-^¦w^^v^^w^m^'^^^?^v^^^mfp^^
Št. 20.
V Gorici, dne 17. februvarja 1900.
Tečaj XX*r
Izhsja trikrat na teden - Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana  ali  v  Goric;   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6 , 60 ,   .    ,   330
četrt leta........3 , 40 ?   ,    ,    1'70
Posamične Številke stanejo^ 10*vin-. '-•»— ,. .
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulioi
Stv. 9 v Gorici-v »Goriški Tiskarni* A. Gabršfiek vsak
dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od
' 9. do i2. ure. Na naročilu brez doposlnne naročnin«
se ne oziramo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soce* vsak petek i« stane vse leto ,3 yoh ali gld. 1-60.
«Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bak&rni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenfiifi na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte delJa Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v .Gosposki ulici it 7 v Gorioi t! mdslr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od "8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12.. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 9.
popisi naj se poSUjajo le arednlSfvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le upravniStvu.                                    *        v    *t
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ______
Oglasi In paslanica se računijo po petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati ioeo Gorlea.
„«orlSka TIskarn*« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* Se .Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 8 pel ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vartioa,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
«Gor, Tiskarna* A. GabrsSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Trgovsko in obrtno drnstvo
VI. Naša obrtnija  dandanes in v prihodnosti.
(Dalje).
V IV. sestavku Naša organizacija i n n a š k m e t je neovržno dokazano, da je mogoče neizmerno pomagati našemu kmetu, posestniku, do boljše prihodnosti prav s povzdigo proste trgovine, ne oziraje se še na ene velike koristi, katere bi imel posredno od organizacije trgovskega in obrtnega stanu vsled predrur gačenega poiitiškega položaja, ki mora čim prej slediti v naši deželi.....
Na koncu istega sestavka smo rekli t »Marsikaj bi spadalo v ta del naie razprave, kar povemo pozneje, ko bomo razpravljali o povzdigi naše - obrti .
Tudi v prejšnji razpravi o delavskem vprašanju smo rekli v zaključka:   Obrtnija
v naši deželi je še na jako nizki stopnji......
Kaj nam prinese bodočnost? Ali ostanemo tudi zanaprej slepi in gluhi za vsak napredek, ki je v deželi mogoč?..... Treba bo pričeti sistematiško delo, da se dvigne dosedanja obrt in zlasti da ustvarimo v deželi obrtna podjetja raznih strok, ki so pri nas lahko izvedljiva. Šele potem bomo imeli v deželi tudi pravo delavsko vprašanje, katero •bomo reševali v zmislu človekoljubnih nazorov......
Po naših trditvah je torej zavisna boljša prihodnost za posestnika in delavca v deželi v veliki meri od napredka in razcvita naše obrti— Ali je to resnično? Popolnoma !
Naš posestnik v deželi bi dobro stal tudi brez cvetoče obrti, ako bi bili deželni prideik? bogati in obdelovanje zemlje, posebno vinogradov, bolj ceno. Posestniki bi veliko* prodajali in dobivali torej dovolj denarja za svoje potrebe. Toda s tako kupčijo se naša dežela ne more ponašati. Pridelkov ni veliko, torej ni dovolj izvoza, ki bi pokrival vsaj ves uvoz. Zato tudi si mnogo naših ljudij išče kruha drugod po svetu; večino leta so na tujem.
- tos -
MARCO VISCOMT1
Zgodovinski roman Jlalijanski napisal tTommaso Grossi.
(Dalje)
»Grof Del Balzo? Dobro, pelji me k njemu, ker sva znana; reci mu, da sem Tramacoldo, in da imam tu nekaj ...
Med tem ko je oskrbnik odpravljal grajščanske kmete ter delil darove glumcem, sta bila tudi grof in grofica odposlala vse nadležne svedoke in sta ostala sama. Vsa zbegana in pobita sta si stavila drug drugemu nebroj vprašanj, dasi je skoro pri vsakem vpra-šalec bil prepričan, da poprašanec ne bo vedel kaj odgovoriti. In vendar sta se popraševala. Vsega sta se domišljala, delala sta vsakoršne sklepe, a izvršila nista nobenega. Konečno je šinila Erme-lindi pametna misel v glavo. «Kdo ve», je dejala, «da bi se med tolikim ljudstvom ne dobilo kakega človeka, ki bi nama mogel kaj povedati ?»
«Prav pravite«, je odgovoril grof, *koj  grem  tja, in ukažem  poprašati,
V obče pa je dognana resnica, da p o-I j e d e I s k e dežele veliko zaostajajo v blagostanju za -obrtnimi ali industrijskimi deželami, t. j. za onimi, v katerih poteg poljedelstva cvete tudi obrtnija. Kjer je mnogo obrtnih podjetij, tovaren itd., živi veliko ljudij samo od dela svojih rok ali svojega uma; vsi ti morajo pa tudi jesti in piti: posestnik prodaja lahko in dobro vse svoje pridelke. - Obrtna podjetja potrebujejo razne surovine, katere jim prodaja zopet posestnik po ugodnih cenah. Vse drugačne so cene, kedar treba surovine izvažati v oddaljene kraje, ali kedar jih porablja domača obrt. Obrtna podjetja plačujejo tudi velike davke, ki so občinam v veliko olajšavo. Od obrtnih podjetij in pri njih delujočega osebja ima prebivalstvo še v mnogih drugih ozirih dobiček; trgovec, krčmar, rokodelec itd. dobe" stalen zaslužek. Resnična je torej prva trditev, da od razvite obrtnije ima tudi kmet, posestnik, velikih koristij.
Kar se delavca tiče, so pa njegove koristi ozko vezane na obrtna podjetja. Čim lepše ta uspevajo,' toliko gotovejši je njegov zaslužek, toliko večjih ugodnostij zanj in rodbino mu podjetje lahko ponudi. Čim bolj se razširi v kaki deželi obrt najrazličnejših strok, tim bolj se lahko podpirajo druga, drugo, tim bolje je tudi za vse delavstvo. Seveda mora delavstvo težiti za edino pravim smotrom: da Čedalje bolj napreduje v svoji stroki in da vestno in točno vrši svojo dolžnost. Le tako bodo obrtni izdelki odgovarjali napredujočim zahtevam časa z ozirom na kvaliteto in kvantiteto t. j. po dobroti in množini. Kjer delavstvo ne pride do takega moralnega nagona, ne odgovarja svoji nalogi in nima nikake pravice, da stavlja v obrtna podjetja še kake posebne zahteve.
Po teh splošnih opazkah si lahko ogledamo našo deželo Goriško z ozirom na današnje obrtne razmere.
Rokodelstvo se je zadnja leta vendar že precej razširilo po vsej deželi; toda čez domače potrebe se je le redko kje
predno se vsi razidejo*. Šel jo torej na hodišče iskat oskrbnika, in ga je našel v pogovoru s Tremaeoldom, kateri se ni dal odpraviti. Kakor hitro je šaljivec zagledal grofa, mu je stekel naproti, je snel ter stresel čepico, da so zaž-venkljali kraguljčki, prišiti na njej, poklonil se po glumčevo, to je na pol resno in na pol Šaljivo, ter začel praviti:
• Ravno sem se moral prepirati s to pasjo nogo, ki me je hotel zapoditi kakor kakega malopridneža. Toda jaz, ki sem prišel navlašč, ker sem slišal, da Ottorino*...
«Kaj? Veš kaj o njem? Pojdi, pojdi tu sem*, je dejal skrbno grof, in prejemši ga za roko, ga je peljal v dvorano. Tja dospevši. se je obrnil k Erme-lindi, in je rekel: «Ta mož ve nekaj o naših«.
Grofica je stekla naproti glumeu, in je jela siliti vanj: «Kaj veste? O povejte, povejte! Ali ste ju videl? Ali ste slišal kaj praviti o njih?»
«Kaj? O kom?» je odgovo il Tre-macoldo, nemalo osupnjen, da se ga je tako burno popraševalo.
«Prašam vas, ali ste videl Ottorina in Biče ?» je ponovila skrbljivo grofica.
povspelo. Tudi primitivnost ali priprostost je še vedno glavni greh; takozvana staro-kopitnost je precej vkoreninjena med našimi rokodelci. Tu bo treba sistematiške vspod-buje in pouka. - Dostaviti nam je, da si naše ljudstvo kupuje še veliko rokodelskih izdelkov pri tujcih. Tudi to je še važna postavka med našimi pas i v i.
Precej visoko nad navadni nivd so se vspeli mizarji v bližini Gorice, zlasti v Solkanu. To rokodelstvo se je povzdignilo od primitivnega načina izdelovanja že precej blizu do tovarniškega dela; zato pa je že dandanes precej živahen izvoz mizarskih izdelkov. Tu pa je še veliko dela in zaslužka, katerega naši ljudje niso znali poiskati.
Od ostalih rokodelstev so se povzdignili tudi čevljarji ob dolnjem teku Vipave, kjer se je precej dobro razvilo tudi strojarstvo. Vendar čevljarstvo že nekaj časa peša in se je bati, da ga tuja konkurenca popolnoma potlači, ako ne dobi mož, ki ga bodo znali združiti in vsposobiti za vsak konkurenčen boj.
Obrt, ki se bliža tovarniškim podjetjem, je edino strojarstvo, ki je danes med goriškimi Slovenci nekakega pomena. Ali še to se mora že boriti s prav resno konkurenco iz drugih dežel. Izvoz dalje na jug ali celo v zamorje je malenkosten. Zato se strojarstvo tudi ne more dvigniti, da posa-mičniki v domaČi deželi ali v kupčiji z bližnjimi sosedi hudo tekmujejo drug z drugim.
V hribih imamo les, toda kake obrti z lesnimi izdelki — ni. V tem oziru se je že marsikaj ugibalo in premišljalo; sad tega premišljevanja je strokovna šola za lesne izdelke in za košarstvo na Žagi pri Bolcu. Toda ta šola je bolj omejenega pomena za razširjenje --* domaČe obrti, o kateri porečemo nekoliko besed niže.
Naše dežele sedotiče tudi morje, toda ribištvo je docela v oblasti tujcev. V Devinu in Štivanu so tovarne v tujih rokah.
Naš Kras ima kamenje. Kamnolomov je še precej v slovenskih rokah; tudi Mesarstvo se je že precej razvilo v zadnjih 15 letih, posebno na Nabrežinfin v Opatjemselu, semtertje tudi drugod po Krasu. V Repentabru so podjetniki po večini tujci; domačini so le delavci. —- Zadnje
»•O ne, videl ju nisem!*
«Sto pa kaj slišal o njih?* Da, sem slišal, da nista še došla v Castelletto. Zato sem si mislil, da niso mogle še končati veselice, in sem se napravil semkaj, nekoliko kasno, to je res, pa vendar*...
«In kaj so pravili v Sestu?*
*]Sie; kaj hočete, da bi rekli?.... In, kakor sem dejal, sem prišel, in po poti sem zložil neko pesmico za to zenitov ?
«Pa ni nobeden omenjal, da%ju je videl, da je slišal kaj praviti o njih?*
«Nobeden. In kakor sem začel praviti, jaz sem že v Bellanu to ženitev prorokoval. Torej vidite, da sem imel več pravice ko kdorsibodi napisati pesmico o tem; in sera jo napisal, in * jo imamtu». Tako* rekoč je odgrnil plašček, segel z roko v nedrij e in izvlekel nek papir, ter ga prijazno ponudil Erme-liridi. A ko je tako odgrinjal plašček, je odkril celo svojo levo stran, in grof, ki je bil zraven njega, je videl zabliščati roč nekega bodala, ki ga je Tremacoldo nosil pod pasom. Grof je takoj spoznal bodalo — bilo je Bicciardinovo.
«Kje si vzel tiste bodalo ?» ga je vprašal ves prestrašen.                     *
leto je ta obrt precej padla; ponekod na polovico. Budimpešta je dajala silno veliko dela, A zadnji čas je zidanje tamkaj pojenjalo.
Kar je večjih tovaren v deželi, so vse v rokah tujih kapitalistov. V StračicaH, v Podgori, v Ajdovščini so tovarne, v katerih so Slovenci le delavci.
Domača obrt je v naši deželi preslabo zastopana. In koliko je ob letu in dan rok brez pravega dela! Koliko ljudij lenu-hari celo zimo po pečeh, ali pa, kar je.še usodopolnejše, po žganjarijah in krčmah pri kartah ?! Tako slabo se pri nas razume zlati rek: »Čas je denar«. Za take roke so kakor nalašč takozvane-domače obrti: izdelki iz lesa ali vrbovja, vrvi, nogavice In druge pletenine, čipke itd. Od vseh teh imamo semtertje edino priproste izdelke košarstva in pletenine, pa čipke za veliko-mestno kupčijo... Imamo na deželi tudi tri Čipkarske Šole; vspeh še ni takošen, kakoršen si moramo želeti.
V kova štvu se odlikujejo naši L o-kovčani po svoji občudovanja vredni sa-
mouški izurjenosti in.....produktivnosti. Na
milijone in milijone izdelajo žebljev, na tisoče in tisoče pa, krivcev (fovčev) in raznih nožev vseh vrst, Njih izdelke prodajajo razni prekupci po vsem Primorskem, v Dalmacijo in še dalje po Balkanu. Lepo število vagonov Železa zvozijo in znosijo na lokovško planoto, odkoder prihajajo v svet znani izdelki te domače obrti. Ljudje delajo, ko imajo Čas; prislužijo si torej lepe novce, dasi v — potu svojega obraza.
To je vsa naša obrtna mizerija. Ali ostanemo za vedno na tako ¦— žalostno nizki stopinji?
DOPISI.
S Tolminskega. (Narodni grehi). Da 'prešinja nas Slovence ponižnost, miroljubnost in hlapcevanje, temu se pač ne bo nikdo čudil, saj je kriva temju le naša žalostna zgodovina. Narod, ki ni bil nikdar samostalen, razen prehodne vlade Samovega kraljestva, duševno odreveni, da ne more imeti niti pojma o prostem dihanju — o svobodi. Narod, ki je moral zdihovati pod mogočnimi Franki in Nemci, odbijati navale divjih Turkov
•Kakšno bodalo?*
«To, katero imaš tu!»
Glumec ga je vzel izpod pasa, ter ga podal grofu rekoč:
«Vkupil sem ga včeraj od nekega orožarja v Gallarati*.
«Kaj je? kaj je?» je vprašala Ermelinda.
«To je Bicciardinovo bodalo!* je zaklical grof, a grofica je pri teh besedah prebledela in začela tresti se.
«Bo že še tako*, je dejal glumec sam za se, «da sem nevede zabredel v kake spletke, iz katerih se le teško izmotam*. Šel je počasi, počasi do vrat sobane, pogledal na dvorišče, videl tam svojega konja osedlanega, privezanega k nekemu stebru pri vhodu, videl velika vrata odprta in most spuščen, in — hotel jo je že popihati. A Čez tre-notek: «Ne», je dejal, «T.remacoldo, lehko drži glavo po koncu, naj gre kamorkoli. Nobeden nima o ineni sumiti, da sem se vdeležil kake lopovščine. Tu ostanem, da izvem natanko, za kaj se gre».'
(Dalje pride).
ter stati na braniku svojim tiranom, • si ne | more ustvariti idej o prostosti. Narod, med I katerega  se je vgnjezdilo v poznejših časih nebroi, drugorodnih   vitezov,   vsemogočnih grajščakov in grofov* kateri so ga izmozgo- j vali liki živino, ne zna ceniti svobode. Tak narod je podoben vedno zaprtemu ptiču, katerega ne mika prostost. Uprav takošen narod je   nared slovenski. —   Med   tem,  ko so germanski rodovi drzno sledili divjačini ter si prilastili pri tem drzovitost, pogum in v!a-deželjnost,   je  naš narod mirno obdeloval j svojo zemljo, ne zmene se za gospodstvo.
Ponižnost, miroljubnost in hlapčevanje I prešinjajo naš duh, meso in kosti. Kako do-kažemo to trditev?
Poglejmo   našega   kmeta,   posestnika, kateri se vede na lastni mu zemlji dosti bolj boječe nego kak italjanski .kalabrež* ali Nemec na ptuji. S kako krčevito živahnostjo branita i mogočna soseda svoje privilegije in krivično nadoblast nad nami! Kako prezirljivo nas nazivljeta  manj  vredno  (inferijorno) pleme, povisajoča sama sebe nad nas. Kako dolgo bo to trpelo? Težkemu vprašanju težek odgovor. — Vsekako pa toliko časa: dokler ne iztrebimo nam  prirojene hibe, dokler   ne bomo  imeli   narodnega ponosa, dokler   ne bomo   znali čislati pravih narodnih mož, (nemislim J srednjeveškega  grofa Coroninija),  d o k 1 e r | si   ne   pridobimo    solidarnosti, I katera   diči   naše   sosede,   Slovan, | sosebno Slovenec,  je tudi zaviden v blago- I stanju  živečemu sobratu  Slovencu, dasi je svoje premoženje pridobil s svojo izvanredno delavnostjo  in podjetnostjo, katere mi Slo- I venci, žnlibog, le malo poznamo.
Poglejmo nadalje našega posestnika, župana v uradniji! Kako boječe se prilazi do uradnika, glavarja, v katerem se pretaka plava kri, bodisi da je vitez, baron ali grof, kar je pač v Avstriji tradicijonelno, kako se počuti srečnega, če ga le pogleda ali da celo prijazno ž njim govori. Poln zadovoljnosti zapusti uradnika-birokrata, pripisujoč si neko posebno odlikovanje. Kaj je posledica lepega pogleda uradnikovega? Ljudje božji, čujte in strmite! V prihodnji občinski seji je bil z navdušenjem soglasno izvoljen častnim občanom za zasluge. Ta narodni - greh je silno razširjen po slovenski domovini. Ta greh nam ne dela časti, pač pa sramoto. Narod! zapomni in vtisni si naslednje besede v srce: Uradnik vrši le svojo dolžnost; on je tu radi tebe in ne ti radi njega. Olika zahteva, da I se mu primerno zahvališ, in mirna Bosna! — Ne bodi tedaj preradodaren s častnim občanstvom, katero ti nareja mnogo troškov in ti veže roke ob volitvah ter od- ' ločuje večkrat v zmago ene stranke.
Dixi. S Krasa. (Poslanica poslanca g. Muhe v »Edinosti"). —V tržaški »Edinosti* smo čitali znamenito poslanico g., deželnega poslanca Ant. Muhe v Lokvi. (Isto je prinesla tudi »S o C a" v zadnji številki. Op. uredn.). Ta poslanica je velevažen pojav, ki vrže nekoliko svetlobe v goriški razkol. Gosp. Muha je govoril kratko, pa odkrito možko! Hvaležni smo mul — Saj je bila že dolgo časa javna tajnost, da je bil v juliju le ujet, kakor še marsikdo drugi, da je podpisal zloglasno pismo na dr. Turno. Da se je dal g. Muha zapeljati taLas še velikanoma Gregorčič in Goronini, kdo naj mu to zameri? Vendar je bila velika večina zavednih Kraševcev nejevoljna, da se je dal naš poslanec speljati na led ljudem, profi katerim je bil izvoljen. Naše simpatije so bile po večini takoj s početka na strani dr. Turne, Gabrščeka in ,Si«če". * Razni rodoljubi so svoje mnenja tudi večkrat odkrili g. Muhi, ki je spoznal takoj po nekaterih številkah „Gorice", da je preveč zaupai Gregorčiču in Coroniniju. Ali težko mu je bilo, preklicati svoj podpis, še teže pa, ostati v javnosti v nasprotju sam s svojim prepričanjem in z veliko večino svojih volilcev.
Med tem so razmere zorele same in prišli smo tako daleč, da je »Gorica" sama začela nesramno napadati g. Muho, ker so gospodje menda spoznali, da ne bo brezpogojno plesal po njihovem taktu. V svoji mogočnosti so sklenili, da morajo poleg dr. Tu m e moralno pobiti še g. Muho, da.ga naredi zanaprej nemogočega.
Toda g. Muha ni zgubil glave, pa se tudi ni udal »Goričanskemu« terorizmu, marveč odgovoril je 3 trezno napisano poslanico. Na kratko js zavrnil očitano nehvalež-nostdo grofa Coroninija, pa tudi ostro ob-
sodil   .Goričansko"   bando  zaradi škanda- | toznega osebnostnega boja, kateri je uprizo- l rila proti dr. Turni, Gabrščeku  in njiju so- j mišljenikom. Povedal je tudi, da ljudstvo si dandanes — ne pusti več metati peska v oči,
Tako govori — mož I Gosp. Muha je j lahko   zagotovljen,  da  je  govoril   iz   srca j ogromni večini zavednih Kraševcev. Naše simpatije so mu zagotovljene.                               j
Konečno še jedno ! Gosp. dr. Abra m in Muha nista bila izvoljena pod »Slogino" zastavo, marveč proti njej. Dandanes je .Sloga* še stokrat manj vredna   nego pred leti: zato naj se smatrata svobodna. Z novim j poslancem g.  Oskarjem  Gabrščekom  in J dri, Tnmo so proti »Goričanski« strahovladi že štirje poslanci. Tako je povedala že .Soča". Brez  dvoma  je,  da  nove volitve pometejo J stari  nerabni kvas  iz  deželnega zbora  — j čemu bi imeli kak nepotreben ozir do njega ?! j To so misli, katerim pritrde vsi zavedni Kra-ševci, izvzemši par oportunistov.           Šn.     j
Iz Komnu. (Le pustite, naj la- i jajo, to kaže, da jahamo!)—.Gorica" J od torka dne 13. t. m. se zaletuje v dopisnika iz Komna kot kozel v steno; spotika se celo I ob poštenost nazorov in ob značajnost do- I pisnika, o katerih pa prav), da noče govoriti, I ampak le spotoma brcne ob nje!                   i
Seveda, kdor ne pleše po taktu „Gori-čanske" bande in nemo ne klečeplazi za njo, je vsaki nepošten in neznačajen, in kdor kaj resnice obelodani, hal6 s kolom nad njega — pobijmo ga! Pobiti gmotno in duševno uničiti ste nam hoteli najbolj zaslužne in delavne može, ter hoteli pod imenom spasi-telja zapeljati ljudstvo v tabor temote. Aii noč je minula — dani se, in z dnevom vam odpadejo tudi zlorabljene vajeti goriških Slovencev!
Kar pa tiče za poštenost in značajnost, 1 mislim pri vaši kosmati vesti, da se nekoliko na svoja prša   potrkate vsi okoli »Gori-čanske" bande, osobito pa   dr. Gr.  in grof | Cor.; jo imata gotovo »extra". Mar je pošteno, ko je Šlo ravno za stvar goriških Slovencev v drž. zboru, da je grof Gor. začel uganjati i svoje  aristokratske burke, ter nas pustil na i cedilu, in dr. Gr. je doma lenobo  pascl in prepir med narodom netil ?! Ali je pošteno in značajno, da so zalivali pri sedanji dopoln. volitvi v drž. zbor grla  alkokolizmu podvrženih volilcev ? Seveda to je pošteno in zna- , čajno I!!                                               '
In v sedanjem kritičnem političnem položaju bije dr. G. boj edino le za osebnosti doma, boječ se za svoj že itak trotrajivi stol. | Mar so ga volilci volili, da dela razdor? ali za osebni boj? in da njegovo glasilo, razu-pita .Norica", bije pa vsakem, kdor ne j klečeplazi za njim ? Ali ga niso volili, da zastopa nas in naše interese v drž. zboru?!
Ako prav bijemo boj, bratomorni boj, J naj že bo! Ali bljmo ga za stvar in ne j za osebe! Poštenega stvarnega boja se ni j bati, ali osebni, ta je sramota — katera ne i bode prikrita v zgodovini goriških Slovencev. J Topoglaveem in znanim .modrijanom" okoli I »Lažigorice" pa odslej ne bom več odgovarjal.
Domače in razne novice.
Odlikovanje. — Gosp. Andrej D r ašček, odlikovani nadučitelj v pokoju v Vrtojbi, je dobil radi štiridesetletnega zvestega službovanja častno svetinjo. Vrlemu g. nadučitelju na tem odlikovanju najsrčnejše častitamo!
Škandali na realki v Gorici. — Zagrizeni lahonski pobiči so gospodarji položaja na c. kr. realki. Pred njimi se trese ravnatelj Schreiber, ki se penzije boji, profesorji pa so več ali manj brez pravega ugleda, kajti pobičem se ne sme nič zgoditi; prej dobi profesor po zobeh, da je lažnik, predno se kaj zgodi kakemu nadepolnemu lahončku, za katerega se poteza celo mestni zastop, dasi nima nič govoriti. — Zadnji čas so se prigodili škandali, ki nimajo para v šolski zgodovini. Žrtev je bil učitelj risanja g. Vinko Levičnik, ki pa odide na realko v Kroni efiž. Zbiramo točne podatke. Bomo govorili.
»Gorlcanom* t album. — V .Gor." od torka čitamo:
.Mi smo in bomo vedno zavzemali sta-
I ljšče, da vsakdo  voli kogar hoče (—   Kaka
milost! Ured. .Soče* —), ne bomo pa trpeli,
da bi človek, ki živi od vseh volilcev, udrihal
javno po naši stranki"....
Nam utegne ta izjava prav kmalu dobro služiti...! Takrat naj se „Goričani" spomnijo I,na gornje besede.
Iz okolice Kobarida. — »Čitali smo, j da so ustanovili v Ročinju društvo krščanskih I deklet. Da bi bila družba večja, bi morebiti ne bilo napačno, ako bi se vpisala iz naše soseščine vsaj tista dekleta, ki so načelniku te dražbe znana, ko jim je bil še katehet. Matere so bile že takrat tako vnete za njih krščansko devištvo, da so jih vlačile k spovedi v Kobarid in Tolmin, ker doma — niso  hotele."                                               j
,Šffl. Bom" In »Ctorlea*. — O občnem zboru „Š. D." je pisala .Soča" med drugim: .Niti odbor ni bil ves navzoč; 5 gospodov, zraven dve učiteljici in še jedna druga ženska*. — sGorica" je povedala, da ta .druga ženska" je bila —gospa Avgusta Šantel, načelnica ženskega oddelka. Na to pa udriha po Gabrščeku, katerega n i b i I o na zboru; I poročevalec pa — gospe Šantel ni poznal, | kar ni nikuko čudo.
Izraz .ženska" ni bil rabljen v kakem zaničujočem smislu, pač pa mu je »Gorica" hotela dati neko tendencijoznost!
O poŠti št. ?». t Gorici. — Pred časom smo se pritožili v »Soči", da je bila oddana v Gorici, poštni urad v Gosposki ulici, brzojavka za Sežano. Ime naslovljenca je končalo na — ,ic*,al>rzojavljeno je bilo na ,ig". Vršila se je preiskava, ki je dognala, da je bilo ime na izvi/niku nejasno napisano. Izvirnik smo dobili na vpogled, in res je končnik c okrašen z nekim čudnim repom, da ga mora vsakdo citati za — g. Na to stran je bila pritožba sti;mke torej docela neopravičena. Ostali del pritožbe je ostal nespodbit; krivec je dobil za to tudi jako strogo kazen.
Nauk: 1. Pišite brzojavke vselej razločno. 2. O nerednostih pritožite se nemudoma. Poštna uprava dandanes se ne šali, krivcem ne prizanaša.
V  poštnem uradu št. 3. bi si sicer želeli nekoliko  premembe, ali v obče  že gre. i Pri brzojavu  bo  treba vsekakor več znanja slovenščine.
»Rečeni ti, da mi ne porečeš", je znan izrek, in tega .se zvesto drži »Gorica", kar smo že mnogokrat dokazali. Ker smo mi dokazali že nešteto laž i j, katere je »G." lepo shranil.', v svojo torbo, se je revica zrepenčila nad »Sočo" s pridevkom — »La-žitorba", dasi nam ni dokazala še nijedne laži, k večjemu kako neznatno napačno informacijo, ki ni nikogar spravila v slabo luč. | — Najlepša je pa ta-le logika:                       J
»Gor." hoče, naj mi tiramo pred sod- j nika tiste, ki so glasove kupovali.....Sodnik I
¦ naj izreče svojo sodbo. Dokler tega ne stori,
; je tisti, ki piše, nesramni lažnjivec in podla obrekovalna  duša;  list  pa, ki
I polni trikrat ha teden svoja predala s sami mi lažmi — je prava pravcata »Lažitorba".
|           Aii ni to divno cvetje iz »Goričanskega"
vrta 2 „Sočani* morajo pred sodnijo dokazati svoje trditve, predno jih zapišejo v »Soči* ; ako tega ne store, so »nesramni lažnjivci in podle obrekovalne duše". Tistih 38 podpisov pod brzojavko grofu C. torej nič ne velja. Treba je Šele sodnika....! No, sGor." ni tako neumna; ona  ve, da je  enako  kriv,  kdor
! podkupuje in oni, ki se da podkupiti; zato navadno ni prič, ko se vrši .kupčija", » vendar je vsej okolici znana.... »Gor.* zahteva torej sodnijskih dokazov. Ako bi hoteli biti .ovaduhi", bi prodrli z dokazi tudi pred sodnijo!
V   znamenju «ravnopra?nostl.* — Slovenec, ki je znan kot tak, je dobil tedni od okrajne sodnije povabilo, pisano v laškem
j jeziku, in seveda končnica imena »žič* pisana po laški:   »sig* l Mož je zavrnil pova-
I bilo, ker je bilo laško in ime grd« popačeno, ter zahteval od. sodn. sluge, da mu prinese drugo, kakor tiče. Drugi dan pa mu je prinesel ravno isto povabilo ter mu je od daleč
! pomolil, češ, da je že popravljeno, kakor je želel, na kar jo je hitro odkuril. Tako je bilo Slovencu vstreženo, da je dobil drugič ravno tako vabilo v laškem jeziku in s pokvarjenim imenom! — Sedaj pa vidite, kako se »Slovenijo" naše sodnije v Gorici! —
Obravnava proti že preminolemu ,Cor-rieru" na podlagi ovadbe g. Colloriga iz Kormina v znani zadevi bo zopet dne 26. t. m. pred dunajsko poroto.
K. k. Steneraint in Karfreit. — Je-li mogoče ? Da, je! Pred nami leži odtis pe-I čata nove davkarije v Kobaridu, katera ima j samo nemški pečat! Tako razumejo visoka I gospoda ravnopravnost I Davkarija v Koba-I ridu posluje edino le s Slovenci, ki nosijo v j ta urad svoje davke, in vendar pečal le I nemški! Kako naj to imenujemo ? ! Pričaku-
jemo, da Kobaridci store primerne korake, da se ne bode na tak6 očiten način žalilo njihovega slovenskega jezika v uradu, v kateri nosijo svoj težko prishiženi denar!I
Društvene vesti.
Vsa sežanska narodna društva pri-rede šolskemu podpornemu društvu v korist veselico v Sežani dne 18. februvarja t. I. v hfitelu „pri treh kronah". Razpored: 1. H. Volarič; »Slovenski svet, ti si krasan", moški 2bor. 2. A. FoersLi*; »Domovina", mešani zbor. 3. S. Gregorčič: .Družba*, deklamacija.
4.  A. Mayr:   »Tičica gozdna",  čveterospev.
5.  A. L. Bistriški: »Lokavi snubač", veseloigra v 1, dejanji. 6. H. Volarič: »Smo vesela družba", mešani zbor. 7. Šaljiva loterija. Po reselieiples, pri kojem bode svi-rala izvrstna godba na lok. Začetek veselici točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo i krono. Ker je namen veselici blag, ne stavi se radodarnosti meje. K obilni udeležbi najuljudneje vabijo narodna  društva.                   ¦,
»Delavsko   podporno   društvo" in       I
past. — Delavec nam piše : »Vsa društva pri-        1
rejajo veselice. Tudi delavska društva povsod        |
drugod privoščijo svojim členom malo poštene        j zabave, le v Gorici ni niči Ni čuda, ako je polno naših delavcev, slug in služabnic na laških plesih in maskeradah. Naši gg. nuuei menijo, da je tako najbolje preskrbljeno za naše duše. Kako se varajo!"
»Trgovsko In obrtno društvo* razpošlje v marcu obljubljeno knjižico,  v kateri bodo ponatisnena pravila in zbrane vse razprave iz »Soče". Te razprave so sad vse-       j | stranskega  opazovanja in premišljevanja —      I nekak   vademecuin za organizatorično delo-      I j vanje v prospeh trgovine in obrti ter po tej      I ! za   boljšo   prihodnost   našega   naroda.  —      I Obrtnike in  trgovce  vabimo,   naj  pozorno      I čitajo. Kdor le za more v Gorici C in na de-      I želi 3 gld.,  naj se v društvo vpiše. Za tako      I obsežno  delovanje mora imeti  društvo tudi       j primernih dohodkov.                                            j JMaskerada  »Goriškega .Sokolu"  bo      ] j tudi letos veličasten zaključek letošnjega pusta       I i v društvenem življenju Slovencev  v Gorici,       I Zanimanje za njo je že zdaj prav živo, še v       I večji meri nego druga leta. Zato smemo pričakovati zadnji dan pusta prav vesel večer.       j I          Društvo slov.  odvetniških in no-       I tarskih   uradnikov  s  sedežem  t  Celjl       I vabi k IV. rednemu občnemu zborovanju  v*    I nedeljo  dne 4. sušca 1900. popoldne ob 3.       1 uri   v   goslilničnih   prostorih    »Narodnega      I doma* v Celju. — Dnevni red: 1. Prečitanje      I in odobrenje zapisnikov lil. rednega in dveh       I izvenrednih občnih zborov; 2. Poročilo društ-       ] venega   vodstva in pregledovalcev računov;       I
3.  Volitev odbora in pregledovalcev računov;       1
4.  Razni predlogi in nasveti.                               I
Dostavek. P. n. redni člani se opo-       j
žarjajo ha določbe §§ 23., 24. in 25. društ-      I
tvenih pravil. —- Vse tiste redne člane,  ka-       I
teri svojih društvenih knjižic Še niso vposieli      I
društvenemu   vodstvu   v   potrdilo   plačanih      I
doneskov  in  kateri še   mesečnih doneskov     I
niso plačali,   opominjamo,   da   to   store še     1
I pred   občnim   zborom,   ker bi jih drugače     I
! zadeli nasledki, označeni v § 32. društvenih     I
1 pravil. — Odbor.                                            1
Iz Rcnč. (Po ročilo  o  veselici).     I
— Naša čitalnica  nam je  priredila dne 11.     I
t. m. prav lep večer.  Prostorna dvorana  g.     I
J župana je bila napolnjena z gosti iz bližnjih     I
J vasi in Gorice — ki so  nas počastili vkljub     I
J neprijetnemu vremenu. Vse točke obsežnega     I
I vsporeda so se vršile gladko in hvalevredno.     I
J —  Oddelek  tamburaškega zbora »Goriškega     I
i Sokola*, broječ 6 g.čen v sokolski opravi in     1
9 gospodov, je pod vodstvom gosp. E. Sirce    I
igral vse komade  tako prijetno, gladko   in    I
precizno, da je žel občo pohvalo, kar pa ni    I
čuda; kajti pod takim spretnim dirigentom,     I
kakor je g. Sirca, mora biti le izvrsten vspeh.    I
I Sodeloval je pri veselici tudi oddelek vojaškega    I
J orkestra iz Gorice, katerega člani so se uprav    I
laskavo izražali o tamburanju »Gor. Sok." To    fl
I nas veseli in to naj bo v vspodbujo gg. tambu-   H
rašera in g.čnam tamburašicam, da vstrajajo   I
na tej poti  pod spretnim vodstvom veščega   m
in neumornega g. Sirce.                                   f*
Veseli  gospod  Slokar je s svojim pri-  ¦
jetnim baritonom v pesmi:   »Stante zvezde"  B
I -za bariton šolo s spremljevanjem tamburic  H
I občinstvo kar očaral. Na željo poslušalcev je  I
moral v drugo stopiti na oder. Hvala mu!    K
Pevski zbor domačih zidarjev je v prvo  I
nastopil pod vodstvom g. učitelja U. Pavlice  B
ter izvršil svojo nalogo prav dobro, kar naj  B
I služi mlademu pevovodji v častjn spodbujo.  B
Igro: »Sam ne vo, kaj hoče* so domaČe di-letantinje in diletanti tako dobro predstavljali, da so zaslužili izkazano jim pohvalo. Gospa A. Rusjanova je predstavljala teto prav moj-stersko, pa tudi gospici I. Vergna in I. Tri-bušon-ova kot sfistrični sti prav častno izvršili svoji nalogi. Gosp. A. Trojer kot profesor, S. Vizintin major in U. Pavlica sluga so želi zasluženo pohvakV-Igra ^-povzročila J mnogo smeha. Po besedi se je vnel živahen ples, ki je v najlepšem redu trajal, »dokler mežnar zazvonil je dan'.           '
Želimo si še večkrat takih večerov.
Razgled po svetu.
Spravne konference. — V češkem odseku so se sporazumen gle^ posrednih volitev v kmečkih občinah ter da se ustanovi obča skupina volileev, kakor za državni zbor. Dež. zbor naj se loči v 3 ku-rije: veleposestva, češko in nemško. Glede zahteve, da bi imela češka in nemška kurija nekako pravico »veta* proti nekaterim sklepom dež. zbora, ni bilo ravno nasprotstva, aH to vprašanje je odvisno od konečnega vspeha konferenc. V moravskem odseku so Cehi protestovali, da se nt oziralo pri konferencah tudi na Šlezijo. Nerad so bili proti. Dalje so razpravljali o jezikovnem vprašanju na dež. uradih ter o temeljnih točkah notranjega službenega jezika.
Sekcija za Češko se je 16. t. m. do pozne noči posvetovala o uredbi jezikovnega vprašanja pri avtonomnih ""oblastvih. Zje-dinjenje se ni doseglo in se posvetovanje danes ni nadaljevalo. Včeraj popoldne so vsi delegatje iz, Češke povabljeni h KOrberju. Pričakuje se važna izjava ministerskega predsednika gled<» češkega notranjega uradnega jezika pri državnih uradih. Nemci so se namreč načelno izrekli proti uvedenju češkega notranjega uradnega jezika na Moravski. Češki delegatje so bili vsied tega tako razburjeni, da so hoteli kar zapustiti sejo in pretrgati vsa posvetovanja.
Državni zbor. — O otvoritvi državnega zbora smo culi v poslednjem času nebroj premišljevanj in kombinacij. No, ee jih resumiramo, pridemo do zaključka, da drž. zbor v sedanji sestavi najbrže ne bo mogel poslovati. Tako n. pr, piše »Slov. Narod".
»Ni drugače mogoče, kakor da je Ktfrber sklical državni zbor v polni zavesti, da ne bo mogel funkcionirati, da bo za plodno delo nesposoben. Sklical je državni zbor samo v namen, da poskusi spraviti pod streho nekaj nujnih, takoimenovanih državnih potreb, mej katerimi zavzema prvo mesto rekrutni zakon za letošnje leto — ki morda ne naleti na nasprostvo Cehov, da pa potem-, čim se izkaže nesposobnost državnega zbora za redno in uspešno delo, stori tiste korake, za katere si je ižpošiovaf dovoljenje cesarjevo, še predno je sestavil novo ministerstvo, pred vsem da razpusti posli asko zbornico.
Glasom došlih nam poročil vlada v političnih in v parlamentarnih krogih prepričanje, da je to zasedanje, ki se začne 22. t. m., zadnje zasedanje sedanjega drž. zbora in da nam prinese spomlad državno-zborsfc,'e volitve, katerih se pač samo resnične ljudske stranke ne boje in katere utegnejo — ako se bodo vršile nepristransko — precej znatno premenitt fiziognomijo našega parlamenta"..,.
Mogoče, da pride tako, mogoče pa tudi, da ne. Kdrber utvori dne 22. t. m. drž. zbor, čeprav dotle spravne konference še ne bodo dokončane, kar je prav zvito. Vsekakor misli Kdrber razdvojiti pozornost Cehov na drž. zbor in na spravne konference, in zdi se nam, da bo ponujal v konferencah marsikaj (kar Cehom sicer pritiče) pred pretvezo koncesij ali spravljivosti, da bi le v drž. zboru mogel spraviti do izvršitve najnujše drž. potrebe. Upamo, da se Cehi ne dado ujeti na vladine limanice ter da odbijejo vsak poskus, spraviti jih kolikor toliko v odvisnost Nemcev.....
Sicer pa smo skoro prepnčani, da se razbije delovanje drž. zbora ot A&kozvanem »zde" - vprašanju, o katerem sprožijo Cehi debato nemudoma, ter ob zahtevi, da se po-milostijo češki reservisti. ki so bili tako hudo kaznovani radi- zglašanja z »zde*, mesto » hier *. Cesar je bil povedal dovolj jasno, da nikdo ne bo pomiloščen, torej se sme sklepati iz tega, da Cehom se v teh dveh zadevah ne ustrežen kar jih spravi naj-brže v obstrukcijo. Potem smo pa tam, kjer smo bili. Vlada bi storila edino pametno, da
se odloči, »ide*-vprašanje spraviti s površja s tem, da se pomilostč češki rezervisti ter da se dovoli zglaševanje pri kontrolnih shodih v maternem jeziku, kar je le pravilno. To bi bil korak, ki bi poleg poštenega stremljenja v spravnih konferencah gotovo pripomogel kolikor toliko do zboljšanja državno-zborsk?h razmer, tak6 pa nam uhaja nada za.nadflj, in bližajo se za državo in narode vedno hujši časi.    *
Češki načrt za Šole manjšin. Češki deželni zbor je že maja 1899 sklenil v vseh treh branjih načrt zakona glede zakonite preosnove javnega- ljudskega šolstva v narodno mešanih šolskih okrajih. Dotični načrt služi v podlago pri sedanjih spravnih dogovorih in določa mej drugim sledeče;. V na-jrodnd-mešanih šolskih okrajih* v katerih ob*-stoje splošne ljudske šole le s češkim ali samo z nemškim učnim jezikom, kjer se pa vendarle kaže potreba pouka v drugem deželnem jeziku, je v dotični občini osnovati šolo s tem učnim jezikom. Ta potreba je vselej dokazana, ako je v občini nad 40 šolodolžnih otrok, ki govore drugi deželni jezik in katerih stariši ali zastopniki bivajo vsaj tri leta v dotični občini. To so glavne določbe v dotičnem načrtu, na čegar podlagi se vrši sedaj razgovor mej češkimi in nemškimi zastopniki.
.jezikovna ravnopravnost v Škofijski pisarni t Trstu. — »Naša Sloga« piše: Iz raznih krajev Istre se nam pritožujejo duhovniki, da jim pošiljajo iz škofijske pisarne razne spise v zavitkih s čisto laškim i
naslovom : »Dali' Ordinariato Vescovile..... Al
Venerabile tlticio..... itd. Take naslove pošiljajo v čisto hrvatske župnije ali kaplanije, seveda s hrvatskim aH slovenskim spisom notri".
Nasjov torej mora biti laški, da se vsaj na zvunaj varuje »latinita" naših pokrajin. Zakaj ne pišejo naslovov po hrvatski ali slovenski?! Ali se boje »Piccola?" Ali še vedno strahuje žid »Piccolo" katoliško škofijsko pisarno ter ordinarijalPl Žalostno, pač žalostno, in se še čudijo, od kod izvira preganjanje slovanščine iz cerkve! i            Vojna  v  južni   Afdkf.   -  Zgube
Angležev pri Hendsburgu v bilkah dno 10. in 12. t. m, so; 4 častniki in 7 mož mrtvih, 14 mož ranjenih in G častnikov. Nekaj se jih je pozgubilo. — General French je došel s konjieo, pešci in artilerijo v Kimberlev. — iz burskega tubora javljajo, da general Bolha je 1% t. m. prekoračil Tugelo, da jo videl torišče, katere so zapustili Angleži. Zadel je ob majhno četico, s katero se je spopadel. — Večji oodelek Barov je odšei proti Golen?'.; ter se utaboril pri Bohskoppu. — Okrog lifidvsmitha vlada mir. — »Inf." piše neki strokovnjak, da za tajne fonde izda Transval na leto več nego Avsiro-Ogerska, Angleška, Nemčija in Italija izdajo v svrho tiska in drž. redarslva. V Transvalu je prebivalstva okoli I milijona, med njimi okoli 700.000 nebelih. Za 1. 1897. je bil Transval določil 660.000 pfd. (7,900.000 gld. av. v.), porabilo pa se je dejanski 800.000 pf. sterl. to je 9,600.000 gld. av. v. Te številke govore očito in tudi pojasnujejo dobro uneto navdušenost med Buri!
Angleži o Busljl. - »Times" piše o napredovanju Rusije proti Heratu: Skoro ni dvoma, da se je ruska vlada prepričala, da je sedaj prišel psihologični trenotek, ko hočejo z aktivno demonstracijo pritiskati na anghžki urad za zunanje stvari. Omenjeni list misli, da je namen koncentracije ruskih čet v Kušku ta, da si Rusija olajša pridobitev nekaterih toček pri Spielu v Perziji. »Times" dostavlja, da morajo biti Angleži pripravljeni, da branijo svoje koristi ob perzijskem zalivu in v Perziji prott vsemu svetu.
Raznotere vesti. — Štajerske Slovence čaka nov udarec. Drugim dež. nadzornikom za spodnještajerske ljudske šole bo imenovan najbrže znani Peter Končnik v Celju. Ime je sicer slovensko, ali — srce V — Cesarskim namestnikom za Moravsko je imenovan Karol grof Zierotin, dosedanji predsednik v moravskem dež; kulturnem svetu. — Državnemu zboru predloži vlada načrt, po katerem se ima dovoliti davčna prostost stavbam v Ljubljani še za 5- let, —• Priprave za razdelitev drž* podpore pomožnim uradnikom bodo kmalu dokončane, nakar takoj razdele pripadajočo podporo. — 15. t. m. po noči je razsajal po Francoskem velikansk vihar. Provzročil je mnogo škode. Bzojavna zveza na vse strani je docela pretrgana. — Na Angleškem je bil istotako grozovit vihar s snegom.. Ob morju je na-
pravil obilo škode. Več ladij je razbitih, mnogo cest nerabnih. — Cesar je odpotoval z Dunaja v Budimpešto, kjer ostane 3 tedne. —; V Bruselj u postopa drž. pravdništvo kazensko proti soc. poslancu Demblonu, ker je 14. t. m. v poslanski zbornici udaril klerikalnega poslanca Viarda. In kaj so v našem drž. zboru počeli Nemci ? — O stavkah je povedati le to? da-položaj je nespremenjen. Delavci prirejajo shode, na katerih se go~. vori o vstrajanju pri stavkah. — Znani morilec Blaž Ravnik v Ljubljani, ki je bil pomiloščen te dni od odsodbe na vislice v dosmrtno ječo, je hote! pobegniti, ali so ga ujeli na strehi jetnišnice.
Narodno gospodarstvo. Organizacija kmeta,
(Dopis s Krasa). Ako pogledamo sirom sveta osobito v sedanjem času, vidimo vse stanove v organizaciji, naj bode najniži stan ali pa najviši. Delavec, duhovniki, učitelji, trgovci, obrtniki in dr., vse je organizovano, in to tudi kaže, ka,ko velikega pomena je organizacijo. Ako organizacija istega stanu zapazi katerokoli gibanje proti svojemu stanu, opozori organizacija takoj svoj stan v deželi rekoč »na noge, to ni v prid nam*! In isti stan se združi po organizaciji v«, bran za svoje interese. ,
Kaj pa kmet, ali je tudi organizovan ? Ne! — in kdo je temu kriv? Sam? —deloma sam! Pa ne smemo ga zato obdolžiti, ker kmetski stan je bil v temi, in iz teme ga i niso hoteli rešiti ne vlada ne drugi in tudi ne j duhovniki, saj je še sv. Tomaž Akvinski rekel; »Kar se tiče delavcev, ki obdelujejo polje, je dobro, če so močnega telesa in slabe pameti*! In še dandanes bi radi potisnili kmeta v šestnajsto stoletje, da bi dajal desetino in »kvrtež*, in tudi ga potisnejo, ako se ne zave o pravem času in združi v skupno organizacijo. Torej na delo, kdor ima ljubezen do kmetskoga stanu, zakaj v času, ko kmet spozna in bo razločeval svoje prijatelje in sovražnike, se bo čudil svoji dosedanji kratkovidnosti in proklinjal svojo brezbrižnost — in takrat bi bilo prepozno,
Zarja dvajsetega stoletja je prinesla skoro vsem stanovom povišanje plačo, edino kmetu nič in nič! Učiteljem bi tudi morali povišati, zakaj ravno oni so potegnili kmeta iz lemote, ali tem dvema trpinoma, posebno kmetu, nakladajo le bremena, dokler se no zgrudi pod težo istih. Ali kmet dobi tudi povišanje — in sicer pri davkih I In kako povišanje, to je povišanje, katero nam jemlje up in veselje do dela, da s strahom gledamo v bodočnost, kedaj da pride osodepolni dan, ko nas iztirajfi s trebuhom za kruhom ven iz hiše, ali iti kam?!
Proti temu je edina rešitev, katera nas more rešiti vsaj za Časa, in ta edina rešitev je organizacija na pravi kmetski podiagi. Ta organizacija bi varovala naše interese, branila pred vsakim zlom, ki bi pretilo kmet-skemu stanu od katerisibodi strani. Organi-zovati bi se morali za skupna delovanja ter dramiti bi bilo treba kmeta iz temote, da se zave, kaj je kmet in njega poklic na tej vesoljni zemlji.
Dosti je že govora o tej organizaciji. Kdor torej se zaveda, naj da svoj glas, ker več glav, več mislij.                                F.
Dostavek uredništva. — O drga-nizaciji kmeta, zlasti kar se tiče prodaje raznih pridelkov, trg. in obrti, je povedano marsikaj že v člankih »Trgovsko in obrtno društvo* v »Soči", na katere opozarjamo. Imenovano društvo izda posebno brošuro, katero naj bi preštudirali tudi vsi listi, ki so uneti za blagor kmetijstva. Vse seveda tam ni obseženo, saj je vzrokov, da propada kmetijstvo, jako veliko, in sicer najrazličnejših vrst, — Dopis smo priobčili radi še posebno, ker nam je došel iz peresa mladega kmetskega mladeniča, ki se prav vrlo zanima za ves naš napredek. Strinjamo se z njegovo željo, da bi se v tej, reči oglasilo več njih, da se da potem točneje in popolneje obravnavali o tem predmetu.
Iz Poreca so izvozili tekom meseca januvarja po morju 4473.34 hI. vina, in sicer v Trst 2623.04 hI., v Pulj 1572.84 hI. in na Reko 277.46 hI.
Papir se draži. — Tudi v Budimpešti so sklenili trgovci s papirjem na svojem shodu, da podraže papir, ker so prizadete tovarne zvišale ceno.
Konce papirnatih goldinarjev. — Vse papirnate goldinarje, katere so dobili nazaj, so uničili. Izdanih je bilo 57,883 361 takih goldinarjev, o pravem Času pa ni bilo oddanih v pristojne blagajne 671.978 gld,; teh torej ni bilo treba zamenjati, in tako je naredila državo pri tem dobička 671.978 gl.
Stari bakreni denar. — V MWiener Zeitung" čitamo naredbo finančnega ;mi-nislerstva, ki se glasi: Dasi je ugasnila obveznost države, zamenjati bakreni drobiž po 1 novflič in pol novčiča, se dovoljuje zamenjanje istih pri državnih blagajna^ na Dunaju in pri deželnih z nova do 30 junija t. 1.
Vsem deželnim $i»M\m uslužbencem Avstrija brez razločka službe in spola!
Na podlagi vsestranske vzajemnosti obstoječih društev poštarjev in društev poštnih odpra-viteljev avstrijskih v svrho pogovora in pospeševanja stanovskih interesov vseh deželnih poštnih uslužbencev brez razločka se bode vršil: dne 6, marca t. 1, ob 10. uri splošni shod poštarjev in poštnih odpraviteljev v ljudski dvorani nove magistralne hiše  na Dunaju.
'. Vsi tovariši in tovaršice se vabijo tem potom, da se udeležijo, kar mogoče naj-mnogobrojneje, v namen velikanske manifestacije glede neznosnih sedanjih trajajočih stanovskih razmer.
Stalni akcijski odbor. Nove želczniee. — V več listih čitamo, da hoče vlada predložiti državnemu zboru, ko se zopet snide, predlogo za novo železnico preko Tur in Karavank. Gradnja teh dveh železnic bi trajala 10 let. ~-Kaj pa je z našo predelsko železnico, katero merijo že nekaj desetletij, in kaj je sploh z železniškimi zvezami v naši deSeli? Kako to, da ničesa ne dosežemo P l Furlani imajo svojo železnico — mi pa le ceste, in še te slabe \ Cujemo, da obvelja — b o h i n j s k a železnica, kar je za nas deloma udarec.
Železnica Trst-Poreč, — Na prihodnji železniški progi Trst-Poreč začno nekaj delati že ta teden, in to zlasti na dveh mestih: v Slrunjanu in pri Izoli začno delati prorove (galerije). Železniško ministerstvo je izročilo ta posel tvrdki Bn-torac in Ziffer.
Književnost,
»Slovenka". — Glasilo slovenskega ženstva. Urejuje Ivanka Anfiift. Izhaja v tiskarni »Edinost* v Trstu 15. dne vsakega meseca. Naročnina znaša G K sa vso leto. »Slovenka* je dobila z novo urednico novo obliko in večji format. V kolikor smo mogli doslej jo pregledati, obeta novi IV. letnik lega lista poslati prav zanimiv, V njem ftilamo velevužne sestavke, ki. se tičejo našega ženstva, kakor »Svobodna ljubezen in zakon" ~ »Gospa Guanek-Kuhnova o ženskem vprašanju*, mnogo zabavnega in po-dučuega člivo, posmij, itd. tako, da moramo list kar najtopleje priporočati našemu ženstvu kakor na sploh slov. občinstvu.
Zahvala.
Tem potom so najtop?jejo zahvaljujem spoštovanemu gospodu dožel-nomu giavarju vit. A. Pajerju, kateri je pripomogel, da sem kot lastnica hotela «Central* spet na čistem. — Ob jednem se tudi iskreno zahvaljujem vsem častitim gospodom gostom, kateri so moj hotel dolgo let obiskovali. —> Za bodoče si dovoljujem najtopleje priporočati sedanjega hotelirja gosp. Iv. Warnerja.
dna Svete.
Seiden-Bloiisen fl. 2*40
umi hrther! — i Meter; — perto-uud zollfrei zuge-sandt; Muster umgobend; ebenso von scbtvarzcr, \veisser i>. farbiper Hmnaborg-Salfa  von  45 kr.
Ms fl. 14-65 p. Met. O. Hcrtueberp, Selden-F«brlkant (k. u. k. Hofl.) ZClUCH.                          6)
Poroka.
Državni uradnik, ugledne zunanjosti, star 36 le-., s Štirimi, do U let starimi otroci, želi poročiti blago in pametno gospodično ali vdovo, lepih lastnosti in pridno, k večjemu 36 let staro, s primerno doto. — Ponudbe z družinskim} in premoženjskimi, razmerami, po mogočnosti s fotografijo, naj se pošiljajo na: .Tajnost* na upravniStvo »Soče*.
Naznanilo.
Štejem si v Čast javno naznanjati, da, je c. kr. ministerstvo v Trstu na mojo žejjo dovolilo z odlokom dne 20. jan. t. 1. &t. 1603, sporoeivši mi z dekretom goriškega županstva dne 25. istega meseca St. 1097, popravek mojega družinskega imona pl. Mulitsih v Franc vitez Mulig pl. Palmemberg. Ob jednem se je zaukazalo enako popraviti matričnim lastnikom.
Gorica, dne 1. febr. 1900.
franevif. mulig pl. jPalmemberg.
Štev. 137
op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna   dražba
zastavil IV. četrtleta, t. j, mesecev
oktobra, novembra in decembra 1898.
začne   v   ponedeljek,   12.  marca    1900
ter se bo  nadaljevala naslednje četrtke  in ponedeljke.
Ravnateljstvo zastavniee in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 12. februvarja 1900.
Bospodje sb sprejemajo na hrano
Kje, pove upravništvo.
Sviloprejsko seme
pšenlčne barve
prodaja se po 10 kron unča, ali tudi po pogodbi, za šestino pridelka.
Naročila je pošiljati na naslov: Huraar Andrej — Dolenja Vrtojba h. št. 23.
Lepa priložnost
za trgovca na najlepšem prostoru v Gorici se ponuja. Dobi proti kavciji na razpolago raznovrstnega blaga za možke obleke. — Zaslužek je lahko prav lep. Prost je vseli stroškov. Prednost imajo krojači, ki v prostem času dobe tudi delo in zaslužek. — Več pri upravništvu «S o 6 e».
DRUŽBE
»'.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI Tvarina ie najboljša cikorija.
ZAJUOGA
IV.JEBAČIHU
V IJUBIJA8J,
¦   E Cenjena! gospodinja!
;Nc dajte si isiljevati tajili iztelkiv cikirij, ampak
zahtevajte pvsri najbiljii pritfevek k pravej bsbevi
kavi, ti je cikirija ali: „Xava družbe sv.
Cirila iti Metoda v Ljubljani'i
WtT*   Dobiva se povsod! i Glavna zalaga pri: IVANI JEBAČINI v Ljubljani.
Razglas Dražbe.
Dne 26. februvarja t. 1. ob 10. uri predppldne vrši se pri načelniku cest. odbora v Plaveh javna dražba s pismenimi ponudbami za oddajo kamnolom-skega in zidarskega dela pri zgradbi mosta Čez Avčni potok.
Ta dela so cenjena z zneskom 17.285 gld. 67 kr. ali 34.571 K 34 h.
Dotične ponudbe previdene s ko-lekom 1 K katera je dobro zapečatiti in katerim je dodati jamčevino v znesku 864 gld. 28 kr. ali 1728 K 56 h. se morejo uložiti najkasneje do dneva pred dražbo pri zgoraj imenovanem cestnim odboru pri katerim so razgrnjeni na pogled v navadnih uradnih urah tudi tehnični sestavek in stavbeni pogoji.
Cestni odbor ni zavezan sprejeti najnižjo ponudbo, temveč si pridržuje pravico izbrati podvzetnika iz katerega vzroka se bodo zadržale vse jamčevine, dokler ne bode cestni odbor odločil v dotični dražbeni obravnavi.
Cestni odbor
v Kanalu, dne 9, februvarja 1900. Načelnik.
C. kr.             —fl&UtL^          vsakteremo
priviligirani ^^*JWBBJ0bV^*  koj razum-
kroji,               ^B^.   '    Ijivi krojiti.
Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in mode.
upi ram
v Gorici,
civilni in vojaški krojač,
% zalogo nnjfiiipjšega blaga.
Edino na Travniku št. 22. J. nadstropje.
Ima stojo izborno zalogo vsake vrste blaga za obleke \% inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaSčev za vsako
Tovarna tamfcunc
SISAK
(Hrvatska)
Na zahlevo pošilja
brezplačno
ilustrovane
cenike.
Najboljše  berilo   in   darilo   je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav oli-kali), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po poŠti 10 kr. več, a-i proti poštnemu povzetju pri Jo^ fefu Vsleneieu na Dunaju,  *"   ~       "
Velika izber:
zsiTittnie In ovratnikov, gotovega perila in srajco .iilgcr ter vseh drugih  k  oblekam suauajoC-ih
priprav za vsaki stan po najnižji ceni.
Sprejemajo se naročila za izdelov. raznih oblek,
jaket, pelegrin, dežnih plaščev, tudi za dame
po najnovejši modi.
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
M 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. dubovSčiiri in slavnemu občinstvu svojo lastno izdeiovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, Za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.)              tiskarno črk na perilo.                 (P. cl.
H.o S*. 3. Stge., 11. Stk., Th. &8.
Hauptstrasse
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo Se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana; knjig je malo več.
---------     ZaKltna znamka: SIDRO.     ---------
UMRERT. CAPSICIGOMPOS.
iz Rlchterjeve lekarna v Pragi pripoznano kot izvrstno bol nblažujoče mazilo; za ceno 40 kr.,,70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno svelstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko s „SI-»BOM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in v^ame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Ricbterjeva lekarna „pri zlatem levu' »^
v PRAGI.                     |^|
Velika zaloga šivalnih strojev in dvokoles iz prvih tovarn.
SAB i BILE?! V Ml
uUea Munioi^io št. 1, mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16.
Slavno občinstvo naj blagovoli vzeti na znanje, da smo prenesli prodajalnico iz Nunske ulice SC IS - na nasprotno stran Via Muničiplo it. 1. — V Nunski ulici it. 16 smo pa otvoiili mehanična delavnico, za popravo vsake vrste šivalnih strojev in dvokoles.
Slavno občinstvo naj blagovoli sprejeti najsrčnejšo zahvalo, za
do sedaj nam izkazano zaupanje, ter zagotavljamo v prihodnje dobro
in hitro izvršitev naročil.  V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev
vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sed-
snje (Slickerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa pivih tovarn kot
Wm~  Cene so od gld. 90 naprej.  -¦*» —   Z nami j« vsaka konkurenca nemogoča !   —   POZOR!
priporočamo z odličnim spoštovanjem udani
SAUNIG & DEKLEVA.
Podpisani dovoljujem si naznanjati gg. gostilničarjem, odjemalcem piva, ter slavnemu občinstvu iz mesta in dežele sploh, da dvorim s 1. marcom t. 1. dve podrnžni zalogi piva in sicer:
v Carici m Um m kmeti ulice Ascili štev. 25
(v, hiši gostilničarja J. Ctuffavina)
pod vodstvom gospoda Ferdinanda Žagar-ja
in:
na Goričici pri „Rebku"
pod vodstvom gosp. Franca Furlan-a, gostilničarja in posestnika.
V-upanju, da s tem vstrežem čast. gg. odjemalcem iz hribov ter onim iz gornje vipavske doline, ter z ozironv da vsled povečanja in prenovljenja vrhniške pivovarne, ista izdeluje povsem izborno in dobro pivo — za kar ja bila tvrdka v feku tega maseca odlikovana * častno diplomo in zlato svetinjo na rimski in bruseljski razstavi — se za blagohotna naročila toplo priporočam
Josip Rovan,
glavni zastopnik in zalagatelj prve kranjske efcsportne pivovarne na p. r
T. Frdhlieh - Vrhnika
6orlea, Rakatiiee it. 18.
Protin,
revmatizem, j
tudi zastarel, ce!6 v kopeljih 10-15' let brez vspeha se zdrave-Čim se je povrnilo popolno in gotovo zdravje po nekoli-kokratni uporabi
mazilo Zoltiiiiovcga
proti revma-tlzniu in pro-tliiu. Stane 1 steklenica 2 If. Dvorni zalagatelj
lekarnar B.   ZOLTAN,
Budimpešta.
Nikako skrivno sredstvo,   Od zdravstvenihj
strokovnjakov priporočeno.             j
IBB do 300 gld. mesečno ^™*»*v> ?««-
' be vseh stanov In v
sen krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in sreSk, a da ni potrebna glavnioa in ni nikaka nevarnost.      Ponudbe poa Ludwlg Oster-
pirjev fn sreSk, a da ni potrebna glavnioa in ni nikaka nevarnost.      Ponudbe poa lndw* releher, VIII peutsche gasse 8 Budapest.
Odlikovana mizarska delavnica
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva

Ivan DoUak m
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilno Mozetiča (J)roč).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki od priprostega do naj ličnejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence.
BOGATO                 Kulantna postrežba.                ZALOGA
preskrbljena zaloga
obkladkov ^ remeša)
tv najrazličnejših vrstah.
t \
1*
^Krojaška zadruga^
vpisana zadruga  z   omajano   zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulica št. 7,
Velika zaloga vsakovrstnega manufakfurnega blaga
ženske in možke obleke za vsaki stan in vsaki letni čas.
Velika izbera za pustno dobo, 33
vsakovrstne svitle barve za plesne toalete, volnene in bombažaste. Priporoča se posebno ženenira za lepo perilo, krasne obleke, kovtre in odeje, preproge in zavese, za postelnjo rabo, žimo, volno, bombaž, blago izvrstno za blazine itd. itd. Priporoča se tudi možkim lepo izbero v perilu: srajce, ovratnike, zapestnice, prsiiike, ovratnice za vsako priliko, nogavice, rokavice itd.
Vse po najnižjih con ali.
Gene so stalne ter brez pogajanja!
w
g                            Izšel je za leto 1900.
| Kažipot in koledar po Primorskem
z natanjčnimi podatki vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd.
Vdobiva se
v ..Goriški Tiskarni" A. Gabršček v Gorici.
^9       Cena: mehko vezan 80 kr.,  trdo vezah fl.'l*20