SL 19 V Trstu, v soboto 6. marcija 1886. TeHj Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. .»EDINOST« izhaja 2krat na teH«n vnako ara de in sabate o noludne. Cena xa v»e lato Zrprilago Tgl., za polu leta 3 a\. KO kr., za četrt leta % pri. Tfifc kr. — Sama priloga stane M pl. IfcO kr «a celo leto.— Po«amtzne ir^vilke « -uvajo ori nnravniii"! in v trafikah * Trat« do & ur., v tierlol in ▼ A)devičlal po kr. — JV'jroćam«. reklamacije in inaertite pre ema Opravaiitva, vla Terreate, »Neva tiakiraa* Va4 doviii ae pošiljajo Uradatitva *vli Tarrenta« «Nuova Tipografla;« vaak mora biti frankiran. Rokopial t>-er poaebne vreduoatl se ne vračajo. - Innratt (razne vrate nasna-nila m poslanice) ae zarafiuuijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglaaih z drobnimi pekami »p plačaj« za vaako b*ando 2 kr 0 poljskem prašanju. (Dalj®). Tudi razni ruski listi obsojajo trdo vedenje pruske vlade proti Poljcem; tako pravi »VeStnik Jevropy« govoreč o izgonu Poljcev mej drugim to le: »Pruske ugoni so nov in nevaren precedens, katerega se lahko posluže druge države proti pruskim podanikom. Ako bi povsod tako izganjanj« v običaj prišlo, prišli bi k malu na kitajsko stališče, po katerem je potrebno, da se jeden narod oa druzega po kitajskem zidu ločuje. Kruti in železni princip ne ostane vedno idejal nemške vlade in naroda. Poleg ideje narodnosti in države je polagoma vedno bolj spoštovana ideja individualne vrednosti; ljudje se namreč spomnijo, da države obstoje nekoliko tudi za ljudi, za njih blaginjo in mir. Minoli so uže davno časi, ko se je vsak tujec smatral za sovražnika, in ko je veljalo za gosta in neprijatelja isto označenje namreč: »hostis«. Prepozni poskus nemškega dr-Žavnega kancelarja znovič te stare Škodo* nosne teorije v deželo uvesti, ne bode se gotovo prišteval njegovim zaslugam«. Torej tudi ruski listi so istih misli, kakor večina avstrijskih (razven fakcijoz-nlh) ter uprek obsojajo pogubno in barbarsko Bismarckovo politiko trdeč, da se iz te moke ne speče dobrega kruha, kajti sčasoma se razne evropske velevlasti morda vendar zavedo in bodo plačevale črno s črnim, kar bi morebiti najbol|še bilo. Nekoji liberalni ali prav za prav proti — katoliški politiki se, kakor po navadi, £ude, da se celo papež v to afero nič ne meša, čeprav je, kakor je iz vsega razvidno, naperjena tudi proti katolicizmu, ker Bis-marck hoče s to osnovo Sirili priljubljeni mu protestaotizem tudi mej poljskim prebivalstvom. Tako smo brali zadnji teden v nekem veljavnejšem italijanskem listu odgovor na to praŠanje, rekoč, da se je sv, oče umiril ter se noče v te zmešnjave mešati iz tega razloga, ker je Bismarck razupite majevske postave nekoliko odvzel ter da inu papež radi tega dopušča, nnj svojo jezo nad Poljci razlije. Da je temu tako, jako dvomimo, ker sv. oče se vedno odločno poteza za katoliško vero, koje vidni glavar je. To kažejo nam tudi govori katoliških poslancev v nemškej zbornici, ki so bili vsi nasprotni ohravnavanej osnovi. V dokaz nam bodi samo Windhorstov govor, kojega smo zadnjič v izvadki prinesli. V soboto 27. m. m. je bila v Berolinu Beja, v katerej se je vsprijel Dernbiirgov predlog, naj se vladi doveli določena pomoč za vzdrŽavanje in Širjenje nemške narodnosti v vshodnjih krajinah. Za pred. log je glasovalo 108 poslancev, proti njemu le 13, iz česar je razvidno, kakega duha j« večina nemških poslancev. Pod pretvezo pa širjanja nemške narodnosti v vshodnjih pokrajinah uamer-juje se popolno uničenje Poljstva, koje je sedaj pod viadnim pritiskom j iko oslabelo. Iz vsega pa je videti, da burni elementi v rajhsratu druzega ne namerjujejo, nego vnovič oživotvoriti zloglasni »kulturkampf« in mthati po katoličanih. Kakor se je tedaj klicalo na boj proti Rimu s pretvezo, da je katoliška manjšina državnemu miru opasna, začenja se sedaj proti Poljcem, ki tudi broje malo več nego dva milijona duš. železni kancelar ni se sramoval tega boja proti mirnemu in lojalnemu elementu začeti z iz- vitim ©bdolženjem, s katerim j^ pied 15 leti začel boj proti Rimu. Da ne bode 6e mirnih časov za katoličane na Nemškem, to je gotovo, kajti četudi je Bismarck zloglasne in tlačeč« majevske postave nekoliko olajšal, jel je divjati proti Poljcem, ki sotuii katoličani ter jim z germanizacijo v njih deželo siliti in germansko vero — protestantizmom ; tedaj je začel drug nekako postaven in opravičen boj proti katoliškim Poljcem v vshodnjih deželah. Kakor ie iz vsega razvidno, na Nemškem ne bode menda miru, dokler tudi druge evropske države vmes ne stope ter ne zabranijo izvršitev teb Bismarkovih osnov, kar je pa naš pium desiderium. ker niti Avstrija in Rusija k temu menda prav nič nis'6 naklonjen1. B smaikovi železu! ukazi se Iržkone vsi izvrše, naj potem listi vsi nad krivico kriče; Bismarckova politika ne prizuava menda pravice; kar Bismarck veleva, to se mora tudi izvršiti; on ima sukoo in škarje; poslanci njegovi morajo plesati, kakor jim trilasati Bismarck gode; drugi pa naj le kriče nad krivico — pravica je po njegovem menenju močnejšega 1 Ne da, zlati časi so prišli v Evropo; kar niso naši očaki učakali, temu navzoči smo mi in mirno moramo gledati, kako se pravičnega in mirnega tlači iu odira in k vsemu ne moremo se upreti. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežela. Naia cesarica je z nadvojvodlnjo Valerijo 2. t. m. prišla v Baden Baden. Cesarjevih Rudolf je z visoko svojo soprogo prišel danes ob 10. uri dopoludne v Pulj ter se takoj vkrcal na vojno ladijo • Greif«, ki je odrinola proti Lakromi. Oficijelni sprejem je bil prepovedan. V poslanskej zbornici državnega \b*ra dne 2. t. m. je poslanec Gomperz interpeli-ral zastran trgovinske pogodbe z Rumelijo. Mej prošnjami j^ došlo 976 prošenj glede posvečevanja nedelj. Potem se je v tretjem či tati j i sprejel zakon zastran pomnojitve vozil na državnih železnicah. Prvi del Turkevega piedloga, glede zemljiškega davka se je izročil davkovskemu odseku, drugi del pa zavrnol. Potem je poslanec Tiirk vtemeljeval svoj predlog glede bor-Biiega davka. Brambeni vdsuk je 2. t. m. soglasno Bkb'nol, nu| se predloga o črnej vojski vzame v podrobno razpravo. Minister za deželno bran je izjavil, da je pripravljen dati vsako pojasnilo, katero se bode zahtevalo. Minister dalje ruzjasnuje uredbo črne vojske, ki ima biti pred vsem drugim praktična. Samo obsebi se uuieje.i da bodo v javnih službah potrebne osobe oproščene čr ne voiske. Poslanec Matuš je bil izvoljen za poročevalci. Proračunska razprava se v odseku utegne danes dokončati in sredi tega me-seza v poslanskej zbornici pričeti 11. t. m. utegne na vrBto priti Scharschmidov jezikov predlog. V socijalistifnem odseku j« 4. t. m. pri določili glede godne prepovedi razširjanja anarhističnih tiskovin izjavil grof Taaffe, da mora ponavljati, daje nevarnost velika in zato mora vlada največjo skrb imeti za to, da se zakon sklene. Njemu se zdi raz- širjanje takih t skovin v nekem ozlru ne-v.tmiše, nego atentati z razpokljiviml tva-rinami. Ogerski ministri Tisza, S\apary in S{s-chenpi pridejo danes ca Dunaj, da se udeleže skupnega ministerskega soveta, ki bode v nedeljo pod predsedstvom cesarja. Ministri se bodo posvetovali o raznih vprašanjih, tikajočih se obnovljenja avstro« ogerske pogodbe. Ogertke poslanske zbornice brambeni odsek je 3. t. m. sprejel predlogo o črnej vojski v podrobnej razpravi. Na Dunaji se širi vest o promembah več deželnih namestnikov. Baron Weber v Llncu neki stopi v pokoj, grof Schon-born v Brnu pa neki pride na njegovo mesto. Na mestu tegi poslednjega ima priti po uekih vestib baron Widman iz Inomosta, po druzih vestib pa Marquis Baquebem iz Opave. Potem bi se moral imenovati nov deželni načelnik zaSilezijo. Samo ob sebi se ve, da nam ni znano, ali in koliko reunice je na tem; prodajamo tedaj, kakor smo kupili; kaka promemba pa bi bila tu ali lam uže dobra. Brnski mestni \astop se je pritožil na naučno ministeratvo proti odločitvi deželnega Šolskega soveta, da se mora v Starem Brnu osnovati češka šola. Postavno število otrok je za to šolo dokazano, a vender mestni zastop trdi, da te Šole nI treba, ampak jo Ćebi zahtevajo samo zaradi priročnosti. Boji so namreč, da ne bi nova Šola nemškim učilnicam odtegnćla kaj učencev. Dosedaj pošilja več čeških stariše* otroke v nemško Šolo, ker je Češka šola preveč oddaljena. Vmnje dežele. Vvshodnjem pralanjt imamo te le va-žniŠe vesti: V »Pol. Corrsp.« se 2. t. m poroča iz Bukarešta, da se srbska vlada braniti sprejeti turški predlog glede edi-noga člena mirovne pogodbe in to zato, ker ta člen naglaša prijateljske razmere Srhi jo in Bolgarijo. Vendar se misli, uase ta zapreka odstrani in mir k malu sklene. Na večer istega dne pa Be poroča, da se je srbska vlada udala in sprejela od Turčija priporočeni mirovni člen. Pooblaščenci so se uže zedinili v vseh točkah, Še danes, ali vsaj jutri, podpiše se mir. 3. t. m. se poroča, da je bila podpisana mirovna pogodba. I\ Belegagrada Be 3. t. m. poroča: Danes se utegne izdati kraljev ukaz, ki Zaukaže razoroženje srbske vojske. Kralj se napoti v Niš. — Iz Srede* se 3. t. m. br-zojavlja: V cerkvah se obhaja božja služba vsied sklenenega miru in i spomin sklenitve svetostefanske pogodbe. Knez je izdal razglas, v katerem se zahvaljuje po-žrtovalnosti obeh balkanskih dežel, ter se spomina sultanove dobrote, ki je dovolil združitev obeh dežel. Poročilo iz Belega grada od 4. t. m.: Kraljev ukaz zapoveduje razorožitev stojne vojske, pripravljene za vojno, k ikor tudi sklicanih domobrancev. Vojni minister je uže ukrenol vse, kar |e potrebno. — Poročilo i z Londona od 4. t. m.: Velevlasti bo sklenole, da se ima konferenca o posvetovanji turško-bolgarske pogodbe sniti v Carigradu š^ le potem, ko se sklene mir mej Srbijo In Bolgarijo; praŠanje o razoroženju Srbije iu Bolgarije ne pride na vrsto, enako tudi ne grško praŠanje. Velevlasti so skienoli, mir narediti na balkanskem poluotoku. Berolinska pogodba se bo le toliko razpravljala, kolikor zadeva vshodojo Rumelijo. It Srtdca se 4. t. m. poroča v »Polit. Corrp. Danes je knez oznanil vojakom po njih ogledu, da se je mir skienol. Vojaki in ljudstvo so kneza navdušeno sprejeli. Župan ga je pozdravil z jako gorkimi besedami, hvalil kneževe zasluge i nagla-Sal Čute hvaležnosti vseh Bolgarov. Knez se je zahvalil in poudaril, da se ima za svoje vspehe zahvaliti domoljubju naroda in hrabrosti bolgarske vojske. Te besede so zbudile nepopisljlvo navdušenost. — Vojna mej Srbijo in Bolgarijo je tedaj za zdaj odvrnena, ali na dolgotrajni mir je malo upanja, ker Srbija je sklenola le prisiljena mir, o bolgarskem prijateljstvu pa noče nič vedeti ter se je tudi odločno izrekla zoper združitev Bolgarije z vshod-njo Rumelijo. K malu nastane tudi ma-cedonsko praŠanje, ki Macedonijo Turčiji brez dvombe odtrga, mej Bolgari in Srbi pa novo svado uŽge. Trajnega miru ne bode. dekler bo Turek v Evropi in dokler se nov red na Balkanu ne utrdi. Vfrancoikej poslanskej zbornici je bila 4. t. m. razprava o izgonu prinčev s Francoskega. Predlog, naj se princi takoj iz-ženo, zavrgel se je z 345 glasovi proti 195 in sprejel od vlade podpirani predlog, da ima zbornica zaupanje na krepko voljo in Čuvanje vlade i naj ona Btori, kar se jej po razmerah potrebno zdi ter naj se prestopi v tem prašanji na dnevni red Papež je 2. t. m. sprejel kardinale, ki so mu čestitali k obletnici njegovega kronanja. Pri tej priliki je papež naglašal potrebo sloge katoličanov zoper one, ki hočejo slogo kalati in slabiti, obožaval j« nevredno, z neodvisnostjo nezdružljivo, žalostno stanje papeževega prestola ter naglašal, da hudobija seje sovraštvo zoper vatikao. — Kardinal Angelo Jakobini je 2, t. m. umrl. Bil je papežev državni tajnik, še le 55 leten mož. Na Italijanskem so se tudi začeli delavci upirati. V Veroni in drugih krajih na zgornjem Italijanskem je nad tisoč delavcev zapustilo delo pri železnicah. Nekoliko delavcev so zaprli. Orika misli poslati zopet več vojakov na mejo. V ta namen sklicuje reserviste. Sklep miru mej Srbijo in Bolgarijo ne bode imel nikakega vpliva na grško politiko, ker o tem ae Srbija in Grška ničesar nisti bili dogovorili. Grki hočejo nadaljevati sv^jo dosedanjo politiko. A to ne pojde dolgo. Zmanjka vladi denarja. OhoroŽevania uže stanejo nad 40 milijonov frankov. Kredit Grške se je pa tako zmanjšal, da nikder ne bode mogla dobiti denarja na posodo. DOPISI. Trni* 4. marc. (Strah iolskej mladini potreben.) Š" dobro se spominam, kako nas bo strahovali nekdaj učitelji na Vipavskej glavni šoli, šiba iti le šiba je pela, da je bila groza. Ako kedo ni imel potrebne knjige, ali pisanke, pela je šiba, ako ;ii znal lekcije ali pa ni spisal domače naloge, pela je Šiba; ako ni mogel s premrzlimi prsti precej in lepo pisati, pela je šiba. Zato pa, kar smo vedeii, da šiba je neizogibljiva, imeli sme vedno dvojne ali trojne hlače ua sebi, tudi knjige in male deske smo podloževali, da 8» tem-perirale hude udarce razsrjetilh učiteljev. Pa ne mislite, da so biii ti učitelji duhovni, ker le tem se očita, da so privrženci šibe; ne, bili so posvetni učitelji, n. pr. izvrstni Šolniki Juh, Kapnn, Hribar in drugi. No, sedaj je enako strahovanje odpravljeno. Prav je; ali le to mi je žal, da ni bilo uŽe takrat, ko sem jaz hodil v šolo. Za porabo Šibe in sicer na taki način, kakor E D I N O S T se je n e k' 1 a j porabljala, ne bi se hotel nikoli potezati. Vendar pa neko sredstvo, mladino v strahu in disciplini obdržati, moralo bi se iznajti. Zakaj? Zato ker saino z besedo učiteljem ni mogoče neposlušnih otrok pokoriti. Ta teorija, od nekaterih pedagogov toliko hvaljena, pokazala se je v praksi jalova. Kdor se hoče prepričati, opazuje naj šol. mladino tukaj v Trstu. V Šoli in po koridorih krik in razsajmje; pred Šolo in po ulicah lovi, pretepi, drsanje pj tlaku, kamnanje. Prava podoba mladih di jakov! In nota bene. vse to se godi pred očmi učiteljev, — Neki tržaški listje te dni opomnil voditelje šol, naj vendar poskrbe, da se boiie šol. mladež apolob-nejše vedla. Ima pa ta list prav, da učitelje deia odgovorne, ako so nčenei raz posajeni!« Jaz menim, da ne. Odgovorni naj bodo tisti, ki so učiteljem iz rok vzeli vsako sredstvo otroka ustrahovati. Z domačimi nalogami se ne opravi nič. Otrok jo ne prinese; učitelj ga zapre, pa bi moral tudi on sam ostati v šoli, ako ne, lahko se mu otrok ob<-sif kakor se je nedavno nekde v našej Avstriji dogodilo. Tedaj kaj storiti? Nič, naj gre tako naprej, dokler more?.Ne, ampak nadzorniki naj se potrudijo, da se o razposajenosti šol. mladine sami prepričajo; potem pa naj sporočajo na kompetentno mesto, da se v tem obziru vendar enkrat kaj stori. Strah je potreben Šol. mladini, pa naj bo uže kakoršen koli. Opazovalec. Iz Rojana, 2. februarja. — (Odhod Č. g. M. Jagodca). — Dober in unet du hovnik mej ljudstvom obilno dobrega naredi, on mu oznanuje besedo božjo, krsti deco in potem od«ojuje kakor mu sv, evangelje vel', vodi In tolaži v dušnih in telesnih bolečinah ubozega trpina, kojega se razven dobrodelnega duhovna nikdo drug ne spomne, olajšuje in z besedo svetega evangelju na ustih miti sicer zdravega človeka, ki mu pa črv dvoma in huia vest dušo razjeda, kamor pride, za vsacega ima na ustih tolažilno besedo, dober svet ali nauk; sploh dober duhoven je luč, tolaž tel) in dušni zdravnik vsem, ki k njemu pritečejo. Kolike vrednosti je pa dušni mir in kako srečen je oni, kateri ga najde, ve vsakdo, kojemu se v prsih m Še zamorila zadnia iskrica vere, prave dušne vodnice.Tisti, ki je poskušal v duš-uej potrebi k duhovnu priteči, da ga tolaži in umni, gotovo nikoli zaničljive besede proti katoliškemu duhovnu ne zine, kakor se dandanes žalibog v tolikej meri godi. Enak unet duhovnik, pravi oče svojih župljanov in dušni njih vodja je tudi č. gospod M. Jagodec, dosedanji kaplan tn pri nas. Vsakdo, ki je k njemu v kakej potrebi pritekel, čutil se je potolaženega ter riapoljnenega z globokim spoštovanjem in zaupljivostjo do predobrega gospoda. Priljubil se je vsem župljanom z mirnim in človekoljubnim svojim postopanjem tako, da si je vsakdo, ki ga je poznal, želel, naj bi mej nami še mnogo let tako dobrotvorno deloval. Ali ko se je vsem omilil, koga je vse ljubilo in visoko spoitovalo, razširila se je nevesela novost, da nas uzorni gospo i zapusti ter odide v mesto. Vsakterega je ta novica nemilo zadela, ker privajeni smo ga bili tako, da hojo se le težko od njega ločili. Zadnjo nedeljo je priljubljeni pastir govoril svojim ovčicam zadnjo besedo z lece. kraja, s kojega nam je v osem letih in treh mesecih oznanjeval besedo Kristusa, karal nas, tolažil in podučeval, kako moramo svoje živenje na boljše obrnoti; ko je tedaj v nedeljo od ljubljenih in ljubečih firanov vzel slovo, jeli so po cerkvi vsi jokati, kar kaže veliko zaupnost, ki smo jo vsi do priljubljenega gospoda imeli in kako težko pri srcu nam je, ko ga osoda od nas žene v i-iesto podučevat iu srca blažit mladini na c. ki . Ijud. Šoli. Tuli čestit gospo ! bil, videč, toliko zaupnost in žalovanje, vidno ganjen in gotovo si je v srcu želel, vedno ostati mej tem lju istvom, ki se je nanj tako zanašalo in ga ljubilo; v svesti sije tudi gotovo bil, da niso vsi njegovi dobrohotni nauki pali na trdo zemljo, ampak da so svoj sad obrodili. Na večer istega dne so se poslovili od njega i vrli rojanski pevci, zapevši mu v odhod milo podoknico, kojo je č.gospod v srce ganjen na oknu poslušal. Mili Bog ohrani vrlega gospoda še mnogo let čilega in srečnega v novej slnžln; rojatiskim župljanom ostane vedno v blagem spominu. Tem potem kličemo mu še enkrat: Z Bogom I iz koperskega okraja dne 2. marca. V tem okraji napredujemo; skoro povsod imamo čitalnice, ki nam v tem predpustu prirejajo prav lepih veselic. Tudi v Marezigab, da si prav malem kraji, poka/ali so vrli čitalnični udje, da s združenimi močmi se marsikaj doseže. Prirediti so dne 28. febr, lepo veselico, da smo Be zbrali v obiiem številu ter posvetili ome-Djem večer v svoje prijetno razvedrenje domovini in našemu milemu narodu v napredek in ponos. Dvorana, ▼ katerej se je vršila veselica, bila je prav ukusno okrašena se ze- lenjem, zastavami iti. Občudovati smo morali navdušenost za našo stvar mej tamošnjim! rodoljub'. Točke vzporeda so se izvršile v občo zadovoljnost. Takih govorov, k ikeršnih smo slišali v Marezigab, ne sliši se povsod. Poslušalci se niso zgenoli mej intere-santnin govorom čest. g. P!—ka; še dihati si niso upali močno, da jim ne uide kaka beseda, ker ško ubije bilo, Če prav je govor trajal dobre pol ure. Tak učeni govor more le strogo izobražen gospod sestaviti in izvršiti. Hvalevreden je tudi govor g. D—ta; odlikuje se po sestavi in obsegu; tudi glas govornika in modulacija sta v to odlična. Pri besedi sta p^Ia šmarski in laza-retski pevski zbor. Smarci po i vodstvom 2. K. jako napredujejo v petji, Čuditi se je, koliko pesem so se naučili v prekratkem časi petih mesecev — in pa tako dobro V vzporedu so peli »Pesem koroških Slovencev« — »Frankopanska« (pl. Zaje) — »Slovenec sem« — in »Naglo bratje«, toliko dobro, kolikor se največ more zahtevati od pevcev, ki pred petimi meseci niso imeli pojma o lepem umetnem Detji. Lazaretski pevci pod vodstvom g. V. so se skazali z svojim prijetnim glasom, ter ki'ko je treba občutljivo in natančno peti. Njihove pesmi v vzporedu so bile: n.Iadransko morie« — »Davorija« (F, S. VilharJ — »Slovenca dom» — iu »Iskrica domorodna«, ki so se pele prav dobro, pri prvej polovici prve pesmi po nesreči niso bili prav združeni, a to so k malu nadomestili z drugo polovico in z drugimi težkimi pesmami, ki so se pele v pravem pomenu besede izvrstno, tako, da boljšega petja v Istri n) mogoče zahtevati. Mej posameznimi točkami in pri plesu je svirala šmarska goiba; nekateri komadi so bil' prav težki, a vendar dobro izvedeni. Izurila se je ta godba od lanjskega leta jako povoljno. Veseli nas, da Smarci tako napredujejo,„ pizadevanje nekega »Bodca« — da bi Smarcem pri tem ovj. ral — je in bo vedno prazno in brez pravega prida, če tudi |e Še mej čistim žitom k»ko snetljivo ljulkino zrno. Lepi dobitki so bili pri srečkanji, le Škoda, da je bilo le pet ljudi srečnih, mi 8mo morali žalostno gledati, kako je ta ne^el svoj pršut, oni svoj dežnik, tretji svoj robec, četrti svojega živega petelina in sle«!nji svojega živega zajca domu. Naj bo — vsem nt dana sreča! Po jednej uri odmora bil je ples, pri katerem smo se prav fletno sukali. Mej večerjo in plesom sta pela omenjena zbora, Zdaj posamezno, zdaj skupno, tako lepo in navdušeno, da je bilo mej nami pravo veseli«1. Mtrezijanom pokladam gorko na srce naj dane besede tega dne ne pozabijo. Pokazali ste se vrli narodnjaki in zveBti državljani. Le tako napredujte in zmaga bo naša. Bog vas živi t Z komenMke meje, 5. marcija. (Suum cuigue.) V 18.št. »Edinosti« objavil je g. Kraševec dopis iz Komna, z kojim opisuje veselico, ki jo je priredilo komen-sko pevsko in bralno društvo »Lira«. Poročevalci takih veselic morali bi biti objektivni, t. j. nepristranski, in dolžnost bi jim morala biti javiti čitajočemii ljudstvu pravo resnico in ne le hvaliti, kar sploh nI bvale vrednega, a tega načela se ni držal g. Kraš., ter je vse zasukal po svojej navada in obrnol ob jednem svoje pikajoče želo na neke komenske gospode, koji se niso ove veselice iz kateiihkoli si bodi vzrokov udeležili. Za to prosim g. urednik, da objavite moje vrstice, oziroma pojasnilo in popravek ovega hvalisajočega dopisa, ker sem bil pri veselici prisoten, da svet pravo resnico izve. G. K. pravi, da onega dne začelo je snežiti jako močno, — nekim osebam v zaoovoljnost, — Tukaj je pristna prislovica : Wie der schelm ist, so denkt er von andern«. G. K. meni, d t ako se on veseli, kedar se drugim slabo godi, da je to istina tudi naopak. No, pustim mu to veselje, a ven« der povem mu javno, da on ni Še iznašel »pulfra« za take tajnosti, t. j. da bi videl on onim osebam na dno njih srca, da bi vede], njih misli in želja. Škoda pa, da ni g. Kr. objavil in povedal čitateljem »E lin.«, s kako zastavo je »L>raa čakala »Sokola« in kakšna zastava je vihrala na g. Al. Str. poslopju. Čudno, da taki Slovenci, ki imajo patent Za narodnost, ve vedo, kakšna mora biti slovenska zastava. Nadalje g. Kr. hosaoo« poje g. učit. Luzmku, češ da je v tako kratkem času za Komen res lep pavski zbor jako dobro izvežbal. No, jaz sedaj ve vem, komu bi vene), g. Kr. ali dopisniku lanske »Edin.«, ki je javil, da obstoji pevski zbor v K. uže 22 let. Ako je prvo resnično, potem moramo povedati, da g, Luz. ne more nikdar samo z mladimi pevci nastopiti. Ako je pa drugo resnično, potem ne gre hvala gosp. Luz. za izveŽbanje, ampak bivšim pevo-vodjam. Ako pa mladi in stari pevci skupaj pojo, moram resnici na čast povedati, da se še najbolj izvežhane, stare in obče zvane pesmi ne pojo pravilno po taktu, tako, kakor zahteva glasbena teorija. — Tedaj g. KraŠevec pohvalo v malho, kajti »Lirini« pevci so samo eno pesem peli na odru in še te ne prav dobro, ostale komade pel je mešani zbor; pač dokaz, da brez nježnega spola se ne da z »Liro« paradirati. Sapienti sati Ako so »Lirini« pevci, ki baje tudi cerkveno petje goje, kaj hvale vredni, naj se pokažejo v cerkvi na koru : koliko so vredni, a malo kedaj jih slišimo, pa kaj slišimo? — še organista g. učit. Luz. ma-lokedaj pri sv. maši (ob 7 uri zj.) orglati slišimo in vidimo in le Abram mujesub-štitut, kar pač znači, da g. Luz. še leži v Morfejcvem naročju in nam je v overilo, da je res še pozno v noč pevce vežbat pri.........in žalosten, a eklatanten dokaz, da svoje dolžnosti nespolnnje, ako-prem je kot organist plačan. Fiat I -—Vi-deant consules 1 — Da je g. učit. Luz. lPevčevo kletev« jako dobro deklamoval, je res debela raca na vodi, kajti g. Luz.-ovo deklamovanje je pač kazalo, da ni iz dr. LavriČ-evib učencev šole. Glede pozdrava ali govora g. govornika pa omenim le, da bi bolje storil g. govornik, ako bi se bil tačas učil različne S. g. g,, koji so potrebni možu, kakor je on, da bi se mu ne rogali in smijali na merodajnem mestu. — Sploh je neumestno grajati »nasprotnike jako koristnega društva«, ker jih ni, kajti v Komnu nI nikdo nasprotnik »koristnemu društvu«, ampak le nasprotniki delovanju, ravnanju, obnašanju, vedenju itd. nekojih društvenikov »korist, društva« marsikomu ne ugaja. Gapiat, chi-----. Edino, kar vam, g. Kr., pustim veljati, je to, da se je igra: »kateri bo« Še precej dobro obnesla, a to ni čudo, saj je bila Igra za večino igralcev« pogreta rihta«. G. K* aš. dalje trdi: »škoda, da Komen nema ni ene lepe kaj vredne dvorane«. No, g. »avtmann« se Vam, g. Kr., za lep poklon lahko srčno zahvaluje; est modus in rebus. Tudi pravi g. Kr., da »vsak je Želel si Želodec potolažiti« (Blagor lačnim, ki so k veselici šli!) in da »pri kaplici vina (dobrega — ali slanega — kuli> se je vršilo več napltnic«. Tukaj so g. Kr. ostali v peresu neki znani »pridevniki«, ker ni nič povedal: je — ]i bil »rižot« za...... ali za.....O »Katzenjamerju« tudi molči, da-si so se mu v »višnjevem« pon-deljku lasi ježili; — tudi »dobro«. Da so se potem zares »po domiče zasukali«, je istina, kajti tu ii »salto mor-tale« ni manjkal.Goethe je rekel: mehr licht«, a jaz pravim: več omike iu takta bi bil pri tem narodnem plesu od gg. udeležencev (ne mislim vseh, ampak dotičnih^ pr.čakoval, kajti »želenega reda«, kakor g. Kr. sam v svojem dopisu trdi, »ni bilo mogoče« narediti. — To je lepo, prav lepo I kajti samoizpoved je najboljši dokaz za resnico. S tem končam svoj dopis, ki je bil provociran, ornenivši, da »nasprotne duše« (kali), kojih se g. Kr. spominja, v svojem neolikanem dopisu, so že večkrat ad ocu-los dokazale, da so bile »Liri« že dobre duše, kedar je Šlo za to ali ono, kar raje zamolčim, ker nisem vajen vsake stvari na veliki zvon obešati: Suum cuiquel (X-Y). IZ LabluSćIne konec februvarja 1886. (Izv. dopis). Novoizvoljeno občinsko oiibornifitvo v Labinu se je zbralo prvi krat k javnej seji meseca januvarja t. 1. iti si za svojega poglavarja izvolilo prejšnjega načelnika gosp. Ivana Skampi ću Opomniti je, da sta pri Labinskem županstvu dva tajuika, eden za mestice Labin, drugi pa za zunanje kmetiške občine, zraven teh dveh plačuje se še poseben pisar^ Če prav je v novem odborništvu nekoliko narodno mislečih odbornikov, vendar nemamo upanja, da bi se stvari koliko na bolje obrnole, ker je še zmeraj večina talijanskega miŠijenja. Kako bi se pa tudi moglo kaj boljega pričakovati za občino, ko se še vedno sliši tožba siromašnega kmeta, da se mu Še malo štavilo ovac ne pušča pasti po občinskih pašnikih, ker je vse z občintkim davkom obloženo. Tudi tožbo meščanov, če je resnična, zdaj kmetje labko slišijo laj hvala Bogu, vse drugače. Dokaz temu so nam novine, katere vsak najmanji pogreŠekpri c. kr. šolskih oblastih prerešetajo. Tudi o tem obziru bi moralo občinsko odborniŠtvo skrbeti, kako bi se patrijotični duh poživel in pokrepčal, da bi s Časom lahko samo konservativni možje v občinskem zboru sedeli. V tretjem volilnem razredu je nasprotna stranka za zmeraj potolčena, r drugem pa je zmaga pri se-oajnlh razmerah skoraj nemogoča, mogoče bi bilo v tem razredu zmagati, ko bi se konservativna meščanska stranka kmetiš-kej pridružila in tako imenovane »Zadke« za 20.000 fr. odkupila, potem bi bila zmaga tudi v drugem volilnem razredu gotova. Zato oni anonimni list, kojega je censor iz P . . . tukajšnemu patrijotu poslal, ni bil na pravem mestu. Svetovali bi omenjenemu censoru, da se drugič o tej stvari bolje osvedoči, kakor se je sedaj i u naj dobro premisli, komu in zakaj take anonimne liste pošilja. Za sedaj mu drugo ne odgovorimo nego: »Diffunare cave, nam revocare grave«. V prvt»m volilnem razredu bi zmaga ne bila teŽKa, ko bi se volitve udeležili vsi duhovni in učitelji. V Vellkemdolu dne 2. marcija 1886. Lj u na Etinost, akoravno vsaki teden dvakrat v to dolino priromaŠ, vender ni edinosti med prebivalci te solzne doline; bi se znal kakšen čestitih bralcev temu čuditi, a tu ni nič čudaega, kajti vsaka stvar, ki se propadu in pogubi bliža, zgubi vso edinost. Opisati hočem tukaj žalostni stan tukajšnjih prebivalcev, da je mala in unožna občina je lazvidno s tega, ker plača vsega Čistega zemljiškega, hišnega, trošno najemnega pridobninskega in dohodninskega davka na leto le 483 for. 12 kr. h le tem davkom pa spadajo vse drugei doklade, katere presedajo trikrat č sti davek. Pomirimo si nadalje, da tukajšnji ubogi občinarji morajo sami vzdrževati cerkev in skladati za cerkvene priprave, za stanovanje gospoda vikarja, plačevati g. vikarja, organista, cerkvenika, križnosca, nadaj- plačevati zaslužek občinskemu tajniku, občinskemu čuvarju i t. d., akoravno te zgor omenjene davščin« niso vsaka za Fe prav velike, vender kadar se vse te davščine na kmetovalca zavalijo, postane teška in ne ne prenesljiva butara. K tem zgor navedenim starim in opravičenim divkom, se nam |e vrinol, odkar sedai ji čestiti gospod župnik Jakon Doljak v Komnu bivajo, še en čisto novi iu ne EDINOST temeljiteje ustrezeti, ne«o minolo lelo treba j«, da jej vsi .lose lanji naročniki zlesti csUnejo ter da jo po svojej nuii mej narodom Sirijo. Gena zvezka je res neznatna, kajti vsakdo si lahko posameznega vkupi si samo 6 kr. II. in III. zvezek letošnjega letnika obsegata več lepib povesti pravljic in dobrih naukov uameiijenUi slov. mlaiinl. »Iz mladih dni — za mlade ljudi« spisal J. S. Gombarov. Priporočamo še enkrat obilo naročbo na t>> potrebno knjižnico, koja si prizadeva svojim čtateljem vedno boljšega gradiva podajali. Naročnina za vse leto (24 zvezkov) s pošto vred 1 gl. 70 kr. za polu leta 90 kF. Da se poštnina prihrani ua posamezne snopiče, se v Trstu na prodaj priRiff liju na borsnem trgu. Preporočali smo uže večkrat in gorko priporočamo tudi sedaj to koristno podjetje vsem našim čitateljem m prljatel|em slovenske knjige. Neve knjige. Dr. Alojzij Valenta. c. k. vladni svetovalec in profesor v Ljubljani, izdal je »Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah« v 15U0 iztiskib. Ta navo i šteje 16 stranij in opisuje slučaje, v katerih ja potrebna brza pomoč. Knjiga ni na prodaj, ampik se dobiva brezplačno po c. k. okrajni!) glavarst. na Kranjskem. I/,šla je knjiga na Duni'ji v zalogi knjL-a'ja St. Praiik-a (I.KoloNvratring IU) z naslovom: »ZurSa-nirung der Verletzungen des kroatisch-ungarlschen Ausgleiches«, piacu je predmet temeljite znan. — »Parlanientiir«, unabhan-Kiges Organ fiir slavische und osterreichi-sche Interessen, katerega urejuje dr. K 2ivnij na Dunaji (VII. Lerchenfelderstrasss 25). izhiija vsak teden enkrat in stan--četrt leta 2 gl. 30 kr. D iljn časa prinašal je ta list obširen sestavek: »Programm z ur Darchfiibrung der naiionalen Anto-ooini« in Oesterreich«. Zdaj so izšli vsi ti sestavki v posebnej knjigi. Tudi druga knjižica: Nomenclation der oiterreichi-seben-nngarisehe i Russeu je na isti na-> čin izšla. Tržno poročilo. Kava — cene jako trdne s ten Ienco, da še više poskoč jo. Prodalo se je 1500 vreč Rio po f. 45 -io 56 2300 vreč Santos po for.46 do 55, 200 vreć J»va po fr. 63, 50 fardov Moka po f-, 05 do 100, Ceylon plant. stane f. 84 do 1:22. Sladkor — kupčija je postala boljša in so cene trdne s tendenco, da Še više postanejo. Sladkor v vrečah stane od fr. 21 do 24 75. Sadje — dobra kupčija po Še precej trdnin cenah. PomenmČi, limoni fr. 2.50 do 5, mandlji f. 80 do 82, fige v vencih fr. 13, rožiči fr. 7 do 8, opaŠa for. 25 do 27, Eleme f. 26 no 34, Sultanina f. 20 .io 37. Olje — malo kupčije no nižih cenah. Namizno stane f. 54 do 72, jediluo fr.39 do 43, bombažno f 27 do 33. Petrolje — stalno na fr. 10, s tendenco da cena niže postane. DomaČi pridelki — fižol stane danea rudeči for. 10 — beli for. 10 50 — zeleni for. 10 50 — bobineo for. 11 — koks for« 12 do 12.50 — maslo for. 84 do 92. Žito — malo kupčije; pri vsem tem f>a je pšenica draži postala in se denes epo rusko blago plačuje uža nad f. 10. Les — cene se nekoliko boljšajo, ker se je kupčija ua boljše obrnola. Seno — dobro konj-ko seno se še vedno plačuje po f. 1.80 do 2.20. Borsno poročilo. Borsa mlahova. v,sled neugomih poročil iz Dunaja, sicer pa so dižavni papirji še vedno oohro v/.držani in ss nI bati zdatnega padanja kurzov. Dunajska Horwa dne 5. marcija Bnotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru 85 • 75 a Zlata renta......114 » 90 » 5avst. r*n,a .... 101 »95 » Jelnice narodne banke . . 874 • — ■ Kreditne de'"'ce . ... 298 » 60 • i.ondon 10 lir sterlin . . 125 . 90 « Napoleon..............— » — « G. kr. cekini............9 » 99'1( . Kr. državnih mark ... 5 • 94 » Zahvala. Rojanski pevski zbor se najprUrčneje zahvaljuje prečestitemu gospodu kaplanu Mih. Jagodcu za vse bla^odtre ol njega prijete. Posebno pa za onega zi Časa njegove spremembe. Živi ga Bog na mnoga leta. V Rojanu i. marča 1886. Rojanski pevski zbor. opravičeni davek, akoravno ni prav ogromen, ker obstoji le z dveh voz drvi, ali 7 for. na leto. Vendar ako se dobro pomisli, je preobčutjiv, kajti kdor je uŽe s težo velike butate obložen da komaj pod isto giblje in ako se mu le Še en funt priloži, se bo gotovo moral na tla zgruditi. Poglejmo še nekoliko bolmšne stroške tukajšnje občine, tukajšnji občinarji od-rajtujemo o i leta 1876 naprej vsako leto 50"Jt dokaie k vsem izravnim davkom; leta 1878 smo pa odrajtali 100°lo in pri vsem tem nam je bolnišni aolg na 1632 fr.82 kr. narasel, bi znal kdo ugovarjati, zakaj vozite toliko bolnikov v bolnišnice, tu ni tako. Vsi ti občinarji, ki doma v občini m vajo niso nič, ali pa prav milo teh stroškov napravili, temuč sami taki, ki jih noben tukajšnji občinar skoraj ne pozna in tudi isti te občine oe poznajo, toraj za takimi je največ teh ogromnih stroškov. To je vendar zoper božjo postavo, kajti nikder se ne bere, da bi Bol'ukazal ljubiti svojega bližnega bolj kakor sebe, ker za tiste ljudi ki v bolnišnici bivajo, moramo plačevati ziravnike, zdravila, meso itd., kar sami za se nemoremo ; da je to resnica, se razvidi iz tega: od tistega časa, ko sem podpisani za mrliškega ogleda, jih je v ti občini č^z 100 umerlo, a vzimši dveh ali treh vsi brez zdravil in brez zdravnika, v bolezni je tukaj postrežb i več del ta, dokler bolnik prav ne obnetnore, ga prehra-nujejo z navadnim i vežem, krompir, polenta, repa, ječmen itd. kakor ostalo družino, kadar pa popolnoma obnemore, da ne more več nobene jedi zaužiti, poiščejo, ako ju kakšna kokoš pri hiši, isto zakoljejo in mu jo po malem v jed pripravljajo, od katere bolnik pa malo ali nič več nžiti ne more, tako se v resnici tukaj godi. Vrnimo se nazaj h bolniŠnim stroškom, in ni vse zadnje recimo, naj si bodo za Petrom ali za Pavlom, da bi bili isti saj pravično računjeni, a dvomim, kar bo razvidno iz enega samega dogodka, ki ga tukej napišem. Pred nekaj leti se je Miha Vodopivec b. št. 28, iste občine z vso svojo družino v Trst preselil in ko so kozce leta 1884 v Trstu razsajale, je zbolela tudi na ti bolezni žena zgor navedenega Marjana Vo lopivec, in ko vdobi županstvo račun za bolnišne stroške, od navedene potirjati iu bolnišnici v Trst odraj-tati, je stalo zapisano: vstopila v bolnišnico dne 1. decembra 1884, odšla iz bolnišnice dne 24, jat) u va rja 1885, 55 dni po 84 kr. na dan znaša 46 fr. 20 kr. Ker dobro omenjeno žensko poznam, se podam v Trst, da jo izprašam in da se o istini p epriČam. Ko jo v Trstu vdobim, jo vprašam, Če je bila res v bolnišnici in koliko Časa da je bila, odgovori mi, daje bila 14 dni. ker sem imel seboj izkaz od bolnišnice, ji pokažem in ji rečem: tukaj stoji pisano, da ste bila 55 dni tn ne samo 14, ker mi trdo ugovarja, da je bila le 14 dni, se podam v bolnišnični urad ter peljem ženo senoj in tam po dolgem dokazovanju in pregovarjanju so rekli, da so se po-motili m da res ni bila ko 14 dni in so na moj izkaz zapisali le 11 f-., a 46 fr. 20 kr. pa zbrisali, kar tu še vse lahko dokažem. Ako se nam pri druzlh bolnikoh, ki jih niti ne poznamo, tako godi, lahko plačamo čez polovico BtroŠkov tudi po krivici. Zdaj sklenem svoje pisanje in na ves glas zakričiin z gospodovimi jogri, ki so bili na morju v Veliki nevarnosti se potopiti. »Deželni, državni zbor in visoka vlada, pomagajte nam, oko ne, poginemo«. Jožef Trobic župan. v sudi na oioku Kreta 20. fobruvarja 1886. Morda zanima vaše bralce iz domačih tal. katera sicer plavajo v tujej daljavi, kaj izvedeti. 16. dan t. m. smo se pripeljali v to prav tako lepo. kakor zanemarjeno luko. Z donečimi topovi smo naznanili svoj prihod in iz mnogobrojnih jeklenih in bronenih žrl se nam je odzdravilo. Razven naše fregate »Radecki« in topnič irke »Krke« smo našli tu edenaist brodov angleških, šest turških in pet laških. Mej temi vozijo prvi |Q zadnji po tri oklopnice in mnogovrstne druge ladije. Turki pa se samo z navadnimi parobrodi in eno korveto zadoste. Vse kuri ter je vsak čas pripravljeno odpluti, ali kak drug »manever« izvršiti, a kaj prav za prav čakamo, to nam ni znano — in morda vi bol| srečni Evropci, ki morete vsak dan brzojave čitati, to bolj veste — k nam pa le vsak osmi dan par-nik novine prinese. VČeruj sta se prizibale ruska oklep-nica »Dmitri Danskoj« iu pa v Trstu znani »Piastun«. Zopet pokanje iu"grmenje topov, zopet fiohoiii zapovednikov in zopet vsak zase epo iz svojih dimnikov puši, kakor bi tobak v znamenje miru pušili. O kopnem Vam ne morem še nič povedati; kajti vedno deževanje nas je zadržalo uro odaljeno mestice ■ Kreto« obiskati, P'iČaknje se dan za dan nemška oklepnica »Fridrich Kari« in sliši se, da Grki z 30 torpednicaml In z podmorskim čolnom (Nordenfeld) namerjiV*ijo upornik* na Kreti podpirati — Turki čuvajo in so precej momčadi tu nakopčili. Otok pred našo luko je dobro armiran. Domače in razne vesti. Nj. Visokost nadvojvoda l*a rol Šiefan je se svojo vis. soprogo nad-vojvoiimjo Marijo Terezijo dospel v Četrtek v Trst, in se nastanovil v Hotel de.la Ville, včeraj zvečer je odšel v Reko, kder se vkrca n i jahto Fantasie v Veliki Lošin, kder ostane 4 tedne v svojej vili. V Lo-šinu delajo velikanske priprave za sprejem visoki h gostov. Mnogo brvatskih sonetov v W namen se je tiskalo tudi v našej tiskarni. — V Trstu je bil prepovedan vsak oficijelni sprejem. Gospod deželni namestnik baron Pretiš je v Četrtek z brzo-vlakom prišel z Dunaja; vlak je vsled snežnih žametov za 40 minut zakesuel. Jeli gospod namestnik v gubah svoje toge prinesel županovo potrditev, tega danes Še ne vemo, to pa |e gotovo, da se našej radovednosti v tnalo dneh ustreie. V postu. Slovanska čitalnica v Trstu priredi danes v soboto 6. marcija 1886. v svojih prostorih (Morite verde) svojo zadnjo plesno zabavo v predpustu. Začetek ob 9. uri zvečer. Ženski oddelek delalskega podpornega društva bo ie imel jutri v nedeljo 7. marca v salonu Monte verde, kakor nž« znano, svojo letošnjo pred pustno veselico s plesom. — Vstop j-dopuščen le udom in po udih povabljenim. Maskam m dovoljen vstop, pač pa v narodnih nošah oblečenim. Tržaški „Sokol" priredi vtorek 9. matcija plesno zabavo v prostorih »Slovanske Čitalnice«. Začetek ob 9. uri zvečer. — Gospodje člani, kateri žel jo vpeljati goste, naj se obrnejo na ouhor ali gosp. Anton Bonneta, P. S. Catterina 1, Martin ki žet i P. S. Giovauni 1, Ivan Valenčiča, Via nuova 39, k ter dobe vstopnice za iste. Razpisana Je služba pisarniškega oficijaia pri c. kr. finančnem Sodstvu za Primorsko; prošnje se im.tjo vložiti do 28. t. m. pri omenjenej gosposki. — V tržtŠkej mestnej bolnišnici je sprazneno mesto zdravnika asistenta, plača znaša 500 gold. stauovanje je prosto. Otda se služba za štiri leta, more se p ^daljšati;" prošnje se imajo vlagati pri mestnem magistratu. Lloydo¥ parnlk Arclducbesa Carlotta je 3. t. m. zjutraj ob štirih, ko je hotel odpluti iz lošinske luke, zadel na Privlako i na ujej obtičal. Popotniki, «.ilno prestrašeni planoli so iz kabin na krov, ker so mislili, da je kotel počil. Pomirili so se Še le, ko jim je kapitan zagotovil, da ni nobene nevarnosti, veDdar pa je njih več zahtevalo, naj se na subo skrcajo, kar pa vsled silno slabega vremena in velike teme ni bilo mogoče. Opoldne so parnik izvlekli s Privlake, poškodovan je precej. Tržaške novosti s Veliki ples druitva nAvstria« v Četrtek je bil Če ne največi, pa vendar najlepši in najelegantnejši elite-ples v tem predpustu. Gledišče Armonia je bilo kar od vrba do tal v najlepših, najdražih cveticah in drugam lišpu, lože napolniene s prelepimi in imenitnimi damami. Ples je obiskala vsa prva patnjotična gospoda Trsta. Gospod namestnik, fml. Kober, dvorni svetovalec Rinaldim, predsednika Defacia, Mozetič, viši drŽav, pravdnik Urbančič, namestm svetovalci Schemeil, KrekiČ in drugi, na-mestni tajnik vitez Gonti itd. Plesalo se je do jutra. Na plesu so bili tudi Slovenci močno zastopani. Pevsko druitvo Sinico, ki je uže večkrat napravilo kako iredentarsko demonstracijo, je vlada razpustila, ker je uže zopet pripravljalo večo demonstracijo zarad izida mestnih volitev v lahonskem zrnislu. Patrijotje obžalujejo, da je ta korak tako osamljen. Vreme. Po dolgotrajnem suhem, a mrzlem vremenu, dobili smo v sredo dež, Venec nad Trstom pa je bil nekoliko pobeljen; iz zunanjih krajev pa so prišla poročila, da je padlo tnt.ogo snega, na Predelu toliko, da je cesta zaprta; sploh je bilo vreme na široko po Evropi jako slabo; tržaški brzojavni ured už-» davno ni imel tako sltbih potez v daljne kraje, kakor v sredo in četrtek, skoraj na vse strani so bile potexe zarad slahega vremena pokvarjene in trebalo je posebnega truda in razuma, da so se poslanice dalje brzoja-vile brez z iatne zamude. Lotrijskega kolektanta Jožefa Bratli je včeraj v nenej go-tilot na tryu Valle zadela kaplja in je precej umrl. Mali pust v Tratil z vsakim letom sgublja na Veljavi. Otročji korzo v četr tek popolu ine bil je letos š« neznatnejš nego lani, le kakih 10 kočij se je vozilo po velikem trgu. Cez par let bode otročji korzo popolnoma propal brez vsake Škode za civiliz cij) in moralo. Ncsreta. Denes zjutraj je nek kuplar redoma Notranjec na tuk j^njej ž 1 •zmSki postaji nesrečno padel iz vagoDa pod ko- lesa druzega vagona, kateri vagon mu je šel Čez noge. Vsega polomljenega so ga izvlekli izpod voza, pa je precej potem umrl, ter zapustil vdovo in dvoje otrok Tepeži. Dva rokodelca, Furlana, in en godec, Nemec, bili so te dni v tepežu tako mečno ranjeni, da so jih morali peljati v bolnico. Po Trstu se večkrat vidi italijanske čudne obrtnike, kateri si z opico in orgljicami kruh služijo. Takega obrtnika so te dni trije delalci napadli na javnej< ulici ter ga močno pobili, češ da nema tukaj nič opraviti, potem pa so pobegnoli. Policijsko. Zaprli so 28 letnega fakina Mihaela Skopiea, ker je vkradel nekemu trgovcu seželeznino sodček žebljev, nadalj* so zaprli 16 letnega sodarja Tomaži Turco iz Kormina, ker je na kolod* voru vkradel vrečo ovsa; prav tako fakina Jožefa Samso, ker je v novej iuki kradel pomeranče, zaprli so nadalje 18 letnega zidarja Ferdinanda P. iz Zgornje Čarbole, ker je v pijanosti in jezi hotel zaklati lastno mater. V neko prodajalnico v ulici Muda veccbla so vdrli nepoznani tatovi, p» policija jih je prepodila. Vdrli so tatovi tudi v magazin firma Klassing e Comp. v ulici Materizza, pa niso našli ne denare, ne drugih vrednostih stvari, zato pa so vkradli nekoliko gob, 2 suknji in eno srebrno uro. ter so nezadovoljni odšli po jako težkem in nevarnem delu. — Zaprli so te dni ■iopet 3 ponočne frajlice. Hanka »Slavlja« sklenila je v mesecih oktober, uovember in december 1885.12.434 novi ti zavarovanj za 14.930.821 gl 64 kr. kapitala ter je zato prejela 449.503 ki 1. 03 kr. zavarovalnine in pristojbin. Zi škode plačila je v teh treh mesecih 190 342 49 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 1,565.696 gold. 49 kr. V posojilnicah bilo je vtem času naloženih 4.10.325 uld. 07 kr., na zemljišča posojenih pa 605.920 goldinarjev 88 kr. Gasilne brizgalnice dob ie so tri občine. — Od 1. januvarja do 31. decembra 1885 bilo le sklenenih 68.461 novih zavarovanj za 74,565.328 gl. 80 kr., ter se je vplačalo zavarovalnine in pristojhin 1,866 815 gld. 55 kr., izplačalo pa za škode 725.976 gl. 71 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnim postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je , da štejejo do konca decembra 1885 že 1400 članov, ki so skupno zavarovali 155.440 gl. 32 kr. ponojuin in zato obvezali se vplačati 558.122 g 1. 08 kr. vlog. — Tudi zastopniški pokojninski fond se izdatno in hitro množi, kajti koncem decembra 1885 imel je že 59.122 gl. 48 kr. premoženja. Velika starost, v Budimpeštu je zadnji vtorek umria žena, po imenu Debora Klein, ki je 116 iet živela na tej bornej zemlji. Bila je vdova, moža je zgubila uže v mladosti, spominala se je njega še dobro, a ni več vedela, kakošen je bil. Repate zvezde. Na nebu se zdaj z dalnjegiM'iom opazujejo tri repatice. En.t izmej teb, katero je prvi lansko leto opazil Ametikanec Brook, otdaljuje se uže od zemlje in se k malu popolnem zgubi, obe drugi pa se počasi približujeti in se bosti od konci meseca aprila tudi s prostim očesom prav dobro več tednov videli ter bosti jako lepa prikazen na nebu. Precej dolgo časi se bosti druga drugej bližali ter se pomikali proti severju; okoli 30. aprila pa se ena začne zopet umikati in zgine na severnem Z ihodu. To repatico je 2. decembra lanskega leti prvi opazil Harnad v severnej Ameriki in zato se imenuje tudi po njegovem imenu »Barnadova repatica«; drugo repatico pa je prvi /ugledal Fabry na pariŠkej zvezdarnici 1. decembra lanskega leta, iu zato so jo krstili tudi po njegovem imenu. K zgodovini nekega koledarja. V Bt a i- fordovej tiskarnici v Fiia.ieltiji se je pri stavljeuju vremenskih znamenj vrinol po-greŠek, slavec j* namre: na dan 12. avgusta postavil »sneg«. Ko se je uže četrt milijona koledarjev razposlalo, Še le potem ■«e je zapazil pogreŠek. Vlastn.k tiskarn ic* se je vsled tega hudo ra/jezil; spokal stavca iz tiskarnice in faktorja dobro umii. A glej čudo: 12. avgusta se je vsul* toča, ki se je konč ila z snegom. To čudno proro kovanje se je razglasilo iu vse je hotelo imeti Bradfor iov koledar, ki od tega časa zelo slove. Faktorju se je plači po lvojila, unozega stavca p i so zopet v si užbo vzeli. Knj iževnost. Ljudska knjižnica. Z številko 24 je končala svoi pni t-Čaj. Omenjeni zvezek prinaša zanimMiTo povest »Očrta Blal> Otlina« po dr. Biubergerju pr^vel L. Gorenjec. — Do|-| nam je tudi I. zves^k družeča letnika, ki oblega : »V Dragi« povest; spisil I. Zgodnjik.— »Žalosten ko nee malopridneža« povest, spisal Anton P. — Pripovedko: »Dve sestri«; rame »Pripovedke v Slatinski okolici« is polj -IČine preved-n upiark E. Jelineka »Czar-torj-ki v Poljakih« — slednjič: »Pastorka« in »G ilG i«. Ob enem vabi na naročbo na II. l»tnik. v katerem bode kakor lani do-naJkula raznovrstnega gradiva za proatejš* ljudstvo. Da bode pa nogla svojej nalogi Dražbe. V Tolminu: Posestvo Francetu Smrekar iz Kneže 2U05 for. dne 22. marca, 27. aprila in 27. maja 1886. od lU-1'2 ure — Posestvo Andrca Fratnik iz Iderskega 5325 for. dne 29-marča, 2y. aprila 1886 od 10-12 ure. — Hiša Ferdo Sfiligoja rani. Antona iz Tominu br. 93, br. pare. 69, cenjena t. 1800 dne 30. marča, 30. ap ila. 4. maja 1886. od 10 do 12 ure. V Kanalu: Posestvo Blaža Huala iz Lo-kovca 800 for. dnu 3. aprila, 1 maja, 5. junija 1886. od 9 do 12 are. S D I N O i T Negubite vremena 01 svjetskih konjskih gunjevah, koje sam ja na dražbi fza polovicu vriednosti kupio, i kojih se razprodalo u sve krajeva Bvieta, dajem dok jih imade na skladištu za samo for. 15 O Konjske gunjeve sa raznimi bojadi* sanimi rubovi, debele kano daska, duge 190 cm., široke 130 cm. upravo nerazkidive : I. vrst po for. 1 75 na i bolj a I. vrst fr. t -95 no komaj u 500 Duc. žutodlakavih gunjevah za kOčijc sa raznobojnih crtah i rubovah, vrlo velike i fibe for. 3 komad. Osobtto vriedne za ■vlastniks kočijah. Imadem takodjer 400 kom. svilenih poltrivačah za krevet iz najfinije Buretsvlle u najkrasnijih bojah, crvene, modre, itite, zelene, smedje, za najveće krevete komad for. 3'50, a jedan par for. 6 50. RazaSilie se uz gotov novac ili c. k. pošt. povz tje. U mo|em uredu imadem na stotine zahvalnicah i naručbah od najuvaž^nljih osobab, a nekoje od tih jesam jur objelodanio, druge koje ću prigodom objelodaniti može cvatko kod mene razviditi Sve što nekonvenira uzme se natrag bez prigovora. Opomena. Opominjem svakoga, da se čuvaju onih gunjovah odanih tvrdkah, koje se boje svoj naslov u oglasih objelodaniti. Tko želi dakle imati dobru i solidnu rohu, neka se obrati na tvrdku ode. kr. trgovačkog suda protokoliranu J. H. RaMnoviez Wien Hintere Zollamtstrasse Nr. 9. NB. One gunjeve, koje nudjaju drugi po for. 1-50, fo'.l-60 prodajem ja po for. 120 po komadu. 3=1 CBBaSgBMNmBiBI Assicurazioni generali v Trsiu (društvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požara — zavarovanje utekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije z.i poterjuti v naslednjih letih f 21,006 611-33 Glavnica za javarovanje žive- nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457 93 Plačana povračila: a) v letu 1S84 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178.423.33S51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od 6k 'dovanj, tarife In pogoje za zavarovanju in sploh vsa natanjčnuja pojasnila ne dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, scala III. v prvem nadstropji 17- 36 i Cerkvene pesmi nabrane m*d slovenskim narodom Zvezek. I., ktere je Ldalo cecilijansko društvo za go-riškonadško&jo seđobćzafiOkr s poštnino vred pri M. Coppa^>u, Knjigarju v Gorici. 2-3 MuciDGtiiiu poKebnoMl c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S- Lazzaro I B Prijeten, krepčalcn liker, odlikovan se listini kolajna«! In dlpl«*anl na raz- atavab v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Janlperua co munia in di2 člh lelJiiS napravljeni liker je prijetnega okusa. Juko pospeluje prebav-ljcnje in se rabi z dobrim uspehom za krepSanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na Živce, možgane in na hrb-tanec. Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijah. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po aamahi z grbom in po malem ovitku z autografovano tirmo Romano Vlahov. 33-48-15 Hiša na prodaj V Hocolll na dobrem Kraju, vredna In cenjena nad 1200 gld. pa bi se predala •koro za polovico zarad diužinskih razmer. 4__4 Več pove naše Upravništvo. t^mm^toimmmim •■■■■■■naaMiiHBiMaai^Hi^aBM Trgovina A. Mayer-ja Piv o m v st e lenicah nanrava na paro LJUBLJANA. Cesarsko, Export.no n Bock-pivo V zaboidi 7, 25 lil 5') stekl. L»0—52 žele se zalo g ar j i v večjih hrajeh. e Tolžno bolnikovo živenje postane vcselcje koj po pridobljenem zdravju. ikTil Naznanila ozdravljenih v mesecih junij, fulij, avgust 18^5 v korist druzimenako bolnim. 151.. .r i-, i? , • _. ____i____iiit i-...-., II^iV. niun \i uhiniiitiru i*v fi'lru Čujte in čudite se! 12,500kosov OGRINAL ZA DAME, § poJolnera zadosti velika tudi za največjo damo, v vseh modnih barvah ruja-vih, sivih, črnih rudečih, modrih, bolih. škotskih in tujkih itd, proda se po goldinar 1 goldinar komad proti poštnemu povzetju, da se izpraznijo prostori 4—4 Exporbaua „Zur Austrla", Wien, Oberdobllnj, Marlengasse 31 n ^5Z52525Z5Z525Z5Z5RSZS?52S2S2S25252^ V Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn* pomoč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodine bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih. in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostlh, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 53—45 Prodajejo se v vseh »lavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 3<) novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. Št : 51 0. Š. g. Stavbena dražba bode dne 18. marca 1886 od 11 do 12 ure dopoldne pri c ." kri okrajnem glavarstvu Sežanskem za oddajo stavbe novega Selškega poslopja v VojšSici. Klicna cena je 2442 gold: 15 kr; dražbeni vadium in stavbena var» Sčina po 150 gold: Pismene ponudbe se ne sprejmejo. Naris, proračun stroškov in stavbeni pogoji so pri c. kr. okrajnem glavarstvu, pa pri županstvu v V0jS5ici v pregled razpoloženi. C. K. okrajni šolski svet V Sežani 1. marca 1886. «CT3 T5 S"" S 8 S. •2 s.S-8 s — O— ° s ■ a. . . _ 14. r S > -O » -O ?0 5 13 c —T J3 C d ineriKa, pripuz-naiiie itj»vo (,ui—. .. , , <• 7 V , . je združeno tudi pridobljenje mnoStevilnih odlikovalnih svetinj iu slednjič radostno |lf=i pritrdil ) vladajočih osob, knezov in kneginj. s čemur se združujejo mnogoštevilni l^i1 diplomi za dvornega založnika in priznalna odlikovanja za zasluge. Število teh odli-IflH kovanj je s-daj 63 ki je, ako tudi se je nahajalo neko gibanje la sanitetno stroko, Sp nedosegljivo bilo. Naj začnemo z izjavami in zahvalnimi pismani častitega občinstva, py kojih se v arkivih izdelalcev čez sto tisoč hruni Url Glavna tovarna za Avstrijsko-ogerske dežele pri gospodu Dl IVANU HOFF-U, jp! dvornemu založniku več evropskih vladarjev, c. kr. svetniku, lastniku c. kr. zlateg-S križa za zasluge z krono, vitezu višjih pruskih in nemških redov, izumitelju in izde-M lalcu Ivan Hoflovepa sladnega izvlečka, dvornemu zalogarju večjih vladarjev evrop — ^Tl skih, Beč, tovarna: Grabenhof, BrSunestranao »t. 2. tovarniška zaloga in pisalna: Qra-Tll-I ben Braunerttrasse it. 8. [Ijil Tolna 17. junija 1885. fjl) Sladni izdelki, ki ste mi jih 26. maia poslali, delovali so izvrstno. Kašelj, ki me je eelo leto nadlegoval mi je zmanjšal in tudi apetit se mi povrnol. Prosim (pij Vas, da ml pošljete še33 sklenit-, zdravilnega piva iz sladnega izvlečku. Spoštliivo-udani Dr. Hugo Rust, vojaški zdravnik 7 husi.rskega regimenta, Tolna, Ogerska. Pred vsem izrekam Vam tisočero zahvalo za vrlo dobro Vaše z.iravilno pivo iz iPS sladnega izvlečka, ki mojej hčeri ilborno pomaga, zelo jači, in daje apetit in spanje. •i^1 Izrekam Vam Še jedenkrat gorko zahvalo v imenu moje hčere za V«še izvrstno uplji- vajoče sr. dstvo- hvaležna Louise v. Merzlyak rojena bar. v Caballlni-Ehenberg. w 7fL| Novi pri Reki 5. jul. 1885 e. Kr. sv, tnika vdova. _ Lil ; LttI Vaše bliicorodje! Dozvoljujem si Vas prositi še za ^oposljanje VaSih izbornih |riyi; [LTil Vaše blagorodje! Dozvoljujem si Vas prositi--------... „f- sladnih izvlegkov za mojo bolno Ženo, za is o ceno kakor zadnjikrat, kajti po užu ILffi, llfll tju 13 sklenic zdravilnega piv* iz sladnega izvlečka seje m »jej sepro^i /dravie mnogo M^1 /boljšalo. Rad i>i se Vam osobno zahvalil ter gorko bi želel spoznati ni.jdobrodtl-m jš.-ga vseh ljudi, ki je tolikim ubosirn bolnikom pomagal in jih potolažil, uč nivšl ^ uprav čudotvore z svojimi izdelki. Bog Vas obvaruj še mnogo leta v dobrovoljno flkj tolažbo vseh bolnih. „ ,, . ,. _ „ inj 1,5:1 Gran, 9. julija 1H85. Erneot Ruioher, leldvebelj S Comp Vaši sladni izdelki koje sem v nekej prsni bolezni rabil, pomagali so mi zelo, Lin| ker po njih zadobil sem popolno zdravje; molim Vas, da mi šaljete Se za o for. Ivan m nU) Hoffovih piva iz sladnega izvlečka. lal m Vel -Mihalyfalva, 29. juliju 1885. , Polyak Ferenecz. m fn Odkar rabim sladno pivo zboljšalo se mi je i iravje in zadobil sem apetit; zato JJJS ^ Vas prosim za doponljanje Sn 11 sklenic piva iz sladnega izvlečka. (pM Si Arpad-Nagy Salonta. 6. avgusta 1885. Be8thy Janos. ^ Za mam nego 2 for. se ne pošlje nitesa. ffflj Mil Vse prodajalnice so za prodajo na drobno pooblaščene z litografovar.ini barvastim fiLJ plakatom. 4 — /alo«e. Trst: Glavna zaloga Franc. S. Prinz, ulica Aquedotto, potem: J. Serravallo, C. Zanetti, lekarne iu Ivan Cillia mlrodilnica Pont« rosno G. B. Angeli LGfTI mirod. Piazza delle legna. Zagreb: Lekarna k «Salvatoru», Nadbiskupska lekarna m liLJ Milosrdnih l.ratov. Bočen: I. Bergneister, Moser, llling lekur. Kotor: M. Stetanović, kl tek. Reka: Nik. Pavačič. Fr. Zeche., mirod.; G. Prodani Farmacm di borte, Itane le tor. .V5(l, ali pa enako opravljena samo iz flnejše robe narejena for. 4'50. Ta noša obstaja iz široke haljine in temu prilegajoče, lepo urezane stasne janke. _ , , Razpošilja z poštnim povaetjem Feketova zaloga robe v notranjih deželah narejene H 'n islbrn^r^traB««* Nr. 18 ~b Svarim pred enakimi posameznimi ponudbami. r'~b 14 č Hfl (O e ® o I o * ® o« X a. -S.Ji, » « £ » sfti^lšl lil! i ■a s o 6. aŽAi a e« 52 a » JA g P ® »- fll mm fc - a, — « ^ J M h n a o 2 > - ■o w S * S —- 130 « « tS o 2 H 2 m M =0 o ^ s t, 2 • irt i- ch * ^ o ^ ® ac c fe a a. O tO J5 ® (fl ri Mg" s c .52 = g 3 H _ n j* -z .Sg® (o - 2 63 A B > 3 -a a c — m e S. S h J as a, ilosp tGabr. Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani Na lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za Želodec, kolega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili 25—50 Ljubljana, mesec januar 1884. Dr Emil vi tet pl. Stdckl, o. le. vladni svetovalec in delelno-Mmitnet poroSevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarmčarja Piccoli-ja hitre in prečudn« zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico Želod^Čne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župtiik-kan. Plominj, Primorsko. Antlrrboumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Paatilje aantonlnske; (kolesci zoper gliste) Izkušeno zdravilo zoper gliste škatljiea 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 košč. 5 gld. 2000 6 pld. Salloilne paatlle proti preblajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritls), pluČnim, Ersnlm in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljiea 20 kr. Zeliščni prsni airop. Ta iz zdravilnih zeliSS Izdelani sirop se'rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliŽenju, kašlju, hripavosti, duŠljivemu kašlju Itd. Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr. Tu navedena. Kakor via druga zdravila ae zmiraj frllna dobe v lekarni G. Piccoli-ja «pri angelu» vLjubljanl na Dunajskej cesti, kder «e naročila tako po polti proti povzetji izvriujejo. wm- Nove Šmarnice z a leto 1886 so že v tisku; upumo, da bod<> do srede marča dovrSene in bodemo potem natančneje porofiali. To naj služi m odgovor na več vprašanj /urad „Šmarnic." „Katoliška Bukvama" v Ljubljani, Stolni trg št. G. Novi inštrument staron^mški Ariston za otrok® preseza vse enake instrumente po eleganci, lepemu glasu in trajnosti Za komad z 0 sekiricami IG gld , kfdor hoče več Be-kirc, plača za vsako G0 novcev. Razun tfga priporočani svoje harmonike 11 — In druge muzikalne insti uinente. Ceniki brezplačno in franko. Trlmmel,VMen,Kalserstrassfi J.N.74 Lastnik drufttvo. •KDIN08T« — Irdateij »n odgovorni ur«nnlk: VIKTOR DOLKNC s..va tiskarna V. DOLKNC v Trnu