396 Ventil 17 /201 1/ 5 DOGODKI – POROČILA – VESTI Akademik prof. dr. Janez Peklenik 85-letnik Ustvarjalno obrtniško okolje doma v Tržiču mu je zbudilo zanimanje za strojništvo, ki ga je vodilo vse življe- nje. V šoli je zelo dobro napredoval, vendar mu je nemški okupator ob začetku vojne leta 1941 onemogočil nadaljnje šolanje v gimnaziji. Zato se je izučil za orodjarja v tovarni LGW – Luftfahrtgerätewerk v Kranju, iz katere se je kasneje razvila Iskra. To je bila prva strokovna stopnica, ki jo je uspešno prestopil. Leta 1944 se je kot borec Prešernove brigade in ka- sneje Jeseniško-Bohinjskega odreda pridružil NOV. Še danes je ponosen, da se je v teh hudih časih boril za osvoboditev domovine. V povojnih letih je najprej dopolnil zamujeno gimnazijsko izobrazbo in opravil veliko maturo. Po študiju strojništva na Univerzi v Ljubljani in občasnem konstruktorskem delu v industriji je odšel v Laboratorij za obdelovalne stroje Tehniške visoke šole v Aachnu, ki je vodilna razisko- valna ustanova na področju proizvo- dnih tehnologij in sistemov. Po dveh letih uspešnega raziskovalnega dela je leta 1957 z odličnim uspehom doktoriral na področju fizikalnih osnov brušenja. Razvil je novo me- todo merjenja temperature na konici zelo hitro gibajočih se brusilnih zrn in pri analizi eksperimentalnih rezul- tatov prvi upošteval naključni značaj brusilnega procesa. Pri tem je tudi prvi uvedel statistično vrednotenje merskih rezultatov. S tem je postavil raziskavam in razlagam kompleksnih tehnoloških procesov nove temelje. Raziskovalno delo je nadaljeval na področju avtomatizacije obdeloval- nih sistemov. Na podlagi dela Pro- blemi natančnosti pri avtomatizaciji proizvodnje je bil leta 1961 habilitiran in postal docent na Tehniški visoki šoli v Aachnu. Naslednje leto je bil povabljen kot gostujoči izredni pro- fesor na univerzo Carnegie-Melon v Pittsburghu, ZDA. Temu je leta 1964 sledila izvolitev za rednega profe- sorja na univerzi v Birminghamu v Angliji. Tedaj je začela računalniška tehnologija prodirati v proizvodne sisteme in procese ter revolucionar- no spreminjati Taylorjevo zasnovo načina proizvodnje. S Peklenikovo ustanovitvijo prve katedre za raču- nalniško krmiljene obdelovalne sis- teme na svetu in dopolnitvijo teh- noloških raziskav z upoštevanjem naključnega značaja obdelovalnega procesa ter statistično obdelavo ek- sperimentalnih podatkov so bila po- stavljena nova izhodišča za razisko- valno delo na področjih modernih proizvodnih tehnologij. Najvidnejše uspehe je akademik Peklenik dose- gel na področjih sprotne identifika- cije ter adaptivnega krmiljenja obde- lovalnih procesov in sistemov, opisa in karakterizacije naključnih lastnosti tehničnih površin ter površinskih vmesnikov. V številnih objavah je svoja dognanja predstavil medna- rodni strokovni javnosti. Leta 1959 je bil za svoje znanstvene dosežke odlikovan s Taylorjevo medaljo, ki jo mednarodna akademija College In- ternational pour l'Étude Scientifique des Techniques de Production Méca- nique – CIRP – podeljuje najuspe- šnejšim mladim znanstvenikom, sta- rim do 35 let. Leta 1966 je bil izvoljen za rednega člana te akademije, ki ji je tudi predsedoval v letih 1979–80, sedaj pa je njen častni član Po dvajsetih letih znanstvenega in pedagoškega dela v tujini se je 1973 vrnil na Fakulteto za strojni- štvo Univerze v Ljubljani in ustanovil Katedro ter Laboratorij za tehniško kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo. Na Fakul- teti za strojništvo je kot dekan začel posodabljati študij in intenzivno širi- ti zanstvenoraziskovalno in razvojno delo. V študij strojništva je uvedel Starosta slovenskih znanstve- nikov s področja strojništva akademik Janez Peklenik, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je 11. junija praznoval visok življenjski jubilej – 85 let. Namen tega članka je opisati njegovo plodno in ustvarjalno življenjsko pot. Prof.Dr.-Ing.habil., Dr.h.c.mult., Janez Peklenik 397 Ventil 17 /201 1/ 5 DOGODKI – POROČILA – VESTI modularni koncept in projektni način dela s študenti v zadnjem letniku. Ta oblika študija je pospeševala kreativ- nost in skupinsko delo študentov ter sistemski pristop k reševanju inženir- skih problemov na osnovi teoretič- nih metod. Akademik Peklenik je bil leta 1987 izvoljen za rektorja Univerze v Lju- bljani. Kot rektor je izdelal predlog za univerzitetno podiplomsko šolo, ki bi bila zasnovana na sodobnih konceptih in omogočala magistrski ter doktorski študij s poudarkom na interdisciplinarnosti in visoki kako- vosti. K sodelovanju je povabil tudi vodilne inštitute, kot sta IJS in Ke- mijski inštitut. Žal je bil ta koncept iz nerazumljivih razlogov na univerzi zavrnjen. Ob svojem delu je objavil več kot 300 znanstvenih del s področja proizvodnih tehnologij, tehniških površin, strukturiranja in krmiljenja proizvodnih sistemov. Poleg tega je avtor 15 patentov v Sloveniji, ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji. Vzgojil je več kot 200 diplomiranih inženirjev, magistrov in doktorjev strojništva. V mednarodni strokovni sferi je postal član mnogih uredniških odborov znanstvenih revij ter ustanovil CIRP – Journal of Manufacturing Systems, kjer je bil glavni urednik. Za znanstvene dosežke je akademik Peklenik prejel številna mednarodna in domača priznanja. Poleg medalje mednarodne akademije CIRP je leta 1982 prejel še ameriško medaljo F. W. Taylorja, ki se podeljuje znan- stvenikom s področja proizvodnega inženirstva. Leta 2007 mu je CIRP podelila tudi visoko odlikovanje za ustanovitev in 40-letno uspešno vo- denje CIRP International Seminars on Manufacturing Systems, ki se še vedno izvajajo. Leta 1988 je prejel v Berlinu nagrado Georga Schlesin- gerja, leta 2008 pa mu je bil pode- ljen zlati častni doktorat na Tehnični univerzi v Aachnu, s katero je vrsto let uspešno sodeloval pri raziskavah brušenja, lastnosti tehničnih površin ter uporabe računalniške tehnologije v proizvodnji. Doma je prejel Kidriče- vo nagrado (1975), državno nagra- do Republike Slovenije za življenjsko delo (1996) in bil imenovan za am- basadorja znanosti Republike Slove- nije (1992) ter zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Akademik Pe- klenik je častni profesor univerze v Birminghamu v Angliji ter Nanjinške univerze za aeronavtiko in astronav- tiko na Kitajskem, od katere je leta 1982 prejel tudi častni doktorat zna- nosti. Poleg tega je redni član SAZU, ustanovitelj in častni predsednik In- ženirske akademije Slovenije, častni član mednarodne akademije CIRP , Evropske akademije in Ruske inže- nirske akademije. Sodelavci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so ponosni, da lahko uspešno nadaljujejo njegovo znanstvenoraziskovalno in strokov- no delo ter mu ob njegovem viso- kem življenjskem jubileju prisrčno čestitajo. Akademik prof. dr. Igor Grabec Mednarodni strokovni sejem za industrijsko in profesionalno elektroniko International Trade Fair for industrial and professional electronic 02. - 04. 02. 2011 Slovenija, www.intronika.si 25. - 27. 01. 2012 SREBRNI SPONZOR