10.	da se prizna kurivo, kakor oficirjem po čl. 285. in 286. zak. o ustroja vojske. (Čl. 37.);
11.	da se ukine znižana stanarina za samce in uvede stanarina za dvojno gospodinjstvo, nastalo iz službenih vzrokov. (Čl. 38.);
12.	da država ne odteguje stanarine za naturalna stanovanja, ki jih da« jejo občine. (Čl. 39.);
13.	da resortna ministrstva urede s pravilniki doklade za službene polo« žaje, kakor šolske nadzornike, upravitelje, učitelje na težjih in obmejnih me« stih, katerih višino naj določa finančni zakon. (Čl. 40.);
14.	da se' zviša doklada za .otroka vsaj na 5 Din dnevno in se ne, odšteva od drugih doklad. (Čl. 41.);
15.	da se začasnemu uslužbencu prizna polna, 100% položajna plača. (Čl. 44.);
16.	da se selitveni stroški priznajo učiteljstvu tudi ob razpisu, kakor je določala dosedanja uredba ter se dnevnice zvišajo in izenačijo z vojaškimi. (Čl 45., 71.);
17.	da se uredba o draginjskih dokladah uzakoni, se odpravijo draginjski razredi ter se poročenim učiteljicam prizna enaka doklada, kakor neporoče« nim. (Čl. 46.);
18.	da se vsa izpraznjena in začasno zasedena mesta razpisujejo. (Čl. 62.);
19.	da se smejo stalni učitelji premeščati le po disciplinski obsodbi ali če se razred združi ali ukine, če ri'i premestnih učnih oseb na šoli. (Čl. 71.);
20.	da izdajajo državni zdravniki in komisije zdravniška spričevala za uradnike brezplačno. (Čl. 108.);
21.	da se po enoletnem bolovanju izvrši enoletna začasna upokojitev in šele nato stalna, če ostane stanje isto. (Čl. 111.);
22.	da se družini v vojni službi nahajajočega uradnika zagotovi pri« merna pomoč. (Čl. 119.);
23.	da se uvede po smrti uslužbenca posmrtna četrt vseh prejemkov 'n doklad. (Čl. 124.);
24.	da se oproste taks vse vloge za povišice uslužbencem in rodbinam za vse vloge glede pokojninskih prejemkov. (Čl. 128.);
25.	da^ se učiteljem, nacionalnim delavcem, ki po sili razmer pridejo iz drugih držav v našo državno službp, všteje ves čas službe prej, prekinitev do 3 mesecev, ter se jim tudi materialno priznajo prejemki za ves čas od odpusta. (Čl. 130,, 1.);
26.	da teko upokojencem aktivni prejemki do konca meseca, ko dobe de« kret, potem pa avtomatično do ureditve, pri nad 20 letih do 20 let 2/s pri 15 letih % aktivnih prejemkov. (Čl. 135., 152.);
27.	da sme izjemoma ministrski svet odrediti rodbini kontraktualnega učitelja pokojnino. (Čl. 130., 144.);
28.	da pripada rodbinska pokojnina pri otrocih, katerih oče in mati sta drž. usl. po obeh, če plačujeta v pok. fond. (Čl. 153.);
30.	da je vse upokojence prevesti na pokojnine po tem zakonu. (Čl. 239.);
31.	da se smatrajo vsi učitelji, ki so dobili svoja službena mesta po raz« pisu, za stalne in nepremestne. (Čl. 71., 224. in 234.).
POZIVAMO
Činovniški Savez in Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva, da uveljavita gornje zahteve in vse predloge, ki smo jih predložili glede revizije uradniške« ga zakona potom Zveze državnih nameščencev za Slovenijo glede skupnih in potom Poverjeništva UJU v Ljubljani glede specialnih zahtev centralama.
V slučaju, da se bodo okrnjevale z novo uredbo pridobljene pravice in se poslabševal položaj državnih nameščencev, pozivamo organizačni centrali, da ne odnehata prej in se poslužita vseh sredstev ter vplivata na nar. poslance, da uveljavijo čl. 94. al. 4. ustave, ki pravi: »Narodna skupščina sme uredbe, izdane na podstavi zakonite pooblastitve, z resolucijo razveljaviti v celoti ali deloma«, ter razveljavijo uredbo.
Pozivamo članstvo, da stoji kot en mož na braniku organizacije ter da vso moralno oporo v borbi za naše pravice vodstvu, pri čemer se naj posluži vseh legalnih sredstev, da izrazi svoje ogorčenje proti okrnjenju pravic držav« nemu uradništvu.
Za Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva v Ljubljani, dne 2. oktobra 1927:
Andrej Skulj, poverjenik. Anton Hren, pov. nam. Josip Kobal, tajnik. Rado Grum, blagajnik. Ivan Dimnik, urednik »Uč. Tov.« Člani ožjega sosveta: Marija Godec, Ciril Hočevar, Josip Lapajne Rudolf Mencin, Anton Mervič, Ljudevit Musek, Robert Plavšak, Josip Ribičič, Ljudevit Šijanec.
Okrajna učiteljska društva:
Za brežiško=sevniški okraj: Fran Jakopec, 2. črnomeljski: Albin Razpotnik, 3. celjski: Josip Gosak, 4. gornjegrajski: Ivan Dolinar, 5. kamniški: Tomo Petrovec, 6. kočev ski: Fran Ločniskar, 7. konjiški: Janko Kržič, 8. kozjanski: Anton Potočnik, 9. kranjski: Josip Lapajne, 10. krški: Janko Vanič, 11. laški: Robert Plavšak, 12. svetole nartski: Jože Velnar, 13. dolnjelendavski: Ljudevit Peternel, 14. litijski: Matija Pelko, 15. Ljubljana«mesto: Vilko Mazi, 16. Ljubljana«okolica: Josip Macarol, 17. ljutomer ski: Karel Mavrič, 18. logaški: Karel Štravs, 19. marenberški: Bogdan Jurančič, 20. Mariborsmesto: Anton Skala, 21. Mar3bor«okol:ca: Ljudevit Šijanec, 22. mežiški: Ivo Feinig, 23. mursko«soboški: Avgust Požegar, 24. novomeški: Viktor Pirnat, 25. ormoški: Adolf Rosina, 26. ptujski: Dušan Šestan, 27. radovljiški: Stanko Žagar, 28. savinj« skosvranski: Rudolf Zdolšek, 29. slovenjesbistriški: Josip Rainer, 30. slovenjgraški: Josip Purkhart, 31. šmarsko=rogaški: Josip Cenčič, 32. šoštanjski: Martin Vrečko.
Zakaj moramo delati za enotno organizacijo vsega dri. uredništva?
Spomenica UJU, poštne organizecije in sekcije finančne kontrole, iznešena na občnem zboru Zveze dri. nameščencev v S ¡oveni ji dne
25. septembra 1927.
Opredelitev stališča napram javnosti.
Odbor Zveze, ki bo sestavljen na teh principih 'in na zavesti poedinih skupin, da so le del velike enotne stroke, bo resnični predstavnik vseh državnih uslužbencev in nosilec ideje vzajemnosti vsega državnega uslužbenstva na trdni bazi najtesnejše In najširše solidarnosti.
Zavedati se mora velike vloge in na« loge, ki jo ima do javnega življenja sploh, ker stojimo pred velikimi cilji ozdravljenja naših javnih razmer, pri katerih pripada organizaciji državnih uslužbencev velika in važna naloga.
Zavedati se moramo, da nas vodi k ozdravljenju današnjih razmer edino pravo staVšče moderne demokracije, ki bo poleg političnega parlamentarizma upoštevala tudi mišljenje strokovnih korporacij in or« ganizacij in da nas vsaka druga pot vodi v nadaljnjo neizbežno pogubo.
iz tega vidika se dobro zavedamo, da so zdrave organizacije vseh strok držav« nega uslužbenstva pravi blagoslov za narod in državo, zato jih mora vsa poštena jav« nost naiavnost pozdravljati! in podpirati. Iz t« notranje zavesti in potrebe hočemo pospešiti utrditev strokovnih organizacij državnega uslužbenstva, ne samo v svrho materialne borbe, ampak tudi v svrho po« vzdige poedinih strok državne uprave in strokovnega dela v prid celokupni družbi.
Ta idejni temelj daje vsem strokovnim organizacijam Visoko vrednost za javno življenje, narod in državo, tako da jim ravno zaradi tega idejnega temelja nihče ne more oporekati nacionalnega in držav« nega pomena. Edino nestrankarske stanov« sko strokovne organizacije so sposobne s svojo privatno iniciativo in notranjo silo iztrebiti tudi vso korupcijo in partizanstvo iz posameznih strok državne uprave in ozdraviti današnje razmere tega zla.
K skupnosti in v enotno fronto nas pa silijo tudi druge okolščine. Ne smemo namreč prezreti in si prikrivati specialno v naši agrarni državi seljaškega pokreta, ki se danes pojavlja še v tej ali oni obliki in ki mu ne odrekamo upravičenosti in tudi ne bodočnosti. Ne moremo pa prezreti ravno njegove nenaklonjenosti do uradniških vprašanj in moramo s tem dejstvom raču« nati. Zato smatramo za nujno potrebno enotno organizacijo vsega državnega usluž« benstva v državi, in sicer ne zato, da bi se spustila v borbo s seljaškim pokretom, ker je to nepotrebno marveč zato, da mu bo tvorila le protiutež glede upravičenih za« htev uradniškega vprašanja ter s svojim delom dokazala, da so naša stremljenja in naše delo v tesnem skladu z interesi naro« da in vseh njegovih slojev. Zato hočemo delovati tudi proti vsem silam, ki odtegu« jejo danes državnega uslužbenca od te smeri lin z vso silo delovati za njega osa« mosvojitev glede pravcev v javnem živ« ljenju.
Strokovno in stanovsko organizovanje vseh strok državnega uslužbenstva je torej nujna potreba glede na perspektive in na« loge, ki nas čakajo v bodočnosti; ravno tako je pa nujno potrebna enotna organi« zacija vseh strok državnega uslužbenstva v državi v svrho obrambe pravnih in ma« terialno « eksistenčnih zahtev državnega uslužbenstva ter drugih ciljev, ki jih ima« mo in ki nas nujno silijo k vzajemnemu delu.
Istotako smatramo za nujno potrebno, da pripravijo na teh osnovah konsolidira« ne organizacije tla za kooperacijo držav« nega uslužbenstva s privatnimi javnimi na« meščenci ter s sloji istega socialnega raz« reda v svrho obrambe skupnih socialnih interesov.
Opredelitev stališča do Glavnega Saveza.
Pozivamo Glavni Savez državnih na« meščencev kraljevine SHS v Beogradu, da
LISTEK.
Ob desetletnici Krekove smrti.
8. oktobra 1917. je v Šent Janžu na Do« lenjskem nenadno premiriiil dr. Janez Evan« gelist Krek. Mrtvega so ga našli na zemlji, vznak je ležal in strmel v nebo, kakor bi iskal v njem, kaj skriva prihodnost.
Janez Evangelist Krek je padel kot bo« jevnik. Vse njegovo življenje je bila borba, vse njegove velike sile so bile posvečene dvigu slovenskega kmeta, tlačenega skozi tisočletja do zadnjih dni.
Ko ni nihče imel smisla za jedro slo« venskega rodu, ko ni bilo nikogar, ki bi dal slovenskemu malemu človeku roko v po« moč, tedaj je prišel novi mož iz Porenja in je stopil med naše delovno ljudstvo. S svo«
čvrsto in sistematično nadaljuje na okre« pitv.i centralne organizacije državnih ¡na« meščencev na -osnovi zaključkov in statu« tov, sprejetih na kongresu v Zagrebu me« seca decembra 1926. Vodstvo Glavnega Saveza naj polaga osobito pažnjo na to, da se vse določbe Saveznih statutov striktno izvajajo in pod nobenim pogojem ne kršijo ali obidejo.
Glavni Savez mora biti kulminacija vseh moralnih sil državnih nameščencev v naši državi, odkoder mora izhajati neusah« lj\iva iniciativa vsemu >)rganizačnemu po« kretu. Ta pokret pa mora obvladati glavne elemente, ki dajejo življensko zmožnost, upravičenost in sposobnost vsakemu jav« nemu udejstvovanju, zlasti v demokratični In parlamentarni državi.
Kot take elemente smatramo: 1. Sta« novsko=strokovno borbo, kri naj združuje na temelju stanovsko=razredne ideologije, zavesti in solidarnosti vse državne name»" ščence v enotno in sistematično urejenih ter upravljanih organizačnih edinlcah, a pri tem naj izloča iz svojega in državno=uprav« nega telesa vse, kar je gnilo, sebično, ne« moralno, koruptno in brez čuta za kolek« tivnost.
2.	Socialnoekonomsko borbo, ki naj iz« vede gospodarsko osamosvojitev državnih nameščencev potom lastnih socialno«eko« nomskih ustanov, zadrug itd., ki jih je isto« tako treba postaviti na enotni sistem, zdru« žiti vso njihovo moč Sn jo zavestno ter smotreno podrediti svrham skupne organi« zacije.
3.	Politično udejstvovanje, ki naj iz« vede emancipacijo državnih nameščencev v tej smeri, da jih kot stan, ki ima služiti edinole narodu in državi imajoč pred očmi samo objektivnost zakonov, osvobodi in dvigne nad vse zablode dnevnih politično« strankarskih trenj in strasti!. Disciplinirano organizirani državni nameščenci naj našlo« ne svoje intelektualne, moralne in materi« alne sile tudi v političnem pogledu na ide« ologijo svoje stanovskodstrokovne organi« zacije, da bo mogla uveljaviti svoje sile tudi na političnih in parlamentarnih tleh, ki so v parlamentarnih državah edino tori« šče, kjer morejo posamezni sloji naroda uspešno uveljavljati svoje moči in zahteve.
Opredelitev stališča napram Zvezi državnih uslužbencev v Sloveniji.
Zvezi državnih nameščencev za Slove«®1 ni jo je uspelo dvignitii v tem kratkem času' od njenega zadnjega občnega zbora število svojega članstva na tako dostojno število, da si izdela danes lahko že tudi delovni program v gorenjih pravcih, ker ima za ta« ko delo že primerno armado za seboj.
Za nujno potrebno pa smatramo, da izvede tudi ostali delovni program, ki si ga je začrtalo že za prošlo poslovno dobo, to je, da s svojim vplivom izvede predvsem zedinjenje različnih majhnih in razčlenje« nih organizacij istih alii sorodnih strok v večje celote (kakor smo to naznačili z gru« pačijo organizacij in društev v I. točki te spomenice); da takoj osnuje in organiizira svojo stalno pisarno; da izvede reorganiza« cijo organizačnega tiska ter stavi v svoj delovni program tudi pospeševanje Social« no«gospodarskih ustanov pri poedinih stro« kah, oziroma jih osnuje sama za one stroke in društva, ki takih ustanov še nimajo.
To spomenico, ki naj bi bila osnova za delovanje bodočega odbora Zveze, ka« terega bodo v tem pravcu podpirale podpi« sane dn v to svrho koalirane organizacije tudi z detajliranimi predlogi in z vsemi svojimi močmi, stavljamo današnjemu ob« čnemu zboru v osvojitev, ker smo uverjeni, da služi naša Zveza le na osnovi teh smer« riic koristim svojega celokupnega članstva ter narodnega državnega in javnega življe« nja sploh.
jim velikim srcem in s svojimi sijajnimi zmožnostmi se je vrgel v boj, da se dvignejo k luči tisti, ki smo jih prej komaj poznali. Ko je bil spisal svoje »Črne bukve kmečke« ga stanu«, ni še nihče slutil prihoda novega časa. Res so že tedaj zasovražili apostola, a da prinaša novo dobo, niso čutili. Sloven« ski kmet se je zdramil in je stopil naprej in vsi njegovi nasprotniki mu niso mogli usta« viti koraka. Bil je Evangelist, ki ga je vodil, ki ga je priklical v našo zgodovino. In vštric našega malega kmeta je stopal slovenski de« lavec, dotlej nepoznan in brez imena. Dvig« nilo se je zadružništvo na Slovenskem, pričenjalo se je novo gospodarstvo, čigar namen je bil odstraniti in vsaj zmanjšati iz« koriščanje.
Nov dih je zavel po naši zemlji, prvič po dolgih vekih je spet oživela misel osa« mosvojenja. Iz gospodarskega dviga je rastlo novo življenje, prihajal je preporod. Naraščala sta samozavest in ponos, sloven«
Učitelifki pravnik.
—§ Vštetje službenih let pomožni m uči« teljem za napredovanje in pokojnino. Mini« strstvo prosvete kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca Odelenje za Osnovno Nastavo. O. N. br. 39.849, 23./6. 1927 go. Beograd. Na pitanje ovog Ministarstva kako se ima ra« čunatii vreme službe onim učiteljskim lici« ma, koja so počela služiti s nepotpunom kvalifikacijom, Ministarstvo Pravde svojim aktom od 17. juna 1927, br. 18.743 priobčilo je, da je centralna komisija za izvrševanje zakona o činovnicama po ovom predmetu dala objašnjenje: Lice, koje je zbog nedo« statka propisne kvalifikacije bilo predhodno pomočni učitelj 3. kategorije, pa docnije ispuni uslove za stalnog učitelja 2. katego« rije, ima da se iz 3. u 2. kat. prevede po odredbama čl. 64. in 65. zakona o činovni« cima, a kad se to učini, onda mu se naknad« no ima da računa sva dotedanja državna aktivna služba, bez obzira na njen karakter kako za osnovnu tako i za položajnu platu.
—§ Izpremembe v uredbi o krajnih in oblastnh šolskih odborih. Do končne revi« zije uredbe o krajnih in oblastnih šolskih odborih se ta spremeni v toliko, da se glasi: čl. 3. zadnja al. Če je več oseb, ki pri« hajajo po svojem položaju v poštev za ta krajevni šolski odbor, potem vstopi vanj moški najstarejši po činu. Čl. 7. b se glasi: V začetku meseca maja vsakega leta vrši vpis sposobnih šolskih obvezancev na pod« lagi zdravniškega pregleda in po spisku ži« vih otrok, ki jih vodijo verske oblasti in se briga, da se v šolo vpišejo vsi otroci obeh spolov, ki so po obstoječih zakonih obve« zani obiskovati šolo. Čl. 7. g se glasi: Vsa« ko leto se sestavlja proračun za vzdrževa« nje šole v bodočem šolskem letu, ki se ga pošlje oblastnemu šolskemu odboru do konca oktobra v odobritev. (O. N. br. 2838 od 12. maja 1927).
—§ Okrožni zdravnik kot član krajnega šolskega odbora. Na vprašanje, ali more biti distriktni (okrožni) zdravnik član krajev« nega šolskega odboira v smislu čl. 3. tč. c. uredbe o krajevnih in oblastnih šolskih od« borih od dne 2. maja 1927, O. N. br. 20.038, je izdal minister prosvete naslednje tolma« čenje: Ker Slovenija razen v mestih ne po« zna ustanove občinskih zdravnikov, marveč le distriktne (okrožne) zdravnike, ki oprav« ljajo zdravniško službo v več občinah, vključno v občini, v kateri imajo svoj se« dež, se more tak distriktni zdravnik sma« trati tudi za občinskega zdravnika občine, kjer ima sedež. Iz tega razloga je distriktni (okrožni) zdravnik v smislu čl. 3. tč. c. cit. uredbe član krajevnega šolskega odbora v občini, v kateri ima sedež, ne pa tudi v krajevnih šolskih odborih občin, za katere tudi vrši zdravniško službo. Ob končni re« viziji uredbe se bo to v njej tudi posebe po« vdarilo. Samo po sebi je umevno, da je član dotičnega krajevnega šolskega odbora ob« činski zdravnik (mestni fizik), ki je nastav« Ijen od občine, ne more pa biti njegov član sreski zdravnik, ki mu je po njegovem zva« nju skrb za šolsko zdravstvo v vsem srezu.
—§ Ostavka na državno službo. Po čl. 131. uradniškega zakona prestane služba po službenčevi volji (čl. 134.), če poda pismeno ostavko na državno službo, ali če zaprosi za upokojitev (čl. 141.). Glasom čl. 135. uradniškega zakona izda odločbo o prestan« ku službe kralj odnosno pristojni minister. Po prestanku službe ne sme uslužbenec sam zapustiti službe, nego mora biti pTi« stojno razrešen. (Kar se zamore zgoditi šele po odobritvi ostavke). Na to določilo čl. 135.. odst. 4. ponovno opozarjamo tova« riše(ice) v izogib posledicam iz čl. 133./7 v zvezi s čl. 4., odst. 4. uradniškega zakona.
—§ Službena doba. Učiteljem(icam) no« vincem se šteje v službeno dobo čas od dneva, s katerim jim je nakazana plača po čl. 106. uradniškega zakona, t. j. od dneva sprejema v državno službo, odnosno od na« stopa službe (če se to izvrši po 15 dneh od dneva sprejema). To je uvaževati pri izsta« vitvi uverenja o službeni dobi.
Splošne vesti.
ZA DELOVNO ŠOLO.
Ped. krožek v Mariboru in odsek pov. UJU za reformo osnovne šole naznanjata, da se prireditev »Za delovno šolo« z zboro« vanji učiteljskih društev za mesto Maribor in za okolico ne more radi nastalih zaprek vršiti dne 8., 9. in 10. oktobra, ampak da se prelaga na soboto, nedeljo in ponedeljek te« den dni pozneje, to je na dan 15., 16. in 17. oktobra z istim vzporedom in v istih pro« štorih.	Odbor.
ska kultura je dobila široka tla, vsečez so poganjale nove korenike. Krek je sejal ši« roko, seme je padalo na rodovitno polje in tisti, ki so se trudili, da bi ga zatrli, so se trudili zaman. Krek je bil prvi, ki je po dolgem presledku šel spet kot razumnik med slovensko ljudstvo in je vodil k njemu nazaj naš mladi razumniški naraščaj. Sadovi tega dejanja niso izostali.
.Toda predno je Janez Evangelist s svo« jim delom zmagal na vsej črti, so prišli vi« harni časi. Prvi trenutek se je zdelo, da so tudi Kreka in njegovo delo zalili in odpla« vili valovi. Postali smo igrača v tokih veli« kih dogodkov, slovensko in jugoslovensko ljudstvo je zakrvavelo kakor morda nihče drugi v Evropi. Noč je šla preko nas, povo« denj in smrt.
Sedaj se je Krek zopet dvignil. A bil je večji in silnejši kot kdaj prej. Kar je zgradil, je bilo v nevarnosti in se je rušilo. Veliki bojevnik je to videl in se je vrgel v
PAR BESEDI O NAMEŠČANJIH IN PREMEŠČANJIH!
V	zadnjem času opažamo, da se vedno manj mest razpisuje v stalno nameščanje.
Ako je to samo prehodno, b;i se dalo morda še kako zagovarjati in opravičiti z obilico dela in z nujnostjo nameščanj. Če se pa to godi namenoma od zgoraj, da po« stane naša stalnost še bolj nestalna, kakor je že sedaj, potem pa moramo odločno ugo« varjati. Zakaj na po razpisu pridobljenem mestu se počuti učitelj vse drugače 'in bolj sigurnega, kakor pa sicer. Tudi moramo odločno zahtevati razpise vseh mest radi tega, da je vsemu učiteljstvu dana možnost potegovati se za mesta. Na ta način se uprava izogne tudi očitkom, da postopa pri« stransko.
Mnogo premestitev se izvrši na lastno prošnjo po § 71. Vemo, da je prosvetna uprava — kateri moramo priznati, da je odločno proti uporabljanju tega zloglasne« ga § ha tak način, kakor se je prakticiralo še pred kratkim — vsled razmer prisi« Ijena k takemu postopanju. Saj ni kreditov za selitev, potrebe iso pa marsikje nujne in velike in mnogim tovarišem in tovarišicam je bilo res ustreženo tudi s tako premestit« vijo. Kljub temu pa moramo vztrajati na svojem principijelnem stališču, da se take premestitve ne vrše, ker je ž njimi na široko odprta pot pristranosti in partizanstvu. Ob« enem pa se s takimi premestitvami učitelj« stvu krha po zakonu zajamčena pravica do povrnitve selitvenih stroškov.
To velja prav tako za ljubljansko, ka« kor za mariborsko oblast.
Sploh je s personalijami velik križ, bo« disi pri oblasti, kakor tudi v organizaciji. Vsem ljudem se ne more ustreči, vse šole — tudi hribovske — pa morajo imeti svoje uciteljstvo.
V	povojni dobi pa so se po krivdi raz« mer zajedle personalije globoko v telo or« ganizacije, dasi organizacije — vsaj v ozem« lju sedanje mariborske oblasti — niso imele nikdar posla s personalijami.
To je nezdrav povojni pojav, katerega moramo čimpreje odpraviti. Krive so ga oblasti same, krivdo ma njem pa nosi tudi uciteljstvo.
Kadar bodo oblasti postopale pri pode« ljevanju mest strogo stvarno in objektivno 5n bode uciteljstvo to tudi samo uvidelo1, bode izginil ta madež sam ob sebi.
Priznati si moramo, da smo tudi v tem oziru na poti ozdravljenja. Če pa kdo misli, da je organizacija za to tu, da mu preskrbi ugodno mesto, je boljše za organizacijo, da jo kratkomalo zapusti.	—ski.
PO RAZŠIRJENJU ŠOL IN IMENOVA* NJIH V MARIBORSKI OBLASTI.
Začetek šolskega leta je srečno za nami. Upravičeno so se oddahnili višji funkcijo» narji (nižji — žal — itak nimajo nobene be« sede) naše prosvetne uprave, uciteljstvo in tudi starši.
Žalostne izkušnje zadnjih let so poka« zale, da je ravno začetkom šolskega leta vladal po naših šolah največji nered ne sa« mo dneve in tedne, ampak celo mesece. Cela kopica učiteljstva je bilo navadno na raz« položenju, razredi pa —■ prazni. Imenova« nja novincev so se vršila koncem oktobra, novembra in še celo decembra. Šele tako«le okrog Božiča smo imeli kolikor toliko usta« ljeno uciteljstvo, da se je zamoglo res delati brez večjih ovir in zaprek.
Letos pa vsaj tega nereda ni. Učitelj« stvo ni na razpoloženju, vsi abiturijenti in abiturijentinje imajo že svoja mesta, celo tisti, ki so imeli poizkušnje. Torej moremo letos v tem oziru zaznamovati lep napredek. To je treba tem bolj povdariti, ker so se upravni posli pri nas ravno letos silno po« množili vsled redukcije razredov in učitelj« stva v ljubljanski oblasti ter vsled otvoritve novih razredov in novih nameščenj v naši oblasti. In kdor ima količkaj upogleda v se« dan j i okosni in silno birokratični upravni sistem, mora priznati, da je vse to provzro« čilo zelo mnogo kompliciranega dela. Vse to delo pa se je le izvršilo kljub resnim o.vi« ram že kolikor toliko pred in v začetku šol« skega leta in tudi splošno zadovoljivo. Da so se pri tako velikem številu razširitev šol, premeščanj ter novih nameščanj zgodile tu pa tam napake (n. pr. imenovanja in pozivi za nastop službe v političnih listih) in se ni moglo vsakemu v vsem ustreči, je menda jasno in razumljivo za misleče ljudi.
Redukcije razredov in učiteljstva so na* pravile v ljubljanski oblasti mnogo nevolje, pri nas pa veliko dela, a malo veselja in za« dovoljstva. Krivi so jih bili tisti, kateri so jim dali povod z otvoritvami novih razre« dov in z nastavitvijo učnih oseb tam, kjer ni bilo zadosti stvarne potrebe. Zakaj vsa« ko nestvarno postopanje se prej ali slej maščuje. Tako je bilo, je in bode povsod.
borbo, da reši vse, da reši ali propade sam. Sredi svetovne vojne je sklical svoje vrste na novo pot, saj je videl, da je preteklo preveč krvi. Izkrvaveli smo bili takrat, pre« več grobov je vpilo v nebo. Tedaj je bila ura in Krek jo je čul. Strnil je vrste tlače« nih daleč preko slovenskih mej na naš jug in je klical k uporu. Kakor je bil že davno prej pripravljal čas, ki je imel priti, takoj je zdaj zaklical, da se odločuje naša usoda. Bolan in slab je še zadnjič vstal ter nam je pokazal rešitev. Mejnik je postavil v zgo« dovino jugoslovenstva. In ko je v onih dneh pisal svojo oporoko, je tudi že zmagoval.
Zmagoval je, a zmage ni več doživel. Veliki bojevnik je padel, predno je videl uresničenje svojih ciljev. Strmeč v nebo je morda v svoji zadnji uri razkril skrivnost, ki je danes resnica.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1927.
Za Udruženje jugoslovenskih učiteljev — Poverjeništvo Ljubljana: A. Skulj s. r„ t. č. predsednik. Kobal s. r., t. č. tajnik. Za Oblastno organizacijo poštnih, telegrafsk h in telefonskih uslužbencev v Ljubljani: Jos. Čampa s. r., t. č. predsednik. J. Ferluga s. r., t. č. tajnik. Za Sekcijo Saveza finančne kontrole v Ljubljani: D. Ozimič s. r., t. č. predsednik. Marinko s. r., t. č. tajnik.
In prav tako je bilo tudi pri teh redukcijah. Obžalovati je le, da so se redukcije tokrat maščevale ne na pravih krivcih, ampak nad nedolžnimi, t. j. nad posameznimi učnimi osebami, ki niso imele nobenih stikov s svo» ječasnimi nepotrebnimi razširitvami.
V naši oblasti pa se je izvršilo razširjen nje šol in ustanovitev novih paralelk in raz» redov kar »en gros« in .skoro kar čez noč. Tega napredka bi morali biti pravzaprav veseli. Saj je skoro vsaka druga šola dobila nov razred. In vendar ne moremo biti po* vsem zadovoljni!
Znano je, da stoji šolstvo v mariborski oblasti že od nekdaj razmeroma na dokaj visoki stopnji. Res je, da v vojnem času ni napredovalo. Tudi povojne razmere so take, da ga niso bogzna kako pospeševale. Kljub vsemu temu pa še 'vendar nismo bili tako nizko, da bi bilo potreba kar naenkrat otvo« riti nad 150 novih razredov, tako da je bila skoro vsaka druga šola deležna te dobrote. Dasi število otrok narašča zlasti zadnja leta, je vendar potreba računati z raznimi olaj« šavami, oproščenji in z nerednim obiskom vsled dela in vremnskih pojavov. Marsikje je bilo nemožno izvršiti v tako kratkem času vse priprave za otvoritev novega raz» reda. In das;i je ljudstvo splošno naklonjeno šoli, vendar so razširitve v mnogih krajih naletele na odpor in se bodo mortile brez« dvomno ukiniti tam, kjer ni zadostnih stvarnih razlogov za njihov nadaljnji ob* stoj. Ako pa bi se bile izvršile prevdarno in stopnjema, bi vsega tega ne bilo. In zopet bode tisti, ki bode pri tem trpel neupravi» «eno — učitelj.
Z razširjevanjem in nameščanjem se je šlo celo tako daleč, da je zmanjkalo učnih oseb, in je še danes lepo številce razredov nezasedenih na takih šolah, kjer razredi že obstojajo in so tudi neobhodno potrebni. Pri tem pa moramo upoštevati, da danes še vedno službujejo 35«letniki, ki imajo že polno službeno dobo. Ti bodo brez dvoma morali v kratkem oditi, in potem bode po« treba še večja.	Hren.
—	Upraviteljem. Ministrstvo prosvete jc na našo jntervencijo odločilo: 1. da ostane glede učne obveznosti šolskih upra« viteljev še v nadalje v veljavi predpis mi« nistrstva prosvete O. N. br. 38.489/27.; 2. ugodilo pa je, da se predpis izmenja v to« liko, da je' glede nadomeščanja obolelega učiteljstva postopati v smislu dosedanjih v ■območju ljubljanske oblastii veljavnih predpisov.
—	Ukinjeni in novi razredi. Vse raz» rede. ki so bili v šolskem letu 1927./28. uki« njeni ali na novo otvorjeni, je po odloku prosvetnega inšpektorja javiti prosvetnemu oddelku. Javiti je tudi razrede, ki so bili ukinjeni, a s posebnim odlokom ponovno vzpostavljeni.
—	Kakor smo razvideli iz dopisov vzdr« žujejo neke liste naši člani, kar moramo po» sebej ugotoviti.
-— Projekt o revtzijji uradniškega za» kona je izšel v »Poštnem Glasniku« ;in smo ga razposlali vsem predsednikom okrajnih učiteljskih društev.
—	Kmetijska tiskovna zadruga v Ljub» ljani Kolodvorska ulica 7 ima v zalogi več žepnih koledarjev za leto 1925. in 1926. Ko» ledarji imajo bogato vsebino strokovnih člankov iz vseh kmetijskih panog, merjenje lesa, preračunavanje itd. Zadruga pošlje ko* ledar brezplačno vsem učencem ponavljal» nih ali kmetij sko«nadaljevalnih šol, ako poš« ljejo znamko za 1 Din za poštnino. Tovariši upravitelji, pojdite učencem na roke in na» ročite koledarje skupno.
—	Pažnja na šolsko dolžnost. Ker so obiskovalna spričevala za sprejem v sred» njo šolo ukinjena, dobijo učenci ob pre» stopu v srednjo ali meščansko šolo izkaz o šolskem napredku. Ker pa velja ta za 8 let in ker mora voditi osnovna šola evidenco otrok do njihovega 14. leta, morajo ravna« teljstva srednjih in meščanskih šol vrniti osnovni šoli izkaze tekom enega meseca po sprejemu učenca na njihov zavod.
—	Narodne noše so bile zopet videti posebno lepe ob priliki jesenske razstaye v Ljubljani. Razveseljivo je, da se je udele«. žilo te lepe revije tudi več tovarišic, ki bo» do dobile diplome. To povedano na uho. Dalje bi rad zaupal še eno skrivnost. Pri» hodnje leto bo velika moda »Slovenska dečva«. Posebne vrste blago se bo dobilo le pri eni tvrdki, ki bo obenem izdelala »dečve« za naravnost smešno nizko ceno, če bode priglasov dovolj. Na eno opozar» jam. Kmečka dekleta posnemajo dandanes mestno modo in nošo in ob nedeljah je obrnjenih na stotine oči na toaleto gospo» dične učiteljice. Prav tako jo opazujejo tu» di ob delavnikih in kmeSke mojškerce hi» tro kaj odgledajo in posnamejo. Če bodo nosile gospodične »dečve«, jih bodo nosile tudi kmečke žene. Verujte, da ima učite» Ijica v tem pogledu velikanske zasluge, ali velik greh. Sedaj pa kakor hočete? Več že izveste. Tov. pozdrav!	Božo.
—	Razstavo Čipkarskih izdelkov pri=' redi ob priliki učiteljskega zborovanja tov. B. Račič iz Ljubljane v Kamniku dne 5. oktobra 1927 na deški osnovni šoli. Tem potom opozarjamo vsa društva, ki hočejo videti prelepo propagandno razstavo Drž. osred. zavoda za žen. dom. obrt v Ljublja» ni«, naj se obrnejo na zavod do tov. Ra» čiča, ki rad ustreže društvom in ima ob tej priljki informativno predavanje o čipkar« stvu.
—	Rokotvorni pouk v delovni šoli.
»Uč;teljski Tovariš« je dne 22. septembra prinesel članek, v katerem pisec opozarja na strokovno temeljito sestavljeno knjiži» co: »Rokotvorni pouk v delovni šoli«, spi» sal A. Novak. Kdor je to knjigo natančno pregledal, lahko reče, da je pisec članka povedal mnenje nas mnogih in nam govo« ril iz srca. Razveselili smo se te izdaje, saj
smo večina še vsi začetniki na polju d e» lovne šole in prav ta knjiga nas bo lepo upeljala v ta pouk. Nobena učiteljska knjiž» niča bi ne smela biti brez nje, na večraz» rednicah morda po par izvodov. Zanimati bi se morali za to praktično in res potrebno knjigo zlasti upraviteljstva, ne pa morda neprečitane kratkomalo vrniti avtorju, a na šoli pa ostane učiteljstvo. ki je brez vsake prakse, brez navodila za delovno šolo in r o)k o t; v o r n i p o u, k!. Ni čuda 'potem, da učiteljstvo ne gre z veseljem na delo, da celo boji se ga. Ker je cena te knjižice, ki jo bomo tako vsestransko lahko rabili pri pouku v delovni šoli, res nizka (25 Din), bi bilo pametno, da si jo nabavi vsak tova» riš(ica) za svojo knjižnico, ker jo lahko vzame potem v roke, kadarkoli se mu zljubi.	A. K.
—	Otvoritev nove šole v Bevkah pri Vrhniki. Nova šola se bo otvorila dne 16. oktobra 1927. Prireditev bo celodnevna, in sicer: 1. ob % 10. uri sv. maša. 2. Otvoritev šole. 3. Blagoslovitev. 4. Pogostitev šolar» jev. 5. Obed. 6. ob 14. uri šolska veselica. — Vlak iz Ljubljane, odhod ob 7'48, do Loga in Drenov griča. Za obed bo preskrb» ljeno in naj se vsak udeleženec, ki reflek» tira na obed, javi z dopisnico upravi šole. Da ne bo zmede je vposlati te prijave zad» nji čas do četrtka, t. j. 13. oktobra 1927. Vabimo vse p. n. tovariše(ice), da prihite ta dan med nas. Prireditev ob vsakem vre» menu. Uprava šole.
—	Usposobljenostne preizkušnje za osnovne šole se prično na državnem mo» škem učiteljišču v Ljubljani dne 4. no» vembra 1927 ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni pre» izkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu sreskemu šol» skemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. oktobra v rokah izpraševalne komi» sije. Kdor bi ne bil pripuščen, bo pravočas» no obveščen; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Izpraševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani.
—	Usposobljenostmi izpiti za osnovne šole se prično na državnem moškem učite» ljišču v Mariboru dne 3. novembra t. 1. ob 8. ari. Pravilno opremljene prošnje se naj predlože uradnim potom, tako da jih ko» misija dobi vsaj do 20. oktobra t. 1. v roke. Kdor ne bi bil pripuščen, bo pravočasno obveščen. Posebnih vabil komisija ne bo pošiljala.	Predsednik komisije.
—	Z ozirom na našo notico v »Učit. Tov.« od 2. julija 1927 »Okr. učit. dr. v Li» tiji« smo prejeli informacijo, da je bila po» slana uredništvu brez vednosti predsedniko« ve ter po njegovi izjavi poročilo, ki ga kri» tizira dopisnik, odgovarja glede zbor. gor. dr. istini ter se je neosnovano žalilo našega člana, ki je poslal notico v »Jutro«.
—	Diplomski izpiti. Na Višji pedago» ški šoli v Beogradu se prično diplomski izpiti dne 10. oktobra, a na Višji pedagoški šoli v Zagrebu pa dne 17. oktobra ob 8. uri zjutraj.
>— Zahvala. Učiteljstvo dekliške osnov» ne šole v Trbovljah je poslalo 100 Din v po» čaščenje spomina gospe dr. Čerinove za Učiteljski konvikt v Ljubljani. Iskreno za» hvaljujem! — Josip Kobal blagajnik.
—	Iz srednjih šol odpuščeni učenci. Po koncu dragega trimesečja odpuščajo iz srednjih šol nesposobne učence. Ker osta» nejo ti do konca šolskega leta radi izpita učenci srednje šole, se jih v tem času ne sme sprejeti na osnovno šolo, ker bi bili sicer istočasno učenci dveh zavodov.
—	Tiskovna založba v Mariboru je iz» dala lično mladinsko knjigo »Mali risar«, o kateri so podali naši pedagogi že svoje» časno zelo ugodno mnenje. Ima blizu 100 risb z 200 zelo dovtipnimi in zelo duhovi» timi verzi. Knjiga je primerna za mladino, ki še ne pohaja v šolo, kakor tudi za mla» dino, ki je v prvem ali v drugem šolskem letu. Črke so velike in lahko čitljive. Papir je najboljši karton. Knjiga stane s pošt» nino vred 25'Din in jo toplo priporočamo. Te dni je založba razposlala na učiteljstvo knjige in smo uverjeni, da bo vsakdo knji» go obdržal.
Naporno duševno delo ubija! Varujte zato živce!	^ . . , .
Pijte rženo žitno kavo ¿11 r\ vj !
g
Pokret učiteljic.
—ž V dneh 16., 17. in 18. oktobra t. I. se vrši skupščina »Narodnega ženskega Sa» veza kraljevine SHS« v Paliču pri Subotici.
Na vzporedu so referati: 1. »O pacifizmu«. 2. »O vzgoji in reorganizaciji šolstva za žensko mladino«. 3. »O higijeni in šoli«. Za obravnavo vprašanja pod 2. točko so določene referentinje, posebej za osnovne, meščanske šole in učiteljišča, posebej za strokovne in srednje šole. Tovarišice, ki se nameravajo udeležiti skupščine, naj to ja» vijo čim preje »Društvu učiteljic« ali kate» rikoli ženski organizaciji, ki je član Saveza, da dobe legitimacijo. Zaprošeno je dovolje» nje znižane vožnje in dopusta za udele» ženke.
—ž Manifestacijski shod za žensko vo» lilno pravico prirede ženske organizacije na inicijativo »Ženskega pokreta« v Ljubljani, dne 9. oktobra t. 1. ob 15. uri v Mestnem domu. Le s sodelovanjem žene v vsem jav» nem življenju se bo dvignil narod kulturno in gospodarsko; brez soodločanja in brez vpliva na merodajnih mestih so učiteljici vezane roke kot vzgojiteljici naroda. Zato zavedne tovarišice ne bodo zamudile prili» ke, da v nedeljo skupno z drugimi ženami manifestirajo za žensko volilno pravico!
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
—s O izobraževalnem tečaju v Ljub» ljani je podal pri Ptujskem učiteljskem dru» štvu dne 17. septembra t. 1. poročilo tov. Kmet. Iz vsega kar je povedal se je videlo, da je v tečaju z napeto pozornostjo sledil predavanjem in debatam, saj je podal par izvlečkov iz referatov, ki še nikjer niso bili natisnjeni. Vse poročilo je bilo vseskozi objektivno podano. Navzoči so se mu za» hvalili z glasnim odobravanjem. — Poro» čilo tovarišice Mervičeve o izobraževalnem tečaju se je preložilo na prihodnje zboro» vanje.
Krožki. Tov. predsednik je nato poro» čal, kako so si tovariši zamislili na pokra» jinski . skupščini delovanje učiteljstva v krožkih.
Tukajšnje učiteljsko društvo bo zboro» valo vsak drugi mesec, istotako se bodo sklicevali krožki vsak drugi mesec.
Kakor pri zborovanjih, bo tudi pri krož» kih navzočnost učiteljstva obvezna.
Nato so se rajonirali posamezni krožki, katerih je v srezu šest ter so se določili sklicatelji istih.
—s Samoizobraževalnli krožki v radov» Ijiškem okraju. Na zborovanju Radovlji» škega društva dne 14. septembra t. 1. na Je» senicah se je razvil razgovor o pedagoških krožkih, katerega so se udeležili tovariši (ice): Mrovlje, Pibrovec, Vider, Bratina, Schrotova in Žagar. Sklenilo se je, da se ustanovita dva krožka za radovljiški okraj, in sicer: Jeseniški in Radovljiški. Predsed» nikom sta bila izvoljena: za Jeseniški kro» že>k tov. Mrovlje, za Radovljiškega pa tov. St. Žagar. Krožka zborujeta 12. oktobra 1927. Snov: Delovna šola po Blonskega knjigi »Arbeitschule«.
V svrho proučevanja delovne šole se sprejme predlog tov. St. Žagarja, da si na» bavita oba krožlka knjigo: Blonski »Ar» beitschule«; tov. Pfbrovca pa se naprosi, da nasvetuje še druge knjige, ki bi se kupile v ta namen.
Razpisi služb.
—r Na šestrazredrii dekliški osnovni šoli v Konjicah srez Konjice se razpisuje služba šolsike upraviteljice v stalno name» stitev. Prošnje je vložiti do dne 31. oktobra 1927. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f VIII. kongres 20.—23. avgusta v No» vem Sadu. Točno poročilo o poteku kon» gresa sem podal že v dnevnikih meseca av» gusta. V kratkem bi podal samo to, kar tangira nas učitelje. Na kongresu sem sta» vil resoluciji: 1. Učiteljstvo ima svoje glav» no poverjeništvo in vodi organizacijske posle direktno s »Centralo« v Beogradu, ker se je v praksi izkazalo za najboljše. Podružnice odpadejo, ostala bi samo učitelj« ska poverjeništva v vsaki pokrajini. 2. Glav« na zahteva pa bi bila, da nam F. S. prepusti eno kolonijo ob morju, v prvi vrsti na Bolu na Braču, kjer smo letovali že v teh poe t» nicah. Ob tej zahtevi je sklepal »U. odbor« 22. t. m., ki je v principu za učiteljsko ko» lonijo, samo do sedaj ne vemo katero. V kratkem času bo to rešeno in pričeli bomo z organiziranjem kolonije, kjer bo lahko letovalo trikrat po 15 dni skupno 450 učite» ljev iz cele naše države. V upravo F. S. so bili izvoljeni zastopniki profesorjev in uči» teljev. O nadaljnjih uspehih poročam, ko bodo naše zahteve popolnoma realizirane. — Za F. S. U.: Slavko Mrovlje, učitelj, gl. pov. in član Savez. Suda, Jesenice, meščan» ska šola.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= OKRAJNO UČITELJSKO DRU» ŠTVO LJUBLJANA OKOLICA bo zboro» valo v soboto 15. Oktobra t. L ob 9. uri v dvorani Mestnega doma v Ljubljani s sle» dečim dnevnim redom: 1. Poročilo delega» tov o pokrajinski in glavni skupščini. 2. Predsednikovo poročilo o seji širjega so» sveta. 3. Delitev društva v dve samostojni društvi, poroča tov. Keržišnik. 4. Slučaj» nosti. — Odbor.
* UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA» RIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ ne zboruje 8. t. m. temveč v soboto 15. t. m. v kazinski dvorani in to na prošnjo pedag. krožka in odseka pov. UJU Ljubljana za reformo osnovne šole v Mariboru.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POL. SREZ LJUTOMERsGORNJA RADGONA zboruje v soboto, dne 15. oktobra 1927 v Radincih. Dnevni red zborovanja: 1. Odo« britev zapisnika o zadnjem zborovanju. 2. Rešitev došlih dopisov. 3. Razne šolske in stanovske zadeve. 4. Poročilo o glavni skup« ščini v Skoplju. 5. Poročilo o pokrajinski skupščini v Kranju. 6. Predlogi in nasveti. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ ŠMARJEsROGATEC je zborovalo dne 17. septembra 1927 v Rogatcu ob skoro polnoštevilni udeležbi članstva.
Pred zborovanjem se je vršila odboro« va seja. Potem je tov. predsednik Josip Cenčič pozdravil vse navzoče, posebno pa gosta g. med. Pertla ter nanovo pristopivše člane. Ti so: Ahtik Josipina, Dujc Mirko, Luževič Jožefa, Macak Božena, Petrič Ma« rica, Rakovšček Josip, Ročk Marija. Izrekel
je tov. Matildi Leckerjevi sožalje radi smrti njene matere, čestital je tov. Ahtikovi na velikih uspehih, ki jih je žela za predavanja o priliki pokrajinske skupščine v Kranju ter pri izobraževalnem tečaju v Ljubljani. Poročal je o kretanju našega društva med počitnicami, a) Pokrajinske skupščine v Kranju so se udeležili: Jos. Cenčič in Jos. Kivel kot delegata, tov. Zidar Verena pro» stovoljno ter tov. Ahtikova kot referentinja teme »Naša mati«, b) Glavne skupščine v Skoplju se iz gmotnih ozirov ni udeležil no» ben zastopnik našega društva, c) Izobraže» valnega tečaja v Ljubljani se je udeležilo 5 članov: Jos. Kivel, Matilda Leckerjeva, Jos. Rakovšček in Ivanka Straškova ter Jos. Ahtikova kot referentinja teme »Izvenšol» sko delo učiteljic«. Končno je predsednik še na kratko obrazložil izid gospodarske afere pov. ter poročal o pomoči družini tov. Moderndorferja.
Dopisi: a) Vabilo Zveze državnih na» meščencev za Slovenijo k izrednemu ob» čnemu zboru ter prošnja, naj društvo poš» lje prvi obrok članarine, b) Vabilo Učitelj» ske tiskarne k pristopu v njeno zadrugo z deleži 250 Din. c) Poročilo pov. UJU v Ljubljani glede revizije zapisnika in raču» nov. Članstvo je vzelo te dopise na znanje.
Predavanje. O samoizobraževalnem te» čaju je poročala tov. Strašekova
O »Sadjarstvu« je predaval tov. Pucelj* ter nam svoj obširni in velezanimivi referat ponazoril z lepimi risbami Članstvo je paz» no poslušalo ter se predavatelju živahno za» hvalilo.
Določitev članarine. Sklene se, da bodo člani v novi poslovni dobi plačali 170 Din letne članarine.
Slučajnosti.
Prihodnje zborovanje in občni zbor bo 8. novembra 1927 v Rogatcu.
+ SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA je zboro» valo 24. septembra v Murski Soboti. Izmed 76 članov je bilo navzočih 61. Na novo je vstopilp 11 članov in članic, vsled preselitve pa je izstopilo 8 članov.
Dopis". Značilen je dopis bivše članice, ki je pred leti izstopila iz društva, ker ni marala plačevati članarine. Po treh letih službovanja v Dalmaciji je bila reducirana, sedaj pa prosi, da ji društvo financielno po» maga in ji preskrbi zopet službo v Sloveniji.
Sledila so poročila: O pokrajinski skup» ščini v Kranju in o glavni v Skoplju ter o izobraževalnem tečaju v Ljubljani. Prvi dve poročili je podal tov. Hočevar, slednje pa tov. Štubelj. Spodbujalo se je članstvo k in» tenzivni samoizobrazbi.
Delo v ped. didaktiških krožkih naj se poglobi.
Po blagajniškem poročilu posnemamo, da je plačalo društvo vse obveznejsti v pre« tečenem letu. Sprejet je bil važen sklep glede zaostankarjev. Z obžalovanjem se je vzela na znanje izjava nekega profesorja bivšega učitelja o učiteljstvu. Žalostno je, da se takim še izroča učiteljski naraščaj v vzgojo!
Glede drv za šolske upravitelje na dr»
žavnih in verskih šolah se intervenira na pristojnih mestih.
Ugotovilo pa se je, da precejšen del učiteljstva v našem srezu še ni organiziran, po večini vsled brezbrižnosti. Parasitov, ki bi radi živeli od dela drugih, ne maramo!
Odbor.
+ POROČILO O POTEKU UČITELJ» SKEGA ZBOROVANJA ZA SREZ LJU» TOMERsGORNJA RADGONA ki se je
vršilo dne 11. junija pri Sv. Jurju.
Prvo točko dnevnega reda sta tvorila praktična nastopa tov. Ivanjšiča in Žerjava.
1.	Tov. Ivanjšič (6 razred, 6., 7. in 8. šol. leto). Tema: Lomljenje svetlobnih žarkov ob prehodu redkejših teles skozi gostejša. Praktični nastop je pokazal smernice, kako se izvaja princip delovne šole.
2.	Tov. Žerjav (5 razred, 5. šol. leto). Tema: Kocka. Praktičen nastop je pokazal način, kako je treba geometrijski pouk spraviti v sklad z rokotvornim poukom.
V govoru omenja tov. predsednik, da je naša stanovska organizacija krenila na novo pot, kar se osobito zadnji čas opaža. Organizacija se odslej ne bo bavila zgolj s stanovskimi vprašanji, ampak jedro nove smernice bodo tvorili tudi problemi o raz» motrivanju raznih kulturnih vprašanj. Po» sebno razveseljivo je dejstvo, da je pričelo vodstvo organizacije v tem smislu delovati, kar nam potrjujejo zadnji čas razni članki tov. Skulja in drugih.
Člani društva postanejo tudi člani »Uči« teljskega doma« s tem, da se poravna čla« narina za posameznika v znesku 20 Din.
Istotako se sklene, da postane naše dru« štvo član »Učiteljskega zdraviliškega doma« v Rogaški Slatini. Zadružni delež v zneski» 250 Din nakaže tov. blagajničarka.
Tov. nadzornik poda kratko poročilo o »Uredbi novih krajevnih in oblastnih šol« skih odborov« ter poročilo o raznih člankih iz »Narodne Prosvete«.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA RADOVLJIŠKI OKRAJ je zborovalo dne 14. septembra 1927 na osnovni šoli na Jese« nicah. Pričetek ob uri dopoldne.
Predsednik je podal a) poročilo o glavni skupščini v Skoplju, b) poročilo o seji šir« šega sosveta in c) o pokrajinski skupščini v Kranju ter č) poročilo o samoizobraževal» nem tečaju v Ljubljani. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta.
Tov. Mrovlje je podal poročilo o Feri« jalnem aSvezu. Sprejet je bil predlog, da se drugo leto zopet dovoli učiteljska naselbina na otoku Braču.
Soglasno se sprejme predlog tov. Mrov« ljeta, da plača vsak član, kateri se brez tehtnega opravičila ne udeleži zborovanja, 10 Din društvenega davka. Opravičilo je
poslati vedno tri dni pred zborovanjem tov. predsedniku St. Žagarju na Dobravo pri Kropi.
Na predlog odbora se zviša članarina vsled izrednih letošnjih stroškov na letnih 182 Din.
Društvo pristopi k Učiteljski tiskarni z enim deležem.
Učiteljstvo udruženo v UJU za radovs lj ski okraj ostro ugovarja ukinitvi pedago« ške šole. Nadalje zahteva, da se izbere za oblastne nadzornike osnovnih šol osnovno» šolske učitelje.
Upokoji naj se vse one, ki imajo 35 de» janskih službenih let.
Zborovalci so sklenili, naj društvo po« sreduje pri poverjeništvu UJU v Ljubljani, da naj se v bodoče pošiljajo okrožnice od okrajnega glavarstva vsem šolam, ne da bi jih morali upravitelji prepisovati.
+ UČITELJSKO DRUŠTVA ZA OR--MOŠKI OKRAJ je zborovalo 7. septembra t. 1. pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji ob 83 odstotni udeležbi članstva. Navzočih je bilo 45 članov, med temi vseh 7 upokojencev našega okraja.
Predavanja. 1. predavanje »Pogledi na srednjeveško zgodovino ormoškega okraja« odpade, ker je predavatelj univ. prof. dr. Kelemina obolel. — O Kranju in njegovi preteklosti je podal zanimivo poročilo tov. Vlado Porekar, .o poteku letošnje pokrajin» sike skupščine UJU pov. Ljubljana pa je iz» črpno in temperamentno predaval tov. Ve» nigerholc.
Dodatno k temu so bile soglasno spre» jete sledeče resolucije:
1.	Odločno zavračamo vmešavanje po» litičnih strank v stanovske zadeve UJU.
2.	Vsi referati za bodoče pokrajinske skupščine naj se priobčijo 14 dni pred isto v posebni izdaji »Učit. Tov.«
3.	Letno naj "se vrši najmanj 7 zboro» vanj. Eno naj bo posvečeno praktičnemu nastopu iz kmetijstva (programatično: v letu 1927./28. spomladi, 1928./29. v poletju, 1929./30. v jeseni — vsakikrat na drugi šoli.) Nato ogled šolskega vrta.
Učiteljska tiskarna. Po obravnavi teko» čih društvenih zadev je bil storjen na pred» log tov. Pinteriča sklep, opozoriti »Učitelj» sko tiskarno«, da se nudijo drugod pri več» jih naročilih za šole večje ugodnosti. Tako n. pr. razpošilja Zaloga šolskih knjig iste tiskovine, ki jih je izdala Učiteljska tiskarna z 10%»nim popustom in še poštnine prosto, nekatere tiskarne prilagajo pošiljkam sten» ske koledarje itd.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 17. septembra t. 1. v Ptuju. Udeležencev je bilo 93.
Povratek tovarišev. Pri odborovi seji dne 7. septembra t. 1. se je sprožila misel, da naj se pozovejo tovariši, ki so v dekla« racijskem boju zapustili društvo, da zopet vstopijo. Odbor kakor plenum učiteljstva so z zadovoljstvom sprejeli to zamisel in sedaj je zavisno le od prevdarnosti in dobre volje izstopivših tovarišev, da li bo krila zopet vse učiteljstvo okraja streha ena.
Slov. Šolska Matica. Ker učit. društvo še do danes ni dobilo odgovora na svoj do» pis, se sklene da se pismeno direktno obrne na predsednika Slov. Šolske Matice. Dopis SŠM v »Učit. Tovarišu« z dne 15. septembra se ne vzame na znanje.
Poročila. O skupščini v Kranju je go» voril tov. Peček. Spopolnil je poročilo o tej skupščini, priobčeno v »Učit. Tovarišu«.
Skupščino v Skoplju je zanimivo orisal tov. Šestan. Navzoči so dobili popolno sliko skupščine. O delovanju finančnega odseka je pa poročal tov. Musek.
Vsa tri poročila so bila z odobrava» njem sprejeta.
Ker bo učiteljsko društvo v Cakovcu zborovalo v mesecu oktobru ter se bodo te» ga zborovanja udeležila še štiri druga dru« štva, se sklene, da zboruje tudi tukajšnje društvo takrat v Cakovcu. Odbor se poob« lasti, da izvrši vse potrebne predpriprave.
Tov. Musek obljubi, da spravi v seje širjega sosveta tudi zadevo radi kuriva uči» teljstvu.
Tov. Peček spodbuja novodošle tova« riše, da pristopijo k Samopomoči.
Nove knjige.
—k Slovenske narodne noše. Te dni je
v založbi Učiteljske tiskarne pod naslovom »Slovenske narodne noše« izšla prof. Albert Sičeva druga izpopolnjena izdaja opisov slovenskih narodnih noš. Opremljena je z osmimi barvanimi slikami znanega našega umetnika M. Gasparija in s tremi prilo« gami slik v črnem tisku. To delo nas je po» vsem razveselilo, tembolj, ker je za nas ve» like važnosti in zelo potrebno. Iz natančnih opisov naših narodnih noš in iz slik bo
sedaj omogočeno vsakemu, da se more obleči pravilno, kadar naj nastopa v narodni noši. Delo pa bo posebno dobro služilo tudi našim šolam, zlasti osnovnim. Na stenah naj jih ima mladina vedno pred očmi in si jib vtisne globoko v spomin. Pri vsaki priliki pa naj učiteljstvo opozori mladino na te slike, da vzbuja pri njih narodno zavest in ji krepi narodni ponos. Sploh pa naj ne manjka te prepotrebne brošure pri vseh slovenskih družinah, da jo imajo pri .roki vsak hip, ko jo potrebujejo. Dobiti jo je po vseh naših knjigarnah za izredno zmer» no ceno 42 Din. Podrobneje izpregovorimo o nji še posebej.
—k Josip Mazi: »Geometrija« za I., II. in III. razred srednjih šol. V Ljubljani 1927. Tretja izdaja. Založila Jugoslovanska knji» garna. Str. 172, slik 247. Cena vezani" knjigi 32 Din.
—k Ker so se pojavile pritožbe da ne»
kateri učitelji zavračajo knjige A. Črnivec, Računica za osnovne šole I.—V. del, Izdala in založila Drž. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, češ, da niso odobrene, ugotav» ljam, da so omenjene knjige A. Črnivec Računica za osnovne šole I.—V. del bile odobrene po odloku min. prosvete O. N. br. 19.206, z dne 28. marca 1927.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"—.
—v Ako hočeš doseči v petju lepe uspehe,
tedaj si nabavi Pregljeve pesmarice, ki prinašajo krasne in manj znane narodne pesmi.
I; Nageljčkil Za srednjo stopnjo osnovnih šol. 66 pesmi. Trdo vezano. Cena Din 20.
2.	Nageljčki: Za višjo stopnjo osnovnih šol ter za nižje razrede meščanskih šol. 61 pesmi. Trdo vezano. Cena Din 26.
3.	30 troglasnih mladinskih zborov. I. del. Cena Din 18.
4.	30 troglasnih zborov II. del. Cena Din 22. Obe zadnji zbirki sta namenjeni višji stopnji
osnovnih šol in meščanskim ter srednjim šolam kakor tudi glasbenim zavodom.
Najboljši ocenjevalec teh pesmaric je učiteljstvo samo, ki se enodušno pohvalno izraža o njih.

Kupite za Vaše malčke mladinsko knjigo
z 90 risbami in 200 verzi
Hali risar
Cena 25 Din.
Dobi se pri
TISKOVNI ZALOŽBI o. r. z. v MARIBORU
Dolgost vsakega šolskega upravitelja je, da v krajnem šolskem odboru predlaga nabavo:
a) A. Novak:
RISANJE
za prvih osem šolskih let.
Cena v močni lepenki opremljeni zbirki 450 Din.
Lahko se plača v treh zaporednih letnih obrokih po 160 Din.
b) Ivan Hribski:
Šolski upravitelj
Broširana knjiga 28 Din; vezana 34 Din.
c) Fink:
IH ODRE
I. zvezek Din 5'—, II zvezek Din 7'—, III. zvezek Din 9 —, IV. zvezek Din 14-—, V. zvezek Din 32—, VI. zvezek Din 24—.
Naroča se v
KH111I UČITELJSKE T1SKRRHE V LJUBLJAHI
Frančiškanska ulica štev. 6
SeliHan
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK
POVSOD NA ZALOGI . TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X. 1.

5 3
s
3
s
a
3
3
a
3
3 3
3
3
3
3
3
3 3 3 3 3 3 3 3
3 3
ttofr* kat3/Oo
^	za šolsko leto 1927/28
je 2e izšel in *tane komad 16 Din
Poleg koledarja in kataloga za razredne in predmetne učitelje vsebuje Ročni katalog ta-le poglavja:
Brezplačno zdravljenje — davki — draginjske doklade za aktivne učitelje, za upokojence, vdove in sirote — državljanstvo — državni prazniki — kol-kovna lestvica — nastop službe — naše zastave — oblasti — plače (tabele)
—	pokojnina (odmera in tabele) — poštne pristojbine — pouka prosti dnevi
—	povišice — pravna pot za obrambo pravic — prejemki učiteljstva — rodbinska pokojnina, odmera — rodovnik naše vladarske hiše — selitveni stroški — službena doba in napredovanje — srezi v Sloveniji — stalnost v službi in stalnost na mestu — takse — upokojitev — užitki po umrlih — važne razsodbe in odločbe — vojaška služba in učiteljstvo — vstop v državno
(učiteljsko) službo in vozne olajšave.
Za gg. meščanskošolske učitelje, strok, učitelje, katehete in učiteljice ženskih ročnih del je prirejen katalog samo za posamezne predmete, kar naj se blagovoli povdarjati pri naročilu.
Ker je naklada z ozirom na število učiteljstva v Sloveniji — pa tudi Srbi in Hrvati naročajo Ročni katalog — majhna, požurite se z naročili.
Hiioiila mm litijska tiskarna, Ljubljana. FrantišKansha 6.
^ mzfvfvmr^
Šolske zvezke po Milih mi, iz najboljšega papirja s pivnikom
Izdeluje W Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Franiiikanska ul. 6.
Učiteljstvo opozarjamo, da nal uvede te zvezke v šole in nal zahteva v trgovinah
— zvezke Učiteljske tiskarne.	=
Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONVIK7A" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru.