Naročnina mesečno ^ц^ ^ ^^^^^^ ш Cek. račun: Ljub- «л™ ^^ ш^шш. TÊTЖ. f W» i»"' '. ^^^ Ш Ш Ш ШЈ ^Г^ ш SSB Kopitarjevi ul. b/Ш ^^^^^^ JÊÊÊêÊÊÊÊÊÊÊ0 ji™ SKrSlf^STi»'?« H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« itiSjK^E^ZŠE Molitve za versko svobodo rojakov Verniki so polnili cerkve po vsej državi in molili za preganjane rojake Težave francoske notranje politike Mednarodno časopisje zadnje čase mnogo piše o kompromitiranosti in gnilobi irancoskega parlamentarizma. Od ene časnikarske agencije do druge je židovstvo znalo splesti vrvi, ki naj evropskega buržuja, izmučenega vsled gospodarske krize, izbi-čajo do skrajnosti v ostankih njegove morale; krik in vik nad oskrunjeno moralo naj bo evropski, da se bo tako končno tudi francoski buržuj moral dvigniti iz svoje indiferentnosti in udariti na predstavnike, ki so v upravo francoskega kapitala uvedli toliko propalosti. Kampanja berlinskega časopisja proti gotovim predstavnikom francoskega parlamentarizma jc bila mnogo večja in bolj informirana nego kampanja francoskega časopisja. Trobente berlinskega Jeriha so trobile k naskoku francoskih socialistov na vlado; iz neprestanih finančnih škandalov naj izbruhne nova parlamentarna afera. Kakor je Dreyfusova afera pred 30 leti treščila politično moč generalitete in militarizma ob tla, tako naj afere Oustric, Flandin & Co. zaključijo vlado buržoazije. Režim parlamentarizma in demokracije je treba moralno uničiti — sijajna izvedba nekrvave revolucije, izvedba socialističnega kolektivizma, ki ga ima v Franciji židovstvo v rokah, bo uvedla dobo četrte republike, kakor je Dreyiusova afera izvedla moralno zrnato tretje republike. Možno je, da si je mednarodna politika in posebno Berlin želel tega obrata v francoski notranji politiki. Francoski socialisti iskreno kričijo, da je največji mednarodni zločin, da franc- -ka Banque de France čepi na svojih zlatih zalogah, dočim Nemčija trpi na največji krivici evropskega gospodarstva — na petmilijonski brezposelnosti. Nemčiji naj se otvori dolgoročni kredit, da more izvesti reorganizacijo svoje industrije in svojega trga. Sodobna nemška generacija, ki ne nosi odgovornosti za grehe svojih očelov, ne sme v svoji mladosti biti ubita po kruti jurisdikciji reakcionarne mednarodne pravičnosti, ki se svetohlinsko opravičuje s tradicijo romanske teorije o pravni fiksnosti mednarodnih pogodb in tako v kali ubija ves mladostni idealizem sodobne evrupske generacije, ki čuti v sebi vso bo-hotnost prožnosti in razvoja iz temeljev, ki si jih je Evropa zadala v 1. 1918 in 1. 1910. Mednarodna socialna zakonodaja, mednarodna obligatna arbitraža, ustanovitev mednarodne armade za sankcijo mednarodne jurisdlkcije, to bi bili atributi novega reda. ki naj v skladu z načeli Internacionale nadomestijo la patrie nationale« z »la patrie nationale, c'est le genre humain» — »človeški rod je moja domovina«. Možno je vzeti Oustricovo afero za izhodisïe teorij o propalosti sodobnih predstavnikov parla-mentarizma.é Ce kdo, potem finančno polje nudi priliko za uveljavljanje najobčestvenejših in najši-rokogrudnejših koncepcij, ki so lahko obenem levičarske ali desničarske. Francoski desničarji bi otvo-rili neomejen kredit nemškim levičarjem, da ubijejo nemško nacionalistično hidro; nemška desnica bi šla politično le s francosko levico, da izpodnese tla šovinističnim načelom trenotno vladajoče francoske desnice. Dolžiti francoske desničarske državnike očetovstva te politične parabole, ki se ne da spremeniti v hiperbolo ali pa v cirkulus vitiosus darm-stadtskega filozofa grofa Kayserlinga, je ravno tako absurdno, kakor je absurdno, da je edino kapitalizem kriv razrušenja gospodarskega in moralnega reda povojne dobe. Iz tragedije dnevnih dogodkov in patologije gotovih naravnih pojavov sklepati o upravičenosti krize gotovih političnih teorij in desničarskega političnega razreda je ravno tako preuranjeno kakor trditi, da Moskva pomeni negacijo ali zaključek socialdemokracije. Polovica Evrope danes živi v območju abnormalnih političnih razmer in režimov. Ideološki temelji francoske demokracije še zdaleka niso toliko izčrpani, da bi bilo mogoče sklepati o krizi vladajočega političnega razreda. Sele kadar se zruši ravnotežje med gospodarsko in ideološko zgradbo vladajočega političnega sistema, je nujno govoriti r, krizi vladajočega političnega razreda. Ideološko ozadje gotovih finančnih afer je težko in silno mučno. Toda politika ima /a take slučaje svojo jjrocedtiro, ki svoje zlačince za kazen politično obglavi. Slučaj, kako je Flandin obračunal s socialisti, ki je dal ministrskemu predsedniku La-valu 125 glasov večine z zaupnico, je pokazal, da so socialisti s svojo kampanjo |irekratko potegnili, ker je nemogoče izpodnesti ideologijo francoske desnice s politiko demagoškega kabalizma in intrigantstva. Obratno izgleda, da se iz vseh teh moralnih afer ustvarja atmosfera, ki bo francoski politiki dala novo smer razvoja. V kolikor so gotovi politiki desnice in levice greznili pod težo dogodkov, v toliko so pridobili gotovi krogi, ki so jih gotovi politiki pod vodstvom framasonov skušali izključili iz političnega vodstva tretje republike. Bivši pravni šef pariške policije André Benoit je prišel pred preiskovalno komisijo o Oustricovi aferi z besedami, češ gospoda, jaz sem framason, če so me framasoni izdali, naj pa tudi framasoni nosijo plat odgovornosti. Velika mojstra preiskovalne komisije Louis Marin in inkvizitor francoskega parlamenta Oeorges Maudt, idejni naslednik Clemenceauja, vodita obenem s svojim sodniškim delom kampanjo za urav-novesenje politične poštenosti in ideološke lojalnosti. Proračunska debata o enotni šoli in monopolizaciji šolstva, v kateri je fratnasonstvo doživelo velik polom, je sijajno pokazala, kje so ideološki temelji bodoče politične borbe. Kulturno politična ideologija francoskih krščanskih demokratov, puritansko prerojen nacionalistični center v Clemenceaujevem smislu |ioel vodstvom Tardieuja, Lavala in Mandela, ki bo prej francoski nego občestveno sektarski in kolektivizem francoskih socialistov, to so tri politične formacije, ki se bodo borile v lei dobi pred splošnimi volitvami v 1. 1932. V Sloveniji Ljubljana, 19. marca. Najglobje se je dotaknila src jugoslovanskih katoličanov vost o poslanici prevzv. knezo-škofa dr. Bauerja in vseli škofov Jugoslavije, ki poživlja vse katoličane, naj molijo za versko svobodo naših narodnih bratov. Strnjenih src se je danes na praznik sv. Jožefa odzvalo vse katoliško prebivalstvo Jugoslavije. V vseh krajih, kjer žive katoličani v naši državi, so danes molili v Ia namen. Povsod se je dvigala k nebu globoka in iskrena molitev, v svojih najglobjih čustvih užaljenega naroda in prosila Boga naj da našim bratom svobodo moliti ga v svojem jeziku. Prav tako, kakor je pred stoletji prosil prerok Boga za svoj narod, naj ne dopusti, da se Izrael pogrči. Ljubljana doživlja te dni versko obnovo. V času, ko se врокогјепа vrača k njemu in ga prosi očiščenja svojih duš, v tem svetem misijonskem času ga je obenem tudi prosila danes milosti za svoje brate. V vseh ljubljanskih župnih cerkvah je bila danes prebrana poslanica knezoÈkofit dr. Bauerja in povsod so številne množice, do malega vsa Ljubljana, molila pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom za brate. Težko je primerjati v kateri cerkvi so ljudje molili iskrenejše, težko je primerjati kje so bili prizori pri branju poslanice in pri molitvah ginljivejši. V slcdnici je bila jjoslnnica nadškofa dir. Bauerja prečita na ob pol 10 pri pridigi. Prostorna stolna cerkev je bi'la nabito jxilna vernikov od naj odličnejših someščanov do preprostih ljudi. Stolni župnik kanonik dr. Tomaž Kli-nar je imel krasno pridigo, pri kateri so se množici zalesketale solze v očeh. Bila je to najbolj iskrena, najbolj sjxwvtana manifestacija naših ljudi, ki so se v Koreška Korošcem« smatra samo tedaj za resno, kadar gre za Nemce ali Nemcem prijazne Slovence, je poslala poljedelskemu ministru Thalerju pismo, v katerem ga vabi, naj naseli z denarjem, ki bo šel v Paragvaj, tirolske kmečke sinovo na slovenskem ozemlju, kjer je že kullivirana zemlja, na kateri uspevajo vsi poljski pridelki. Nad 50 kmetiških posestev t okrog 30 ha zemljišča pojde v kratkem na dražbo. Cena hektar po 1000 S. Odpošiiljatelji pisma bi tirolske Nemce sprejeli z odprtimi rokami. To bi bila zdrava gosposka politika! Denar bi ostal v deželi, več bi si oroduciralo. država bi imela višje davčne dohodke, pridigami. Pri frančiškanih je bila prebrana pri pridigi ob 11, nato pa sc je vršila sv. maša, pri kateri je krasno ped staroslovensko besedilo pevski zbor »Sloge«. V šentpeterski cerkvi je bila poslanica prebrana dvakrat; ob 8 in ob II. Molitve pa so bile f>o|>oldne ob 3. Drugod, to je v Trnovem, v šentjakobski cerkvi in v ši.ški, je bila poslanica prav tako prebrana dopoldne, molitve pa so sc pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom vršile popoldne. Vse cerkve so bile polne vernikov, ki so z ginjenostjo poslušale poslanico in jx>-poldne molile za versko svobodo bratov. Akademska mladina se je v velikem številu udeležila službe božje ob II dopoldne v cerkvi sv. Jožefa, kjer je daroval službo bož-jo g. Doktorič. Po službi božji se je akademska mladina zbrala pred univerzo, kjer so nekateri akademiki imeli kratke jMitriotske nagovore na m lati i no. Več 10.000 vernikov se jc danes udeležilo službe božje in jioslušale jx>slanico jugoslovanskega episkopata ter molilo za versko svobodo bratov. Daj Bog, da bi bile iskrene in globoke molitve užaljenega ljudstva uslišane in da bi bili naši bratje deležni vsaj te svobode, da smejo Boga moliti v svojem jeziku! Molitve v Celju. Skupnih molitev jx> odločbi jugoslovanskega episkopata se je v nedeljo popoldne udeležilo v vseh cerkvah ogromno število vernikov. V ojiatijski cerkvi jc opravil prošnjo molitev mestni kaplan g. G. Zafošnik. Te poihožnosti so se v odličnem številu udeležili tudi Nemci ter predstavniki prav vseh organizacij. Enako jiolna je bila tudi kapucinska cerkev, ogromne množice pa je pritegnila cerkev pri sv. Jožefu, ki je tu dan praznovala povrh še svoj god. V krasnem ponvkulncm pojx>klncvu so romale dolge procesije vernikov na priljubljeni hrib. Treba je poudariti, da je javnost j>ol>ož-' nost molitve za neodreseno zemljo prav razumela in sc je udeležila z zares veliko resnostjo in zbranostjo. V prestolnici Belgrad, 20. marca. 1. Včeraj so se \ r.ši.le po vseh belgrajskih katoliških cerkvah molitve za naše zasužnjene brate Slovence in Hrvate pod Italijo. V cerkvi Kristusa Kralja v Kronski ulici se je dopoldne ob 10 vršila slovesna služba božja, ki jo je ob številni asistenci opravil belgrajski župnik dr. Wagner. Cerkev Kristusa Krulja se je najiolnila do poslednjega kotička. Rdoči križ, ki naj bi poslal kaj živeža otrokom in ženam konfinirancev. Na Trem i tih živi 1(K) političnih pregnancev pomešano s 400 obsojenci radi navadnih zločinov. Tisti, ki so poročeni, živijo izven taborišča in plačajo od 80 do 100 lir za najemnino. Med otroci je mnogo bolnih, ker jim primanjkuje tečno hrane. Na Lipa rili je 400 političnih pregnancev, med temi jih ima 53 tudi družine pri sebi. Med otroci je okoli 80 mladoletnih. Okoli 12 pregnancev dela in prejema za svoje delo 7 do 10 lir na dan. Med pregnanci boleha okoli 40 na jetiki, padavici in drugih boleznih. Otroci so limfatični in skrofulozni radi pomanjkanja hrane. Otroci in žene nimajo [»ravice do zdravniške oskrbe, ker ne spadajo med pregnance. Okoli 30 pregnancev je v ječi, kjer jih fašisti dnevno pretepajo. Za stanovanja plačajo pregnanci okoli 50 do 100 lir nn mesec. Kdor hoče v zasebno stanovanje, mora imeti posebno dovoljenje od jwveljnika taborišča. Na Ponzi je pregnanih iz političnih razlogov 280 ljudi. 13 [Pregnancev ima s seboj družine. .Otrok je 34. Nihče ne dela. V zasebnih hišah plačujejo pregnanci od 100 do 200 lir mesečno. Med njimi je mnogo bolnih. izboljšala bi »e trgovinska bilanca (?). naš narod bi se nam ohranil in toliko manj tujih šibarjev bi imelo prostora pri nas (kol so odpošiljalelji pisma). Podpisani so pripravljeni, da pošljejo popis posestev in uvedejo kupna pogajanja. Sedaj ne razumemo, zakaj zahtevajo Nemci vedno kolonije, ko pa ne pustijo, da bi se Nemci izeeljevali. Mogoče pa imajo ta načrt, da bi poslali s svoje grude pregnane Slovence v kolonije, ako jih kdaj dobijo nazaj. Alba se vrnil v Španijo Madrid, 20. marca. kk. Bivši liberalni minister Santiago Alba, ki ga je vlada Primo de Rivere hudo preganjala, se je po polletnem bivanju v Parizu vrnil v Madrid, kjer sc hoče pogajati s konstltucionalisti in na novo organizirali svojo stranka Madrid, 20. marca. kk. Danes popoldne se je pričela velika razprava pred vojnim sodiščem proti voditeljem decembrske revolucije, to je proli 12 osebam, ki so podpisale revolucionarni manifest, od katerih pa je prisotnih samo B obtožencev, dočim so drugI zbežali v Francijo. Državno pravdni-štvo pred'aga kazen 15 let zn zarotnika Alcalo Ziimorn. zji ostale da kazcu po 12 let Mnogi so morali ostati zunaj. Meti mašo je pel cerkveni pevski zbor pomo k Bogu, da da enakost, hrabrost in potrpljenje našim preganjanim bratom. Ko bomo tako molili, bomo molili v duhu evangelija, v duhu katoliške cerkve. Katoliška cerkev je bila vedno nasprotna vsakemu verskemu preganjanju, tako v Rusiji kakor na Malti, Mehiki in Litvi. Ta glas se bo, kakor smo globoko prepričani dvignil tudi za nas. Naše molitve za naše brate po krvi in jeziku, po veri in zgodovini ne bodo prenehale prej, dokler ne bodo popolnoma uslišane. Naše molitve zn njihovo versko svobodo ne bodo ne-hale prej, dokler nc bodo uslišane. Francozi o molitvenem dneva Belgrad, 20. marca. ž. Ob akciji katoliških škofov v Jugoslaviji, da bi se ziboljšalo stanje slovanskih katoličanov v Italiji, prinaša francoski tisk obširna poročila in članke. »Quotidien« prinaša članek »Fašizem proti vernim Slovanom«, v katerem pravi, da se more. iz dosedanjih Incidentov sklejwti, da sporazum med Vatikanom in Mussolinijem ne jiočiva na istih temeljih in tla je bil latcranski sporazum sklenjen z raznimi namerami. Pojavlja se vzrok za cepitev poti, ko sku,:a eden soprog izigrati drugega. V vsem tem stanju je trebit obžalovali Jugoslovane, ki jih preganjajo italijanski miličniki, policija in fašisti, ki so jih kot narodno manjšino oropali vseh pravic. Nhd to il a rot lilo manjšino se vršijo nasilja, ko v cerkvi molijo v jeziku svojih pradetlov. -L' Ere Nouvelle« prinaša članek o preganjanju Jugoslovanov v Italiji. Na koncu se list vprašuje, ali bo nova atmosfera, ustvarjena s pomorskim sporazumom, vplivala na notranje stanje v Italiji, in ali bodo prenehala preganjanja Jugoslovanov \ Julijski krajini. Na materinski dan Na materinski dan. 23. t. m., Ixxlo gospe iu gos|X)dične Slov. kršč. ženske zveze prodajale odznako v spomin na letošnji materinski dan. Vsakdo naj kupi ponutleno mu sličico matere \ spomin na svojo mater in s tem priloži 1 Din v priti socialni ustanovi — počitniški koloniji. Izpremembe v diplomatski službi Belgrad, 20. marca. Z ukazom Nj. Vel. kralja so imenovani: dr. Ilija Šumenkovič, kraljevi poslanik v Brnu za stalnega delegata pri Društvu narodov, dr. Milan Milojevič, kr. poslanik v Bruslju za kr. poslanika v Brnu, Petar Pešič, kr. poslanik na razpoloženju za kr. poslanika v Bruslju, kjer j« že služboval pred enim letom. Volitve zaupnikov v rudnikih Belgrad, 20. marca. AA. Minister za gozdove in rudnike je na osnovi čl. 3 točke 12 zakona o vrhovni državni upravi sklenil, da se vršijo volitve zaupnikov v vseh rudarskih in topilniških podjetjih, ki so pod nadzorstvom ministra za gozdove in rudnike. Mandati poverjenikov in njihovih namestnikov, katerih rok izteče koncem decembra 1930, prenehajo veljati. Od tega sklepa so izvzeta rudarska podjetja, ki delujejo na zadružni obnovi po zakonu iz leta 1896. Hermann Miïller umira Berlin, 20. marca. AA. Bivši nemški državni kancler Herman Miiller umira. Transfuzija krvi se ni posrečila. Uradno poročajo, da bolnik ne bo preživel današnjega dneva. 218 imen poitaljančenih Trst, 20. marca. Odbor za poitalijančevanje rodbinskih imen je odredil, da se izpremeni 218 priimkov slovenskega korena. Naj navedemo le nekaj primerov. Čevnje postane Clementi, Kogoj — Corsari, Gorjanc — Monti, Švab — Savi, Jakobič — Giassetti. Majcen — Mazzeni, Mlač — Milani, Pavlica — Pavlizzi, Podbršček — Piemonti, Brajnik — Bravini, Robec — Robolli, Zlatič — Satti, Tavčar — TuzaidI, Ukmar — Umari, Vrlovec — Verri. Vrabec — Paseeri ild. Plebisc t v Sleziji Berlin. 20. marca. AA. 20. marca 1921 je bilo v Gornji Šleziji ljudsko glasovanje o tem, ali naj ta dežela pripade Poljski ali Nemčiji. Večina se je izjavila za Nemčijo. Zalo bodo v proslavo tega dogodka snoniinske slavnosti po vsej Nemčiji. Na Liparskih olokih Kako živijo politični pregnanci Barantanje s slovensko Koroško Proračunska se;af ^fmm ljubljanske občinske uprave Ljubljana, 20. marca. | Danes ob 5 popoldne se je pričela proračun- ' ska ieja Ljubljanske občinske uprave. Zanimanje za to sejo, ki je najvažnejša med vsemi sejami občinske uprave, je bilo med mestnim prebivalstvom le malenkostno. Na galeriji je bilo le malo občinstva in še ti sami mestni nastavljenci. Pač pa so bili prisotni domalega vsi občinski svetniki. V dvorani se je nahajalo tudi več višjih uradnikov mestne občine, pripravljenih da event. dajo pojasnila o strukturi proračuna. Bansko upravo je zastopal banski svetnik Borštnar. Sejo je ob 5.15 otvoril župan dr. Dinko ? u c , ki je podal predsedstveno poročilo. Poroči.o g. župona Župan sporoči, da je 4. t. m. izročil polkovniku Švabiču diplomo častnega meščanstva. Polkovnik Švabič je poslal mestni občini ljubljanski daljše, zelo lepo pismo, v katerem se najtoplejše zahvaljuje za izkazano mu čast. Nadškot dr. Bauer je v soglasju z episko-patom odredil molitve za ve.skt svobodo naših narodnih bratov. Župan se zahvaljuje ljudstvu, da se je v impozantni množici udeležilo teh molitev, ob-гпет p^ se zahvaljuje tudi nadškofu dr. Baueriu in vsemu episkopatu za to gesto, ki je odjeknila v srcu vsega prebivalstva. | Potresna katastrofa je zadela pred dnevi krasno pokrajino v varda ski banovini. Žufan je sporočil banu vardarske banovine Laziču sožaPe ; mesta Ljubljane. Obenem pa je župan na današnji seji prečital predlog obč, svetnika Ivana Tav- ; čarja, naj mestna občina nakaže za oškodovance pri potresu znesek 25.090 Din ki naj jih var-darski ban razdeli po svoji uvidevnosti med najpotrebnejše. Gre za ma"itestačne izraze sočutja z našimi brati in je župan stavil zato ta predlog takoj na dnevni red. Obč. svetnik Tavčar na to kratko utemeljuje svoj predlog, ki je bil z odobravanjem soglasno sprejet. Poročilo o proračunskem predloga V imenu finančnega odseka poroča nato o proračunskem predlogu za leto 1931 odsekov načelnik obč. svet'ik Tavčar. Njegov govor je tra!al poldrugo uro. Obč. svetnik Tavčar je izvajal v glavnem: Ljubljanski občinski proračun lahko delimo ' na pet delov: Nn proračun redne občinske uprave, na proračun izrednih gradbenih del, na proračun posebnih kreditov iz obligacijskega in gradbenega I posojila, na proračun mešfanske imovine in na ororačune občinskih podjetij. G'avne š'evilhe proračuna Proračun redne občir«tce uprave (mestni zaklad) izkazuje potrebščin 50.590Л00 Din. Pok itje 49,491000 Din in primanjkliaja 1,096.000 Din. Pri--aianjkljaj bo pokrit z višjimi dohodki iz občinskih davščin. Redni občinski proračun le za 2a milijona dinarjev višji od lanskega. Proračun izredr>h gradbenih del izkazuje potrebščine 46,451.000 Din. V tei vsoti je vštet kal-darminski fond v znesku 23/20.000 Din. Vsa posojila, ki jih izkazuje izredni promet, imajo v rednem proračunu kritje v anuitetah. Proračuna b"o obl'gaciiskega in 6% gradbenega posojila izkazujeta 6,408.C00 Din potrebščin. Proračun meščanske imovine izkazuje potrebščine 492.000 Din. Proračuni vseh mestnih podjetij, to je klavnice, vodovoda, elektrarne, plinarne, pogrebnega zavoda, zastavljalnice in priprege izkazuje potrebščin 31,050.009 Din. Skupna potrebščina vseh občinskih proračunov za leto 1931 znaša torej 134,504.000 dinarjev Občinsko gospodarstvo je torej tako veliko, da tnaSa proračun mestne občine več kakor pa proračun banovine. Zakasnitev proračuna Osnutek proračuna za leto 1931 je bil izgo- ' tovljen koncem oktobra K30 in bi bil pri normalnem poteku razmer lahko pravočasno obdelan v finančnem odseku ter odobren od občinskega sveta in nadzorstvenega oblastva, t, j. ministrstva za finance. Zakasnitev obravnave je povzročila nejasnost, ki jo je ustvarila novela k zakonu o državnih neposrednih davkih, s katero je bilo uki'jeno z 31. decembrom 1930 pobiranje gostaščine in pa na intervencijo zveze mest od merodajnih organov dara zagotovitev, da se bo ta zakonska odredba začela izvajati šele po 31. decembru 1931. Zagotovilo je bilo uzakonjeno šele sredi decembra 1931 in šele tedaj jc mogla občinska uprava postaviti pro:a-čun na trdno podlago. V nasprotnem primeru pa bi bila primorana, da poišče za izpadlo gostaščino nadomestek v drugi ob'iki, kar bi bilo imelo za posledico, da se dobršen del proračuna popolnoma prekonstruira. V nadaPniih izva:anjih utemeljuje poročevalec proračunski predlog. Poslovanie občinskega sveta in magistratne uprave temelji na več desetletjih zas a elih pred-pis'h. Zato uprave ne odgovarjajo več duhu novega časa. Ob-irski statu' bo spremenjen z novim zakonom o meslnih občinah, ki ga sedaj izdeluje ccnlralra vlada in ki bo predložen tudi mestom v izjavo, /.elimo, da bo novi zakon omogočal so''e-lo aii v obči-'ki upravi пд'5'ržemu krogu obča-rov, da bo zakoi varoval avlo omijo občinske up-ave vi da ne bo zakon pod.ejal Ljubljane po-•ožaju Zt. V ponesrečenih vagonih je bilo 5 oseb ubitih, 20 ranjenih, od teh 4 težko. — Naknadna poročila ugotavljajo, da sta zadnja dva voza ekspresnega vlakrf Pariz—Bordeaux skočila s tira na sami postaji v Etampesu. Na pe>staji so Iu čas sestavljali nov vlak, ki je zadel v zadnja dva vagona eks-presa. Eden teh vagonov je bil restravracijski. V njem je bilo mnogo potnikov, ki so baš večerjali. Zaradi silnega udarca je bil restavracijski voz popolnoma razbit Od ranjenih potnikov sta dva v bolnišnici umrla. Število mrtvih je s tem naraslo na sedem. Točno število ranjenih še ni znano. Pravi vzrok nesreče še vedno ni pojasnjen. Ofenziva narodnih manjša Združen nastop nemških in slovanskih man šin v Italiji Dunaj, 20. marca. kk. Neki krščanskosocialni večerni list poroča, da bo v prihodnjih dneh na Dunaju pomemben kongres zastopnikov nemške in jugoslovanske manjšine v Italiji, na katerega bodo povabljeni tudi zastopniki grške manjšine iz južne Italije in Egejskih otokov, ki pripadajo Italiji. Gre pri tem za kntoliško akcijo, ki ima namen, pritegniti internacionalo Cerkve proti pogostim zmotam napačnega nacionalizma. V tem smislu hoče p. Inne^rholer, znani načelnik zveze Andreja Iloferja na Dunaju, doseči sklenitev vseh narodnih manjšin na vsem svetu v svrho skupne obrambe, in siccr pod putronatom katoliške Cerkve. Predhodnik tega pokreta je bilo pastirsko pismo zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in vsega jugoslovanskega episkopata proti zatiralni politiki Italije v slovanskem Primorju, dalje pa tudi razne izjave škofov v stališču nasproti nemškemu narodnemu socializmu. Pred meščaisho vo 'no v Avstraliji? Sydney, 20. marca. AA. Izvršilni odbor delavske siranke je sklenil organizirati bojne oddelke ' delavske stranke, ker se boji, da se bodo politični nasprotniki s silo borili proti predlogom delavske stranke za sanacijo zveznih in državnih financ. Člani bojnih organizacij bodo nosili trakove z rdečo zvezdo na belem polju. Izvršilni odbor delavske stranke izjavlja, da se bo boril s silo proti sili. Ahidi zonel napadajo Pešavar, 20. marca. AA. Na severozapadni indijski ineji so izbruhnili veliki nemiri. Angleške čete so v hudem boju z močnim in bojevitim plemenom Afridov, ki so imeli velike izgube. Na angleški strani so padli 1 angleški in 3 indijski vojaki. Kapetan Darey in več indijskih vojakov je bilo ranjenih. Do spopada je prišlo, ko je angleški izvidniški oddelek napredoval proti Afridom. Kljub močnemu ognju iz strojnih pušk se je Afri-doin posrečilo zasesti del postojanke. Pregnali so jih šele s pomočjo ojačenj in oklopnih avtomobilov. Afridi so imeli pri tem velike izgube. 4?0!etn ca Colle^e de France Pariz, 20. marca. AA. »Le Journal« priobču-je razgovor s pisalel'em Joseph Bedierjem o slovesnostih, ki bodo 18. junija 1931 v proslavo štiri-stoletnice, odkar je bil ustanovl e i College de France. Zavod je ustanovil Franc I. Slavja bodo trajala tri dni. S%ojo udeležbo so prijavile vse večje univerze in duhovna središča sveta. M* ' ta^OMK.-J** V J. nem proračunu določena redna polletna anuiteta 150.000 Din. Potrebne pn so še razne druge šole, tako dekliška šola za šentpeterski okraj, obrtno-nadaljevalna šola, predvsem pa je potrebno po-državljenje ženske realne gimnazije. Narodnemu gledališču se odpiše dolg za električni tok v znesku 400 000 Din in določi redna • dotacija 200.000 Din. V bodoče pa mora gledališče redno plačevati električni tok. Za Narodno gnlerljo predlaga finančni odsek subvcncijo 150.000 Din. Prenesen delokrog Občina je morala zvišati prispevek za državno policijo in je s tem težko prizadeta. Proračun pre-nešenega delokroga znaša letos 2 000.000 Din, lan' pa jo znašal le 505.000 Din. Od lega odpade na prispevek policiji 603.061 Din in za leto 1931. 876.597 I)in. Zavedamo se, dn s protesti proti plačevanju velikih prispevkov za policijo ničesar ne; opravimo, čeprav smo prepričuni, da jeobčina pri tem pretežko zadeta. Le eno odločno željo bi pa le izrazili: Kader policijske straže se mora povečati. Sicer imamo že dosedaj v Ljubljani toliko stražnikov, da vsak večer točno ob dvanajstih napovedo po dvakrat policijsko uro v 300 ljubljanskih gosti'nah in izvrše s tem 600 uradnih aktov I tekom pol ure. Res, hvala Bogu: dobro je pre-1 skrbljcno za moralo in solidnost občanov. Seelnj samo še to želimo, z ozirom na milijonski Izdatek, ki gn imnmo в policijo, da bl bil še posebej najmanj tako močan policijski kader, kot je zu napoved policijskih ur, na razpolago v vsoli dnevnih in nočnih urah ter v vseh delih mesta, posebno na osamelih potih periferije, za preganjanje tatov in vlomilcev. Kajli ti ee zaenkrat v Ljubljani v svojem nmorahiem in nesolidnem poslu še precej sigurno Dočutiio. In to ni pravi Seja šc irai a. Nemči'a dobi novo krifarl:o Berlin, 20. marca. kk. V nemškem državnem zboru je bil danes odobren prvi obrok za graditev oklopne križarke »Bc s 180 glasovi proti 71 komunističnim glasovom, dočim se je 108 poslancev odtegnilo glasovanju. Socialni demokrati so se, kakor napovedano, odtegnili glasovanju. Voditelj socialnih demokratov Wels je izjavil: Socialni demokrati so proti oklopni križarki >B«, kakor so bili proti križarki »A«. Če bi socialna demokracija danes glasovala proti graditvi nadomestne ladje, bi pomenilo to triumfalen povratek fašistov v državni zbor. To njihovo upanje hoče socialna demokracija prekrižati s tem, da se odtegne glasovanju. Izjave finančnega ministra so bile zopet zelo pesimistične. Naglašal je, da so bili dohodki iz davkov in carine mnogo slabši, kakor se je moglo sklepati meseca decembra, ko nihče ni smatral, da bo depresija trajala tako dolgo. Berlin, 20. marca. kk. Nemški državni zbor, ki se je sestal na svojo prvo sejo 31. marca 1871, praznuje jutri 00 letnico svojo ustanovitve. Magdeburg, 20. marca. kk. V okolici Magtc-burga je bil krvav spopad med narodnimi sor.ia-listi in komunisti. Okoli 60 komunistov je v okolici mesta iz zasede napadlo 25 narodnih socialistov, ki so se vračali iz okolice. Oddali so nnnje nad 20 strelov, pri "čemer je bilo 0 narodnih socialistov hudo ranjenih. Policija je zaprla 27 komunistov. God maršala Pilsudskega Beîprad, 20. innrrn. 1. Snoči se je v prosto' ih poljsko jugoslovanske lige vršila svečanu pros nva goeln maršala Josipa Pilsudskega, velikega sina bratskega poljskega naroda. Na tej proslavi je bilo mnogo prijateljev poljsko-jugoslovanske lige. Mènerai Kalafatovič je predaval o Pilsudskem kol državniku in vojskovodji. Poudaril je njegove zasluge za osvobojenje Poljske izpod tujčevega jarma. Operna pevka Kezerjeva je zape'a nekaj narodnih pesmi. 0. Kazimir Stanislaveki je recitiral nekaj lepih pesmi. Na koncu proslave ie Milan Brača recitiral eno izmed svojih pesmi, posvečeno velikemu maršalu Pilsudskemu. Dober začetek Dunaj. 20. marca. kk. Kakor poroča Neue Freie Presser, se bo sklenila med Nemčijo in Avstrijo prva regionalna pogodba, za katero bo prost pristop tudi vsem drugim državam. V torek je pričakovati uradno objavo. V glavnem eidboru narodnega svela je poročal danes podkancler dr. Schober o dunajskem obisku nemškega zunanjegu ministra dr. Curtiusa. Grefa Gntbo Stockholm. 20. ninrcn. AA. Po i>oročilih iz ilo-lywoexla bo Gretu Garbo zapustila film. Igrati namerava samo še dotlej, da si prihrani zadostna sredstva za preživljanje na Švedskem. Umetnico je globoko presunila nenadna smrt nemškega režiserja Murnau, ki je bil njen najboljši prijatelj. Ta dogodek jo je podkrepil v sklepu, da so umakne v zasebno življenje. Dunajska vremenska napoved: Poslabšanje vremenu. .Morda tudi že dež. V splošnem topleje. Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno, toplu Oblačnost spremenljiva. kaj pravijo številke: Л Sl/u pUIUI/Ull|C „Kraljice Marije a E Dubrovnik, (S. marca. »Jugoslovanski Llovd«, ko joga upravo vodi z velikopoteznostjo in izredno vcščostio obenem gospod direktor Banac, je s tem, da je nabavil velik moderen |>arobrod za potniško paroplovbo, storil korak neprecenljive vrednosti za napre se peljali k podvižmim stopnicam I7.5(K) tonskega parnika, je bolj in bolj učinkovalo na nas orjaštvo njegovega ogrodja, ki se je veličastno dvigalo nad vodno gladino. Palube same so vzor po lepoti svoje grarl-be, praktičnosti svoje uredbe in udobnosti, ki jo liujajo tudi najl»o!j razvajenemu človeku. Prostorne iu zračne kabine, razkošna obed niča, intimni saloni, veliko število kopalnic z mrzlo in toplo morsko vodo. plavalni basen kakor tudi igrišča in telovadne priprave morejo zadovoljiti vsako zahtevo in vsak okus. Kar pi je največje vrednosti, je prijetno občutje, ki te takoj odide, ko stopiš na krov, na katerem se s prvini trenutkom počutiš kakor doma. Tako občutje ustvarja naše pomorsko osobje, ki po svoji ljubeznivosti, postrež-Ijivosti in vestnosti nima izlepa sebi ravnega na morjih. Osobje »Kraljice Marije« pu je s svojimi krasnimi pomorščaki, ki tvorijo posadko 180 mož, gotovo na prvem mestu. Nam Slovencem pa je v poseben ponos, da zavzema velevažno mesto tehničnega inšpektorja na našem največjem brodu naš rojak, gospod in-žener G. Majcen, prvi in edini veščak v Jugoslaviji na tem mestu, ki je naprošen prešel v našo službo od angleškega »Llovd Registru« in je naš brod za službo v našem morju prvovrstno uredil. Kapitan broda pa je g. V. S i-munković, ki s pomočjo prvegn častnika g. I. Radeglie in ostalih treh častnikov »Kraljico Marijo« varno in vestno vodi po njenih potili. Omeniti moramo tudi g. b rodovnega zdravnika dr. Besa rov i ća, avtorja *eč zelo opaženih znanstvenih del (med njimi o sladkorni liolezni in o toliaku ter njegovih škodi j i vi h posledicah), ki sicer služi v Karlovih Varili in je z mnogimi ostalimi višjimi častniki krova in voditelji strojev služil v vojni mornici bivše monarhije. Med komisarji je prvi g. Jakšič, ki z dvema svojim« tovarišema skrbi mi telesne potrebe pn tudi za duševno razvedrilo |K>tnikov v prostih urah. Ne bi bilo prav. če ne bi od velikega kadra ladijskih sto-wardow omenili Slovenca, g. Praprotnika. ki nam brezhibno streže vsak dan v glavnem salonu ob zvokih prvovrstnega jarzbanda. Na prvo potovanje »Kraljice Marije«, ki bo odslej redno delala 12 dnevna potovanja iz Lusaka do Pireja, oziroma Men. pristajajoč v Šibeniku, Splitu, Dubrovniku. Kolom. Krfu in Na upliji. se je zbrala lepa in odlična družba, predstavljajoča po«|>odarski svet in turiste iz Berlina. Dunaja. Budimpešte in Varšave na mnogo zastopnikov časopisja; od inozemskih so zastopani »Neue Freie Presse«. »New York Times«. »Vossisrlie Zcitung«. dunajska »Volks-zeitung«. pariška »Illustration*, ipoliski listi, od domačih pa »Slovenec«. -Politika«. »Novosti«. »Morgenblatt«, »Vreme«. »Ju posla venski Glasnik«. »Jugosliivenski Llovd« in »Jutam ji list«. Mod turisti imamo tudi družbo i/ Mehike, s kntero se vndimo v španščini, med osobjem ladje p;i se nahajajo pravi Mezzofant.i Cena za pot in popolno preskrbo za ta dva na jstdnevna potovanja jo več kot zmerna: "600 Dlti; Put-nik« pn skrbi zn izlete (na Lok m m, nn Omiš. na Trogir, v Makarsko, nn I.ovčcn in Cetinje, nn Ahilejon. v Mikenc, ti r Akropolo itd.) isto-tako i>o na.jzmernejših cenah. Dosedanja pot je bila tako prijetna, da si lepše ni mogoče želeti. Kdor ljubi nekoliko razgibano morje in svež niš vetra, si jo vsega mogel privoščiti, ne da bi niti najmanj čutil niti pozibavnnja niti tresenja: v obednici in salonih niti no veš, da so sTiloh voziš. Odsle j pu se nam obeta najkrasnejša pomlad ob lielad-ski oliali. Za naslednje potovanje so žc pred-p rod an i vsi prostori. V šibeniku in v Splitu nas je sprejela godba: v Šibeniku, kjer je »Kraljica Marijo« pristala vprvič, nas je pozdravila deputacija mosta z županovim namestnikom, g. Markom Jožino na čelu. Internocijonalno publika je od krasote naše obali očarana; brez dvoma |vo-meni prva pot -»Kraljice Marije« najsrečnejši začetek. Ponos in ganotje obenem te prevzame, ko vidiš veselo plapolati našo znstavo visoko nn janilvoru. Zavedaš se. dn si sin lope in k srečni bodočnosti poklicane države, ki jo mnogokrat tujec ve bolj ceniti ko mi sami. in pozabiš na malenkostne s|K»re dneva. —c— 700.000ZAVITKOV EUDASHAMPOO PRODAN IH V ZADNJ E M LETU ! Pomlad med Slovenci v Franciji Aumetz, 16. marca 1931. Danes malo izseljeniške statistike: Aumetz šteje danes 2450 prebivalcev. Od zadnjega štetja je številčno radi nastopajoče krize lahno nazadoval, kakor tudi vse sosednje delavske naselbine izvzemši občine, po katerih grade velike utrdbe za zavarovanje francoske vzhodne meje. Število Slovencev pa se je v Aumetzu nasprotno zadnji čas zvišalo. Posebno število naših družin, kar je predvsem razveseljivo. Cisto slovenskih smo jih našteli te dni 66. Poleg nekaterih napol slovenskih, pa sicer deloma vzornih. In poleg — žal — nekaterih konkubinatov. Med teh 66 slovenskih družin razdeli naša kolportaža vsak teden po 35 »Domoljubov in 26 nedeljskih »Slovencev«, mesečno pa po 30 »Bogoljubov«, 7 »Glasnikov«, 5 »Katoliških misijonov in še nekaj drugih listov. Ne vštevši dnevnike, ki jih imamo razmeroma lepo število, in ne liste, ki prihajajo posameznikom iz raznih razlogov po pošti na lasten naslov. Mohorske knjige so našle v Aumetzu za prihodnje leto 56 prijateljev in naročnikov. Poleg tega nudi naša lepa čitalnica aume-škim Slovencem 35 različnih časopisov, med njimi pet slovenskih dnevnikov, poleg »Slovenca« in »Jugoslovana« namreč še troje v Ameriki izhajajočih. Naša knjižnica šteje blizu 1000 knjig. Trenutno nimam prilike, da bi vprašal knjižničarja po številkah, vendar se spominjam, da je na zadnjem mesečnem sestanku poročal, da so kar jih je vezanih, do mala vse izposojene in nam je v dokaz odprl celo knjižnične omare. Izposojamo jih seveda tudi izven Aumetza. Na izposojevalnini je poročal, da je vknjižil zadnjih 6 tednov 196 Frs. Če bodo Slovenci po lepih knjižničnih knjigah tudi še za naprej tako pridno segali, se bolahko v kratkem sama vzdrževala brez doplačil iz osrednje blagajne in tudi tistih 300 ali 400 knjig, ki so vezave potrebne, bomo lahko v kratkem dali vezati. Izmed novih publikacij smo naročili na zadnjem sestanku vse zbirke Jugoslovanske knjigarne. Modro ptico, Krekovo knjižnico in Mohorjevo družbo. Ljubljanska Prosvetna zveza, ki nam je poleg drugih velikodušno omogočila težavni začetek knjižnice, naj tako ve, da je naredila dobro delo, ki že nosi sadove in naj sprejme našo ponovno prisrčno zahvalo. Hvala je vsakemu ljuba in je ni treba zadrževati, kadar je na mestu, zato kar nadaljujmo z njo! Snoči je gostovalo naše društvo pri bivših francoskih vojakih v Mancieulles, kakor smo že napovedali. Z že običajnim lepim uspehom. V dveh avtobusih smo se peljali doli. En sam nas je sprejel 48 na svoje udobne sedeže in je bil tako največji voz, kar jih je doslej obiskalo Aumetz. Slavnostna dvorana v Mancieulles je menda največja In nnjlepša podeželska dvorana v Fran-riji in ima prostora za 2000 gledalcev. Zaradi izredno lepega vremena, prvega letošnjega resnično pomladanskega dne j>o mnogih dolgih mrzlih in neprijetnih, ni bila tako zasedena, kakor bi bila sicer, čeprav moramo biti z obiskom zadovoljni. Odru se kar načuditi nismo mogli. Sicer imamo namreč z odri vedne sitnosti, ker Francozi ne ljubijo tako gledaliških predstav kakor na primer mi Sovenel. Za naš »Rožmarin« so ga spremenili v prekrasen vrt, okrašen z francoskimi, jugoslovanskimi, češkimi, poljskimi in belgijskimi zastavami. Po spevoigri se je moral zbor na odru še enkrat razvrstiti, zastor se je dvignil, vsa dvorana je vstala iz sedežev, francoska godba pa nam je zaigrala jugoslovansko himno, kateri je sledilo dolgotrajno ploskanje. Aumeškemu delavskemu pevskemu zboru se je vse čudilo in čestitalo tnko aran-žerjem proslave, kakor še posebej gospodu povo-vodju Biščaku. Celo v sledeči francoski igri so nas omenjali. O O K AZ NiLGOVE RAZŠIRJENOSTI! Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, bi doseglo, ako bi jih položili drug vrh drugega, višino od približno 3500 m, bi torej Triglavsko pogorje nad-kriljevalo za približno 600 m. a negovanje ms EUDASHAMPOO Roparski napad Dva mlada Ianla napadla trgovca Škoda, da smo morali opraviti v cerkvi tihe mesto slovesnih petij litanij, zaradi katerih se je zbralo tudi od drugod precej ljudi Mancieullska | slovenska kolonija je namreč majhna in šteje da- l nes komaj 10 družin in kakih 35 slovenskih de- ' lavcev, Srbov ali Hrvatov pa tod sploh ni. Znto je slovenska božja služba v Mancieullcs redka. Topot je žal šofer preprečil malo slovesnejšo. Poti namreč ni dobro poznal in je za nekaj minut zakasnil, cerkev pa je morala biti ob določeni uri prosta za francoske vespere. Ob pol osmih zvečer smo se končno veselo privo/.ili v Aumetz nazaj. Seveda bi vam lahko naštel iz Aumetza tudi vsaj še toliko slabih, zelo slabih in Slovence ponižujočih stvari. Vendarle se mi zdi, da je danes z nami Aumefani nekako tako, kakor je v naravi se-dajle, ko to poročilo pišem: zima je še, tla so zamrznjena, drevje je golo, popje se Se ni odprlo in ni ga še videti prijetnega zelenja — vendar se je ravno pripeljalo zlato sobice na jasno nebo, objeio s svojimi prijetnimi žarki božje stvarstvo, razgibalo drugi letošnji pomladanski dan in hoče, da se popje^ že skoraj odpre in travniki zazelene in pomlad že skoraj pride in nas prevzame in prerodi. O ja, marsikaj popja bo še zamrznilo in zamrlo, vse pa nikoli ne, zato ker pomlad prihaja! Bog jo živi, v Aumetzu pomlad! Kriza izseljencev . v Franciji lz premogokopnega revirja v vzhodni Lnreni. Merlebach, 17. marca 1931. Kar je bilo pričakovati, je prišlo. Prej, kakor so napovedovali. Gospodarska in trgovinska kriza se je začela zajedati vedno širje in globokeje tudi v francosko gospodarsko življenje. To čuti posebno živo rudarstvo. Že od novega leta sem praznujejo rudarji skoraj vsak ponedeljek. Pn to bi šc šlo brez posebnih težav. Sedaj so znižali z marcem j še plače zn 6%. Z aprilom ali majem jih znižajo 1 zopet za tri. Zadnje tedne sem je bilo obilo govorjenja o bližajoči se redukciji delavstva, in mnogo so ugibali, koliko jih bo odpuščenih in kateri. "Slišati je bilo, da jih odpuste na en mali 3000. Pretečeno soboto, 14. marca, je razobesilo rudarsko ravnateljstvo listo odpuščenih, ki je pa pokazala, da je bil strah večji, kakor je bilo treba. Pri treh ! tukajšnjih rovih jih odpuščajo s prvim aprilom j okoli 250, med njimi tudi kakih 20 Jugoslovanov. Napisana so imena vseh narodnosti brez razlike. Tudi nekateri domačini, ki so zreli za penzijo. Med lujci so poiskali one, ki so se pregrešili zoper rudarske predpise, imajo sicer kaj na vesti, ali pa — in teh je največ — ki so sami preveč »fajrali«. Delavstvo seveda še ni pomirjeno, ker se boji novih redukcij. Tudi Jugoslovani se povprašujejo s strahom, kam pojdejo, ako zadene še nje usoda, kateri so zaenkrat utekli. Rudarsko ravnateljstvo jo hkrati razglasilo, da dobe lahko v s i odpuščeni delavci delo pri utrdbah ob francoski meji od Bitecha do Thion-ville, ako hočejo. Ravnateljstvo samo ga jim preskrbi in jih celo tja prepelje. Delo je stalno, traja povečini tudi preko zime in ne bo končano predvidoma pred tremi leti. Zaslužek ni manjši, kot pri rudniku, le stanovanjske razmere niso ugodne, kar se pa poleti laže prenese. Tujerodni rudarji, ki hočejo nazaj v domovino, tudi oni, ki niso bili odpuščeni, naj se 7-gla-sijo, ako hočejo, da se bodo priredili s pomočjo pristojnih konzulatov transporti, kjer bodo uživali udeleženci vozne olajšave. Članom družin, ki bi Slovenjgradec, 18. marca. Ni še zaključeno pozvedovanje po vlomilcu v župnišče in ni Se zaključena preiskava o tatvini v trgovini Klobasa in Smolčnik, že se je včeraj raznesla vest o drznem napadu, ki sta ga v ponedeljek zvečer izvršila dva mladeniča, I. B. in M. P. iz Starega trga. Ko se je v ponedeljek okrog 11 ponoči iz gostilne v Starem trgu vračal proti domu posestnik i ii lesni trgovec Ivan Krančan, pd. Blatnik 7. Vrha, sla ga v gozdu nad Starim trgom napadla dva moška. Eden od teh se je zagnal proti njemu in ga prevrgel čez stezo po bregu navzdol, nakar mu je iz notranjega žepa telovnika odvzel usnjato denarnico z 260 Dim gotovine ter en račun za les, dočim jo v notranjem žepu suknje v papirju shranjenih 3000 Din pu-stil, to pn rndi tega, ker napadalca nista mislila, da bi imel posestnik hranjen denar kje drugje kakor pa v denarnici. Drugi napadalec je držal posestnika za roko, da se ni mogel braniti. Takoj drugo jutro je posestnik Krančan naznanil napad orožništvu v Slovenjgradcu, katero je takoj uvedlo zasledovanje. Pri tem se je ugotovilo, da sta napad izvršila I. B. in M. P.. ki sta kritični večer bila istočasno s Krančanom v gostibii in sta videla, kam je Krančan spravil denarnico, ko Je plačal svojo ceho. Ko je Krančan odšel iz goetil-ne, je Sel I. B. za njim, nato se pa zopet kmalu vrnil, nakar je po kratkem času začel siliti domov, češ, da se mu mudi. Mladeniča sta zapustila gostilno in po drugi stezi hitela v gozd, Krančana prehitela in se v gozdu skrila na takem kraju, kjer gre steza precej navkreber par korakov nad stezo. Tu sta ee skrila v grmovju, kjer sta )>otem izvršila napad. Po napadu sla fanta Sla domov, kjer sta prenočevala na senu. Med potjo sta »i razdelila denar in denarnico vrgla v potok. P. je brezposeln hlapec, ki je že enkrat predkaznovan ter se je pred kratkim vrnil odnekod z Gorenjske. Tudi B. je bil že enkrat predkaznovan. Je sin poštenih starSev, ima več bratov in sester, kateri so vsi dobro vzgojeni in pošteni in se |>oSteno preživljajo deloma doma, deloma po raznih službah, le ta je zašel na tako slaba pota, kar je gotovo vzrok slaba družba. Pri preiskavi so našli Se skoraj ves denar, ki sta ga oropala in katerega sta imela večji del skritega pod desko v čumnati. Oba sla bila včeraj aretirana in predana v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča. Tudi sita svoje dejanje že priznala. Eden je star 19, drugi 20 let. „Bog Vam povrni gospa!" Ljubljana, 20. marca. -i Mi brezdomci iz kanala se Vam, neznana gospa, najlepše zahvaljujemo za pogostitev na praznik sv. Jožefa in za podporo, ki ste jo nam naklonili. Bog Vam povrnil« Tako so se zahvalili prebivalci iz ljubljanskega kanala, ko so prejeli na praznik sv. Jožefa kosilo in večerjo in vsak še nekaj denarja, ki ga je zanje poslala neznana dobrotnica. Deseterica, ki je spala v kanalu, je dobila še novega druga, tako da jih je sedaj enajst. V sredo sem jih vprašal, kje bi radi obedovali na praznik, ali v kuhinji Delavske zbornice ali v Ljudski kuhinji. Pa so soglasno sklenili, da so raje pri obedu v Ljudski kuhinji, ker bi v Delavski zbornici mogoče komu skvarili s svojimi neokusnimi oblekami lek. Kosilo in večerja sta bili pravi gostiji za lačne brezdomce in kdo bi mogel popisati čuvstva, ki so žarela iz hvaležnih oči ob žvenketanju nožev in vilic. Praznik sv. Jožefa je bil zanje v resnici praznik, ko so se čutili vendar enkrat zopet ljudi. Usmiljeno srce dobrotnice je podrlo trditev enega izmed njih, ki jo ie izrekel pred par dnevi na borzi dela: »Kaj boste onegavili! Kdor pride enkrat sem, je baraba. če pa še ni. ga pa drugi napravijo. Zato sem tudi jaz baraba!« Nekaj jih je doživelo svoj čas boljše čase. Imeli so stalne poklice, ki so jim nudili dobro bodočnost in življenje v miru. Življenje, razmere, mogoče tudi lastna nepremišljenost pa jih je pognala na dno življenja, kjer sedaj čakajo na vsak košček kruha in vsak dinar zaslužka. Ko je včeraj sijalo tako lepo pomladansko solnce, so bili vsi v trdnem upanju, da bo kmalu zopet boljše. Začelo se bo delo in pomlad jim bo zopet prinesla žuljave roke in človeka spodobno življenje. Daj Bog, da bi se njih želja kmalu uresničila! se oglasile za domovina ženam in otrokom, plača družba polovico prevoznih stroškov. Pri družbi zaposleni delavci morejo svobodno pustiti delo in si poiskati drugo, četudi jih veže znabiti kon-trakt z družbo. Dokler bo zadosti zaposlitve, brezposelni delavci ne dobe brezposelnostne podpore. Tako je delavsko stanje zaenkrat. Da bi se le še ne poslabšalo. Čutiti je pa krizo povsod, posebno še tudi pri trgovstvu in obrtništvu. No, deloma je to tudi dobro. Tako so se n. pr. zadnji čas znatno znižale mesne cene. Deloma tudi obleka in perilo. Le kruh se draži, namesto, da bi se pocenil Lovci si znajo pomagati Je ludi crknjen dober/ Škrilj, 19. marca. Pisanje o divjih prašičih je postalo že vsakdanje. Tudi pri nas ni laka vest nič več poseben dogodek. Da je pa v enoličnosti malo spremembe, poskrbi včasih tudi narava sama. Tudi v tem elu-čaju je tako. Ne bi o tem poročali, a ker se kaj takega le malokdaj zgodi, naj še drugi vedo o tem. Že nekaj dni smo mogli opazovati skozi okna, kako se par sto metrov od vasi od časa do časa pojavijo divji prašiči. Sem in tja se je spustil kak naš lovec za njimi, a vedno je našel le sled. V soboto 14. marca pa je naenkrat prikorakala skozi vas cela četa lovcev, s pravimi puškami, in primerno število genjačev z gorjačami. Naši lovci so šli nad prašiče. Zopet so jih namreč opazili in se v trenutku zbrali ter udarili za njimi. Kaj in kako so se trm imeli, ni važno, glavno je to, dn so gonjači prej pregnali divje prašiče, štiri po številu, proden so se lovci postavili na svoja mesta. Kaj sedaj? Toliko lovcev, tudi prašičev dovolj, a puška ni počila in morali bi prazni domov, da jim ni srečen slučaj priskočil na pomoč. Tam, kjer so oni štirje pobegli prašiči ležali in mogoče tudi spali, so našli enega —' poginulega. Poginil je in štirje tovariši so na njem spali. Kaj so hoteli lovci drugega, kakor da so ga naložili na sani in peljali domov. Kaj sedaj z njim? Če je poginil od bolezni, ni za rabo. Menili pa so nekateri, da je bil obstreljen iu je zalo končni. V tem slučaju bi se še kaj dalo dobili od njega. Pripravili so vaškega mesarja Jo-škota, da mu je »izkupal« jetra in ostalo drobovje. Nobenega sledu od strela. Poginil je od katerekoli bolezni, nima nobene vrednosti. To je ugotovil. In je bilo gledavcev pol vasi. Po tej ugotovitvi pa je ostal prašiček sam. Ravno se je večerilo in so morale gospodinje v kuhinjo, mi možaki pa k živini. Pa kdo bi tudi čakal zastonj I Laško Pozor lovci! Člani SLD iz občin: Laško, Sv. Krištof, Marijagradec, Št. Lenart, Jurklošter in Loka se ne bodo udeležili občnega zbora za Savsko podružnico v Trbovljah, ker so se včlanili pri celjski podružnici SLD, ki bo imela svoj občni zbor 25. t. m. ob 16 v hotelu »Hubertus« v Celju. Za člane SLD iz Radeč, Dola in Hrastnika se nismo mogli izreči za pristop k Celjski podružnici, ker nismo bili za to pooblaščeni. Zahtevali pa smo, da se tudi njim da prosta odločitev in bo tudi glede teh krajev odločila večina. Če bi se pa temu ne ugodilo, bomo z njimi solidarni glede vseh nadaljnjih korakov. — Laški lovci Ш pravite? Kdotte tukaj smatrajo nekateri naii jugotlo-rimski hrulje našo kullurnott га neltaj manjvrednega, za nekaj, na kar je treba z viška doli gle-dati, še več, kar je treba pri vsaki p, (liki dejali v nič, dani ie nobeden trli vničdevalcev ni mogel dokazali, da slovensko kulluro poblitjt — poznat Večkrat je že naš list loiil, da hrvatske in srbske revije 1er časopisi ne posvečajo našemu kulturnemu življenju skoro nobene pozornosti, da njihove knjigarne ne poznajo naših novih izdaj itd. Pri vsaki dosedanji mednarodni razstavi ali drugi prireditvi so še prevzeli eni ali drugi bratje i aranžma in stisnili Slovence v kol — dépota. Na | glasbenem polju je ravno tako. Ce gredo naša pevska društva v inozemstvo, pojo najprej srbske, I potem hrvatske in končno še slovenske pesmi, dočim se še nikdar ni pripetilo, da bi bilo kako j hrvatsko ali srbsko društvo inozemstvu pokazalo ' slovensko skladbo. Slovenci smo po vojni izvajali blizu devetdeset srbskih iu hrvatskih oper. instrumentalnih in vokalnih koncertnih del od iliri in dvajset avtorjev, da bi bili pa naši bratje nailu- > dirali katero slovensko delo, se pa ie ni čulo. To j je reč kakor ialjivo omalovaževanje naše glasbe, omalovaževanje, kakršnega kulturno inozemstvo i in njega večji centri, ki ko se že česlo priznalno ! izjavili a naši glasbi, gotovo nikakor ne dele s j našimi brati. Tule nai 1'čitel'ski zbor. ki je prestal časten krst na Češkoslovaškem (niega dirigent ludi na mednarodnem ji slivalu v Frankfurln) je zadnje dni konvertiral po vseh večjih mestih Jugoslaviie in vsa srbska in hrvatska kritika mu ie priznala, da je ali najboljši zbor v državi, ali r saj eden »prvoklasnih , loda v Zagrebu je naletel zbor na lopar, ki ga treba omenili. Mislimo nn kritiko g. Sajranka-Kuviča v Obzoru* od A. I. m. Ta gospod ni našel na zboru nili najmanjše dobre lastnosti razen njegove dobre rolje in mu je svetoval, naj se gre rajši pri učit. kakor pa da hoče v Romuniji blamirati nato glmbo. Kakor-hitro je zbor stopil v Zagreb, je izgubil svojo re-putaciio. in xe pokazal za povsem nezmožnega. \'aš Adamič Je Hnfranku follrlorisln•. pri Ostercu ne najde krilil; niti enega od tuobičajenih element/a muzike: melodije, rilnui, harmonije, polifonije, forme, arliilektonike, umjetničkog okusa i zručnosii t edinstven primer v zgodovini glasbene kritike), našim glasbenikom pa pravi, da jim »fali distanci i »lobod« prasniljicanja , radi česar je zagrebi!:a kritik« »prisil ena, da preuzme jedan dio odgovrnosU . pri čemer je treba, d« Slovenci v kulturnem ptigh du gledamo Zagreb kao neke vrste kontrol nu staniew. liiij pravile.' Ce se kaj spoznale c muziki in r razmerah ali nič, boste rekli, dn je lo umazana packarija in če povem, d« ie teli paekarij zlasti zagrebško časopisje zadnia leta že toliko zagrešilo, ila lo niso reč slučaji . nego ie tre sku/ial podobno sistemu, potem morajo takšne nnduioiUi začeli presedali vsakemu kulturnemu človeku. Pa bi bila naša kullurnosl tako zanič, da sr nam Žaga h po vsej sili posilil ja z« kuratorja, ne velja. Mi res ne kričirro toliko o slari naše kul- j ture, trdimo pa. da pozna kul'urna zgodovina ne- ! šteto slučajev, d t so Slovenci llrra'.om posredovali kulturne d"br:ne z zapeda, da pa se obratno ne ! da trdili. Kljub rsemu respektu pred hrvatsko mo- j demo knl:uro in zl isli glasbo ludi ne moremo reči, da bi lo bilo nekaj, k čemur moramo Slovenci pobožno zreli navzgor, kakor zrlo risoko-rodno ludi zro llrvali na našo nizdnl. V Inkih metodah gledamo mi, ki nam nikakor ne >fali slo-boda presudjivanjiu, lel liro prerzetnost, posledico i pomanjkanja prave kullurnosli in privzgojene | taktnnsli. Danes, ko nam je resnično in notranje prijateljstvo in edinstio narodov Jugoslavije tako :elo nujno potrebno kol še nikoli, so takšni izpadi in žaljivo omalovaževanje dokaz, da nekateri Vu-dje lega priš z.la, skrbeti moraš tudi za lo, da preprečiš vsako zlo, ki grozi tvojim svojcem in bližnjim ! V zvezi s tem no misijonarji ludi opozarjali na za-poved ljubezni do bližnjega in govorili proti vsem grehom ter človeškim slabostim, ki so nasprotno lej zapovedi. Nocoj pa so bili po župnih cerkvah govori zu starše, kako naj vnrjejo svoje družine pred vsakim zlom, nevarnim za duše svojcev. Udeležba pri kv. misijonu je nezman'šana, kakor prve dni. Z iiezmnu šuuo gorečnostjo se verniki udeležujejo vseh služb božjih in misijonskih govorov, z iieztran-šnno gorečnostjo oblegajo i gpovedilice, k mizi božji |ia stopajo v čimdalfe i večjem številu. Neprecetil'ivi so zakladi, ki jih bo I izprosil sv. misijon v Ljubljani za človeške duše! Mladeničem tn mladenkamJ Danes, v soboto, ob S zvečer bodo v vseli župnih cerkvah misijonski govori /.u mladeniče in mladenke. Ljubljanske sluzklnle napredujejo Čudile se nam in nas sprašujete, zakaj se v 1'stu tako redko oglašimo. Kaj naj vam reč. mo? Nimamo navade, da bi svoje križe in težave, svoje zasluge iu dobrote obešale na veliki zvon, ko pa nam že ponujate proftor v Vašem listu, se Vam radevolje odzivamo. Naj slovenska javnost '.ve in naj naše tovarišice drugod zvedo, da služkinje v Ljubljani ne počivamo. Gotovo Vam je znano, da tfre vse n''še stremljenje z' tem, dn si -grad'mo v Ljubljani Doni služkinj, ki naj bi bil zaveližče, osi-rbova'išče, šola, posredovalnica, javna kuhinja itd. Danes vse bol; ia bolj spoznavamo tudi mi potrebo po strokovni n^obrazbi. Mais'česa smo se že lotile, da bi svojo idejo činiprei oživotvorile. Nalašč z.a tp ust ulovljena 7.idri«fs SlužVtnjskl dom je teVom svojega -h-stoja zbrala ie lepe denarje, kupila je že sNvbni svet na Sv. Petra cesti in da bi graduio doma le še pospešile, smo priredile efektno loterijo, ki ie nad vse pričakovanje dobro uspela. Sedaj vemo, «la lias hoče jiodpirati še dosti Slovencev in Slovenk. Ne bomo obupale. Srečke so sle v promet oktobr i leta 1030 in 11. januarja 1031 je bilo žrobmie. Le drobno število srečk nam je osi ''o na dež"li. vse <'ruge "no razprodale. Pomagale so nam zlasti Marltine drn'be, hvaležne smo pa seveda vsem. ki so k"PO-vn-li naše sre^4n seveda bilo. di bi se za n^ciio zavzele tudi merodaine oblaki. sa i se koristi doma zi s'užk!nje sk^diio s le?ni;>mi Hržavne. občinske in nurodnosocialne ter gosjiMirske po'itike. ReVol bo kdo. da se nrecetmiiemo; Ver š« тг-чпо doma, da ne morimo pokazati knkih ] v-nih i'snehov r^zon lo'erije. O ne! Čeprav še nimamo listnega otrnilšča. skrbimo pn Vet mn.lnVn-tera ocnn'zacijn zn odpravo brde med služkinjami. Me dobro oeznnmo brezposelne, me dobro vemo. d« so posledice bre7p selnrsti za žensko še b^Hejše Vet 7.» m<"Sk<\ me dnlvo vem", kdii je po-mofc nufnn In Vie ie nomeč mr'ns in oem^-mo ne bobnamo v svet. Samo nekaj mrtvih, težkih, vso Ka' ho Orties Prnma: Dom žena. Bed B. Optra: Werther. Ited E. Liudski kino Glince: Ob 8: »R W'ekozee«. Nočno službo imiji lekarn": mr. ВоЧпес dediči, Rimska c^sta 2-1; dr. Stanko Kmrt, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištof;, in mr. Leustek, Resljeva cesta 1. O Ponovno opozarjamo, da se vrši 2esta materinska proslava krščanskega žermkeca društva na oruznik 25. t. m. ob 8 zvečer v ooer-ncin gledališču. Vstopnice sc dobe v union-ski trafiki. Suored zelo lep. © Ponovitev Sattnerjeve Vant.ite »0'jkir. Pevski zbor Glasbene Matice Fubljanske pod vodstvom ravnateba g. Mirka Poliča ponovi na cvetno nedeljo popoldne ob 15 v veliki unlonski dvorani P. Hueolin Sallner.evo kanlato za soli, zbor in veliki orkester »Oljkii. Pri drugem izva'anju bo sodeloval popolnoma isti aparat kakor na oHcijelni proslavi Sattnerjeve 80 letnice Poleg >01'ke< bo izvajal orkester Beethovnovo overturo Ч.еопопк, župnik p. Gvido Rant pa bo soregovoril par besed I o prezaslužnem slavi !oncii. Za popoldanski kon-I cert veljajo znižane ljudske cene. Vstopnice so že j v predprodaji v Matični knjigarni. 0 JaMio predavanje slavističnega kluba v i 1'ilharinonični dt orani. Jutri, v nedeljo 22. t. m. i ob polil dopoldne bo predaval kustos nar. nui-I žeja v Ljubljani dr. Stanko Vurnik »O vprašanju slovenstva v ljudski umetnosti«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike, vendar vstopnine tudi tokrat ne bo nobene. Opozarjamo, da se bo predavanje vršilo v Filhnruionični dvorani (kino Matica, Kongresni trg) in ne, kot je bilo že ponekod javljeno, v Ljubliaiiskem dvoru. 0 Oljke in butariee. Še dober leden je do nedelje, ko sc bomo spominjali nu slovesen pohod ZveliČarja v mesto Jeruzalem. Čeprav ho cvetna nedelja šele 20. t. m., vendar so marljivi prodajalci butaric že sedaj prinesli svoje Мацо nn trg in z njim okrasili ograjo ob frančiškanskem mostu. Naša folklora počasi tone v (xrzabljenje in išče svojega zavetja samo -e v muzejih. Te butariee so eden izmed redkih ostankov naše ïjve folklore. Ljudje že sedaj dokaj pridno kupujejo hulariee iu dajejo že sedaj prodajalcem пккеј zaslužiti. Njihov zaslužek jc precej skromen, če |ioiiiMimo nn veliko delo, ki so gn imeli med z.iino s pripravljanjem teh butaric in pa z. velikim trudom, ki ga imajo pri razpečevanju. Vsaj li jirodajalci prespe noč kar na prostem, poleg svojih butaric.. Bularice so prav tnko lepe, kakor vsako lelo in so obenem dokaz, da ima naše ljudstvo velik smisel za pestrost barv. V zadnjih Ielih so so posebno priljubile male, lične bularice, ki jih zlasli dame rade kupujejo. Včasih, no včasih, so bile moderne ' l>rav velike butare. Ampak časi se spreminjajo iti i z njimi variira tudi velikost butaric i 1 bedo slovenske služkinje prikazujočih šlevilk! V zadnjih Ielih vzdržuje Poselska zveza v zvt zi z zadrugo Služl injski «lom svoje provizoii no zavetišče v najetih prostorih Marijinega doma. Nudile smo brezposelnim prencč'šče in brano in danes la' Vo povemo: leta 1928 je v lem doinu dobilo 1001 dekle 0719 preno'išč. Ida 1928 1094 deklet 8909 prenočišč, leta 1930 707 deklet 10 028 prenočišč. letu 1931 171 deklet 1879 prenočišč. Vsa ta deklrta so dobila stanovanie in hrano deloma za nizko ceno 5 Din dnevno, deloma brezplačno. Kolll-o deklet bi se bilo mordn potikalo po ullcih, tavalo v zab'ode, ve samo oni. ki zna res ceniti zavetišče za brezposelne, za zavržene. Zato pa so te šlevilke poglavje z-^se iu zgodovin« zsse. Nismo pa jiozab;le na to, da je treba slu'ki-nfam tudi nekaj duševnega razvedrila, verske ule-he in stanovske izobrazbe. Pose'ska zveza in Podporno druStvo služkinj sta povsem napravili svojo deiïnost. Prirejala so se |>oučna predavanja o poklicu s'u'Hnje, o nje starostnem zavarovanju, s'už-kinie so se mogle vežbnti na odru, pri petju in naslonile so oelo lavno in z uspehom. Močan je povsVi ztwr. star že 12 let in ves čas pod enim in istim vodstvom. Vnie tsn vsak čptrtek in sprejemajo se Se vedno nove flanre-začetnice. Dekleta, ki čakajo v zavetlMu na službo, ne sede praznih rok. Zanje se prirejrjo predavanja o lepem ved°iuiu. « gospod In let vu, v kratkem bo spel otvorien šivimki tečni. Vse to ite'o napreduje in se razvija brez 7.u-nnijeça h runa. Poleg svoje stanovske orcn^aciie PesrlsVe zvfze se že dalj čnsa oVlepimo si'ž.Vinje franco^' ih mlsiionnrk-fran^išVnnk na Mt'u, ki so nam oskrbe pouk v nemščini. Obisi-uje ga že po'drueo lelo preko 50 služkinj. Uspehi so bil' in so nepričakovano dr,bri. Zalo smo pričele s t^kim jezikovnim ("čajem iz nemščine tudi same na šentjakobski šoli, knjli priglasilo se ie lo'iko deklet, da s tečajem n'smo mogle več odlašati. Tako sedaj veste, da ne počivamo. Kadar bost» pa ut "«n il i, se prepričajte sami v našem zavetišču. 1'o'iVo deVM je pod ne§o st'cho in kaj vse d^b" dekleta pod našo streho. Največ pa n'«m je na tem. dn dekleta poslane'o drhre g'uMf'nle go-snodin'im in ''krati zveste Bogu in cerkvi. V kratkem pa Se kaj! |lo'n: dni in je novi župan blejski g. dr. de Gleria < sredo županske posle prevzel. Za I. svetoval -a odn. podžupana je imenovan nadučitelj v p. g. Fr. Rus, nekdanji župan blejski. Za ostale odbo nike so bili postavljeni naflcdnji gg.: Vovk Anton, posestnik, Giad; Zupan Franc, posestnik, Grad; I e-bar I.eonold, kleparski mojster, Grad; Potočnik Ivan, slikarski mois'er, Grad; vsi kot svetovalci. Za odbornike pa so bili imenovani gg.: Al. Papier, posestnik in lesni trgovec, Rečica; Iv. Tavčar, posestnik na Rečici; Vinko Poklukar, posestnik na Rečici; dr. Zvonko Janežič zobozdravnik na Bledu, Grad; Ivan Plemelj, zidirski mojster na Bledu Grad; Al. Žerovc, posestnik na Bledu, Grad; Fr. Bijol. posestnik na Bledu Mlino; Jemc F anc, slikarski mojster na Bl"du, Grnd; Blaž Mandeljci mlinar in posestnik na 1'dedu, Mlino; Ivan Rihter-šič, tapetnik in sedlar nn Bledu Zagorice; Mežan Ivan, poses'nik na Bledu, Grad; Burja Martin, po-scstnik na Bledu, Rečici; Kežar F anc, posestnik na Pledu, Žele'v Ravnik Jurij pekovski mojster nn Bledu Grad; Pangerc V.iha, trgovec na Bledu, P.etica; Knaflič Andrej, pis-ncnoSa na Bledu, Grad; Žvab Franc, posestnik na Bledu Mlino; Am^rožič Franc, mesar na B'edu, Grad: Kenda Ivan, hotelir na Bledu. — Tako so iz dosedanjega obč. odbora odpadli dosedanii žuoan Ivan Rus, svetovalca Miha Černe in Ivan Pretnar star. 1er odbor iki Žumer Iv., Žirovnik Jos., Korošcc Franc in tve-gelj I ovro. Rl<"k*< kanalizacija menda poka, kakšen bo konec, ne vemo. Deška osnovna šola pri edi v ned Ijo 22. t m. ob 15. akaHemijo, uri kateri nastopi 160 otrok. Ker so dohodki določeni za poravnavo stro'kov pri nabavi episkopa (skinr ikona), nai iavrost z obilno udeležbo pokaže, da ccni važnost osnovnošolskega dela. «Vouo mesto Vi'ce-c jcva ko"fe-erca ima v nedelo, dne 22. t. m. ob pol 4 popoldne v dvorani Rokodelskega doma občni zbor. Pridite, prijatelji ubogih, v prav obilnem številu! Govoril bo g. dr. Ivan Ahčin o vprašan u'. Dobrodelnost v Nemčiji. Vitop je vsakomur prost. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE I DRAMA. 1 Začetek ob 21. Sobota, 21. marca: TltlJF VAŠKI SVETNIKI B od II. Nedelja, 22. marca: NAS GOSPOD /ITN 14. Ljudska predstava |ki znižanih cenah. I/i. Ponedeljek. 23. inarca: GOSPODA GI.KMBA-JEVI. Red A. OPFR K. Začetek ob 20. Sobota. 21. marca: ŠVANDA DUDAk llotl ( . Nedelja, 22. marca; I.UI/A, ljudsko prcdutuwi po znižanih cenah. Izum. Ponedeljek, 23. jek, Л. muren: zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE So4>ota. 21. muren ob 20. uri: VFHIO V \l>. Г. K uponi. Nedelja. 22. marcu ob 1">. uri: ClGANSk \ I H'-BKZKN. Znižane cene. Zadnjič. — Ou ju. uri: ČAKDA.šKA K.NKGI.NJA. K.u|4»ui. 17 tirvstvrneoa fivlienic Vrhnika. V nedeljo, dne 22. moren, pridfir vsi gledat v Rokodelski dom filmsko predelavo »Tragedija kaznjencu 1. — Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna Franz-Josef« grenčica dobro pr •-Imvo, čisto glavo in mirno s|Kinjc. Po izkušnjah slovitih zdravnikov zu živčne bolezni jc najtopleje pri|xiročati rabo tFrnnz-Josef vodo tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseli lekarnah. drogerija h in špecerijskih trgovinah. Radio Skolja Loka Občinska seja. Na zadnji občinski seii jc bil izvoljen za občinskega blagajnika go«p. L. Pianinn. Casilnemu društvu se je nakazala povišana podpora 1000 Din. Dalje se je zlasti razpravljalo o •Zvezdi«. V slučaju, da pride do zidave novega gasilnega doma, ima gasilno drušlvo prednost do tega sveta. Vloženi sta bili tudi dve prošnji za avtokoncesijo in sicer z.a progo Skofja Loka—Ljubljana—Kranj. Prošnji sta pa bili zavrnjeni z rati'i-vacijo, da so cesle že itak dovolj slabe in dn je dovolj družili prometnih sredstev. Tudi mestnim revežem se je nakazala podpora, ki je višja, kot lansko leto. Kanalizacija novega šolskega poslopja povzroča skrbi, ker so nekateri mnenja, da jo je treba izpeljati ie naprej, kjer bodo stale nove stanovanjske hiše. Če se kanalizacija že enkrat vrši, je res bolje iu tudi zvezano z manjšimi stroški, če se istočasno kanal napelje tudi do tistih parcel, kjer bodo stale r.ove hiše. Opozarjamo na velefilm -Kralj kraljev , v kateri se bo predvajal v kinu Društveni dom. Film je res umelnina prve vrste, kjer je nepopisno lepo naslikano Jezusovo čudodelno življenje, trpljenje in vstajenje. Predstave se bodo vršile na praznik 25. marca ob pol 4 popoldne in 8 zvečer, potem v nedeljo 29. marca ob pol 4 popoldne in 8 zvečer. Fudi v soboto zvečer se vrši predstava, Posebej za okolico je dolo' na preds'ava v petek (27. t. m j ob 2 popoldne. Vstopnice si rezervirajte že v naprej. Prntrrvrni Rfldio-I ЛЛПЛ1М! I Sobota, 21. marca: 12.15 Plošče (me'an program. — 12.45 bnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.00 Viktor Pirnat: Po splitski okoli i. — 18.30 Bogo Plenitar: Sah. — 10 00 Kunever: Apnenec in voda. — '0 Ga Orthaber: Angleščina. — 20 00 Koncert zbora »Bala'ajk«. — 21.00 Slovenske narodne z orkestrom poje g. D a'lo Žagar. — 21 30 Valčkova ura, izvaja Radio o-' e-eter. — 22.30 Časovna napoved in po očila Ha-waii-'azz Nedelja. 22. muren: 9.(10 Ing. Jože Skubic: C) sadjarstvu. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 (Hi Versko preda vanje, ruvn. Jagodic. --l(l.2(» Ferdo Jelene: Nauk o serviranju. — 11.90 Hndio orkester. — t2.(H) Dnevne vesti. — 12.13 Pevski in igralni nastopi Deutsche Sing- un I Spielschar«. — 13.30 Dekliška um: Največje pa... (gdč. I.ebarjeva). — 16.00 llumorislično etivo, pisatelj Milčinski. — 16 30 Radio orkester. — 17.0(1 Milčinski: -Kjer ljubezen hnn llog«. dramska legenda (Ljudski oder). _ 20.30 Prenos z Dunaja: Simfonični koncert dunajskih simfonistov. — 22.30 Časovna napoved in poročila. Drarff programi » Nedelja, 22. marca: Belgrad: 12.30 Koncert Radio orkestru. 10.00 >Boh rmrt, opera (plošče). 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Komični človek«, komediji. 21.00 Klavirski koncert. — Zagreb: 1130 Dopoldanski koncert. 17.00 Godalni kvartet. 20.30 Dunaj (konrert). 22.23 Plesna glasba. — Budapest: 10.00 Uniutsku služba božja. 11.00 Nabožno petje, nato koncert opernega orkestru. 14.00 Plošče. 19.00 Konccrt ciganskega orkestra. 20.13 Odlomki ooeret. 21.40 Koncert orkestra. —- Dunaj: 10.30 Pevski zbor. 12.03 »Trubadur«, opera, Verdi (plošče). 17.40 Komorna glasba. 1840 Družina in družita v Afriki. 20.30 Koncert dunajske Filharmonije. — Milan: 12.13 Pestra glasba. 13.13 Koncert. 19.30 Pestra glasba. 22.33 Prenos opere. — Praga: 20.00 Poljudna glasba. 21.00 Orkestralni konccrt. — Lmigcnberg: 20.00 Konrert: zlior in orkester. — Rim: 10.13 Nubož-tia glasim. 13.00 Hndio kvintet. 2(U0 >Cika~ka vojvodinja«, opereta, Kalnuiii. — Berlin: 20.30 Dunaj. 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 12.13 Simfonični koncert. 20.30 Ljudski koncert. 22.13 Violine. — London: 16.30 PUiiKiforte. 21.03 Nedeljski koncert. — Miihlacker: 10.13 Komorna glasba. 12.00 Promenadni koncert. 14.25 Koncert mo-koua zbora. 19.35 l.a traviatuc, oucra, Verdi. 22.30 Plesna glasba. Dnevna kronika Koledar Sobota, 21- marca; Benedikt, opat; Serapion. — Sobice stopi v znamenje ovna ob lô.OT. Začetek pomladi. Noe iu dan sta enako dolgu. No vi grobovi + Alojzij Lindtner. Včeraj je umrl v Ljubljani g. Alojzij Lindtner, sodni uradnik v pok. Kajni se je z vso vnelo uclejstvoval na karitativ-nem polju in qe bil na'starcjài sobrat Vincencijeve konference. Svoj čas je bil tudi član odbora za zgradbo cerkve Srca Jezusovega. Pogreb bo v nedeljo oh 5 popoldne. Svetila mu večna luči Preostalim naše iskreno sozaliel «J» V Ljubljani je umrl g. Franc U r b a n č i č, veletrgovec v Ptuju. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! VoDe za îivllenle ln delo zavisi /ji mnogokrat od dobre prebavo. Vze-i\ IPfc, mile »večer 2-3 Artin- I LIrr. ,iružt,je iu p°iu,Ui,he li I., boito izvrstno ves dan. II \ K I ki Vsebina škutlje ла di- VI %il 1narjev 8-— zadostuje za 4-6 krat. Dobe se v vseh lekarnah. Osebne vesli = Odlikovanje. Poslanik češkoslovaške repu-alike na našem dvoru Robert l lieder je poselil pomočnika zunanjih zadev Konstantina Fotiča in mu izročil odlikovanje Belega leva, stopnje Grand officier< za državljanske zasluge, ki mu ga je podelil predsednik češkoslovaške republike Masaryk. — Za člana izpraševalne komisije za administrativno pravo pri izpračevalni komisiji v Ljubljani za polaganje strokovnega izpita za prehod iz pripravljalne v pomožno skupino je imenovan univerzitetni prof. dr. Albin Ogris. — Napredovali so za sanitetnega poročnika zdravnika in voj. državna gojenca dr. Stanko Jereb in dr. Janez Gantar ter za lekarniškega poročnika magister farmacije in voj. dri. gojenec Emil Sturm. — Upokojeni so orožniški major Ivko Bosič; nižji voj. uradniki I. razr. ekonomske stroke Ivan Orgurič, Božo Jurkovič in Filip Petranovič. Obenem so vsi trije prevedeni v rezervo. = Prevedena sta v orozniško stroko pehotna poročnika Vladimir Marčič in Adolf Seidl. — V rezervo je preveden pehotni major v jvokoju Rikard Maša in bivši rezervni pehotni podporočnik dr. Atirko Katnbič s činom in rangom, ki ga je imel »lednji preje. Ostale vesti — Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vel. kraljica mati Marija in Nj. Vis. princeia lleana so poselili v četrtek ob It dopoldne bolnišnico za duševne bo-1czni, higienski muzej in oddelek za prehrano pri centralnem higienskem zavodu v Belgradu. Visoke goste je spremljal maršal dvora general A. Dlmitrijevič. Nj. Vel. in Nj. Vis. je pri vhodu v bolnišnico sprejel minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Precca. Nj. Vel. in Nj. Vil. so ostali v zavodu do 12.20. — Polovična vožnja na državnih železnicah in parnikih je dovoljena vsem udeležencem narodne proslave odkritja spomenika hvaležnosti blagopo-kojneinu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Kastvu, ki bo 24. in 25. maja t. 1. Udeleženci te proslave vzamejo na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom odbora za proslavo, da so se svečanosti udeležili. Popust velja od 20. do 30. maja t. I. čez Sušak za vse potniške in brze vlake, razen ekspresa. — Stanje voda. Hidrometično poročilo pravi, da Donava od Pasava do Bez.dana stagnira, od Bezdana dalje pada. Od Bezdana do Novega Sada znaša stanje vode 354 cm do 232 cm pod maksimalnim stanjem, pri Zemunu pa 165 cm izpod. Drava pada, Tisa od Sente do Padca raste, pri Titlu stagnira. Sava od Zagreba do Jesenovca pada, pri Brodu stagnira, pri Mitrovici pada, pri Šabcu in Belgradu stagnira. Pri Jascnovcu znaša stanje vode 29 cm pod, pri Brodu 43 cm pod, pri Mitrovici 32 cm pod, pri Šabcu 19 nad in pri Belgradu 149 pod maksimalnim stanjem. — Razpisana mesta cestarjev. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi jc kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisala tale službena mesta banovinskih cestairjev. 1. Na banovinski cesti Ljubljana—Zalog—Lapnice v odseku od vasi D. M. v Polju—Zalog—Sneberje. 2. Na banovinski cesti Sveti Urban — Lesično — Kozje — Podsreda za cestno progo od km 23.00 do km 29.000. 3. Na banovinski cesti Bolfenk—Sv. Anton. 4. Na banovinski cesti Poljčane— Majspreg. 5. Na banovinski =esti Rogatec—Žetale—Kozmince. 6. Na banovinski cesti Ptuj—Zavrč—Dobrova od km 8.00 do km 12.970. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razmeijih dri. cestarjev in njih prejemkih in ne sinejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbofi kaznjivih dejanj iz ko-risloljubja, event. dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 15. aprila 1931 in sicer za mesto pod 1. pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani, za mesto pod 2. pri okrajnem ccst-i-em odboru v Šmarju pri Jelšah, za mesta pod 3., 4., 5. in 6. pa pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju, — V prilogi »Službenih noviiu kraljevine Jugoslavije št. 61 od 18. marca t. I. je objavljena ■'Uredba o skupnem davku na poslovni promet«. — Župnija Stranje pri Kamniku spada po statistiki članov Družbe sv. Mohorja na 141. mesto, v kamniški dekaniji pa ne več na zadnje mesto. Odstotek v tej župniji znaša namreč 6.033 in ne 4.033, kakor je bilo |iomotoma natisnjeno v »Slovencu.. — Nov zdravnik v Brežicah. V jionedeliek, dne 23. marca 1931 prične z zdravniško prakso novi g. zdravnik tir. Pečck Jože, ki se je nastanil v bivši dr. Ildllerjevi hiši. Ze dolgo pričakovanega g. zdravnika toplo jiozdravljaino. — Romarski shod pri Sv. Antonu na Zdenski rebri (Dobrepolie) se vrši na tihi ponedeljek, dne 23. marca t. i. Od polosme ure do enajste se darujejo sv. maše, ob 9 pridiga. Tudi bo vsakemu romarju dana prilika, da opravi sv. zakramente za -etiko noč. — Ta dan se vrši pri Sv. Antonu na Zdenski rebri znamenit semenj, ki je po navadi zelo obiskan. Sejmarji pridejo od blizu in daleč, ker se običajno sklepajo dobre kupčije. — Higijenska razstava v Rogaški Slatini. Zdravstveni dom v Mariboru priredi skupno s podružnico -Svete vojske« v Rogaški Slatini enotedensko higijensko razstavo z otvoritvijo v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 9 dopoldne v društveni dvorani pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Razstava bo odprta dnevno od 8—12 in popoldne od 2—6 zvečer in sicer do 29. marca 1931. Ob priliki prireditve razstave same se bo vršilo v razstavni dvorani tudi več predavanj, katere bodo pojasnjevali filmi oziroma skioptične sliko. Za obisk razstave kakor tudi za predavanja se ne bo pobirala nikaka vstopnina. Vabimo vse tainošnje okoličane, da v čim večjem številu jvosetijo razstavo in predavanja. — Smrt v snegu. Iz Slov. krajine poročajo: Zadnji mrzli dnevi so zahtevali tudi življenjsko žrtev. V dolnielendavskih goricah ie živela že nad 60 let stara občinska reva Toth Juiijana. Stanovala jc sama. V toplih dneh je beračila in s tem se je preživljala. Ko je zapadel zadnji veliki sneg, so se za revo pričeli hudi časi. Iz hiše si ni upala. Pičla zaloga, ki jo je imela juihranjeno iz boljših dni. ji je naglo pojemala. Živela je od dne do dne bolj skromno. Končno je potrkal na vrata glad. Starica je popolnoma oslabela. Zime le ui bilo konec, marveč je zajiadlo še več snega. Starkin položaj je postal brezupen. Zbrala je zadnje moči, da bi ni pomagala. Vzela je lopato in se je spravila nad sneg, Najbrž si ie hotela napraviti pot do najbližjega soseda, da bi pri njem prosila pomoči. Namera se ji ni posrečila. Komaj jc začela metali sneg, je omagala iu se zgrudila v sneg. Dvigniti sa več ni mogla, marveč je tam našla smrt. K>r je hiša na sanic kraju, se je le slučajno doznalo, kaj se je zgodilo in ie najbrže uboga starka morala /e precej dolgo ležati v snegu. -- Izreden rimski gost. Iz Turnišča poročajo: Turnišče iina posebnost, kakršne do sedaj ni imelo. Vas je precej priljubljeno zatočišče štorkelj. I i dol-gonoici z rdečimi kljuni so zasedli več dimnikov in so se na njih vgnezdili. S|h>uiladi priletijo, v jeseni pa se s jiomnoženimi družinami poslovijo, lako se je zgodilo tudi lanske jeseni. Pred nastopom mrzlih dni so gostje odleteli. V gnezdu na enem izmed mliijQv pa se jc zgodilo nekaj izrednega, lina štorklja je zaostala za drugimi. V začetku to ni vzbujalo poiornosti, ker smo pričakovali, da ji postane dolgočasno hi »c naposled ludi ona |x>da ua dolgo pot. To pa se ui zgodilo. Minuli so tedni, a ona je še vedno stala v gnezdu. Nastopili so mrzli dnevi. Ptiča je začel pretresati mraz in prelil inu je pogin. Da bi se rešil smrti, je zapustil gnezdo in je zletel na dvorišče med goske in kure. Te so se spočetka bale čudnega gosta. Polagoma pa so se mu privadile in so delile z njim hrano in ležišče. Štorklja je preživela močno zimo. Se je tudi popolnoma udomačila. Rada ima zlasti oiroke, ki se lahko po mili volji igrajo z njo. Radovedni »mo, kaj bo storila štorklja sedaj, ko st vrne njen rod. Najbrž se bo v njej vzbudila želja po tovariših iu bo zapustila sedanjo družbo. — Izvoz sliv. Po statističnih |Hxlatkih izvoz-uiškega društva v Brčkem je bilo leta 1930 izvoženo iz Brčkega 8 milijonov 151.602 kg svežih in I milijon 229.100 kg suhih sliv. — Statistika zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije. Oddelek za carine je izdal statistiko zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije leta 1930. Knjiga se dobi na vseh carinarnah in v knjigarnah. Cena izvodu je 200 Din. — Za materinski dan priporočamo dve ljubki otroški igrici: -Mamičin najlepši dan (prizorček z rajanjem) in »V boj za mamico (otroški prizorček v dveh dejanjih), zložil j>. Krizostom Sekova-nič, pevske locke uglashil dr. Anton Dolinar. — Cena izvodu z glasbeno prilogo je Din 5 in se dobi v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Omenjene igrice bodo vsled srčkanega besedila nudile otrokom kakor odraslim veliko neprisiljene radostne zabav«. — Sekcija zveze linančnc kontrole v Ljubljani je založila Zakon< o državni trošarini in Pravilnik za izvrševanje zakona o državni trošarini« v slovenskem jeziku in sicer \ eni kniijji. Cena broširanemu i/vodu Din 20, vezanemu Diu 23. Knjiga se dobi pri navedeni sekciji (Breg štev. (i). Izšla je knjiga >Otrok< II, spisal Josip Vole. Založila Prodajalna KTD (II. Nič-man) v Ljubljani. — Broširana knjiga stane Din 24, vezana Din 34; po pošti Din 1.50 več. Kašelj? ootem pa KRESIVAL! Marrhor Si), obletnic« -knfov»krg:i po-Tečenja pre-vzvlšentga vladike dr. Л. Karlfrna »e je obhajala na zelo slovesen način. l>opoldne ua Jožefovo je po svečani pridigi, ki jo je imel stolni kanonik dr. Cu-kala. bila pontifikalna sv. maša. ki jo je daroval prevzvišeni jubilar in ki sta ji prisostvovala ludi z.agrehàki vladiku Ur, Utti'W i» ljubljanski. vladjka dr. Kožman. Po politiiikalni »veti maši » v Jc .svojemu priljubljenemu ordinariju poklonila duhovščina, v katere imenu je prevzvišenemu eluvljeticu izrekel tople Čestitke pomožni škof dr. Ivan Tomažič. Pri s!avno$tneii| obedu Je visoki slavljenec najprej pozdravil c prisrčno besedo navzoče goste, nakar sta «pregovorila btsede iskrenih voščil in čestitk metropoli! hrvatski dr. Ante Bauer In v imenu ljubljanskega kapitlja stolni kanonik dr. Mihael Opeka- Na Jež.efovo^»opoldne sta visoka gosta dr. Bauer In dr. 11 ožin an odpotovala iz Maribora. Včeraj ob c.4iilh dopoldne je bila v stolnici pontifikalna sveta maša, ki jo je daroval pomožni škof dr. Ivan Tomažič In ki se je zaključila z znhvalnico. Q Zgrinjajo se možje mariborski vsak večer v stolnico k pridigam ljubljanskega i-lolnega kanonika dr. Mihaela Opeke. Verski govori »a može se še nadaljujejo do torka 21, marca. □ Smrtno ponesrečeni hivii iujutu It u peri Pir-kcr. V noči lia 19, marec se jc v jarku ob državni resli v Kcâakili smrtno ponesrečil bivši lajteiperški župan Kupert Pirker. o čemer -nio poročali v včerajšnji naši mariberski izdaji. Ker »o bili zdolž jarka vidni krvavi sledovi, je |>rvotno obstojala domneva, da gre za zločin. G Pogreh »mrtiio |iou«*r<4 iv Rupcrta Pirker ja bo dunt » ob 10 iz uirtv. t ua Irunc^kau- sko pokopališče, □ Mestno imeeUtvo ra/„ii.5i«. Vsak posestnik ima v zmislu zakona o neposrednih davkih dolžnost prijavili usliueuo ali pismeno pri katastrski upravi vsako spremembo bodisi v osebi -Iv no spremembo na svojem posestvu v roku U> dni od line, ko je sj>rcmomba nastala. Podrobnejše na razglasili dcskL G V včerajšnji lajui soji ubiiu-kega svet» se jc razpravljalo na podlagi tozadevnega poročila župana dr. Juvaua o prevzemu vojaškega stališča. Seja je traialu komaj četrt ure. □ Dijakova ncigod» pri »uiučfiuiu. Včeraj D0-poUluo sc je ponesrečil v Grajskem Logu sin bivšega narodnega poslanca osniošolec Vladimir Pti-šenjak. Pri smučanju jc nenadoma zadel na zemljo. Kadi niočtnego ncnadjiegn sunka s» se smučI preobrnile in si je j>ri padcu nalomil levo koleno-Prepeljati so ga v bolnišnico. G 0 mariborskih dogodkih preko praznika rino poročali v naši včerajšnji mariborski izdaji, ki smo jo preko naših raznešalcev dostavili vsem našim naročnikom. K požaru v Melju bi naknadno še dodali. tla je g. Frauc .Marko. IrgiAcc, zavarovan pri družbi >Vardar za 1UO.OOO Din, da pa je zaostal pri vplačilu premij /..» preko šliri mesece. G V Grajskem kinu predvaja jiriliodnji teden mariborska Frwvelna »vexa /.nameniti zvočni liliu. ki prikaz.uje izvirne filmske posnetke znano t k špedicijo admiralu llyrda ua južni tečaj. Vsak dan od 23. marca naprej bodo jHisebue šaU-ke predstave proti enotni vstopnini 5 Diu za dijake. G Tele s petimi nogami je pripeljal kuicl v mariborsko klavnico. Tam so шц dejali, da jc teleta . škoda, ker je ravno Jožefovo, in da je miiçgo boljše, če pelje tele kot redkost na Jožefov trg v Studence, kjer bo za tu dobil .šo vstopnino. Pa jc kuie-lič imel zares sre<čo: dva jurja je dobil na vstop-, iiini. G Kna najstarejših Siutientaiik umrla. V Stu-I dencih Na obrežju 5 je pr«minula v visoki slaroeti .45 let vdova po skladiščnem mojstru KaUrtua Kre-mer. Pogreb blage, pokojuiee bo jutri ob 15 iz mrtvašnice nu mestno jHikopališče v Pobrcžju. G Ojiozarjamo, da se sprejemajo nov i naročniki na »Slovenca« in »Slov enak i list«, nadalje insernti in oglasi tudi v naši novi podružnici na Aleksandrovi cesti C (Prosvetna knjižnica). Istotam se dajejo vsa pojasnila, ki so tičejo oglasov in drugih upravnih poslov. Q Dijaški koncert. Podružnica jiočibiiške zveze na mariborskem moškem učiteljišču prirotli danes ob 15 v slavnostni dvorani na zavodu koncert. Na sporedu so izbrano glasbene in pevske točke, ki jih izvajata dijaâki orkester in zbor pod vodstvom jvof. Pahorja. Čisti dobiček je namenjen v korist dijaàtva. Prijatelji mladine! Q Nič nedeljskega športa. Za nedeljo napovedano nogometno tekme so so radi šo neetaljenega enega morale preložiti. O Nedeljo občnih sborov Imamo Jutri. Jugoslovanska kolesarska zveza pri Halbwidlu, Naša krila pri Orlu, Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v dekliški meščanski Soli v Cankarjevi ulici, dobrovoljci v Narodnem domu. Sečne lekarniško »luibo ima prihodnji te- , den Vidin ar Jeva lekarna pri Arehu na Glavnem I trgu. □ Materinski dnu priredi jutri ob j>ol 17 roelj-sko katoliško j>ro«vetno društvo. Katoliška onila-diim [ia na |>raznik Marijinega ozuanenja s prlčet-ktim ob pol 1", Na sporedu bo tudi igra Sv. Alojzij , pri knterl «delujejo katoliški omladinci. Nabavljala.! zadruga državnih iisluihenrei v Mariboru ima svoj redni občni zbor 22. marca ob 6.30 dopoldne v dvorani lastnega doma, Kotovški trg 2. Kot Izkaznica služi društvena legitimacija, oziroma nakupna knjižica. G V Ktudcndh so tudi letos obhajali Jožefovo v /mislil starodavnih tradicij. Gnječa. blato, linpl-tangl, gugalnice, vrtiljaki Itd. Tudi gostilničarji so Imeli -'.oj lepi zaslužek- G Mariborski vampir prrtl sodnim «tolom pravice, 271tlnl črkoslikar Josip Kristl je |>od lo označbo v Mariboru splošno znan. Za seboj ima vse polilo doživljajev, ki so povzročili, da je postal strah in trejiet mariborskih žensk. Včeraj se je zagovarjal j>red senatom trojico radi napada izvršenega dno 7. februarja t. 1. na učiteljico Antonijo P. v i Cankarjevi ulici, o čemer smo svoj čas obširno po-! ročali. Krislt je bil lota H10O obsojen na 15 mtr-e-I cev ječe, pa so gu predčasno izjiutdili iz zapora. Obtoženec sv je zagovarjal s pijanostjo. Krivdo deloma priznava. Raz.pravo je vodil «s. Lenart. Kol-šek in Ažman prisetkiika. Obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Zorjan. Obtoženec je bil obsojen na 1 in pol leta robije, triletno i/.gubo častnih jiravic in 2 letno prepoved /ahajanja v gostilne. Ptui Dvomesečni dopust je z tlovo'jenjem banske uprave nastopil nadzornik g. I-jubec Jakob. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopat cestni nadzornik g. Zagoršek. Posipanje cest. Za posipanje najnujnejših banovinskih cest je na predlog okrajnega cestnega odbora dovolila banska uprava sledečo množino: na en kilometer tO kubičnih metrov pomladanskega prodca. Jadranska Straža ima svoj občni zbor v soboto 21. t. m. Pričetek ob 8 zvečer v Narodnem domu. Za člane je udeležba obvezna. Moderno fraacosko slikarstvo. V nedeljo 22. t. m. dopoldne ho s projekcijami predaval v hrvatskem jeziku o francoskem modernem slikarstvu akademski slikar g. prof. Hegcdušič iz Zagreba. Predavatelj je jnedsednik in organizatoi »Zeml'e«, ki zastopa moderno smer narodne umetnosti. Ker je v mestu precej zanimanja za francoski jezik, upa odbor ptujskega francoskega krožka, da bo tudi Ia kulturna plat francoskega naroda privabila lepo število francoskih prija'el ev v mestno gledališče. Sedeži po 5, za dijake po 2 Din, stojišče tudi 2 Din. Šošiani Odbor Kmetijske podružnice se je na svoji zadnji seji konstituiral takole: predsednik g. Bol-tezar Dcberšek, tajnik in blagajnik g. Rudoli Ma-carol, odborniki: gg. Skruba Mihael, Terče Fortu-nat in Melanšek Ivan, revizorja gg. Plaskan Fran in Bizjak Martin. Na prasnik Marijinega oznanjenja v Slomškovem domu: Materin dan. Samaritanski tečaj. Šaleško gasilsko okrožje je v torek 17. t. m. otvorilo v Zadružnem domu 40umi samaritanski tečai. Po uvodni besedi okrožnega načelnika g. Volka je otvoril ciklus svojih predavanj zdravnik g. dr. Korun. Tečaja se udeležuje nad 60 članov in članic gasilskih diuštev. Želimo obilo uspeha! Studenec pri Sevnici Prosvetno društvo na Studencu je vprizorilo v nedeljo 15. t. m. burko v 2 dejanjih »Lažizdrav-nik« od J. Štoke. Za podeželje je bila igra podana odlično — nekateri igralci bi lahko z mirno vestjo nastopili s svojimi vlogami tudi v krajih, kjer so ljudje žc razvajeni. Ves čas izvajanja je bil spremljan s salvami smeha; gledalci so imeli popoln užitek, igralci pa zadoščenje. Prav dobro so izvedli svoje vloge Boštjan, Lipe, Jera, Zevnik in zdravnik. Iz.nenadila nas je tudi Rezika, ki je prvič nastopila na oderskih deskah ter nje partner pismonoša Pivk. Tudi Preklja in orožnik sta se dobro držala. Po igri so pod vodstvom svojega pevovodje zapeli pesem »Razstanek«, ki je bila ritmično in dinamično pravilno podana. Zbor je dober in obeta se mu šc večji uspeh, zato le po sasnovani poti naprej! — P. B. Rečica ob Savinji Odobren proračun »a 1. lili)t. Baiicka uprava jc odobrili) občinski proračun *н I. HWL Pobirale s« bodo sledeče davščine: t. 13% (trinajst) občinsko doklado k vsem v občini predpisanim neposrednim davkom. 2. od 100 l vina Ж) Din. otl 100 I piva 25 Din, od lil stopnje alkohola n Din. Celotni proračun znaša 90.797 Din. liaz.veseljivo jc omeniti, da znašajo občinnke doklade komaj 13% Ne vemo, če je v banovini še katera občina, ki bi imela niije doklade. Prav je tnko, saj smo itak t drugimi davščinami preobloženi Siatimo gibanje, Kinetij»ko društvo prične aprilu meseca siduti novo stavbo, ki bo obenem tudi služila ta »hrambo ieleznine, moke in drugih |iotrebščin. Da pn bo materijal »a îidavo takoj pri roki, je kupilo društvo tako zvani rolovi«, ki jc dosedaj tako kvaril lire našega trgu. l-pipiov >ka tema. V Ir^u imamo napeljano elektriko iu montirane svetiljk«. Pa lo nam nič ne fiomaga, ko luč ponoči ne sme goreti. So nekateri, Ivi nasprotujejo, da bi pet luči na glavnih križiščih gorelo. Se bo treba obrnili lui iiierodujuo mesto, potem pu bo to moralo biti izjieljano. Občinski ra kon je vsem na raz.jvolago. Ne samo luči, tudi noč nega čuvaju bo treba ... Boljo prtwlovoljno izvršiti, kot pa biti prisiljen napraviti nekaj, kar se po »a komi mora izvršiti. Ali no? S i;. Križ pri Kostanjevici Od 2. januarja t. 1. se vrši pri nas gospodinj M;i letaj; obiskuje ga 20 deklet pod sprotnim vod stviun ge. Minke Odlasek in njene pom. gdč. Pe pice Hribar. Dekleta so zelo zadovoljna in jim jc žal, da ho prehitro minulo. Skle|i tečaja in razstava bo na Murijin praznik 25. t. m. Pridite si ogledat tudi sosedna dekleta in Žene, kaj so se naučila naša dekleta v tem kratkem času Imeli smo tudi higienski tečaj s filmom iu predavanjem- Bila je vsak dan polna dvorana gle dalcev. Tudi tečaja o negovanju otrok so »e pridno udeleževale iene in dekleta. Imamo tudi |>evski odsek fantov in mož ptv' vodstvom ц. kaplana A. Torkarja. Tudi ti no po kazali, kaj znajo in priredili pevski koncert, ki je prav tlobrti uspel. Želimo, da se ludi za Veliko noč oglasijo v cerkvi, da tudi P.ogu v čast zapojo, kakor so že tudi lansko leto. Tržišče na Dolenjskem 18. I. m. se je zaključil tritedenski sadjarski tečaj z dvakratnim poukom na teden. Udeleževalo se ga je od 15 do 20 fantov. Tečaj je vodil z veliko požrtvovalnostjo g. Rizjan, upravitelj tukajšnje šole. Izra/amo g. upravitelju najlepšo hvalo in žalimo njegovemu delu veliko uspeha. — Sadjarstvo je za naš kraj še posebno velikega gospodarskega pomena, ker je zelo ugodno podnebje za sadno drevje. Dobro oekrbovano sadno drevje bi dalo precejšen dohodek naiim kmetom. Spori na praznih Lep dan je omogočil, du go v rodu in nu dobrem terenu zojiet enkrat igrali nogomet. Ilirija je imela v gosteh mariborske železničarje, katero je odpravila z rezultatom 7:2 (2:1). Rezultat je »icer malo visok, in železničarji bi zaslužili lepši uspeh. Vendar jo energična na|ui-dalna vrsta v drugem polčasu izrabila vsako priliko. Pn dolgem Času je enkrat pri Iliriji napadalna vrsta držaln ii igo : poedetlica je dober rezultat. Oostje so z.elo marljivo moštvo, vendar igrajo zelo primitivno in energično. Poraza je kriva tudi slaba taktika. Tak oster tempo ne sme diktirati nikdar moštvo, ki nima zadostnega treningu. Dogodek posebne vrste je bilo tekmovanje v nnmizncni tenisu zn prvenstvo Ljubljane. Poleg domačih so bili prijavljeni tudi najboljši igralci Zagreba in državni prvak Nemec. Vsa rutina in znanje zunanjih kanontiv ui zalegla. Domačini so vse odpravili in občutno premagali. Ta uspeh domačih je pripisovati predvsem dejstvu, da igrajo ping-poog res pravi športniki. Splošno ji: bil Ia turnir lepa manifestacija lega lepega športa. V vseh skupinah so zmagali člani Ilirije, najboljši meti njimi je mali Gerzinič l'a tudi dame so se dobro odrezalo. Zvečer sta Gerziničeva in Wormova v |irnpagaiiilni igri premagali igralce, ki so zastopali Jugoslavijo nn sve-lovnem prvenstvu! Poleg teh dveh športnih prireditev jo zabeležiti še par drugih dogodkov. Kazenska zveza je sklicala izredno zborovanje, ki se bo vršilo dne 29. marca v Zagrebu. Glavna točka dnevuega reda je: ureditev oduošujev s jiotlzvezami. J. N. P. je pa sklenila pozvati pred kazenski otlbor najstarejše in največje klube v državi, lla-ška. Grndjanskega in Conronlio. Vse. to zaradi lier. Velikonočni nogometni program je stMtaj de-fiilitivuo določen. Po dolgih letih je prišlo dn -kupnega sodelovanja. Naj drži tudi za naprej! Ilirija in Primorje priredila skupno tekmo s Stuc motil (Grndec) iu Mariborom. V sredo na praznik pa igra Ilirija v Zagrebu proti Gradjanskemu. Cross country ла prvenstvo Ljubljane Proga meri za senijorje ca. 10 km, s startom in ciljem na igrišču SK Ilirije. — Proga z.a nara ščaj B 1015—10 meri 2 km s startom in ciljem na igrišču SK Ilirije. — Proga za naraščaj C 1913-14 meri 3 km, start in cilj na igrišču SK Ilirije. Inozemski sport. Italijansko prvenstvo. V prvi nacionalni ligi ie 17 najboljših italijanskih nogometnih klubov. Vsako prvenstveno lelo zahteva, da odigra posamezno moštvo 34 težkih prvenstvenih tekem. Ni čudno zato, da je skoraj nemogoče posameznemu klubu obdržali potrebno formo skozi celo lo naporno dobo. Do sedaj je odigral vsak klub žc 22 tekem. Zelo srečno se hori ves čas Juvenlus, ki si je nabral 36 točk. Sedemnajst zmag pove dovoli jasno, da je Juventus moštvo, ki ima danes še največ šans za osvojitev državnega prvenstva. Zadnjo nedeljo pa je moral ta klub utrpeli ka a-strofalen poraz s 5 : 0 v borbi z. Romo. Tekma se je odigrala v Rimu pred odličnjaki, ki so hoteli videti, kako igra najboljše italijansko moštvo. Ta-! ko namreč smemo po pravici imenovati Juventus, ' ki je dal polovico svojih igralcev v državni repre-j zentančni team. V tej tekmi pa je zavladala med igralci Juventusa neka nervoza in poraz je bil tu. Kljub temu porazu pa je Juventus še na čelu tabele. Trenutno izgleda tabela takole: 1. Juventus (36 točk). 2. Roma (33). 3. Bologna (32). 4. Genova (31). ... 12. AmK-oziana (tO». 13. Trieitina 118). Zarota v skalni trdnjavi Velik Kristusov kip. delo milanskega kiparja Tirno Bartolettija, bodo na obletnico sporazuma med Vatikanom in Italijo blagoslovili na Kalvariji pri Milanu. Slovesnosti se bo najbrže udeležil italijanski kralj Viktor Emanuel. Kip je visok nad osem metrov. Na smrt obsojen V sredo 18. marca je bil v Regensburgu obsojen na smrt morilec Tetzner, ki je v avtomobilu ubil neznanega potnika in potem vee skupaj zažgal, da bi se dokopal do zavarovalnine. Njegova žena pa, ki mu je pri tem pomagala ter hotela dvigniti zavarovalnino, je bila obsojena na štiri leta ječe. O zločinu smo v četrtek obširno poročali. Opice - vlomilci Ameriški zločinci poskušajo vedno nova sredstva. da se izognejo zasledovanju policije. V najnovejšem času so začeli dresirati opice, ki jih vlihotapljajo v hiše, kamor hočejo vlomiti, da se jim ni treba bati, da bi policija našla odtieke njihovih pretov. Opice spravijo v hišo skozi dimnike ali druge oœke dohode, skozi katere bi flovek ne mogel. Opice so vajene, odpreti vsa vrata, skozi katera se potem splazijo vlomilci, da dovrše svoj posel. Policija je tem zločinskim pomočnikom priela na sled, ko je bil zadnjič enkrat oropan neki draguljar v Chicagu. Nova metoda, namreč uporabljati opice za pomočnike pri vlomih, se je iz Newyorka v hipu razširila med vsemi ameriškimi zločinci fin prej, preden je zvedela zanjo policija. Pri ehica-škem draguljarju so bila vrata prodajalne odklenjene od znotraj. Ključavnico so našli odprto, toda nepoškodovano. Tat se je torej moral splaziti v prostore skozi odprtino ventilatorja. V teku preiskave so pri odprtini kakor tudi pri vratih našli sledove opičjih rok. Tudi pri nekaterih drugih vlomih v Newyorku so dognali, da eo vlomilcem pomagale opico. Sedaj si ameriška policija beli glavo, kako ukrotiti te živalske tatove. Ptiči beže Iimebruck. Zadnje dni je bilo opaziti velike jate ptičev, ki so po dolini Inne leteli od zahoda proti vzhodu. Let teh velikih jat, kakršnih še ni bilo videti, je trajal tri ure. Jate so letele v vrstah, najmanj po 300 metrov širokih. Na podlagi tega je lahko^ zr»-Čunati, da je letelo več »to milijonov ptičev. Zanimivo je, da so bili ti ptiči samo Čopasti škrjanSki. Kor živali niso nikjer dobile hrane, «o bežale iz alpskih dežel, ki jih pokriva še sneg, proti vzhodu. Z vseli strani poročajo, da divjačina strašno tipi radi pomanjkanja hrane. Mraz jih sicer ue »deluje, pnč pa jih globoki sneg ovira pni iskanju hrane. KljunaČev ni še nikjer videti. Zakasnili so se s svojim obiskom. Niso pa bili tako pametni škorci in škrjančki, ki sedaj beže pred snegom. Ali ste že poravnali naročnino? Zanimivi spomeniki Moi ni k (Milni strogo zastražen za omrežjem svoje jetniške celice. v gorski trdnjavi Jaca, ki je bila le del nameravane in dobro organizirane zarotniške revolucije. Ta romantična stara trdnjava leži visoko gori v pirenejskem sedlu ob novi pirenejski železnici med zasneženimi gorskimi vrhovi. Ker je blizu francoske meje, je ugodna zaradi tega, ker bi zarotniki lahko pobegnili čez mejo, če bi se jim načrt ponesrečil. Vanjo je mogoče priti samo po eni cesti, zato jo je lahko braniti. Ta obmejna trdnjava je bila na glasu kazenske postojanke. Tam so službovali vsakovrstni nezadovoljni častniki, med njimi tudi voditelj zarotnikov Ferniino Galàn, pehotni stotnik. Ta mož, goreč in fanatičen komuni«!, je bil že leta 11)27 zapleten v neko zaroto in je bil obsojen zato na šest let ječe ter na izgubo častniške časti. Ikrtuignerje-va vlada pa ga je |x>mîloetila in |x>slala v Jaco. Tam je s svojimi somišljeniki takoj organiziral novo z« roto ter pripravil do pičice natančen načrt. Pri krojaču so že dali sešiti celo novo revolucijsko zastavo: rdečo-rumeno-modro, ki je potem res en cel dan vihrala nad trdnjavo. Zvečer pred 12. decembrom so »e častniki po večerji v častniškem domu mirno zabavali z godbo. Nočno službo je imel prevzeti častnik, ki je bil znan po svoji zvestobi do kralja. Posrečilo se je zarotnikom, da so ga poti ničevo pretvezo za tisto noč nadomestili z drugim manj nevarnim. Ob t zjutraj je i est zarotniških častnikov naenkrat vdrlo v stražnico. Na začudeno vprašanje navzočega časnika, zakaj tako zgodaj prihajajo in kam se jim lako mudi, je odgovoril stotnik Galàn smeje: Ker smo pravkar oklicali republiko! Pri teh besedah so zarotniki službujočega častnika prijeli in zvezali. Na hrup. ki jo pri tem nastal, je i>rihrtel službujoči stotnik in zgrabil za telefon, da bi obvestil polkovnika, kaj se je zgodilo. Toda slušalo so mu izbili iz rok, ga vrgli na Ha in zvezali. Zarotniki so imeli trdnjavo v rokah. Sedaj so zbudili moštvo iu Galàn. ki je bil s tem dejanski voditelj revolucije, je moštvo z ognjevitimi besedami nagovoril ter ga pozval, naj se pridruži urjiornikom, se pokori njegovim nnredbam in poveljem. Moštvo je izjavilo, da je pripravljeno slediti revoluoiji. Podobno je bila vzeta tudi druga vojašnica, v kateri je bil nastanjen bataljon Las Palma. Zarotniki so bili tako v premoči, zaradi tega se jim je V Belfastu so postavili zanimiv spomenik izumitelju pm-vmatike I. II. Dunlopu. Spomenik je sestavljen iz 270 finvtov težkega gumijastega bloka, ki je prišel jx*l pritsk 250 ton teže in ne je 110 ur dolgo -pekel«. Postavitelji spomenika upajo, da bo le-ta dalj časa trajal kakor sjiomeniki rz kovine. Ravno lako je tudi severnoameriške združene države privedlo do tega, da bi namreč spomeni-k tudi še jiozni rodovi občudovali, da so dale vsekati v granitno steno Blaoh Mountainsa v Južna Dakoti ogromne, nadčloveške postave Washingtona, Jeffer-vina, Lincolna in Roosevella kakor tudi zgodovino Združenih držav, ki bo obsegala samo 500 vrst teksta. Bivši predsednik Coolidge je sestavil besedilo. Črke bodo visoke 5 čevljev (kakih IGO cm). Geologi so prepričani, da bo tak napis kljuboval času pol milijona let. Tako prerokovanje je kaj- pada zelo poceni, ker ga nihče ne bo mogel kontrolirati. Zanimiv je spomenik, ki ga je dala napraviti >svobodna občina nn Montmartruc v Parizu. Ta spomenik se da prevažati Posvečen pa je »belemu za-moreu-t. Pod tem imenom so označeni taki pisatelji, ki jim njihovih del nihče noče založiti, ker jih nihče ne pozna. Ker pa morajo živeti, prodajo svoja dela drugim pisateljem, ki že imajo ime, in ti potem dela neznanih pisateljev objavijo pod svojim imenom. Spomenik predstavlja črnca, ki ima nos in ušesa prebodena z obročki, znamenje suženjstva. Ker se je .svobodni občini na Morrtmartrm zdelo preveč smerno in filistrsko, prositi policijo dovoljenja, da bi smela postaviti spomenik neananim junakom svoje vrste, so pod spomenik vdelali kolesje, da ga lahko prepeljejo kadarkoli hoče policija poseči vmes. Nehaj iz modernega poganstva Nekateri zagovarjajo omejitev porodov, češ, da je ogroženo zdravje mater, ali da je prevelika beda na svetu. Res je, da je veliko bede, toda prav tako je r«*. da imajo bogati ljudje manj otrok kakor revni. V Združenih državah dajo vsako leto samo za lepoto: masiranje, šminkanje itd. 70 milijonov dolarjev. Kar so zmetali zadnje desetletje za »bubi«, svilene nogavice in razna sredstva za po-sjieševanie lepote, bi zadostovalo za hrano in vrre-jo milijonov otrok. Vendar ne morejo modeme žene v seh1 zatreti naravnega teženja po materinstvu. Ker so rim Mroci nadležni, iščejo zanje nadomest- Ahd el Krim bi se rad vrnil v svojo domovino. Prosil je francosko vlado, da bi ga osvotiodila in spustila domov. Vlada je njegovo prošnjo seveda zavrnila. Kakor znano, je bil Abd el Krim voditelj dolgoletnega upora rif-kahilov v severni Afriki. Ko so Francozi udušili upor. so ga izgnali na otok Reunion v Indijskem oceanu. ka. Najdejo se zakonoi bre» otrok, ki svoje nagne-nje do otrok utešijo na psih, mačkah, papigah, da, celo na ostudnih živalih. V Newyorku imajo poseben pasji hotel, kjer imajo ljubljenci modemih »mater« vsak svojo sobo m postrežbo. Tudi pokopališč« imajo za svoje pasje i otroke* in celo sjw meni-ke jim postavljajo. V testamentih zapuščajo ljubljenim živalcam visoke vsote. Koliko otrok bi s tem denarjem lahko nahranili, oblekli in vzgojili. Zelo priljubljen nadomestek za otroke so tudi umetne punčke, ki so prebogato oblečene. Proti tej novi poganski razvadi se moramo z vsemi silami borili Zakaj, to ni več človeško, ampak ponižuje človeka pod žival. Zopet znak propadanja naše dobe! „Znižane cene" V Nemčiji se trgovine že pripravljajo na veliko noč in — da bi si pridobile več odjemalcev — znižujejo cene. Radi tega je v reviji »Die Tat« neki F. Fried napisal sledeče: »Nenadoma so zopet začeli govoriti o padcu cen pri predmetih, ki za navadno vsakdanje življenje niso ravno najbolj potrebni. Toda če ai ogledamo stvar nekoliko natančneje, bomo videli, da so to predmeti, pri katerih tvrdke sijajno služijo in za to lahko postavimo razliko med proizvodno m prodajno ceno kot značilno. Električna žarnica: tovarniški stroški 1.40 do 1.50 Din, prodajna cena 20—27 I)in, aparat za odpravo prahu: tov. stroški 610 Din, prod. cena 2700 Din; gramofon v kovčku: tov. strciški 165 Din, prod. cena lfiSO Din; gramofonske plošče male: tov. streški 4,75 Din, prod. oena 40 Din; gramofonske plošče velike: tov. stroški 7 Din, prodajna cena 67 Din. To je samo majhen, a značilen izvleček. Med predmeti, katerim so padle oene, so tudi električne žarnice. Vemo, kako velika žrtev je bila, poceniti jih za 5 odstotkov. Vemo tudi to, da je tvrdka Osram kupila jxdeirt za električno žarnico, katere bi redno gorele in bi jih ne bilo treba nikdar izmenjavati, in ga enostavno — uničila. Ker žarnice niso za to, da bi ee električna razsvetljava pocenila, ampak za to, da pridejo tvrdke do zaslužka in »zasluženega« dobitka.« Madrid, 18. marca. Vojno sodišče v Jaci, skalnati trdnjavi v Pirenejih, je snoči |к> 30 urni tajni razpravi izreklo svojo obsodbo nad voditelji vojaškega upora dne 12. decembra 1930. Nekateri vojaški zarotniki so ušli čez mejo, nekatere so pa ujeli. Ti so bili sedaj sojeni. Kapitan Sedilee je bil obsojen na smrt, štirje na dosmrtno ječo, drugi pa so dobili po 20 let. Toda kralj je na smrt obsojenega kapitana Sedile-sa ]>oiniloštil. Ob tej priliki je prinesel veliki španski list •lil Debate zanimiv popis decemberske revolucije morala udati lt»di topniška baterija. Kljub temu bi zarotniki ne bili tako lahko osvojili trdnjave, ko ne bi biki moštvo j*> tajnih agitatorjih že precej prepojeno po komunističnih idejah. Taiko pa je bilo treba razmeroma le malega sunka in disciplinirana četa vojakov se je spremenila v upornike. Nekemu zarotniškemu častniku se je posrečilo, da je vdrl v spalnico vojaškega guvernerja. Stari general ni imel niti časa, da bi ee bil oblekel. Takega so še ponoči odpeljali v občinski urad, kjer »o sejno dvorano spremenili v začasno ječo. Ista usoda je doletela tudi polkovnika galicianekega pešpolka. Eden najbolj odločnih mož v tej trdnjavi je i bil podpolkovnik Beorlegui, po rodu Bask, povelj-I nik lovskega bataljona Las Pailma. Zarotnik» so vedeli, da je to nevaren mož. Znan je bil po svojih junaštvih v maroèki vojni, po svoji ljubezni m zvestobi do domovine in splošni priljubljenosti, vrh tona pa mož izredno velike postave in ogromne telesne moči. Niso si ga uj»!i drugače obvladati kakor z zvijačo. Njegov sluga je planil v podpolkov-nikovo spalnico z novioo, češ, da vojašnica gori. Beorlegui je zgrabil za telefon, toda žice so bile 1 že potrgane. Hitro se je oblekel in planil na cesta V vežni sonci je bilo skritih 10 do 12 vojakov, ki so se vrgli na orjaškega podpolkovnika. Toda temu se je posrečilo, otresti se nekaterih svojih napa- dalcev in jih pometati na tla. Drugi so poskusili, da bi ga zadavih' s prtičem. Toda podpolkovnik je tako divje razbijal okrog sebe, da se jim je to ponesrečila Po dolgem boju eè je slednjič nekomu posrečilo, da je vrgel podpolkovniku okrog vratu zanko ter mu zadrgnil vrat. Orjak se je skoraj zadušil in tako so ga zvezali. Podčastnik, ki je vodil ta napad na podpolkovnika, si je obrisal znoj s čela in zagodrnjaJ: »Komaj smo ukrotili nilskega konja !< Nato eo ujetnika vlekli po ulicah v ječo, ki je bila zastražena. Zjutraj so vojaško stražo zamenjali oboroženi kmetje, ki so se med tem pridružili revoluciji. V ječi je bilo veega skupaj 20 častnikov. Med tem so trije uporniki vdrli v itskarno. vrgli tiskarnama iz. postelje In ga z orožjem v roki prisilili, da je vpričo njih natisnil proklamaeijo, ki je bila še isto noč nalepljena po vseh ulicah. Pro-klamacija se je glasile: »Prvi in edini člen. Kdor se bo z besedo ali dejanjem ustavljal ukazom nastajajoče republike, bo brez preiskave takoj ustreljen. Dano r Jaci, 13. decembra 1930. Podpisal Fermin Galàn.« Tako je žalostnega, meglenega zimskega jutra 12. decembra zmagovito končalo prvo dejanje revo-lunijeke igre v Jaci. Zadnje dejanje pa se je tragično zaključilo 17. marca 1931 г obsodbami, ki emo jih navedli zgoraj. Kulturni obzornik Koncert „Maribora": Vnebovzetje Kako priljubljen je pri nas skladatelj Sattner, dokazuje dejstvo, da je doživel v Ljubljani to pot ie drugo proslavo svoje osemdesetletnice in da so jo praznovali dvakrat tudi že Maribor, enkrat pa Celje in jo bo v aprilu še Dravograd. Sattnerjevo »Vnebovzetje« je eno imed najlepših slavljenčevih del. Ustvaritelj slovenski ga oratorija se je, kakor se zdi, za to delo morda ie bolj navdušil kakor za ostala, zakaj v njem opeva topli Marijin opazovalec svoj vzor v obliki velikega oratorija, kjer ima na razpolago soliste, zbor in orkester, mogel sc je torej bolj razmahniti kakor v svojih številnih cerkvenih skladbah v čast Marije. Tudi je na »Vnebovzetju« največ delal in predelaval in ustvaril v njem neminljive lepote, kar kaže dejstvo, da se odlomki iz »Vnebovzetja« venomer zopet pojavljajo na raznih cerkvenih pa ludi posvetnih koncertih. Za »Vnebovzetje se je to pot zavzelo Slovensko pevsko društvo »Maribor, iz Maribora. Zbor je šc mlad, ustanovljen 1. 1925. Pod vodstvom mariborskega stolnega organista, g. J. Gašpariča, je zbor predelal hiter razvoj in ima v kratki dobi svojega delovanja za seboj že začudljivo velika in težka dela, da bi človek komaj verjel: Haydnovo »Stvarjenje«, Mozartov »Requiem«, Sattnerjevo •Soči« in celo Dvorakovo »Stabat Mater«. Morda se zboru ta hitri tempo nekoliko pozna: ta ali oni bi morda rajši videl multum namesto multa. No, zbor izpolnjuje v Mariboru poleg Glasbene Matice več kot veliko vlogo, gojili oratorij in religiozno glasbo in peli v cerkvi, je mlad in na najboljši poli, ima izvrstnega vodjo, kar je očividno, In bo ■ talno korakal ad astra. Njegov glasovni material ni še kdo ve kako homogen, tehnično morda še Vedno nekoliko neenakomerno podkovan, zbor pa je zelo discipliniran in mu ie videti, da bo hitro zmagoval težave; gre mu namreč za velike cilje in se ne straši ogromnih del svetovne umetnosti. •Vnebovzetje« je znova zaživelo v Ljubljani. Njega prelepe odlomke, ki jih poje Marija, je zopet pela s svojim jasnim in čistim glasom gospa Lo-všetova, kakor pred desetimi leti, učinkovita menjava moških in ženskih solov in zborov raznih sestav se je zopet uveljavila, zopet smo v pro-porcijah uživali Sattnerjevo umetnost in dirigent je arhitekturo skladbe povsem obvladal, imajoč jo vedno kot cilj pred očmi. Tudi gg. Neralič in 2ivko sta svoji vlogi zadovoljivo rešila, orkester pa je bil zelo močan, dasi še ne povsem naštu-diran. Žalibog si je »Maribor« izvolil neugoden datum za svoj koncert. Nekaj ljubiteljev glasbe je odšlo k misijonskim pridigam, drugi so se zadovoljili s prejšnjim Sattnerjevim jubilejnim koncertom — tako poset koncerta ni bil, kakor bi bil koncert in navdušeni pevski zbor, ki je topot prvič v Ljubljani nastopil, zaslužil. Upamo, da bomo zbor »Maribora« še čuti v Ljubljani. Simpatična družina, v kateri sodelujejo malone vsi stanovi, nam ontaoe v lepem spominu. K VPRAŠANJU SLOVENSTVA V LJUDSKI UMETNOSTL V predavanju, ki ga bo imel kustos etnografskega muzeja dr. St. Vurnik jutri, v nedeljo, dne 22. t. m. v Kinu Matici, je zastavljeno vprašanje, kako je » slovenstvom v slovenski kmečki ali narodni umetnosti. Kakor znano, so si ie mnogi od raziskavanja stila v ljudski umetnosti obetali rešitev vprašanja, v čem tiči bistvo slovenske duše, smatrajoč, da se je ta edinole v tako imenovani narodni umetnosti nepokvarjena ohranila. Predavatelj bo najprej orisal razvoj zanimanja ta ljudsko umetnost, potem skušal definirati to umetnost in nato razkazal na podlagi številnih skioptič-nih slik slovensko kmečko arhitekturo, plastiko, ornamentiko, se dotaknil tudi glasbe in poezije. Po stilni analizi raznih tipov te umetnosti bo skušal nakazati problematiko kulturno zgodovinskih razvojnih faz posameznih okolišev med Slovenci, bo obravnaval stilnopsiholoiki vidik, v kolikor se kaže v tej kmečki estetski produkciji. Nato se bo pečal s skupnostmi slovenske kmečke umetnosti, ki io ta kaže s stilom folklore obdajajočih nas narodov in z razlikami ter končno razkazal rešene in nerešene probleme tega raziskavanja. Pozitiven rezultat je zaenkrat šele kulturnozgodovinskega pomena in ne more zadovoljiti romantičnih teoretikov, ki so si vprašanje napačno zastavili. Pokaže nam pa tri, štiri tipe slovenske psihe, tri, štiri stilne okuse, pripadnost trem, štirim različnim etnografskim kulturam, ki so pred izumrtjem folklore zaostale na različnih fazah razvoja. Tako kaže slovenska psiha naznotraj več nazornih in stilnih nians, po katerih Je definirana in določena v etnografski strukturi Evrope kot edina svoje vrste, Predavanje je svojevrsten poizkus. V kolikor razgaljuj« čiato novo problematiko, do katere popolne reiitve je še daleč, naj bi dalo pobudo, da naj bi naša inteligenca o tej problematiki premišljala in nje reševanju pomagala tako dalje. ZAGREBŠKO PISMO. Raistava madžarske umetnosti. Te dni so razstavili madžarski slikarji Mark Lajos, Pésci Pilch Dezsô, Magyar Mannheimer Gusztav, Bard6cz Arpad, Rudnay Gyula in Ivânyi Grûnwald Bela tvoje umetnine iz zadnjih treh let. Vta peterica te zlasti odlikuje v slikanju paysagea. Bardôcz i« razstavil vrsto portretov, od katerih je najgloblje zamišljen portret prevaranega dekleta: Akt. Najštevilnejše sta zastopana Rudnay in Ivànyi, ki sta tndi motivno najjačja. Prvi je zlaitl mojster ▼ barvah. Njegove slike nosijo na-cijonalni karakter (madjarski narodni običaji, Jezdec, Jezdeci, Cigani). Tako tudi drugi, ki poleg tihožitja (Nature mort«) izbira predvsem domače vaške motive (t tipičnim pojavom vasi: cigani). Najlepši njegov paysage je Z Blatnega jezera. V umetniškem paviljonu je razstavil svoja dela akad. slikar R. Frais. Njegova kolektivna izložba slik obsega motiv« iz starega Zagreba (Ci- • stercijanski samostan, Kamenita Vrata) pa tja do mestnih periferij (Maksimir, Savski most); zajema tudi motive iz socijalnega življenja (Barake, Tovarna). Zlasti so mu priljubljeni jesenski pokrajinski motivi, ki jih riše z melanholičnim občutjem (Jurjevski perivoj, Maksimir, Jezero). Od skulptur se zlasti odlikujejo: dr. Iso Kršnjavi, St. pl. Je-lačič in nadškof Rafael Rodič. Izšla je 3. štev. »Nove Evrope«, ki je po svoji vsebini posvečena Poljski. Prinaša naslednje članke. Zaleski (Na potu skupnega internacionalnega dela); Julij Kaaen-Bandrovski (Josip Pilsud-ski); Branko Lazarevič (Poljska in Jugoslavija); dr. Ivan Esih (Prezident poljske republike kot učenjak Jugoslovanska propaganda v Poliski, in Študija o najnovejšem delu Kaden-Bandrovskega: Pero, ljubezen in žena); dalje Vaclav Dresler (Poij-ska notranja politika, Poljska in Rusija); St. J, Paprocki (Nacijonalne manjšine na Poljskem); dr, Adam Rose (Prenovitev poljskega poljedelstva); Dragan Težak (Literarna Poljska). Edicije »Etnološke biblioteke«: zv. 10. obsega študijo Marjana Gušič-Heneberga: Etnografski prikaz Pive in Drobnjakov. Zv. U. pa studijo dr. Mirka Kus-Nikolajeva: Nomadski motivi v jugoslovanski kmečki umetnosti. Za stoletnico ruskega pisatelja Nikolaja Sem-njoviča Leskova je izdala »Zabavna Biblioteka« njegovo delo »Zakržljali rod« v prevodu Iva Vc-likanoviča. Leskov je bil poleg Dostojevskega in Tolstega okoli 1. 1870 najjačji predstavnik ruske književnosti in eden najglobljih poznavalcev ruske duše. Kot glasilo zagrebških akademikov so izšle »Študentske Novine«, ki se poleg strokovnih pečajo tudi z ekonomskimi, socijalnimi in kulturnimi problemi. Glasbena iola »Lisinski« je priredila v Glaz-benem Zavodu koncert, čigar program je bil posvečen jugoslovanski klavirski glasbi. Poleg hrvaških in srbskih skladateljev so bili na sporedu tudi slovenski skladatelji: Marjan Kozina, Marij Kogoj in Janko Ravnik. Jože BerkoDec. ako dolgo bo trajala gosp. kriza Prognoza slat. oddelka OUZD Gospodarski pojavi niso monistični, ampak pluralistični, t. j. pri vsakem gospodarskem pojavu sodeluje večja ali manjša množina med seboj bistveno različnih vzrokov, katere je zelo težko pravilno oceniti in iz njih povleči pravo rezultanto. Kavzalna teorija gospodarskih kriz ni radi tega niti enotna niti praktično uporabljiva, da je disharmonija med produkcijo in konzumpcijo dobrin eden glavnih vzrokov gospodarskih kriz. Iliper-produkcija dovede do stagnacije in krize, katera zadnja traja toliko časa, dokler tekoča potreba ne izprazni skladišč, nakar se začne iz nova proelu-ciranje preko istodobne potrebe itd. Simptomatična — smeli bi reči matematično statistična — gospodarska teorija, katera ne zasleduje direktno vzrokov gospodarskih kriz, ampak samo ugotavlja konkretne oblike in spremembe gospodarskega procesa na podlagi takozvanih »gospodarskih barometrov«, je praktično mnogo bolj uporabljiva kakor kavzalna teorija. S to drugo metodo se je našlo med drugim tudi trajanje celega krogotoka (konjukturnega cikla) gospodarskega procesa, kakor tudi trajanje posameznih (konjukturnih).. Jaz zlasti trajanje kri/e. Trajanje takih konjukturnih ciklov je v različnih državah različno z ozirom na posebnosti dotičnih narodnih gospodarstev. Izgleda pa, da eksistira poleg tega tudi že svetovni ko-njukturni ciklus.. Za naše razmere je najbolj važno vprašanje, koliko časa bo trajala naša sedanja gospodarska kriza, ki je s svetovno gospodarsko krizo brez dvoma v tesni zvezi. Absolutno sigurnega odgovora seveda ne more nihče dati. Vec ali pa manj zanesljive odgovore dobimo na podlagi dosedanjih gospodarskih izkušenj. Ako analiziramo spremembe števila delavcev zavarovanih pni bivši Okrajni bolniški blagajni za Slovenijo v Ljubljani* in OUZD v Ljubljani, najdemo naraščanje gospodarske delavnosti od začetka lela 1919, (od konca svetovne vojne) do sredine leta 1923, t. j. 4 in pol leta. Nato sledi padanje do konca lela 1025, t. j. 2 in pol leti. Konjukturnl ciklus je trajal torej 7 let. Od začetka leta 192t>. imamo zopet naraščanje števila zavarovanih delavçev do sredine leta 1030, t. j. zopet točno 4 in pol leta. Od sredine leta 19JU imamo zopet padanje htevila zavarovanih delavcev, katero smemo ceniti zopet na 2 in pol leti, t. j. do konca leta 1932. V podrobnejšo analizo števila zavarovanih delavcev se na tem mestu ne moremo spuščati, dasiravno bi na ta način dobili, zelo jasno sliko. Pač pa navajamo v sledečem letne |>ovprečnine: Število delavccv v tisočih: 1919 (nimamo zanesljivih podatkov), 1(>20 42, 1921 50 (+8), 1922 02 (+12), 1923 74 (+12), 1924 74, 1925 73 (—1 ), 1926 75 (+2), 1027 83 ( + 8), 1928 89 ( + 6), 1929 05 ( + 5), 1930 98 ( + 3). Ako bi imeli izkušnje o gospodarskem valo-; vanju za daljšo dobo, potem bi seveda s temu primerno večjo zanesljivostjo zaključili na trajanje sedanje gosjiodarske krize. Na vsak način jia smemo s precejšnjo verjetnostjo trditi, da se je sedanja go-! spodarska kriza šele dobro začela in da bo trajala : približno do konca leta 1932, v kolikor se ne bi med tem časom pojavili novi vzroki, katerih naše i spodarstvo dosedaj ni poznalo. Davek шs poslovni promet V rokah imamo »Službene novine« s tabelo k davku na |ioslovni promet. Z.e dne 18. t. m. smo prinesli par |iodatkov o odstotkih skupnega davka na poslovni jiromct. Sedaj pa navajamo ostale odstotke (prva številka pomeni domače blago, druga številka v oklepaju pa uvoženo blago): Pšenica, oves, ječmen, koruza (2), riž 2.3 (3.3), slad 1.2 (2), sočivje in povrtnina (2), paprika 2.4 (3.5), sveie grozdje (2), suho (2.5), sadje sveže (2), sušeno (3), južno sadje (3), kava (3), surogaii 2.1 (3), kakao sirov (1.2), r>ra/en (2), čaj (3), oljnati |ilodovi in semena (i.2), seno, slama itd. (2.i), Innelj (1), esnarto (2), sokovi 1.8 (2.8), konji (2.S), goveda 1.5 (2.5), isto psašiči, ovce itd., |>erutnina (2.3), meso in slanina (2.5), klobase, salame itd. isto, jajca (2), mleko, med (2), svinjska mast in loj (2.5), volna 1.5 (1.5), kokoni 1.5 (1,5), kože domačih živali (I), čreva isto, ribe sveže (2), suhe I (3) oziroma 2 (4), drva 1.2 (1.7). oglje 1.3 (1.8). tesan les 1.2 (1.7), jamski les 1.2 (1.5). rezan les 2 ',3.5), železniški pragovi in brzojavni drogovi 1 (1), kolofonija 1.5 (1.8), moi j iz žita 22 (2 8), riževa moka I (4), krompirjeva moka 2.0 '3), laneno olje 1.4 /2), renno olje 2 13), škrob 1 1 (1.2), s'adkor 2.5 (5.5), nu lasa 1 (1.5), močne alkolio'ne pijače (12), žganje 3 '5), alkohol špirit 10 (12), d nn»u-rirani snirit 1.6 (3), vino 3 (5), šampanjec 7 (12), medicinska vina 3 (5), pivo: skupni davek znaša .0 60 Din za hcklolitersko stopnjo in jc s tem j?o-krit ves promet domačega piva do vkluično kon-sumenta (5.5), sniritov kis 1.3 (2.3), vinski kis (3), kvas vinski 2 (4), pekovski 1.6 (3), nrirodne mineralne vode 1.5 (2.5), led 1 (1.5), otrobi (2.8), peciva brez sladkorja itd. (3). s sladkorjem (3.5), rezanci (3.5), bonboni (5.5), kakao (2), čokolada (5.5), konz. mleko (3.5). mlečni proizv. (4). umetno maslo 1.5 (3.5),. sokov i za jelo l.S (3.8). mesne konserve (3.5), kamen (2). kreda 1.5 (3), zmleta kreda 1.8 (3), eios 1,2- ' 1.7). sirov (1.2), apno 1.2 (2), cement I 5 (2 5), škrilice (2),-antracit (1.7), črni, rjavi |irrinoy iu I i L' n i t 1.12 ( 1.7), koks (2). briketi 1.12 (1.7), nafta (4.7). asfalt 1.2 (2.2), katran (1.5), bencin, petrohj (5). plinsko olje in druga oba '4.5), naftalin I 5 (2.5), vosek čebelni (2.5). rastlinski vosek 16 (2.5), sveče 1.5 (2.5), mila 2 (8), glicerin 1.5 (2.7), para-finska mast. vazelin 1.2 (16), žvcpIo, fosfor, anti-mon 1 (1), boraks, amoniiak I '1.5), mineralne soli 1.5 (3.5), solitri 1.2 (1.5), kalijev nitrat 1.3 (2), žveplena kislina 1.1 (2), solna kislina 1 2 (2). oglii-kova kislina 2.2 (3.2). bakrena galica 1.3 (2). ka'-ciiev barb'd 1.5 (2.5). komnrinvran dušik 1 "> '2), kisik 1.4 (2), kisova kislina l.S (3), spodij 1.2 (2), anin 1.2 (2), saharin 1.2 (5.5), gotova zdravila 2 (3.5), apotekarska receptura je jiodvržena posebej splošnemu davku na poslovni promet z 1%, pri-rodne barve 1.2 (1.8), mineralne zemeljske barve 2.5 (3), umetne barve 1.2 (l.S), cinkov oksid 2 (3), tinta 1.5 (3), kreda 2 (3), oljnati firneži 2.4 (3.5), alkoholni firneži 2.5 (3.5), kožni lak 1.2 (16), pečatni vosek 1.8 (2.S), etri 1.3 (1.5), parlumerije z etrom ali alkoholom 2.3 (12). pudri itd. 3 (8 oziroma 12), kostna moka in nitrofoskal Kuše 1 (2), apneni dušik in, superfosfati 1.2 (2), obdelan bombaž 1.5 (1.5), bomba na vata 2.2 (3.5),'bombažna jire-diva 1.2 (1.2), gladke tkanine, pliš, (it. čipke, pk-teno blago, tkani trakovi, pozanr-titeriia i.5 (3.1), konoplja, lan, juta 1.5 (1.5), predivo 1.2 (1.7), tkanine 1 (1.7), drugi proizvodi 1.5 (3), ž.akb'i 1 (2.5), ovčja volna 1.5 ti.5), volnena prediva 1.2 (1.2), volnene tkanine in drugi proi'vodi 1.5 (3), svila 1.5 (1.5), nrediva 1.2 (1.2), ostali proizvodi 1 5 (3.1), tkanine 1.5 (4), klobuki iz tkanine (4), klobuki iz klobučevine 2.1 (2.6) oziroma 2.5 (4), dežniki (6.5), umet. cvetje 2 3.5), usnje 2 (5), obuvala iz usnia (6.5), isto kožne .rokavice, krzno 1.5 (3.5), pnevmatike 1.8 (4), kavčukove cevi 2 (3), metle 2 (3), ščrtke, sita itd. 2 (3.2), celuloid (5), štabni les '3.5), furnirs:;e d;-?ke (4), jiark^tne deske in zobotrebci '3.5), pluta (2), karton 2.2 (3), papir za zavidanje 2 5 (3.3). razen tiskarskega pa"iria za rotacijske stroie 1 (31, papirji, pozlačeni itd. (3.3), igralne karte 3 <(>), pisemski oapir (8), kuverte isto. trgoveke kni ge (5)i geografske karte (8). slike na papirju isto, keramični materiial 1.1 (2), in razno, brušeno sle1 lo za okna 2.8 (3.5), ostalo 1.8 (2.5). steklene posode 1.3 (2 8), pločevina sirova 1.2 (2.2), tračnice 4.6 (3.5), kladiva itd. 2.1 (4.5), sekire, kose, srpi, lopate, nile, inotike itd. 21 (4.5). plugi, žage 1.5 (3), posoda iz železa 2 '3), ključavnice, kliuči 1.7 (44 b'ng.rne 1.2 ', (3.5), žlice in vilice 2.3 (4). no/i 2Л (4), igle 2.1 (4.5), galanterijski izdelki .2.1 (4 5). kovani, a'.utmnij (2 5), aluminiieva posoda d), sirov »vipec 1 (1.5), pločevina in lističi 1.2 (3), Sirov cink I (1.5), parni kotli I (3.2), km"ti'ski stroii J- (3.2), šivalni stroji 1 (2 2), pletilni stroji I (2 2), ^troji zn tekstilno industrijo 1 (3.2), dinamo 3troji in c'ek'romotorji 1 (3.2), transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, elektrode 1 (3.2), električni aparati I (32), žarn'ce (2), vagoni, motocikli, avtomobili, deli itd. I (3 2', taksametri, avtomati za merjenje 1.5 (2.5), (tu spadal tudi računski stro'i in pisalni stro;i), klavirji, harmoniji, orgle 1 5 (5 5) (isto gramofoni in p'oščo), že-ne ure 3 (6), zidne ure 3 (5), igrače 3 (6), puške itd. 2.5 (3.5). Potrebe lesnega gospodarstva Belcrad. 20. marca. AA. Predstavniki lesne Industrije, ki so prisostvovnli anketi v ministrslvu za gozdove in rudnike 2. in 3. marca t. I. so predali danes ministru za gozdove in rudnike ing. Serneru resolucijo, v kateri so stavili svoje pred-loge za rešitev krize v gozdni in lesni industriji. Iz resolucije navajamo tele zahteve, ki prihajajo v fiošlev za naše lesno gospodarstvo: Iz resorja gozdarskega ministrstva. Točka 18. I>n državo naroča svoje potrebščine samo rednim potom, kar je predvideno v zakonu, in sicer nn javnih ofertalnlh licitacijah, in da »e pri tem ukine praksa dostave in dobavitve uradom po lesnih podjetjih, zlasti kar se tiče drv. V resnrjii prometnega ministrstva je anketa dognala, ila danes veljavni visoki železniški transportni slroški, ki so nnjznntnejši del celokupnih stroškov lesne industrije, zaradi stalnega padanja izvoza in cen lesnih |iredmelov slabšajo položaj i naše lesne industrije nn inozemskih tržiščih, ker no ustrezajo današnjim razmeram. Zalo je nujno potrebno, da vlada izda tarifno politične uspešne ukrepe, ki se lahko izvedejo samo v okviru naše avtonomne železniške tarife. — Nadalje, da se a) zniža zakupnina za železniška tovorišča in v pri- j etnniSkih postajah za skladišča, da se obenem regulira vprašanje teh znkupnin nn prostoru v Su-faku. b) l>n se ukine praksn predoznačevnnja brez zadostnih skladišč na Brajdici iu na Sušaku ter da se razširi lukn na Sušaku z zgraditvijo luke v Martlnščici. c) Da se revidira višina lokalne tarife zn skladišča v lukah in na rečnih postajah. Da so na naslednji anketi vzamejo v debato fn sprejmejo skloiii o teh prometnih potrebah: 1. Da se knj ukrene proli pomanjkanju vagonov ln z.a enakopravno dostavo interesentom. 2. Da se uvede kreditiranje nn tak način, dn se namesto deponiranln kreditiranih zneskov lahko deponirajo vrednostni papirji ali garancijska |iisnia. 3. Dn se posveti pnžnja tesni zvezi med pnroplovnimi družbami z Levanto s podelitvijo državno subvencije fn iistreznjoČiml jiomorskimi tarifami, ter da so uvedejo kombinirane železniško- pomorske tarife, ki bi veljale za naše izvoznlške luke. V resorju finančnega ministrstva. Da se lesnim industrijam j>ri odmerjanju temeljnega davka po čl. 80 in znkona o neposrednem davku odmerja ta davek ne glede nn lo, na kak način tn društva prodajajo svoje proizvode. Dn se banovinam prepove odmerjanje taks nn lesna industrijska podloljn, knkor n. i>r. za sekanje gozdov, ker se tnko obremenjujejo druge gospodarske |>anoge. Da se občinam prepove draženje proizvodov gozdno lesnih industrij s trošarino na sirovine, ki se dovažajo v Ivornice v svrho industrijske jiredelnve. Dn se komunalnim samoupravam in banovinam priporoči, dn pavšalirajo samoupravne In banovinske doklnde za več let naprej, du bi gozdne industrije mogle računati s t-laluo količino vnaprej. Dn se ne dovoli drnženje proizvodov samoupravnim oblastvom s cestnino nli moslarino, ker gre za proizvode, ki jiosamič nimajo velike vrednosti. I)a se carinarnicam na železniških postajah izjemoma prepove pob'ranie d i urna za (Ho v rajonu železniških pestaj, vštovši industri'ske tire, odnosno nakladališča v lokah in pristairška skladišča, ne glede na oddaljenost carinarnic od leh mest. — Dn se davčni zaostanki do vštet ga leta 1928. odpišejo, ker so že všteti v zneskih, ki so danes né morejo več prenesti in bi njih plačevanje privedlo do ujiropaščenja posameznih podjetij. V resorju ministrstva za gradnje. Zakon o državnih in samoupravnih cestah z dne 8. maja 1929 vsebuje odstavek o izredn m izkoriščanju cest in o višinah odškodninah v to èvrho. Te odredbe se morajo podvreči reviziji In treba je izdati navodila državnim organom o pravilnem tolmačenju zakonov. — Nadalie je čimprej podpreti rezultat »kuluka« s tem. da se vsaj ceste I. reda ohranijo v takem stanju, da bodo vsak čas porabne. V resorju ministrstva zn socialno politiko in narodno zdravje. Da se čimprej znižajo jirevisoke tarife in dn se 110 uvede razširite v na ostale oblike zavarovanja, dokler traja kriza, da se revidira vse socialno zavarovanje. Na podlagi vsega tega smatra anketa za važno za našo gozdno industrijo, da se ti ukrepi -izvedejo tnko. da kraljevska vlada skupno z zastopniki lesne industrijo izdela sistematski načrt za rešitev naših gozdnih vprašanj, ustanovi gozdni svet, j>o-bija ruski dumping, da izvzame gozdove iz agr. reforme, da zgradi lesene hiše za kolonisle itd. Ker stoji industrija jired dolgotrajno ustavitvijo dela. naglasa anketa, ki se zaveda odgovornosti do vseh činlteljev, dn je potrebno, da se vsi predloženi ukrepi izvedejo istočasno in naenkrat, da se dosežejo uspešne olajšave. Bilanca P. A. B. V > S(užbenih novinah« je objavljena bilanca Privilegirane agrarne banke za 1930. To je prva bilanca banke, katere ustanovni občni zbor se je vršil 15. avgusta 1929. Bilanca kaže, da so znašalikapital 700 milj., rezerve 7.4, vloge (prevzete od ravn. za kmet. kredit) 9.8, likvidacija osr. dež. posojilnice 2.2, prenosne postavke 14.5, čisti dobiček 26.8; aktiva: gotovina 2.6, Nar. bka 2.3, P. hran, S.9, banke 122.2, efekti 21.0,. posojila: hip. 233.7, zadružna, (hip. in men.) 167.3, zadr. tek. računi 86.1, menice 1.6, lombard 0.7, razno 0.6, nepremičnine 4.0, delničarji 19.7 milj. Ce odšl"jemo od bilančne vsote 1.001.7 milj. kavcije in depoje, ki ne spadajo vanjo, znaša bilančna vsota 760.7 mili. Donos bančnih poslov je dosegel 38.4, slroški pa so bili: obresti 0.6, upravni in plače 11, tako da.znaša čisti dobiček kakor omenjeno 26.8 mili. 17.КД7 O STANUJ NARODNI: BANKE z dne 15. marca 1931. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom dne 8. t. m.) Aktiva: Zlato iu devize 218.6 ( + 8.7), tečajna razlika 370.3 (—29.4), posojila: menična 1.228, lombardna 190S, Skupaj 1.418.S (—15.8); pasiva: bankovci v obtoku 4.76S.3 (—118.9), drž. terjatve 132.6 (-+21.7). obveznosti: žiro 724.3, razni računi 150.9, skupaj 875.2 (+-00.6). • Tečaj za mizarsko luženje na .lesenirah. Zavod za pospeševanje obrla Zbornice za TOI v Ljubljani priredi nn soboto in nedeljo 28. in 20. marca 'celodnevni tečaj za mizarsko luženje po najnovejši metodi (kemično luženje). V tečaju bode predaval strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak. Vsak udeleženec jilačn pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din. Prinesti mora s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10\20 cm in 0 do 8 mm debele (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade češnievega, 3 brušovega, (i bukovega, 5 jelš-vega, K orehov(ga 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem tečaju uradna izkaziln o rednem obisku in seznam 120 raznih receptov 7a sestavo Hiy.il. Udehžho je prijavili neposredno obrtnemu društvu na Jesenicah. ki bo dalo prijavljencem vsa podrobnejša pojasnila. Riortairano mleko. Znano dejstvo je, da je do 50% vseli tuberkuloznih obolenj pri olrocih povzročene z uživanjem inficironega mleka ozir. masla. Zalo gre stremljenje vedno za tem, da '^dpbinio res zdravo mleko in nam je služIlo do zadnjega časa pasteriziranje kot gotovo izključna metoda z.a uničenje škodljivih k lir v mleku. Toda pasteriziranje je poleg uničenja škodljivih bakterij znalno zmanjšalo vsebino mleka glede vitaminov itd. V novejšem času se je pojavil nov način, hi je bioriziranje. Tn način ima dobre strani pa-' _*f( rr/irnnja in je pr.o.st njegovih slabih. Princip je -Jkidbbe.it pasteriziranju, toda segrevanje v svrho Wjčeiija škodljivih klic še vrši samo tako dolgo, da nn sestavne dele mleka ne v|i|ivn neugodno. Sedaj čujemo. dn hočejo Osreelnle mlekarne modernizirati svoj obrat iu spraviti v jiromet tudi hiorizirano mleko, katerega bodo dostavljale v higienskih steklenicah zgodaj zjutraj na dom. Obrtniško filmsko predavanje v Ljubljani. Zavod za |iospeševanie obrta Zbornice TOI priredi v nedeljo 22. t. m. ob 10 dopoldne v kinu »Ljubljanski dvor- v Ljubljani filmsko predavanje za obrtnike. jiomočnike, vajence in kva'iliCirane tovarniške delavce. Predvaialo se bo v filmu avtogeno vare-nje raznih kovin no najmodernejši ni'lodi. Film bo nudil priliko, da se naši obrtniki, obrtniški in tovarniški pomočniki, delavci in vioenci seznanijo z vsem procesom varenja v najrazličnejših polo a-jih ili na nairaznovrstneiših predmetih, da spoznajo velikanski pom?n avtogenega varenia za moderno tehniko in da se obenem nouče tudi o raznovrstnih napravah, ki so potrebne pri varenju, da se preoreči:o nezgode in poškodbe. Filmsko preda-vanie bo obiasnieval znani strokovn'ak na polju avtogenetra varenia g. inž. Leo Knez od Tvornire za dušik v Rušah. Vabimo obrtnike in obrtni naraščaj pa tudi ostalo obrtništvo, osobito gg. inženerie in tehnike, kalere bi zanitm'n svtoeeno varen:e, da se udelže tega (Umskega predavanja. Vstopnine ni nobene. Položaj na tržišču železa. Vpoštevajoč splošno zniževanie cen so iugoslovanske ЈИрглп,,. čp v drugem nol'etju minulecr.a leta v z»'o izdatni meri znižale svoie cene za železo v šihiknh troui]>tna škoda jo bila nekoliko čvr-stejša, dočim so termini ostali v glavnem neiz-preinenjeni. Bančni jiajiirji ko bili neizpromenjeni in beležijo zaključke delnice Union bunke, 1'rn-šledioue in Srbske, Tudi industrijski pajiirji so ostali neizpremenjeni, lo brodska tvornicu vagonov in I sis sta bili čvrstejši, dečim jo oslabi la Trboveljska, ki edina beleži zaključek, in sicer po 328. Nadalje je bila čvrsta Jadran, plovidba. Ljubljana. 8?« Bler. pos. 93.25 bi., 7% Bler. jKi*. 83.25 hI.. Celjska jios. 150 den., Ljublj. kred. 128 den., Praštediona 900 den.. Kred zavod 160— 180, Vevče 128 den., Stavb. 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. nap.: 7?£ inv. jxis. 87.50 den., agrarjl 51.50—52.50, vojna škoda ar. 425—425.50 (424.50—425), kasa 420— 420.50. 3. 424.50— 425 -I 424.50-245, 5. 424 425, (i. 424-425, 7. 424—425 12. 425.50-426 (425.50). 8"ž Bler. pos. 93-93.2Г.,' 7% Bler. pos. 82.50-88 (82.75-82.50), 7% pos. Drž. hip. b. 82.025 83 ( 83), 6% fcegl. obv. 09.50--70.75, l'os, mesta Zagreba 72 den., Tohnč. srečke 25 bl„ Srečke Rdeč. križa 48 hI — Bančno delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 51 (50), Katolička 33—35, Poljo 57—58, Kreditna 125—129 Union 190-192 (190), Jugo 78.25 79, Lj. kred' 128 den., Medjunarodna 60 den.. Narodna 8100- -8200, Praštediona 900—905 ( 9(41), Etno den Srbska 194—190 (191), ZemaPska 140-111. Industrijske delnice: Nar. Sum. 25 den., (luttmaim 140—142, Slaveks 40—45. Slavonija 200 deu., Na-šice 975—1125, Danica 03 97, Drava 252—202, fieČernna Osjek 275—295, Nar. ml. 20 den.. Osji Ijov. 220 den., Brod. vag. 05 den., Union 50—00, Vevče 128 den., Isie 43—40. Oceanla 200—212, Jadr. plov. 530 550, Trboveljska 327—329 (328). Belgrad. 7% inv. рои. 89, ngrari 52—52.75. vojna škoda 424.25 424.75, 0. 425.50. 7. 426, ii",. Bler. [4>s. London : Bler. pos. DIIB 81.50 begi. obv. 09—70.50, Tob. srečke 21, 83—83.75. Notacijo drž. papirjev v inozemstvu: 7% Bler. pos. 81.75—83. Newvork: 8% 92-93, 7% Bler. pos. 82—83,'7K pos do 81.875. Dunaj. Don. sav. jadr. 88 30, Wiener Bank-verein 10.35, Cr difanstalt 40.00, Kscomptuge-159.15, Alpine 19.30, Trboveljska 40.01. Rima Mu rany 59.60. /ifni tfs Položaj nn našem žitnem Irgu je za |i.šeniro stalen, dočim je koruza čvrsta in v ceni narašča. Tako zahtevajo danes za Sombor okolico že 93, zn april—maj pa je bila zaključena jio 102.50. Vesti iz inozemstva vedo povedali, da so zaloge koruze z.elo maji>ne in da je zanjo jxivsod čvrsto len denca. Iz. države j>a prihajajo vesli, da je pšenica dobro prezimila. knr kaže na ugodno letino. Vse lo naravno poleg položaja na svetovnih trgih ne more navdajati žitnega trga z optimizmom. >ovi Sad. Koruza: I čk. ladja Dunaj, Sa\n predčasno posušena 91—92. Vse oslalo neizpre-menjeno. - Promet: pšenica 12 vagonov, koruza -2 vagonov, moka 5 vagonov, otrobi 2 vagona — tendenca: neizpremenjenn. Sombor. Koruza: bčk. garant. 874— Vse ostalo neizpri menjeno. Promet: 205 vagonov 1 endenca neizpremenjene. Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet- miren. — Pšenica: 15.20—15.38. zakj. 15 3«—15 39 maj 15.55-15.75, zaklj. 15.70 15.72. - Rž: mare.' 3 7Ј,'<,ј' "-20-11.21, '"«Ј 11-35-11.43 zak j. 1143—11.4). — Koruza: mai 18.05—1317 do 18 40 °9, jUlii ,835-18-44- Mklj. 13.38 Spmc«a «'n deželni pridelki (,'rnlinriea Io(na je imela jirav dober pridelek in ji je cena 3 Din. laneno seme. domače plačujejo po Din 2.30 Argentinsko blago pa se bo dobilo frnnko Ljubljana postavljeno okoli 2 Din. Cena je zadnjo dni nekoliko čvrstejša. Koren.ievo seme za krmo. Pridelek je bil prav obilen. Ker je povpraševanje le majhno, se plačuje za loj» seme samo 0 Din. Repa bela, jesenska, okrogla. Kliub temu, da smo veliko semena Izvozili, leže še precejšnje zaloge pri producentih. Plačujejo jircj ko slei po Din 6.50. Češki semenski oven. Vsled pomanjkanja do brega semenskega blaga, smo gn primorani naročili zunaj. Ker je oves žo sam nn sebi drag, poleg lega ga pa poelraži še visoka uvozna carina, zahtevajo danes za prvovrstni semenski češki kronski oves Din 3.30, semenski oves, domači Din 2.75 Ccbulčok. Cena se mu je ustalilo in notira ze nekaj časa neizpremonjeno 5 Din. čebulček vsebuje letos vsleel mokre jeseni več vlage kakor navadno in ker je poleg tega tudi mila zima, je zelo podvržen izganjanju. Zato je priporečati vsakomur, da ima čebulček razgrnjen na suhem prostoru, ker to je najboljše sredstvo proti temu da čebulice prezgodaj ne kalijo. Suhe gobe. Dotok je še vedno živahen. Za slabše kvalitete je malo interesa, 7.11 lepe pn plačujejo še vedno do 25 Din. Ker so jiojavijo spomladi v gobah črvi. svetujemo vsem, ki imajo še kaj blaga, du ga čimprej oddajo. NABIRAJTE IN SUSITE SMRČKE (MAVRAUB)! Kmalu se bodo pojavili mavrahi nli smrčki. So to prve pomladanske gobe, ki se pojavijo v velikih množinah po travnikih, vrtovih in gozdnih robovih. Vsi smrčki so zelo čislana gobn tako zn doni kakor tudi za izvozno trgovino iu ravno zaradi tega bi radi oživili nabiranje in sušenje istih. Najbolj znamenita sta koničasti in jedilni niavrah. Neužiten med njimi je edino smrdljivi smrček, ki pa se navadno pojavi šele meseca julija in že od daleč neznosno smrdi po mrhovini. Sušite samo jedilni in koničasti smrček, in sicer vsako vrsto zašel Mavrahi se ne smejo razrezati kakor jurčki, ampak so morajo sušiti kar celi. Ko prineseS mavrahe domov, jih takoj osnaži zemlje, potom pa liaberi na nit in posuši. Ker Je meseca marca solnco še slabo, je boliše. da jih sušiš nad pečjo. Mavrahi se ne smejo držati dalje času sveži, ker se silno hitro pokvarijo. 2e čez nekaj dni se Vsmrade I11 taki niso več zn rabo. Stihe ninvrahe iilačujcjo franko Liubliaua do 100 Din za kg. Pravni nasveti Odplavljenn zemlja. I. M. V. Ako je plaz odnesel kos vaše zemlje n« občinsko ceeto, jo imate pravico spraviti nai morala to zemljo spraviti ravno nazaj na vaš svet. l udi je občina dolžini občinsko cesto zavarovati pred plazovi. Zajemu nje vode nn tujem svetu. J. Č. B. Če sosed že nad "Ml let zajem« vodo iui vašem svetu, mu te služnostne pravice ne morete samovoljno vzeti ali kratiti. Tudi ne morete zahtevati kakšnih protiuslug, če vam jih do sedaj ni «lajni za vodo. Odpoved stanovanja. L. S. B. če imnte s hišnim gospodarjem dogovorjen trimesečni od-|>ovedni rok. se mor« gos>|>odar tega držati in morete zo|>er od|x>vod na krajši rok pri sodišču v 8 dneh ugovarjati. Ako iki je gospodar hišo prodat, vatli sme kupec odpovedati v roku. ki je v vašem kraju običajen (najbrž trimesečen). Vojna škod«. M. C. V. š. in F. K. B. Vn*i sreèki še nista bili izžrebani. — Za vsakokratno pošiljanje seznama izžrebanih srečk, je vsaka tvrdka opravičena, da zahteva povračilo tozadevnih stroškov. — Vsaka banka pa Vam itak da brezplačno ustno informacijo o izžrebanih srečkah. Povračilo vzdrževalnine. S. B. G. Od 9. leta dalje živite že skoz.i 16 let pri svojem stricu. Ali more stric sedaj od očeta zahtevati povračilo vzgojnih stroškov. — Ne. Res je očetova dolžnost, tako dolgo skrbeti za vzdrževanje otrok, dokler sc ne morejo sami preživljati. Kar je torej stric storil za Vas do nekako 16. leta, bi mu moral oče povrniti. Ker pn zastarajo terjatve vsakoletnih preživnin v treh letiih, je tn stričeva terjatev že zastarana. Zapuščina po materi. Š. 11. G. S. Pred leti Vam je kot otroku še umrla mati, ki je |x> svojem očetu imela doto. Oče se je nato vdru-gič oženil. Doslej niste prejeli niti dote po materi in ne po očetu. — Če je Vaša mati ob smrti imela kaj premoženja (doto in bališ), se je o tej dediščini gotovo vršila zaipuščinska razprava. Zglasite se osebno pri domačem sodišču ali pa pooblastite koga, da za Vas upoglcda tozadevni zapuščinski spis, iz katerega l>o vse razvidno. — Dokler še oče živi, ne morete zahtevati od njega nikaike dote. Poravnava glede zapuščine. A. S. Kamnik. Če se z bratom glede po vojni storjenega dogovora ne morete sedaj sporazumeti, bo nn tožbo enega ali drugega o tem odločilo sodišče. Če nimate nobenih prič, Iki sodnik moral zaslišali Vas in brata. Le enemu pa sme dati prisego. — Ker je zadeva zelo negotova. Vam svetujemo. da se z bratom pogodite brez tožbe. — Vknjiženn stanovanjska pravica. V. š. T. Neki funt ima v hiši sobico z. vknjiženo pravico bivanja do oženitve. Sedaj ne biva notri. Ali sme hišni gospodar uporabljati to sobico, dokler je prazna? — Ta fant ima le osebno pravico, to je, da sme le sani bivati v določeni sobi. Ne sme pn sobe oddajati v podnajem. Če ima fant v tej solii svoje stvari, sme sobo zaklepati. Če je soba prazna, jo sme hišni gospodar uporabljati. Če ta fant stanuje v sobi. sine hišni gospodar le toliko svojih stvari spraviti v sobo, kolikor ne ovirajo rodnega bivanja užitka rja v sebi. — Če se fant odpove svoji stanovanjski pravici, naj to odpoved napise in da legalizirati pri sodišču svoj podpis. N11 podlagi take odpovedi lahko vsaik čas predloga liišni lastnik sam pri sodišču izknjižbo stanovanjske pravice. Spor radi hrastov, poseknnih pred smrtjo zapustnika. V. š. T. Mati je pred leti prepisala gozd na sina Pavla, vendar si je pridržala gostporlnrstvo gozda do svoje smrti. Pred smrtjo |ki je sin Peter lin je po naročilu matere-gosipo-dinje v tem gozdu posekal dva hrasta, ki si jih tudi i«) smrti matere lasti. Čegava sta hrasta? — Če brat Peter dokaže, da je oba hrasta posekal z. dovoljenjem matere za sebe, mu jih je mati-gospodinja povsem opravičeno darovala in sta hrasta njegova. Stvar sodnega preudarka bo. katerim pričam l>o v pravdi šla boljša vera. Če brat Peter tega ne dokaže, pa nista hrasta last brata Pavla, ampak spadata v zapuščino pokojne matere. Ker ste pri zapuščinski razpravi oba hrasta zamolčali, se bo za ta dva lirnsta morala zapuščinska raz,prava ponoviti in Iki sodišče prisodilo hraste dedičem. Državljanstvo in vojaška obveznost. L. L. B. Kako dobite kot koroški Slovenec (vel ja isto. kakor za primorske) naše državljanstvo, smo [Kivedali v 49. letošnji štev. »Slovenca«. Ker ste 50 let star. vam v slučaju, če dobite naše državljanstvo. ne bo treba služiti v stalnem kadru, pač pii vas bodo vpisali, če boste s|>oosbni. v operativno vojsko ter boste [>o potrebi poklicani na orožne vaje. Drevje ob meji. I. 11. V. Sadno se-kati veje in korenine, v kolikor l>i segale \ njegov prostor. Zopet nove stavbe. P. Z. M. O stavbnem postopanju prečit«jte notico \ 55. letošnji številki »Slovène««. Koliko metrov <»l požarnega zidu lioste smeli zidati barako in kako da leč \ isoko stavbo, pa bo določilo županstvo, ki se bo moralo ozirati na vse v pošte v prihajajoče okolnosti (varnost ognja, regulacijski načrt i. t. d.). Vzgoja nezakonskega otroka. K. V. S. K. Vzgoja nezakonskega otrok« gre materi, ki ga ima pravico sama vzgajati, dokler ga hoče in inore. Oče ne more materi vzeti nezakonskega otrok«. I.e. če bi bil pri materi otrokov blagor v nevarnosti, sme oče iu je tudi dolžan otroka vzeti k sebi. ali ga dali drugam v vzgojo. V »poru odloči sodišče. Saino dejstvo, da bo oče zagotovil otroku boljšo vzgojo, kakor mil jo more nuditi mati, še ne Im» zadosten razlog za odvzem materi. Preživnina zn nezakonskega otrokn. K. V. Kakor smo že povedali \ 291. štev. lanskega »Slovenca«, ni v zakonu določena otrokova sta-rost, do katere je oče dolžan plačevati preživnino. Ta očetova obveznost traja toliko čas«, dokler se ne more otrok sam preživljati. Če ■rlede tega vprašanja nastane spor med nezakonskim očetom in otrokom oziromn njegovim varuhom, odloči sodišče nn podlagi dejanskih okolnosti, ali se more otrok že sam preživljati nli ne. Bolečine in zbadanja v kosteh • členkih mišicah - ledjih zobeh - slavi odstranja tako] ALGR «a masažo »Jjjf Masirajte se že nocoj - že zlutraj boste vstali preroiem Po pošti pošlje I StlDIeniCI Dlll 16 Laboratorij „ALGA* Sušak 4 stek. Din 77--, 8 stek. Din 131-, 14 slek. Din 205 -, 25 stek Din 320". ЛГПЛ « doll,ï» Dovsaa HbUH nt MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglat - S Din. Oglasi nad devet vrgtie ee računajo više. Za odgovor znamko) — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Polir trezen iu zanesljiv, z večletno prakso v tu- in inozemstvu v zidarskem, tesarskem in železobeton-skem delu, išče primerno službo za takoj. Ponudbe no upravo lisla pod »Po,-, lir« šl. 2967. Iliižbodobe Natečaj Mestna občina Bijeljina (Bosna) potrebuje vrtnarja, strokovnjaka v gojenju cvetlic. Pismene ponudbe z označbo sposobnosti in plače je poslati mestni občini do 31. III. 1931. Iz pisarne mestnega poglavarstva v Bijeljini, štev. 1451, 21. febr. 1931. Dva mlinarja pridna in poštena, sprejmemo za trgovski mlin. -Prednost imajo neporočeni. - Ponudbe z osebnimi podatki ter navedbo dosedanjih služb pod »Mlin Gorenjsko« štev. 2913 na upravo. Nastop takoj. Trgovsko pomočnico popolnoma veščo v delikatesni stroki, sprejmem. Mesto lahko naslopi takoj. Ponudbe z zahtevo plače na Ivan Miškič, Zagreb, Radišnicu I. Razpis! Občina Vič pri Ljubljani razpisuje dve mesti kvalificiranih občinskih babic. Pra\ilno kolckovone prošnje s prilogami jc vlagati pri podpisanem županstvu do 23. marca 1931. — Županstvo občine Vič, dne 10. marca 1931. Čnmernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugo-avtol. Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastonj. Pišite poni! Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic, Ljubljana. Cojzova cesta 9. Snažno sobico meblovano, oddam takoj mirni gospodični. Resljc-va cesta 26, I nadslrop. Gostilniška kuhinja v lepem promelnem meslu Slovenije, se odda lukoj zmožni in zanesljivi gospodinji — ali pa se sprejme perfcklna goslilniška kuharica, samostojna gospodinja. Ponudbe no upravo pod »Meščanska kuhinja takoj« št. 2930. Krojaški pomočnik sc lakoj sprejme na veliko in malo delo. — A. Jorc, semenišče, Ljubljana. Prodam lepo urejeno in založeno trgovino mešanega blaga, z vrtom in travnikom. -Trgovina je tik križišča glavnih cest. Prodam lepo urejen in zasajen vinograd, z novo stavbo hiše, kleti, prešnice in hleva. Naslov prodajalca se dobi v upravi »Slov.« pod št. 2865. Hiša v Dravljc-jh s hlevom, šupo, drvarnico in vrlom, 1er stavbna parcela ugodno naprodaj. Vselitev mogoča takoi. — Pojasnila daie I. Pirnat, Ljubljana VII, jernejeva ulica 18. Namočena polenovka priznano najboljša — se dobi pri I Buzzolini, Lin-garjeva ulica. Puhasto perje čisto čobano po 48 Did kg, druga vrsta po Î8 Din kg fisto belo gosi« po 130 Din ke in čisti pub po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzettu. L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica pena Potniški auto dobro ohranjen, s skoraj novo pneumatiko, ekonomičen, poceni proda gostilna Soča, Logatec-Brod. Voz dira na vzmeteh, dobro ohranjen, ugodno naprodaj pri Prost, gasilnemu društvu Št. Vid nad Ljubljano. Vino do 45 lil, izborne kakovosti, razni vinski sodi, pohištvo, bo naprodaj na javni dražbi v župnišču na liizeljskem v ponedeljek 30. marca letos od 9 dalje iz zapuščine pokojnega župnika. Prodajalko zdravo, pridno, pošteno, dobro računarico, sprejme trgovina z mešanim blagom na deželi. Pomagala bo tudi v gostilni. Na deželi izučcnc imajo prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca* pori: »Dobra računarico« št. 2977. Tvrdka Clotar Bouvier, posestniki vinogradov v Gornji Radgoni, sprejme takoj mladega, neporočenega, po možnosti vojaščine prostega ekonoma kot pomočnika-oskrbnika. Absolventi vinarske šole z nekoliko prakse imajo prednost. Ponudbe z navedbo plače se naj pošljejo na gorenji naslov. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr. Kupimo dinamo 229 V 5 KS, dalje dva elektromotorja za cnako-smerni tok od 3—5 KS 2X200 V. Vse v brezhibnem stanju. - Ponudbe s točno navedbo podatkov, obrabe in zadnje cene na Upravo Snežnik, Stari trg pri Rakeku. OOIAŠUJTE 'SLCVEIMCllj Naročajte SLOVt/ICA najcenejii slovenski dnevnik Prodam sedem . plctilnih strojev, kompletnih, v dobre« stanju in en entel stroj z vsem inventarjem — 7.a ccno 24.000 Din. Naslov v upravi »Slovcnca« št. 2979. Sv. ložefu se je zljubilo, da jc na svoj pr«7tiik poklical k sebi svojega varovanca. Po dolgem, mukcpolnem trpljenju jc odšel za vedno od nas naš dobri JOSIP DOLENC železniški uradnik v p. Pogieb bo v soboto, dne 21. marca ob pol 3 popoldne i/.prcd mrivašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu Ljubljana-Trst, dan sv. jožefa 1931. Od žalosti strti: Viktorija, soproga; Herman, sip; Silva, hči: lakob Dolenc, bral; Maša por. Groin, Milena por. 1'irjevec, sestri, in vse ostalo sorodslvo. ZAHVALA. Ob izgubi predragega nam pokojnika FRANCA JEREBA okr. kmet. referenta smo bili deležni tolikih izrazov sočuslvovanja in lolažbc, da nam te nemogoče zahvalili se vsakemu posebej. Zato se na Iem meslu najtoplejc zahvaljujemo vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli da ga spremijo k večnemu počitku. Posebno hvalo smo dolžni g. okraj, načelniku v Liliji za izraze sočutja in tolažbe, g. ravnatelju 1er strokovnemu uradništvu kr. banske uprave krnel oddelka v Ljubljani za spremstvo in vence, g. komisarju v l iliji, g. voditelju osnovne šole v St. Vidu pri Stični, vsem tukajšnjim gg. uradnikom, učiteljstvu osnovne šole, ki se je s šolsko mladino udeležilo pogreba, vsem tukajšnjim društvom ter pevccm zn ganljive žalostinke. — Rili sle nam v veliko tolažbo v dnevih žalosti. Višnja gora, dne 19. marca 1931. ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROKOMA in ostalo sorodstvo. Koruzo za Krmo oddaja najceneje • elelrirovlaa lita io moke A. VOLK, LJUBLJANA Reslie^a cesta 24. Kurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN je mast Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iv tvornice in glavnega skladi Sčn n, IIRNJAH lehnrnni -- MSAlt Varujte »e potvorb Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne I elelonska štev. 3030. -i- Naš predobri očka, stari oče in prastari oče i. t. d., gospod Alojz Lmdtner sodni uradnik v p. je danes, v petek 20. marca ob 3 popoldne, po dolgem mučnem trpljenju, v 91. letu starosti boguvdano za večno zaspal. Našega ljubega očka spremimo k Sv. Križu v nedeljo 22. marca ob 5 popoldne iz doma žalosti, Mestni trg 11, kjer bo čakal vstajenja. Priporočamo ga v molitev. V Ljubljani, dne 20. marca 1931. Žalujoči ostali. m * m MARTA PIRI1ER naznanja v svojem kakor v imenu svojih otrok RllPRETA in MARIJE vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prclresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče in svak, gospod Rupert Pirher posestnik in sodni cenilec v četrtek, dne 19. marca ob 4 nepričakovano, na posledicah srčne kapi, v 51. letu svoje dobe boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 21. marca ob 16 i/, mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo darovana dne 23. morca 1931 ob pol 9 v frančiškanski župni ccrkvi v Mariboru. Košaki pri Mariboru, dne 20. marca 1931. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod Maribor. TVRDKA SNOJ & URBANČIČ v Ptuju sporoča (poslovnim prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je njen soustanovitelj in družabnik, gospod Franc llrbančič veletržec v četrtek, dne 19. marca 1931 v najlepši dobi svojih let, po mukepolni bolezni mirno umrl. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 21. marca ob 16 iz hiše žalosti, Ljubljana, Trnovski pristan 38, na pokopališče k Sv. Križu. Predragemu, neumorno delavpemu družabniku ohranimo trajen spomin. Ptuj, dne 19. marca 1931. lv-4 ! rastra m1"" DAMSKE: MOŠKE: V pomladnih modnih barvah SERIJA Din T53 SERIJA Oi.j 13- SERIJA Din ii'- SERIJA Din (0 - SERIJA Din 4 — SERIJA Din 5 — SERIJA Din 6 50 SERIJA Din 10- r. ГСШЕИ. fkstm ш 2§ • т:шт\ s OTROŠKE: SEZDin5'- daUE Ko j pravi posestnik ban Sušteišič iz Pre-vatj pri Borovi ici o BOSUL1N svečicah • Jn,el sem 3 jalove krove ki so se nemestano çoniie a niso osm/e im je Kupil sem v lekarni na Vrhniki samo 2 škatl ici Bosu/in sve-čic Niti vseh nisem porabil in i se 3 krave so ostale breje." Bosu/in svečice zop/r sram/učno vnetji ter jalovost krav in tenc ndelwe m razpošilia samo lekarna na Vrhniki 1 škari/a z navodilom 30 D n Če s' oošlie denar v pismu naprej, pošin nt prosto. sicer po povzetju 38 Din. Pohištvo oriprosto in naimoilerneiše Vam nudi 'vrdka po i7.rp<1no nizki ceni ЕШЕ6А1? EN SIN0ÏA Št.Vid nad Luihl lann — laMirot Kolodvore "4Ш • OBČINSKI URAD KOŠAKE naznanja žalostno vest, do jc njegov svclovalcc, gospod RUPERT PIRHER posestnik in bivši župan v četrtek, dne 19 marca 1931 v 51. letu svoje sfarosli umrl. Pogieb pokojnika se bo vršil v soboto, dne 21. marca 1931 ob 16 iz mrtvašnicc mestnega pokopališča v Pobrežju. — Pokojniku ohranimo časlcn spomin. Košuki pri Mariboru, dne 20. marca 1931. OBČINSKI URAD KOŠAKE. ■lie* Drcz posebnega obvestila. K svojemu Rogu jc odšel po plačilo noš ljubljeni soprog in oče, oziroma last in stari oče, gospod Ivan Zunanëîc vojni nadoficijal v pokoju in posestnik Pokrcpčon s tolažili svete vere jc mirno zaspal v Gospodu v petek 20. marca ob 11 dopo'dne v 77. letu svoje starosti. I>rediaqega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo 2?.. marca ob 15 popoldne iz hiše žalosti na tuknjšrje pokopališče. Sv maše zodušnice sc bodo brale v tukajšnji žunni in v rožnih drugih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno moiiicv. Kranj, dne 20. marca 1931. Agneza Zupančič, soproga; Maksim in Mira Zupančič, sin in sinaha; Marija, Lina, Ana in Jela, hčere; vsi vnuki in vnukinje. i > -IIS фвНПМ Enrl Derr Biggers: Kitaščeva papiga 17 Will Holley je peljal gosta k svojemu od starosti že nadložnemu avtu pred hotelom.. Vstopile! Bo le kratka vožnja.« Trenotekk Eden je skočil v vežo po svojo torbico. Takoj nato je zaropotal mali avto po glavni cesli. Kako ste ljubeznivi! se je zahvaljeval Bob. »To je meni samemu v zabavo. Stari P. J. namreč načelno nikdar nobenemu časnikarju no dovoli razgovora. Morda ga bom pa vendarle pregovoril. Takile veliki bonci postanejo včasih v samoti dostopnejši. To bi bil zame velik lov. New York bi potom zopet enkrat govoril o meni.« »Hočem vse storiti, da vam pomagam. : Motne rumene luči Eldorada so izginile. Vozila sta se med zapuščenimi griči. Vsekakor bom poskusil, je iznova povzel urednik. Morda bom bolj srečen kakor zadnjikrat. jSle li Maddena že prej kedaj videli?^ jLe enkrat pred dvanajstimi leti, ko sem bil časnikar v New Yorku. Posrečilo se mi je prili v neko igralnico na štiri in dvaijseli cesti. Igralnica ni bila na dobrem glasu, toda veliki P. J. je igral tam kakor nor. Šepetali so si, da še ponoči ne mare opustiti tega grdega posla, ko je ves dan prešpekuliral na borzi. Po cele noči je prečepel ob ruleti.« »Pa sle poskusili sestati se z niim? »Seveda — takrat sem bil še predrzen mlad poba. Med odmorom sem se približal 1er se mu predstavil za moča tiska. Več nisem mogel. »Naj vas vrag vzame!« je zarjul nad mano. »Saj vendar veste, da se ne dam gnjaviti!« Holley se je zasmejal. »Toda. kar sem tedaj tako slabo započel, bom morda nocoj slavno dokončal!« Skalnati grički so zaostali in pred njima se je razprostrl čuden, nov svet. Med zvezdami in njihovim kovinskim sijem se je prikazal ozek polmesec, ki jc s svojo borno svetlobo vdahnil grozo sivi puščavi, brezkončni in skrivnostni. Will Holley je previdno krmaril svoj avto navzdol po skalnatem klancu. Dospela sla na puščavska lia, koder je bila pol označena z redkimi kolesni-cami med grmičevjem in po ledini. Luči avtomobila so iznenada splašiie kunca, ki jo zaspano čepel na robu pota. Bob je za ograjo iz bodeče žice zagledal celo vrsto palm in med drevjem razsvetljeno okno. >Farma Alfala!« jo pojasnil urednik. • Za božjo voljo, zakaj neki žive ljudje v tej samoti?« »Marsikdo kajpada zatow ker bi mu lirdie nikjer drugod ne dali miru. Pomisliti pa je tudi treba, da pogoji za farmarja tukaj nikakor niso tako slabi: jabolka, citrone, hruške ...« ..Kaj pa voda?« ; Kdor koplje, naleti na vodo. Maddenu na primer je bilo treba kopati le trideset čevljev globoko. Toda lako srečen je bil le on. Njegova farma leži tik ob strugi talne reke. Prihodnji plot je bil poslikan z vsakovrstnimi znaki ter okrašen z zastavicami, katere so v mesečini pošastno frfotale. »Datlel City — tukaj, če boste verjeli vse, kar vam bori o povedali, gospod Eden, — leži zlato na cesti. Nihče še ne prebiva tu. Ampak, kdo ve? Mi smo občina, ki se razcveta! Moj uvodni članek prejšnjega tedna vam to pojasnjuje. ; Krepko sta se zibala z avtom vred, toda Holle-yeve pesti so trdno držale za krmilo. Tu pa tam je stezalo drevo svoje lačne črne vejo, kakor bi hotelo pograbiti oba nočna popotnika; in čez sivo daljo je venomer žvižgal oster veter. Drgetajo je privihnil Bob ovratnik. Vedno moram misliti na staro pesem — o fantu, ki je prisegel, da bo dekle ljubil, dokler se pesek v jniščavi ne ohladi! Ta obljuba ni kdo ve kaj prida. Ali je bil fant kak zrel lié, ali pa šc nikdar ponoči ni bil v puščavi. Sploh pa: Ste li prvič na tej strani? Kakšen Kalifom i jer pa ste prav za nrav?< Vrsta 2651-05 Prodajamo čevlje iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svoji deci, da se ji razvijejo tiožice normalno. Vrsta 2625-10 Za sprehod. - Najnovejši model izrezanega čevlja s kombinacijo krokodilove imitacije in okusno zaponko. Priljubljen čevelj zaradi izredno dobre pas-forme. Vrsta 1955-98 Iz jelenovega usnja ali finega laka, okusno okrašeni, s polvisoko lahko peto. Ako želite eleganten in udoben čevelj, pridite Vrsta 9805-05 Plesni čeveljčki iz najlepšega laka. Pristojajo vsaki toaleti in lahko plešete v njih vso sezono. Dobit«; lahko poleg tudi okusno zapono. Vrsta 1937-22 Vi, ki ste izpostavljeni štrapacu, rabite za pomlad lažje čevlje. Evo jih, s trpežnim gumijastim podplatom za neverjetno nizko ceno. VELIKA NO C SE BLIŽA Skrajni čas je, da napravile red glede svoje obutve. Od-stranite, česar ne potrebujete, ponošeno dajte popraviti, česar Vam pa manjka, izpopolnite z novimi pomladnimi modeli. Tu Vam nudîmo mal pregled velike izbire, s katero so popolnoma založene naše prodajalne. Poleg vsakega para čevljev si izberite pripadajoče nogavice. Vrsta 9677-22 Din 249 - Priljubljen čevelj naših stalnih odjemalcev. Izdelan iz najfinejšega boksa z lahkim usnjenim podplatom in gumijasto peto. Imamo jih v vseh velikostih in širinah. Vrsta 1634-22 Za dijake.' — Spomladi odložite visoke čevlje in jih zamenjajte z udobnimi polčevlji iz boksa v črni ali rjavi barvi. Vrsta 3635-18 Polčevlji na zadrgo so še vedno priljubljeni radi svoje ugodne in lepe oblike. Vrsta 9815-03 Elegantni salonski čeveljček iz črnega somota (bar-žuna). - Vedno potrebni dami doma, pripravni tudi za vsakdanji ples. Vrsta 9637-21 Na zahtevo mnogih naših odjemalcev prinašamo to pomlad novo koničasto obliko. Garderoba elegantnega gospoda ni mogoča brez teh čevljev in sicer v laku, črnem ali rjavem boksu. Vrsta 3752-22 Za deževno in slabo vreme. Podplat je podšit in iz močnega kravjega usnja. Ti čevlji so primerni za živahne dečke. Vrsta 1805-15 Praktični izrezani čeveljčki s polvisoko usnjeno peto, narejeni iz finega boksa rumeni ali svetle moderne barve z okusno zapono. Vrsta 5605-27 K pomladni obleki za iz-prehod si nabavile tudi tc lepe izrezane čeveljčke. Okrašeni s kačjim usnjem z visoko peto prikazujejo pariško modo. 249.", A/.' w . Vrsta 6627-08 Eleganten udoben čevelj za odličnega ospoda. — Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev le oblike. Vrsta 2642-30 Navadno hčerka ne mara takih čeveljčkov, kot jih nosijo bratje. Zato smo okrasili ta čeveljček. Vrsta 1245-63 Čeveljčki na špango s polvisoko peto iz rjavega se-miša z usnjenim okrasom ali v razn.li modnih barvah. Vrsta 9675-38 Kako Vam ugajajo ti krasi i čeveljčki? Okrasili smo jih okusno s kombinacijo raznih barv. Pridite, da Vam jih pokažemo. Vrsta 7837-21 Ta koničasta fazona je okus odličnega gospoda. Izdelana je na okvir iz najboljšega laka z usnjeno peto. Vrsta 2605-72 Praktičen izrezan čevelj s polvisoko usnjeno peto, izdelan iz finega boksa rumene ali svetle moderne barve z okusno zaponko. Vrsta 1625-26 Lahki čeveljčki s polvisoko leseno peto okusno kombinirani, a narejeni iz najfinejšega materijala. Imamo jih iz laka in boksa. 69, ^ Vrsta 9175-03 Pole^ satenastih in atla-sovih črnih in v raznih barvah imamo za poletje čeveljček izdelan iz belega rips-plalna k lahni letni obleki. Vrsta 6637-11 Лко nosite obleko iz angleške tkanine, ne morete biti brez te oblike športnih čevljev, ki so narejeni iz najboljšega LûLsa, a okrašeni z okusnimi vzorci luknjic. Imamo ,:h v črni in rjavi barvi. Vrsta 3922-00 Športni čeveljček za dečke iz rjavega boksa z okrašenim jezikom. Podplat nabit z medenimi žebljički. Za šolo in izlet. Vrsta 3945-03 Spomladni čevlji za vsako priložnost. Za vsakdanjo hojo na trg iz boksa, za občutljivi nogi iz ševroja. Vrsta 4235-37 Lahki in zelo udobni čevlji iz platna v sivi barvi s trpežnim gumijastim podplatom, moški in ženski Vrsta 9875-05 Elegantni čevelj s špango iz črnega baržuna (somota) z visoko peto. Priljubljen je radi svoje enostavnosti. Vrsta 7047 Kadar zjutraj vstanete iz tople postelje, nataknite te copate. Kadar pridete domov od dela, jih zopet rabite, da si odpočijete noge. Za to nizko ceno jih lahko kupi vsakdo. Ur 144. Vrsta 3967-22 Moški čevlji iz I a boksa za štrapac, z nakovanim podplatom. — Trpežni in udobni, ne žulijo ne noge ne žepa. /ii ll 1 W j » Î Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Cet izdajatelj: 1тап Вакотее, Urednik: Frane Kremiar.